POLIO PLUS

- dvi`ewe protiv hendikep -

JAVNA DEBATA
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep
ni e potreben?

Skopje, 2006
 Prira~nikot "JAVNA DEBATA - KAKOV ZAKON ZA LICATA SO HENDIKEP NI
E POTREBEN?" e del od proektot na Polio Plus - dvi`ewe protiv hendikep, za
formirawe na Inter - partiska parlamentarna lobi grupa za pravata na licata
so hendikep vo Republika Makedonija i finansiski e podr`ano od Britanskata
Vlada preku Britanskata Ambasada vo Republika Makedonija, kako del od progra-
mata "Global Open Funding". Osnovna cel na ovaa publikacija e da ja dobli`i
slo`enata pravna materija pretstavena vo zakonot i istiot da im go dobli`i na
site zainteresirani subjekti i ~initeli vo makedonskoto op{testvo za istite da
ja podr`at inicijativata za zaokru`uvawe na procesot za promena na zakonskata
regulativa vo Makedonija preku donesuvawe na s#opfaten zakon za pravata na
licata so hendikep.
Klu~niot pristap vo kreiraweto na sistemot koj }e ja ostvari idejata za
ednakvi mo`nosti na site individui vo makedonskoto op{testvo, be{e da se
napravi igrali{te, a ne igra~. Zatoa gi zapra{avme gra|anite dali }e go dadat
svojot potpis za poddr{ka na inicijativata za predlagawe za donesuvawe na
Zakon za pravata na licata so hendikep.
Sega Ve pokanuvame preku javna debata i Vie kako individui, eksperti, pret-
stavnici na organizacii i institucii, da go dadete svojot pridones kon gradewe-
to i vospostavuvaweto na normite i standardite za dostoinstven `ivot na lica-
ta so hendikep.
Ovoj prira~nik e inspiriran od mnogute sredbi i rabotilnici so lica so
hendikep, nivni roditeli, pretstavnici na organizacii koi rabotat na poleto na
hendikep, no i doma{ni i stranski eksperti koi bezrezervno ja dadoa svojata
poddr{ka i ekpertiza.
Zatoa, blagodarnost do site onie koi pridonesoa i pridonesuvaat da se izgra-
di makedonskoto op{testvo vo op{testvo koe na site svoi gra|ani im nudi
ednakvi mo`nosti.
Kontrolna grupa:
Pretstavnici od Polio Plus - Dvi`ewe protiv hendikep;
Pretstavnici od Specijalna olimpijada;
Pretstavnici od [presa;
Pretstavnici od SO@M - Skopje;
Pretstavnici od Zdru`enie na roditeli i deca zaboleni od cerebralna paral-
iza - Ohrid;
Pretstavnici od Adi - Gostivar;
Pretstavnici od Lotos-Ce-Pe;
Pretstavnici od Asocijacija na roditeli i deca so cerebralna paraliza - Veles;
Pretstavnici od Yvezda;
Pretstavnici od Dneven centar - Del~evo;
Pretstavnici od Centar za razvoj i sorabotka;
Pretstavnici od SO@M - Bitola;
Pretstavnici od Regionalen hendikep centar;
3 Javna debata
Pretstavnici od Poraka - Negotino;
Pretstavnici od Roditelska qubov;
Pretstavnici od "Dignitas";
Pretstavnici od "Ilinden";
Pretstavnici od Zdru`enie na invalidni penzioneri - Skopje;
Pretstavnici od "Sudbina";
Pretstavnici od "Lebed"; i
Pretstavnici od Organizacija na roditeli i deca zaboleni od cerebralna paral-
iza - Tetovo.
Ekspertska grupa:
Zvonko [avreski, Pretsedatel na Polio Plus, dvi`ewe protiv hendikep;
@aneta Stojkova, Ekspert po me|unarodno pravo;
Nata{a Postolovska, Asistent na pravna programa, Polio Plus, dvi`ewe protiv
hendikep;
Nata{a Gaber, Institut za sociolo{ko - pravni i politi~ki ista`uvawa vo
Makedonija;
Sa{o Klekovski, Izvr{en direktor na Makedonski Centar za Me|unarodna
Sorabotka;
Slavko Lazovski, Pretsedatel na zdru`enie na dano~ni rabotnici;
Aleksandar Kot, Regionalien direktor na Hendikep Internacional;
Ri~ard Lajt, pretsedatel na DAART Centre;
Stefan Tromel, ekspert, European Disability Forum;
Damjan Tadi}, ~len na rabotna grupa pri Ad Hoc Komitetot za donesuvawe na
Konvencijata za za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep pri
OON;
Vesna [kuli}, pratenik vo Sobranieto na Republika Hrvatska;
Fulvia Tomatis, EdukAid, Italija;
Dijana Martinez, Association of persons with disability, Honduras;
Halid Ferezi, Hendikos, Kosovo.
Test grupa:
Savka Todorovska, pretsedatel na Sojuz na organizacii na `eni na Makedonija;
Kate Todorovska - Naum~eska, socijalen rabotnik;
Elena Spasova, apsolvent na Fakultetot za op{ta i komparativna kni`evnost;
Filip Miri}, apsolvet na pravniot fakultet vo Ni{, Republika Srbija i Crna
Gora;
Elena Ko~oska, Koordinator na Share-See programa vo RM;
Kosta \eorgiev, taksist;
Dragi Zmijanac, pretsedatel na Prva detska ambasada "Me|a{i";
Jelica Stefanovska, penzioner.
Posebna blagodarnost na 18.968 makedonski gra|ani koi so svojot potpis go
donesoa Zakonot za licata so hendikep pred makedonskoto Sobranie!
 POKANA
Idejata za dizajnirawe na sistemsko zakonodavstvo za licata so Sistemot so koj se predlaga zakonsko regulirawe na ovaa materija ne
hendikep ne e nova na makedonskiov prostor. Profesionalcite, prak- vospostavuva novo telo (institucija, ministerstvo) tuku samo nova
ti~arite, licata so hendikep i nivnite semejstva od sekoga{ imale prob- situacija na postoe~kata stvarnost. @argonski re~eno ne se nudi
lem da se snajdat vo moreto zakonski i podzakonski odredbi koi pokraj kreirawe na nov igra~, tuku se obele`uva ve}epostoe~koto igrali{te.
drugoto gi tretiraat i nekoi aspekti na hendikepot. Kone~no dolgo Zna~i, sekoj koj postoi i deluva na ova pole ima mo`nost da bide vklu~en
o~ekuvaniot zarodi{ dobi idejna forma so formiraweto na Inter-par- vo igrata. Uslov za toa e samo da se definiraat pravilata na igra. Ovaa
tiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na licata so posebni publikacija za javna rasprava kon Predlogot za donesuvawe na zakon,
potrebi (02.04.2003). figurativno re~eno, e obid da se dogovorat tie pravila.
Na seminarot organiziran vo Bansko (mart 2004) se zazede pozicija Ve pokanuvame site, vo duhot na koj i e podnesena ovaa inicijativa na
kako toa sistemsko zakonodavstvo prakti~no da se preto~i vo zakon 18.968 gra|ani (prva uspe{na vo Makedonija), zaedno da gi napravime tie
(obem, zafa}awa, relacii so drugi zakoni i pozicija vo pravniot sistem "pravila" razbirlivi, funkcionalni i primenlivi vo praksata.
na RM.).
Rabotnata grupa koja ima{e zada~a da izgotvi nacrt na ovoj zakon
poa|aj}i od gornite nasoki (po dolgi i obemni istra`uvawa i kompara- Vo ime na Predlaga~ot
tivni analizi) re{i da zazeme kurs na mal, no seopfaten zakon vo koj
pokraj standardniot antidiskriminacionen element }e mu se dade mesto Polio Plus
i na mehanizmite za za{tita, regulacija i obezbeduvawe no i zakon vo koj - dvi`ewe protiv hendikep -
}e se predvidat i naso~at afirmativnite merki na dr`avata.
Na debatite organizirani po ovaa prigoda, soglasno na~eloto "ni{to
za nas, bez nas" licata so hendikep i nivnite semejstva bea jasni vo edno:
Ne sakame deklarativen zakon, nitu (nekakov si) osnov da se "vle~eme"
po sudovi, tuku "~ist", primenliv zakon so konkretni merki i nedvosmis-
lena politi~ka voqa! Ne{to {to navistina }e sozdade ednakvi
mo`nosti za licata so hendikep vo Makedonija.
Na 03.03. godinava makedonskoto sobranie so aklamacija ja usvoi
potrebata od donesuvawe na poseben zakon za licata so hendikep i
pobara vo rok od 60 dena da se dostavi Predlog zakon.

Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 4

 SODR@INA

Javna debata - kakov zakon za licata so hendikep ni e potreben? ............................................................................................................................ 4

Pokana ................................................................................................................................................................................................................................. 5
Nekolku razmisli za potrebata ....................................................................................................................................................................................... 7
I. OP[TI NA^ELA ............................................................................................................................................................................................................ 10
II. PRAVA I SLOBODI NA LICATA SO HENDIKEP ..................................................................................................................................................... 14
III. OBLASTI NA ZA[TITA .............................................................................................................................................................................................. 20
1. Zdravstvena za{tita i rehabilitacija ............................................................................................................................................................... 22
2. Obrazovanie ............................................................................................................................................................................................................ 23
3. Vrabotuvawe ........................................................................................................................................................................................................... 24
4. Socijalna za{tita ................................................................................................................................................................................................. 26
5. Dostapnost .............................................................................................................................................................................................................. 28
6. Politi~ka participacija ..................................................................................................................................................................................... 28
7. Domuvawe ................................................................................................................................................................................................................ 28
8. Kulturno-zabaven `ivot i sport ......................................................................................................................................................................... 29
IV. Mehanizam za regulacija ......................................................................................................................................................................................... 30
1. Statisti~ki podatoci ......................................................................................................................................................................................... 32
2. Komisii za utvrduvawe hendikep ...................................................................................................................................................................... 32
3. Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep ............................................................................................ 32
4. Sobranie na organizacii na lica so hendikep ................................................................................................................................................. 33
V. Mehanizam za za{tita .............................................................................................................................................................................................. 36
1. Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep ................................................................................................................................. 38
2. Za{tita na lokalno nivo .................................................................................................................................................................................... 39
3. Pravo na javna tu`ba ........................................................................................................................................................................................... 39
VI. Mehanizam za obezbeduvawe .................................................................................................................................................................................. 40
1. Fond za pravata na licata so hendikep ........................................................................................................................................................... 42
2. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo Republika Makedonija ......................................... 43
VII. Kazneni odredbi ..................................................................................................................................................................................................... 44
VIII. Preodni i zavr{ni odredbi ................................................................................................................................................................................. 48
Zaklu~ok od Sobranie na Republika Makedonija ..................................................................................................................................................... 53
Za imenuvaweto ............................................................................................................................................................................................................. 54

5 Javna debata
 NEKOLKU RAZMISLI ZA POTREBATA ...
Ovaa publikacija svedo~i za sve~eniot moment za makedonskoto
Sobranie i za razvojot na gra|anskata participacija vo vlasta - 18. 968
gra|ani na ovaa dr`ava, za prv pat predlo`ija kako zakonski treba da
bide re{eno nekoe pra{awe, i na den 3 mart 2006 godina 66 pratenici so
aklamacija glasaa ZA potrebata od donesuvawe na Zakon za za{tita na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Odredbite stipulirani vo Ustavot na Republika Makedonija pred-
viduvaat obvrska na dr`avata, vo ramkite na socijalno politi~kite
merki i sevkupnata normativno pravna aktivnost, da vodi smetka za for-
malnata ednakvost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to
osven za op{tite potrebi treba da vodi smetka i za nivnite specifi~ni
potrebi koi prizleguvaat od nivnata onevozmo`enost.
Mnogu raboti se ka`ani, u{te mnogu }e se ka`at... me|utoa potrebata
od donesuvawe na predlo`eniot Zakon e evidentna i vo taa nasoka
potrebno e da se potenciraat tri ne{ta: Prvo, Momentumot, koj ja sledi
ovaa nesekojdnevna gra|anska inicijativa ... Vtoro, Parlamentot koj
treba da se soo~i so vakvata norma ... i Treto, Samiot Zakon, koj se pred-
laga ...
Ovoj moment! - ili "Zo{to ima potreba ovoj Zakon da se donese vo
ovoj moment?"
Donesuvaweto na ovoj zakon e sve~en moment za licata so hendikep, za
nivnite semejstva, za zdru`enijata na gra|ani i za onie koi go dadoa svo-
jot potpis za donesuvawe na ovoj zakon ... Ova e moment koga treba da se
napravi rez so minatoto i da se pre~eka novoto vreme - so ra{ireni race
... i ... umovi!
Ova e prv pat predlog za donesuvawe na zakon vo Sobranieto da stigne
po tretiot pat - preku inicijativa na gra|anite na Makedonija. Pokraj od
nevladiniot sektor vo ovaa inicijativa zedoa u~estvo lu|e od razli~ni
institucii, politi~ki partii, nacionalnosti i socijalen status.
Ova denes e samo po~etok, najava za koristewe, no i razvivawe na
metodite na neposredna demokratija. Ova e moment koga se urivaat
yidovite na segregacija i podvoenost i se otelotvoruva maksimata deka
"Ni{to ne mo`e da ja sopre dobrata ideja - ~ie vreme stasalo".
I najva`no - ova e moment koga Makedonija kone~no raskrstuva so
fenomenot hendikep i od obi~no medicinsko pra{awe go prefrla vo
pra{awe na ~ovekovi prava pritoa afirmiraj}i go socijalniot model.
Ovoj Parlament! - ili "Zo{to ima potreba ovoj sostav na
Sobranieto na RM da donese vakov Zakon?"
Ovoj Parlament u{te na po~etokot na sega{niot sostav (na 23-ti juli,
2003 godina) donese Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata i
dostoinstvoto na licata so posebni potrebi, zalo`uvaj}i se za: "zabrzu-
vawe na procesot na harmonizacija na zakonodavstvoto na RM so me|unar-
odnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so hendikep".
Vo ovoj Parlament se formira Inter-Partiskata Parlamentarna Lobi
Grupa za pravata na licata so posebni potrebi, edinstvena po svoeto pos-
toewe i pandan na Disability Intergroup - lobi grupata vo Evropskiot parla-
ment.
Ovoj prateni~ki sostav vo 2003-ta i 2004-ta pomina redica seminari,
studiski poseti, viziti po institucii i neposredni sredbi, educiraj}i se
i zapoznavaj}i go fenomenot hendikep od stru~en aspekt, no i vo li~en
kontakt so licata so hendikep.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 6
 Lobi grupata u{te na svoeto samokonstituirawe donese odluka pred
krajot na svojot mandat da podnese s#opfatno sistemsko zakonodavno
re{enie za problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata so
hendikep i nivnite semejstva. Najubav moment vo ovaa prikazna e {to
pratenicite od lobi grupata (u{te pred edna godina) ja poddr`aa ideja-
ta na 23 organizacii na licata so hendikep i re{ija da go dadat svojot
potpis zaedno so gra|anite na Makedonija.
Kako kruna na seto ova, 46 pratenici go dadoa svojot potpis za
gra|anskata inicijativa za donesuvawe na ovoj zakon.
Ovoj zakon! - ili "Zo{to ima potreba od tokmu vakov Zakon?"
Ovoj zakon idejno se osmisluva ve}e tri godini. Na nego aktivno se
rabote{e cela edna godina. Zapazuvaj}i gi me|unarodnite normi i stan-
dardi, kako i sogleduvawata i uspe{nite primeri na zakonskite
re{enija vo drugi zemji, pri podgotvuvaweto na ovoj predlog zakon se
koristeni re{enija od pove}e dr`avi, vo korelacija so specifi~nosta
na makedonskiot praven i politi~ki sistem. Vo ovoj predlog e vklopen
trudot na mnogu stru~ni lu|e, prakti~ari, no i onie - vistinskite eksper-
ti - t.e. licata so hendikep i nivnite semejstva koi sekojdnevno se
soo~eni so izolacija, samoizolacija, marginalizacija i diskriminacija.
Ovoj zakon ne e fiks ideja, tuku e rezultat na eden golem svetski pro-
ces, koj samo se odslikuva kaj nas - izrabotka i donesuvawe na seopfat-
na i integralna Konvencija za za{tita na pravata i dostoinstvoto na
licata so hendikep, vo ramkite na OON. Tekstot na Zakonot di{e so idna-
ta konvencija. Makedonija ima retka {ansa da bide me|u prvite zemji vo
svetot koja ne samo {to }e ja potpi{e i ratifikuva - tuku i organizirano
i sistemski }e ja primeni idnata Konvencija.
Ovoj zakon ne se obiduva da sozdade, niti da dodeli, novi prava za
licata so hendikep. Ova vo su{tina e implementira~ki zakon. Zbir od
koordinirani i osmisleni normi, mehanizmi i tela koi treba da gi
obezbedat postoe~kite prava, pritoa sozdavaj}i uslovi za ednakvi
mo`nosti i podostoinstven `ivot za licata so hendikep.
Od samata struktura na predlo`eniot zakonski tekst se gleda i
negoviot duh. Pokraj pozicijata na dr`avata vo odnos na zabranata na
7 Javna debata
diskriminacija po osnov na hendikepot (vtoriot del), jasno e izrazena i
namerata na podnesuva~ot za vklu~uvawe na afirmativni merki vo
osumte relevantni oblasti na za{tita pravej}i zna~itelen is~ekor i
vospostavuvaj}i modeli za ponatamo{no ureduvawe na naporite koi
dr`avata }e gi prezema vo sekoja oblast pooddelno (tretiot del). So meh-
anizmot za regulacija e otelotvorena idejata na postavenost na relaci-
ite i kreirawe na prostor (a ne edno centralizirano telo) kade }e se
reflektira principot na proverka i ramnote`a (chek and balance) na
klu~nite ~initeli vo sistemot (~etvrtiot del). Mehanizmot za za{tita
glavno go obezbeduva Komisijata za za{tita na pravata na licata so
hendikep, koja kako ekspertsko telo treba aktivno da se zalaga, pokraj
pravnoto regulirawe i pomo{ pri individualni povredi, da u~estvuva i
vo procesot koj korespondira so gradewe na pozitivni trendovi (petiot
del). Posledniot mehanizam voveden so ovoj zakon so koj se zaokru`uva
sistemot e mehanizmot za obezbeduvawe vo koj se poso~uva modus za
finansirawe na implementacija na istiot ({estiot del). Vo sedmiot del
se stipulirani kaznenite odredbi koi, vo odnos na postoe~kite za ovoj
tip na zakonska regulativa, se predviduvaat da bidat visoki i so kvali-
fikatoren element. Vo posledniot osmi del se pomesteni preodnite i
zavr{nite odredbi vo koi se reguliraat idnite ~ekori na dr`avata kon
fundamentalna nacionalna legislativa vo sferata od interes, s# so
cel, da se sozdadat dobri preduslovi za implementirawe na ovoj zakon.
Zabele{ki ima i }e ima, i TREBA da gi ima.
Ima zabele{ki deka ova }e bide dolg i makotrpen proces. Me|utoa,
samo lo{oto se slu~uva vo mig. Ubavite raboti se rezultat na streme`,
voqa i zaedni~ka rabota. Tokmu zatoa ovoj zakon, ~ii inicijatori sakaat
da vospostavat sistem, bara da stapi vo sila cela edna godina od negov-
oto usvojuvawe. Preodnite i zavr{ni odredbi ne kalkuliraat so ni{to
od pod dve godini a za klu~nite promeni e ostaven rok od pet do deset
godini. Vremeto ne e ma~no koga ne se ~eka a mu se ide vo presret. Dobro
znaeme deka i najdolgiot pat po~nuva so samo eden ~ekor. Toj ~ekor be{e
napraven na 3 mart 2006 godina i sega treba da se prodol`i ponatamu.
 Ima zabele{ki deka implementiraweto na ovoj zakon }e bide skapa Za kraj bi predo~ile deka ovoj Predlog e samo mo`en tekst na
rabota! - ne{to {to Makedonija, barem zasega, ne mo`e da si go idniot zakon. Zabele{ki ima i }e ima, i TREBA da gi ima.
dozvoli??? No mala dr`ava, kako na{ava, ne mo`e da si dozvoli da se Nikoj i ni{to ne e sovr{eno. Tokmu zatoa Sobranieto na Makedonija go
otka`e od samo edno ne{to! Ne mo`e da se otka`e od pridonesot na nitu dade ovoj zakonski tekst na javna diskusija za po nego da mo`at da se
eden nejzin gra|anin. izjasnat site ministerstva, institucii, zasegnati organizacii,
Ima zabele{ki deka postoe~kata makedonska legislativa ima dovol- zdru`enija i poedinci. Dr`avata treba jasno i nedvosmisleno da ja
no odredbi za licata so hendikep. To~no, gledano kvantitativno, na definira svojata politika so koja postapno }e izgradi sistem na celos-
Makedonija se ~ini deka ne & nedostasuva legislativa koja ja ureduva no izedna~uvawe na polo`bata i mo`nostite na ovaa kategorija svoi
polo`bata na licata so hendikep. Me|utoa, vistinskiot problem vo pos- gra|ani. Celi 40 dena ovoj Predlog za donesuvawe na zakon }e se debati-
toe~kata zakonska regulativa e toa {to taa e donesuvana poradi ra i usovr{uva za da stane Predlog zakon. Samo rabotej}i ZAEDNO,
razli~ni konkretni interesi i zvani~ni momentni politiki (od ~isto prodol`uvaj}i vo duhot na inicijativata, }e se dobie soliden, moderen i,
fiskalni do milosrdni i solidarni), od strana na razli~en zakonodavec {to e najva`no, primenliv zakon - za koj postoi {irok konsenzus vo cela-
(duri i od razli~ni dr`avi - SFRJ, SRM), motivirana od razli~ni celi ta dr`avata.
i principi, so sosema razli~en predmet na za{tita i oblasti na uredu-
vawe. Nekoegzinstentnosta ne se sostoi samo vo nejasnosta na defini-
rawe na fenomenot hendikep i negovoto imenuvawe, tuku vo su{tinskite
na~ela, involvirani instituti i celi na zakonite.
So tek na vreme ova sozdade situacija na izumirawe (fakti~ko
nefunkcionirawe) na odredeni mehanizmi i instituti (primer:
Komisiite za utvrduvawe na hendikep koi Vladata nitu so tri odvoeni
zaklu~oci ne mo`e{e da gi ubedi da prorabotat).
Za empirisko pojasnuvawe na slikata vo ovaa oblast treba da se
spomene i istra`uvaweto, sprovedeno vo periodot juni - septemvri, 2005,
vrz reprezentativen primerok od 1670 ispitanici. Rezultatite od isto-
to, poka`aa deka 69 % od ispitanicite smetaat deka spored mestoto i
statusot vo op{testvoto, licata so hendikep se celosno marginal-
izirani, a 57% po pra{aweto dali licata so hendikep gi ostvaruvaat
svoite gra|anski prava, smetaat deka ne gi ostvaruvaat voop{to, tuku
naprotiv, toa se gra|ani od vtor red. Ispituvaj}i go zadovolstvoto na
gra|anite od postoe~kite zakonski re{enija koi se odnesuvaat na licata
so hendikep, samo 4% smetaat deka dr`avata aktivno mo`e da gi za{titi
licata so hendikep so izmeni i dopolnuvawa na postoe~kite zakoni,
dodeka duri 71% smetaat deka e potrebno donesuvawe na poseben Zakon
za licata so hendikep.

Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 8

 "Ne e najva`no site isto da razmisluvaat, tuku da
postoi sigurna koordinacija pome|u niv vo odnos na
dr`avata. Ako dr`avata pra{a {to sakaat i im e
potrebno, mnogu e va`no da & se isprati sosema jasna,
edinstvena poraka, za dr`avata da gi postavi i real-
izira problemskite pra{awa vo edna nasoka."
Izjava od u~esnik vo debata
8 Javna debata
Iako legislativata ne e edinstvenoto sredst-
vo za socijalna kontrola, sepak zakonite se
najmo}no sredstvo za promena i razvoj.
Kontinuiranoto donesuvawe na pravni akti
stanuva priroden na~in na reagirawe na
razvieniot praven sistem kon novonastanatite
promeni i potrebi.
Potrebata za postoewe na poglavjeto I -
Op{ti na~ela, kako sostaven del na zakonot e
pove}e od o~igledna. Normite vo ovaa poglavje
nemaat deklarativen karakter; naprotiv tie se
funkcionalni. Tie kako celina ja objasnuvaat
opravdanosta za donesuvawe na ovoj zakon i pret-
stavuvaat osnov za tolkuvawe na odredbite od
istiot i aktite koi proizleguvaat od nego,
odnosno, vo ovie odredbi e preto~en samiot duh na
zakonot.
 I. OP[TI NA^ELA
^len 1
(ulogata na dr`avata)

Republikata e nositel i e primarno odgovorna za za{tita na pravata i

dostoinstvoto na licata so hendikep i nivno vklu~uvawe vo site sferi na
op{testvenoto `iveewe.
Republikata garantira vospostavuvawe na sistemski re{enija i imple-
mentacija na aktivnostite predvideni so ovoj zakon.
Nitu eden oblik na kr{ewe na pravata na licata so hendikep predvideni
so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego ne ja izzema odgovornosta na
Republikata.
^len 2
(sodr`ina na zakonot)

So ovoj zakon se regulira za{titata na pravata i po~ituvawe na dostoin-

stvoto na li~nosta na licata so hendikep, principite pri za{tita, zabrana-
ta na diskriminacija po osnov na hendikep, afirmativnite merki na
dr`avata, sistemot koj gi opfa}a mehanizmite za regulacija, za{tita i
obezbeduvawe na ovaa oblast i kaznenite merki protiv prekr{itelite na
ovoj zakon.
^len 3
(predmet na za{tita)
Predmet na za{tita na ovoj zakon se pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep vo Republika Makedonija.
Pod terminot hendikep vo smisol na ovoj zakon se podrazbira naru{ena
relacija i komunikacija pome|u liceto so onevozmo`enost i op{testvoto.
Pod terminot lice so hendikep vo smisol na ovoj zakon se ozna~uva indi-
vidua koja {to poradi zna~itelno i dolgoro~no naru{uvawe na telesnite,
mentalnite i senzornite funkcii e onevozmo`ena i vo zna~itelna mera i e
ote`nato ostvaruvaweto na edna ili pove}e sekojdnevni funkcii i aktivnos-
ti.
^len 4
(celi na zakonot)
Celi na ovoj zakon se:
- vostanovuvawe na celosen i zaokru`en praven sistem na za{tita na pra-
vata na licata so hendikep vo Republika Makedonija;
- izgraduvawe na sovremeni, humani i op{toprifateni principi koi }e ja
generiraat ponatamo{nata politika i strategija na Republikata vo ostvaru-
vawe na opredelbite na ovoj zakon;
- kreirawe i ovozmo`uvawe na jasni, cvrsti i postojani standardi koi se
odnesuvaat na po~ituvaweto na dostoinstvoto na li~nosta na licata so
hendikep; i
- obezbeduvawe na primarna uloga na Republikata vo primenata na prin-
cipite i standardite vostanoveni so ovoj zakon.
10 Javna debata
Komentar kon ~len 1: Sferata na hendikepot ~estopati e predmet na
konflikti me|u odredeni institucii na sistemot, od pri~ina {to
hendikepot kako realnost dopira do site sferi na op{testvenoto
`iveewe, no ~esto edna institucija konkretniot anga`man go prefr-
la na druga (t.n. negativen sudir na nadle`nost). Taka se vleguva vo
eden lavirint kade {to site odgovorni "krevaat race". Zatoa, so ovoj
zakon se potencira primarnata odgovornost na Republikata kako
za{titnik i promotor na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep bez obzir koj nejzin organ e zadol`en konkretno da postapu-
va.
Komentar kon ~len 3: Ovoj ~len go locira i definira hendikepot. Ne
liceto so hendikep, tuku negovoto dostoinstvo i prava se predmet na
za{tita na ovoj zakon. Sistemot koj go gradi ovoj zakon poa|a od fak-
tot deka hendikepot ne e vo liceto (so onevozmo`enost) tuku vo
naru{enata relacija i komunikacija so op{testvoto.
Komentar kon ~len 5: Vo pravniot sistem, identifikacijata na
posebni na~ela koi bi pomognale vo tolkuvaweto i implementacijata
na zakonot e dolgogodi{na praksa. Na~elata navedeni pogore proi-
zleguvaat od konkretnata situacija vo koja se nao|aat licata so
hendikep i kako takvi se sre}avaat i vo najgolem broj od me|unarod-
nite dokumenti.
Na ovie principi se gradi i nacrt tekstot na Konvencijata za
za{tita na pravata na licata so hendikep (koja se o~ekuva
Generalnoto sobranie na OON da ja usvoi do krajot na 2006 godina).
 ^len 5
(fundamentalni principi)
Fundamentalni principi na ovoj zakon se:
- ednakva vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva;
- individualna avtonomija i nezavisnost na ~ovekovata li~nost;
- po~ituvawe na razli~nosta i prifa}awe na hendikepot kako del od
~ove~kata raznovrsnost i humanost;
- ne-diskriminacija po osnov na hendikep;
- pozitivna diskriminacija, s# dodeka postoi potreba i preduslov za toa;
- ednakvost na mo`nostite; i
- celosno vklu~uvawe na licata so hendikep kako ednakvi gra|ani i
u~esnici vo site sferi na op{testveno-politi~koto `iveewe.
^len 6
(zabrana na interdiskriminacija)
Trgnuvaj}i od raznolikosta na vidovite na hendikep Republikata stava
akcent i gi naso~uva svoite akcii kon nadminuvawe na posledicata (onevoz-
mo`enosta), bez obzir na pri~inata za nastanuvawe na hendikepot.
Pri~inata za nastanuvawe na hendikepot e osnov za dizajnirawe na pre-
ventivnata uloga na Republikata.
^len 7
(zgolemuvawe na javnata svest)
Republikata prezema efektivni akcii za zgolemuvawe na svesta na
op{testvoto za licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo, nivnite
potencijali i nivniot pridones preku:
- podignuvawe na javnata svest za licata so hendikep;
- borba protiv postoe~kite stereotipi i predrasudi za licata so
hendikep; i
- promocija na pozitiven trend za licata so hendikep.
Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stav 1 na ovoj ~len Vladata na
Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, edna{ godi{no, pred zapo~nuvawe na fiskalnata godina, donesuva
Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za licata so hendikep.
^len 8
(sorabotka so organizaciite na lica so hendikep)
Razvojot i kreiraweto na normativni akti kako i politiki, strategii i
programi za implementacija na ovoj zakon, Republikata }e go ostvaruva vo
tesna sorabotka so organizaciite na licata so hendikep.
Republikata kreira soodvetna politika za licata so hendikep na
nacionalno nivo i gi stimulira i poddr`uva aktivnostite za nejzina imple-
mentacija na lokalno nivo.
Republikata obezbeduva participacija na organizaciite na licata so
hendikep vo telata i organite vostanoveni i proizlezeni od ovoj zakon.
Komentar kon ~len 6: Ramnopravnosta i nediskriminacijata ne se
samo zna~ajni principi na ovoj zakon, tie se fundamentalni principi
na za{titata na ~ovekovite prava. Zabranata na diskriminacijata e
dolniot prag na principot na ednakvost vo pravoto - ednakvo dejstvo
na zakonite sprema site. Bez negovo postoewe ne mo`e da se zboruva
za principot na pravna ednakvost. Tokmu zatoa, trgnuvaj}i od ova ne
smee da se dozvoli i razli~en tretman na licata so hendikep vnatre
vo svojata “grupa” akcentiraj}i ja pri~inata za nastanuvawe na
hendikepot. Denes imame apsurdni situacii kade lica so ista dijag-
noza i hendikep se tretiraat razli~no vo zavisnost od toa dali
nesre}ata im se slu~ila na rabota, vo vojna, na ulica ("soobra}ajka")
ili vrodeno (virusno). Zatoa posledicata e edinstveniot kriterium
od koj treba da se trgnuva i na koj treba da se raboti so cel nadminu-
vawe na istata.
Komentar kon ~len 7: Pokraj donesuvaweto na praven akt so koj se
dizajnira nov seopfaten sistem, namerata na ovoj zakon e i sozdavawe
na preduslovi za menuvawe na svesta kaj po{irokata populacija i pro-
mocija na pozitivni stavovi sprema licata so hendikep koe ponatamu
}e rezultiraat so pogolema otvorenost na zaednicata i celosno
vklu~uvawe na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot. No, nied-
na norma ne mo`e da za`ivee ako nema prifa}awe, volja za nejzinata
implementacija vo sredinata. Ponekoga{ nepi{anite zakoni se poja-
ki tokmu poradi mentalitetot na sredinata i voljata da se po~itu-
vaat. Dobar primer za toa se '80-ite godini, koga vo ramkite na SFRJ
postoeja odredbi koi socijalnata za{tita na licata so hendikep ja
stavaa na povisoko nivo, no od druga strana pak svesta na sredinata
be{e na dosta nisko nivo. Zna~i, idejata e ne samo da gi 'nahranime'
licata so hendikep tuku naprotiv i da gi 'vidime' vo na{eto sekojd-
nevie sozdavaj}i relacii pome|u "op{testvoto" i "hendikepot", a ne
samo vospostavuvaj}i normi. Samo vo op{testvo so visok stepen na
soglasnost i svest vo zaednicata mo`e da ima imlementacija na nor-
mite propi{ani so ovoj zakon.
Komentar kon ~len 8: Vo razvojot i sproveduvaweto na zakono-
davstvoto i politikite za implementirawe na ovoj zakon i aktite koi
}e proizlezat od nego, kako i vo drugite procesi na odlu~uvawe vo
vrska so pra{awata koi se odnesuvaat na licata so hendikep,
Republikata treba da se konsultira i aktivno da gi involvira lica-
ta so hendikep i nivnite organizacii. Ova e su{tinski element za
ponatamo{no obezbeduvawe i razvoj na ovaa oblast.
Participativnosta e eden od najva`nite elementi za ostvaruvawe
na principot "Ni{to za nas bez nas" i pretstavuva osnovna pret-
postavka za implementacijata na duhot na ovoj zakon.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 11
 "Lu|eto se ve}e mnogu
izmoreni - ovoj moment e
tokmu vistinskiot zo{to
dr`avata e otvorena, parla-
mentot isto taka.”

Izjava od u~esnik vo debata

Poimot zabrana na diskriminacija e sozdaden zaradi za{tita i

garancija na ednakvosta na site pred zakonot i toj ne podrazbira
poddr{ka na apsolutnata ednakvost, tuku e spoiv so relativnata
ednakvost. Poimot na relativna ednakvost podrazbira deka e praved-
no ednakvite da se tretiraat ednakvo, a razli~nite razli~no. Toa
zna~i deka neednakvostite i razlikite se opravdani toga{ koga tie
se pravi~ni i storeni so cel realizirawe na praveden "fer" tretman
na individuata.
Vo ovaa poglavje se pravi napor da se konkretiziraat univerzal-
nite prava i slobodi na raznolikosta na licata so hendikep, odnosno
da se 'simnat po vertikala' istite. Isto taka, celta na ova poglav-
je e da se otvorat i nekolku pra{awa za koi nerado se razgovara kako
na primer: delovnata sposobnost, nesovesnoto lekuvawe, pove}ekrat-
nata diskriminacija itn.
8 Javna debata
 II. PRAVA I SLOBODI NA
LICATA SO HENDIKEP
^len 9
(ednakva za{tita pred zakonot)
Republikata zabranuva sekakov oblik na diskriminacija po osnov na
hendikep i garantira ednakva za{tita vo ostvaruvawe na pravata i dostoin-
stvoto.
Republikata ima obvrska da prevzema zakonodavni, administrativni, sud-
ski, edukativni i drugi merki za obezbeduvawe na za{titata od diskrimi-
nacija po osnov na hendikep.
^len 10
(diskriminacija po osnov na hendikep)
Pod diskriminacija po osnov na hendikep vo smisol na ovoj zakon se
podrazbira sekakvo razlikuvawe, isklu~uvawe ili ograni~uvawe po osnov na
hendikep {to ima za cel ili rezultira so onemozmo`uvawe ili ote`nuvawe
na koe bilo priznavawe i u`ivawe, pod ednakvi uslovi, na osnovnite prava
i slobodi na ~ovekot i gra|aninot.
^len 11
(delovna sposobnost)
Site lica so hendikep imaat celosna delovna sposobnost, dokolku istata
ne e odzemena ili ograni~ena vo postapka opredelena so zakon.
Sekoe odzemawe na delovnata sposobnost na lice so hendikep, sprotivno
od stav 1 na ovoj ~len se smeta za pote`ok oblik na diskriminacija spored
ovoj zakon.
Stepenot na asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na
licata so mentalen hendikep e proporcionalna na potrebata i ne smee da gi
naru{uva pravata i dostoinstvoto na liceto so hendikep.
Asistencijata, od stav 3 na ovoj zakon, se opredeluva individualno so
poseben akt od nadle`en organ.
^len 12
(sloboda na li~nost)
Nikoj ne mo`e da bide protivpravno li{en od sloboda po osnov na svojot
hendikep, osven od pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.
Nikoj ne mo`e da bide prisilno hospitaliziran ili smesten vo posebna
ustanova bez svoja jasno izrazena volja, po osnov na svojot hendikep, osven od
pri~ini i vo postapka predvidena so zakon.
13 Javna debata
Komentar kon ~len 10: Diskriminacijata protiv sekoe lice vrz osnov
na hendikep se smeta za prekr{uvawe na vrodenoto dostoinstvo na
~ovekovata li~nost. Do`iveaniot (sfaten) hendikep mo`e da se
razbere na dva na~ina i toa: kako individualna percepcija na
hendikepot ili kako op{testvena percepcija na istiot. No, diskrim-
inatorskoto postapuvawe se stepenuva i ne se reflektira podednak-
vo na razli~ni kategorii na lica. Primer za "od lo{o polo{o" e
diskriminatorno dejstvo vrz `ena ili dete so hendikep bidej}i tie
se diskriminirani i po osnov na pol/vozrast i po osnov na svojot
hendikep.
Komentar kon ~len 11: Su{tinata na ovoj ~len e vra}awe na dostoin-
stvoto na licata so mentalen hendikep na koi im e odzemena delovna-
ta sposobnost i podobruvawe (odnosno menuvawe) na nivniot praven
status. Vo otsustvo na ova pravo, "individuata se degradira i svedu-
va na obi~en praven objekt kade {to toj/taa nema da bide li~nost vo
pravna smisla i }e bide li{en/a od site drugi prava ... od tie
pri~ini, priznavaweto na delovnata sposobnost e preduslov za real-
izacija na drugite prava na individuata" (Vidi: "UN Covenant on Civil
and Political Rights: CCPR Commentary", Manfred Nowak, str.282). Na ovoj
na~in ovie lica }e mo`at da dobijat li~ni dokumenti; steknuvaat/
nasleduvaat imot (sopstvenost); gi kontroliraat svoite finansii;
u~estvuvaat vo politi~kite procesi itn.
Vo slu~aite vo koi asistencijata e potrebna so cel koristewe so
delovnata sposobnost na licata so hendikep, pretpostavka e deka
delovnata sposobnost ostanuva nepovredliva. Stav 3 od ovoj ~len se
odnesuva samo na licata so mentalen hendikep i ne treba nesoodvet-
no da se praktikuva.
Komentar kon ~len 12: Pravoto na poedinecot na fizi~ka sloboda i
bezbednost na negovata li~nost e vgradeno vo centarot na sekoj
praven sistem koj go po~ituva vladeeweto na pravoto. Posebno e
va`no ovoj ~len da se tolkuva ekstenzivno ({iroko), imaj}i predvid
deka licata so hendikep ~estopati prisilno se smestuvaat vo bolni-
ci i institucii od zatvoren tip, {to e svoeviden oblik na li{uvawe
od sloboda.
 ^len 13
(za{tita od maltretirawe)
Lice so hendikep ne smee da bide podlo`eno na ma~ewe ili nehumano ili
poni`uva~ko postapuvawe i kaznuvawe po osnov na hendikep.
Merkite na surovo postapuvawe, kaznuvawe i primena na surovi vospitni
merki kon licata so hendikep }e se smetaat za prekr{uvawe na odredbite od
prethodniot stav.
Posebno se zabranuva licata so hendikep da bidat podlo`eni na medicin-
ski ili nau~en eksperiment ili da poslu`at vo unapreduvawe na medicinska-
ta praksa bez nivna slobodno izjavena soglasnost.
^len 14
(`ivot vo semejstvo)
Sekoe lice so hendikep ima pravo da `ivee so sopstvenoto biolo{ko
semejstvo.
Pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo ne mo`at da bidat
ograni~eni po osnov na hendikep, bez prethodno sprovedena postapka utvrde-
na so zakon.
Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len e napraveno po
osnov na hendikep, a bez prethodno sprovedena zakonska postapka }e se smeta
za pote`ok oblik na diskriminacija.
^len 15
(op{testveno izrazuvawe)
Sekoe lice so hendikep ima pravo na kulturno, sportsko, religiozno i
op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobnosti.
Dokolku prekr{uvaweto na pravoto od stav 1 na ovoj ~len e napraveno po
osnov na hendikep }e se smeta za diskriminacija vo smisol na ovoj zakon.
^len 16
(nesovesno lekuvawe)
Medicinskiot tretman koj }e predizvika drasti~no vlo{uvawe na psi-
hofizi~kata sostojbata i stepenot na hendikep na liceto so hendikep poradi
nesovesno, nenavremeno i nemarno postapuvawe }e se smeta za prekr{uvawe
na ovoj zakon.
Komentar kon ~len 13: ^len 13 ima klu~no mesto vo ova poglavje.
Prviot stav ja konkretizira me|unarodnata odredba za zabrana od
ma~ewe i tortura vo slu~aj koga za toa neposredniot motiv e hendike-
pot na liceto. Ova voop{to ne e deklarativno povtoruvawe na
takvite odredbi nitu pak nepotrebno regulirawe na nepostoe~ki "kju-
kluks" klanovi. Ovoj stav isto taka gi pokriva i sekojdnevnite slu~ki
na psuewe, plukawe, klocawe, frlawe so kamewa, “teatar” i kolek-
tiven potsmev so licata so hendikep - ne{to na {to barem edna{ vo
`ivotot sme bile svedoci.
Vo Stav 2 pod poimot poni`uva~ko postapuvawe se podrazbiraat
postoe~kite primeri kako {to se: smiruvawe so vrzuvawe za radija-
tor ili krevet, disciplinirawe so zabrana za gledawe TV, uceni so
zabrana za primawe poseta, spre~uvawe na dvi`ewe so odzemawe na
pixami, itn.
Tretiot stav gi pokriva slu~aite (dobro poznati vo istorijata)
koga nekoj, pod za{tita na dr`avata, mo`e da ja zloupotrebi svojata
vlast so neopravdano nanesuvawe bolka. Nitu edno kulturolo{ko
na~elo ili praktika ne mo`e da go opravda ovoj vid na postapuvawe.
Tie se sprotivni na osnovnite prava na ~ovekot i na pravoto na ednak-
va vrednost i dostoinstvo na site ~ove~ki su{testva, kako i na
integritetot na teloto.
Komentar kon ~len 14: Vo praktikata se sre}avame so primeri kade
biolo{koto semejstvo koe {to e socijalno zagrozeno, e prinudeno
liceto so hendikep da go ostavi vo soodvetna institucija, a od druga
strana pak, dr`avata prezema stimulativni merki za semejstva koi
posvojuvaat lica so hendikep. Ovoj ~len treba da ja naso~i aktivnos-
ta na dr`avata kon prezemawe merki za poddr{ka na biolo{kite
semejstva, kako istite bi bile vo mo`nost da pru`aat soodvetna nega
i uslovi za dostoinstven `ivot na licata so hendikep vnatre vo svoe-
to biolo{ko opkru`uvawe. Primerite na stihijno i samopovikano
sproveduvawe na sterilizacija, izolacija, "anatemisawe" i odzemawe
na porod, bez utvrdena i sprovedena postapka, }e mora da bidat
sankcionirani.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 14
 ^len 17
(voznemiruvawe)
Se zabranuva sekoj oblik na voznemiruvawe.
Pod voznemiruvawe, vo smisol na ovoj zakon, se podrazbira sekoja povre-
da na dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe na neprijatelska,
zakanuva~ka i poni`uva~ka okolina i atmosfera kako i sekoja nedostapnost
na javnite servisi, gradewe i odr`uvawe na arhitektonsko opkru`uvawe so
koe se ote`nuva pristapnosta na licata so hendikep, kako i nepo~ituvawe na
razumna adaptacija za licata so hendikep.
^len 18
(tolerancija)
Sekoe fizi~ko i pravno lice ima obvrska da deluva ili da trpi i da ima
opredelen stepen na tolerancija sprema licata so hendikep koi koristat
posebni pomagala, tehniki i na~ini na zadovoluvawe na svoite potrebi.
Pravnite lica- obezbeduva~i na servisi (uslugi) potrebno e da donesat
interni propisi za dostapnost na uslugite kon licata so hendikep od stav 1
na ovoj ~len i istite da bidat vidno obznaneti.
^len 19
(pove}ekratna diskriminacija)
Diskriminatornoto dejstvie storeno vrz `ena i dete so hendikep, kako i
lice so te`ok, kombiniran i pove}ekraten hendikep }e se smeta za pote`ok
oblik na diskriminacija.
Republikata prevzema prioritetni merki i aktivnosti za eliminirawe na
site vidovi na diskriminacija po osnov na hendikep so poseben osvrt na
`enite i decata so hendikep, kako i licata so te`ok, kombiniran i
pove}ekraten hendikep.
^len 20
(kvalifikatoren osnov)
Sekoe prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon koe istovremeno prestavu-
va i krivi~no delo predvideno so Krivi~niot zakonik na Republika
Makedonija se kvalificira kako pote{ko, dokolku e storeno ili predi-
zvikano po osnov na hendikep.
15 Javna debata
Komentar kon ~len 16: Vo RM nema zavr{en sudski spor vo koj se
ocenuva odgovornasta na medicinskiot personal za nesovesno leku-
vawe pri {to se predizvikani odredeni {tetni posledici koi
privremeno ili trajno predizvikale hendikep ili ja vlo{ile sostoj-
bata na liceto. Ova ne e samo obi~no "vlo{uvawe na zdravstvena sos-
tojba", nitu pak diskusija za "pravata na pacientite" tuku za{tita na
licata so hendikep koi postojano se upateni na medicinski tretman i
nemarno se tretiraat kako "ve~ni pacienti". Zatoa e neophodno da se
propi{e norma koja direktno }e go tretira ovoj problem, za koj ne
sekoga{ se zboruva.
Komentar kon ~len 18: Ovoj ~len e namenet samo za licata so
hendikep koi koristat posebni pomagala, tehniki i na~ini na zado-
voluvawe na svoite potrebi. Na primer: tolerancija pri koristewe
na uslugite od javniot transport za lice so ku~e-vodi~, pres-
retlivost na taksi kompanite za korisnicite na invalidski koli~ki
i sl.
Komentar kon ~len 19: Kombinacijata na dominacijata na ma`ite vo
mnogu kulturi, od edna strana, kako i op{to prifateniot negativen
stav kon hendikepot, od druga strana, mo`e da bide katastrofalna za
devoj~iwata i `enite so hendikep koi ~esto stradaat od t.n. dvojna
diskriminacija.
Isto taka, edna od najranlivite grupi me|u licata so hendikep se i
decata. Tie se najranliva grupa vo slu~aj na vojni, eksploatacii,
lo{a ishrana, fizi~ki i psihi~ki ne~ove~ni postapuvawa, trgovijata
so lu|e i sl. Dopolnitelno, tie zavisat od poddr{kata na vozrasnite
vo implementacijata na mehanizmite za za{tita na svoite prava.
Na kraj isto taka, vo grupata koj bara povi-
sok stepen na za{tita od strana na dr`avata
se vklu~uvaat i licata so te`ok, kombiniran i
pove}ekraten hendikep poradi "bezizleznosta"
na situacijata vo koja tie se naogaat.
Komentar kon ~len 20: Ovoj princip e potvr-
den i proizleguva od krivi~noto pravo.
Slu~aite na krivi~ni dela, vo koi kako `rtva
se javuva lice so hendikep, se tretiraat kako
kvalificirani (pote{ki) zaradi onevozmo`e-
nosta na liceto so hendikep da se obide da go
spre~i i/ili razbere deloto storeno vrz nego.
Se razbira deka vinovnikot predhodno smetal
na taa "pogodnost".
 "Kolku {to mo`ev da zabele`am, Makedonija ima navisti-
na mnogu iskustvo i vreme e da zapo~ne so implementi-
raweto na iskustvata dadeni kako ramka. I, kade i da e i
koe i da e vreme vo pra{awe, treba da razmislime {to e
ona najdobroto {to mo`eme da go napravime sega i ovde.
Zatoa, jas ja ohrabruvam Makedonija, makar {to, spored
mene, ne e ni mo`no da se ka`e dali nekoj e na vistinski
pat ili ne e, od prostata pri~ina {to ne postoi samo eden
vistinski na~in."

Izjava od u~esnik vo debata

Pod afirmativni akcii vo pravoto se podrazbiraat poedine~ni, vremenski ograni~eni akcii na

dr`avata za potkrepa na mo`nostite za realizacija na nekoi propi{ani prava za poedinci ili
grupi koi tie samite ne mo`at da gi iskoristat poradi razli~ni socijalni, fizi~ki ili politi~ki
sostojbi. Celta e da se namali razlikata me|u formalnata i stvarnata ednakvost, a ne kreirawe na
nekakvi si novi prava za nekogo ili sozdavawe na privilegirani nositeli na ve}e postoe~ki prava.
Toa zna~i deka u`ivaweto na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi e osnovata od koja treba da trgne
dr`avata pri prezemawe na konkretni pozitivni akcii so cel izedna~uvawe na mo`nostite na lica-
ta so hendikep.
Zaradi seopfatnosta na slikata i specifi~nite potrebi vo oblasta na zdravstvenata
za{tita, obrazovanieto, socijalnata za{tita, vrabotuvaweto i site drugi sferi, a od druga
strana, nefunkcioniraweto i nesistematiziranosta na postoe~kite normi koi se odnesuvaat na
licata so hendikep, neophodna e organizirana akcija na dr`avata koja so vospostavuvawe na mehaniz-
mi }e go ovozmo`i u`ivaweto na osnovite ~ovekovi prava za licata so hendikep. Od tie pri~ini
afirmativnite akcii mu slu`at na principot na ednakvost, preku voveduvawe na privremena, poe-
dine~na i predmetno ograni~ena neednakvost na pravata. Zatoa, na afirmativnite akcii treba da
se gleda samo kako na instrumenti vo ostvaruvaweto na principot na vistinska, ili na {to poe-
8 Javna debata
fikasna, pravna ednakvost na licata so hendikep, za namaluvawe na procepot me|u "normativnoto i
stvarnoto" ili pravnoto i pravi~noto.
 III. OBLASTI NA ZA[TITA
1. Zdravstvena za{tita i rehabilitacija
Pra{aj patalen a ne gatalec: Medicinskata rehabilitacija zna~i "`ivot" za
licata so hendikep. Ako za zdravstvenite uslugi {to se od vitalna va`nost
za nivno normalno funkcionirawe mora da platat participacija, toga{ ne
mo`e da se ka`e deka dr`avata obezbeduva primarna zdravstvena za{tita
za licata so hendikep.
^len 21
Republikata e primarno odgovorna za prezemawe preventivni merki za
spre~uvawe na pri~inite koi go predizvikuvaat hendikepot, kako i za
obezbeduvawe na pravoto na efektivna medicinska za{tita i rehabilitaci-
ja na licata so hendikep.
Osnovnite zdravstveni uslugi za licata so hendikep se besplatni.
Zdravstvenite uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobruvawe na zdravstvenata sosto-
jba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni zdravstveni uslugi i se utvr-
duvaat za sekoj slu~aj poedine~no, od strana na nadle`en organ.
^len 22
Vladata, preku Ministerstvo za zdravstvo i Ministerstvo za obrazovanie
prezema i sproveduva edukativni programi so cel prevenirawe na hendike-
pot.
Vladata, so cel prevenirawe na hendikepot, preku Ministerstvoto za
zdravstvo i Ministerstvoto za trud i socijalna politika prezema konkretni
~ekori za obezbeduvawe i obznanuvawe na Higiensko-tehni~ki i zdravstveni
merki vo site javni ustanovi i mesta, a posebno na onie kaj {to ima pogolema
koncentracija na lu|e.
Vladata, preku Ministerstvoto za zdravstvo prezema konkretni ~ekori za
otkrivawe, analiza i navremeno dijagnosticirawe i informirawe za
rizi~nite faktori pred bremenost, genetskite zaboluvawa, kako i drugi
oblici na spre~uvawe na hendikepot.
Zaradi ostvaruvawe na odgovornosta od stavovite 1, 2 i 3 na ovoj ~len
Vladata na Republika Makedonija na predlog na Ministerstvoto za zdravst-
vo, a po prethodno mislewe na Ministerstvoto za obrazovanie i
Ministerstvo za trud i socijalna politika donesuva godi{na Programa za
zdravstveno vospituvawe i higiensko-tehni~ki i zdravstveni merki za pre-
vencija na hendikepot.
17 Javna debata
^len 23
So cel za rana detekcija i kontinuirano sledewe na razvojot na decata so
rizik, Ministerstvoto za zdravstvo formira mre`a od Centri i timovi za
rano sledewe na rizi~nite faktori koi mo`at da predizvikaat ili zasilat
ve}e postoe~ki hendikep.
Sostojbata na decata so najte{ki oblici na hendikep ja sledi poseben
Centar na nacionalno nivo.
^len 24
Republikata e primarno odgovorna za razvivawe na nacionalni programi
za rehabilitacija i e dol`na da ja obezbedi istata za site lica so hendikep
srazmerno so nivnite potrebi.
Licata so traen hendikep imaat pravo na besplatna medicinska reha-
bilitacija.
Medicinskata rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon opfa}a odredeni
hirur{ki inervencii i terapija so medikamenti, fizikalna terapija, govor-
na i vizuelna terapija, kineziterapija, ergoterapija, psihoterapija i odredu-
vawe i dizajnirawe na pomo{ni sredstva i pomagala soodvetni na hendike-
pot.
Za pottiknuvawe i podr{ka na nezavisnoto `iveewe na licata so
hendikep Republikata obezbeduva patrona`en servis za kontinuirana medi-
cinska nega i rehabilitacija.
^len 25
Republikata, so cel olesnuvawe na licata so hendikep pri ostvaruvawe-
to na edna ili pove}e sekojdnevni aktivnosti i funkcii, obezbeduva koris-
tewe na soodvetni tehni~ki pomagala permanentno sledej}i gi najnovite
tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa.
Dokolku pomagalata od stav 1 ne se proizveduvaat vo zemjata Fondot za
zdravstvo, po prethodno regulirana postapka za sekoj slu~aj poedine~no,
celosno gi pokriva tro{ocite za nabavka na istite, vklu~uvaj}i go i presto-
jot na licata vo stranstvo dokolku toa go bara tehni~ko-tehnolo{kiot proces.
Liceto so hendikep so seriozno naru{eni motorni i senzorni funkcii vo
ostvaruvaweto na pravoto od stav 2 na ovoj ~len, pri patuvawe i medicinsko-
tehni~ka intervencija, ima pravo na platena pridru`ba koja se pokriva od
sredstvata predvideni za soodvetnata aktivnost.
 ^len 26
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava, vo procesot na
kreirawe i sproveduvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabil-
itacija na licata so hendikep obezbeduvaat soodvetna participacija i
zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na nivnite semejstva i
nivnite organizacii.
2. Obrazovanie
Pra{aj patalen a ne gatalec: Hendikepot mo`e da se "pobedi" samo so obra-
zovanie.
^len 27
Republikata obezbeduva podednakvo pravo i mo`nost za sevkupno obrazo-
vanie na licata so hendikep kako sostaven del od redovniot obrazoven sis-
tem.
Vo situacija kade {to redovniot obrazoven sistem ne gi zadovoluva sood-
vetno vospitno-obrazovnite potrebi na licata so hendikep se formiraat
posebni obrazovni edinici, kako del od istiot.
Liceto so hendikep ima pravo na sloboden izbor me|u redovnite i poseb-
nite obrazovni edinici po prethoden naod i mislewe od nadle`en organ.
^len 28
Vo posebnite obrazovni edinici i specijalizirani ustanovi za
zgri`uvawe na lica so hendikep pokraj vospitnata komponenta zadol`itelno
se sproveduva obrazovna programa prilagodena so nastavni metodi i materi-
jali za u~ewe i proverka na znaeweto.
^len 29
Specijalnite u~ili{ta za lica so senzoren hendikep prerasnuvaat vo
ustanovi za obrazovna i socijalna rehabilitacija so cel uspe{no vklu~uvawe
na u~enicite vo redovniot obrazoven sistem.
^len 30
Vo redovniot obrazoven sistem se obezbeduva kontinuirana obuka na nas-
tavniot kadar, soodvetni pomagala i oprema, i organizirawe na uslugi i
slu`bi vo soglasnost so individualnite vospitno-obrazovni potrebi na
licata so hendikep.
Komentar kon del 1: Ovoj zakon treba da vlijae vrz postoe~kiot sis-
tem na zdravstvena za{tita za blagovremeno sogleduvawe za nastanu-
vawe na hendikepot i na mo`nite posledici vrz zdravjeto na indi-
viduata. Osnovno e deka so prezemawe na preventivni merki }e se
namali/otstrani rizikot od hendikep. Zatoa, vospostavuvawe na
Centri za rana detekcija ne e pra{awe od krucijalna va`nost samo za
licata so hendikep, tuku voopo{to za celata zaednica, za site nas.
Va`en element vo ova poglavje e slobodata na izbor na licata so
hendikep, odnosno mo`nosta za prifa}awe ili odbivawe na oprede-
len medicinski tretman. Samata rehabilitacija ima dve celi: ednata
e preventivna, podrazbira merki da ne dojde do vlo{uvawe na
zdravstvenata sostojba, a drugata e samata terapija za podobruvawe
na sostojbata. Medicinskata rehabilitacija e vo tesna vrska i vre-
menski i funkcionalno isprepletena so socijalnata rehabilitacija.
Zatoa ovie odredbi treba da se tolkuvaat zaedno so odredbite od
delot za socijalna za{tita.
Komentar kon del 2: Bidej}i obrazovanieto e su{testveno za vrabo-
tuvawe i e preduslov za ekonomska nezavisnost na licata so
hendikep, merkite na dr`avata vo sferata na obrazovanieto e od
posebno zna~ewe. Obrazovanieto e isto taka va`en del od rehabil-
itacioniot proces, zatoa {to licata so hendikep gi razvivaat svoite
kapaciteti so cel da se socijaliziraat i integriraat vo op{testvoto.
Zakonskoto predviduvawe na op{toto pravo na obrazovanie ima
malo zna~ewe ako dopolnitelno ne se prezemaat pozitivni merki za
obezbeduvawe na pristap do site stepeni za kvalitetno obrazovanie
za site lica so hendikep. Pritoa neophodno e, da se zemat predvid
specijalnite obrazovni potrebi na licata so hendikep i socio-poli-
ti~kata realnost na dr`avata.
Intencijata na ovoj del od zakonot e da go ovozmo`i pravoto na
izbor na decata so hendikep slobodno da izberat vo kakva ustanova
}e go dobivaat svoeto obrazovanie. Celta na specijaliziranoto obra-
zovanie e da gi podgotvuva u~enicite za vklu~uvawe vo redovniot
obrazoven proces vo nekoja naredna instanca i obrazovnite sodr`ini
ne smeat da bidat so pomal kvalitet od onie vo redovniot obrazoven
sistem. Vo specijalnite u~ili{ta mora da bidat kombinirani vospit-
nata i obrazovnata komponenta. Neophodno e postoewe na individual-
ni nastavni planovi izraboteni vrz osnova na kapacitetot i na~inot
na u~ewe na liceto so hendikep. Vo procesot na podgotovka treba da
bidat vklu~eni defektolog, psiholog, nastavnikot i roditel.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 18
 ^len 31
Republikata prevzema merki za kontinuirano, postepeno i sistemati~no
integrirawe na licata so hendikep vo zaedni~ki nastaven proces.
Pristapot do redovnite sodr`ini od nastavnite programi za u~enicite so
posebni vospitno-obrazovni potrebi se obezbeduva preku izrabotka na indi-
vidualni obrazovni planovi.
^len 32
Vladata donesuva pobliski propisi za:
- unapreduvawe na pristapnosta i dostapnosta na obrazovnite institucii;
- pristapen transport i soodvetno smestuvawe na u~enicite so hendikep;
- obezbeduva stimulativni merki (kvoti, stipendii, osloboduvawe od par-
ticipacija itn.) za u~enicite so hendikep;
- dostapnost na obrazovnite programi; i
- obezbeduvawe so koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki audio-vizuelni
sredstva spored vidot i stepenot na hendikep.
Ministerstvoto za obrazovanie i nauka kontinuirano gi unapreduva pos-
toe~kite nastavni programi so cel podignuvawe na svesta za pra{aweto na
hendikepot.
^len 33
Roditelite i organizaciite na licata so hendikep se vklu~eni vo
kreiraweto i sproveduvaweto na obrazovnite programi, nastavno-nau~nite
soveti i servisite za redovna poddr{ka na licata so hendikep vo obra-
zovniot proces.
3. Vrabotuvawe
^len 34
Republikata prezema konkretni merki i aktivnosti za da ovozmo`i pro-
fesionalno integrirawe na site lica so hendikep, bez razlika na pri~inite,
prirodata i stepenot na nivnata onevozmo`enost.
Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Agencijata za vrabotuvawe,
razrabotuvaat i realizairaat nacionalni programi i merki za zgolemuvawe
na vrabotenosta koi }e obezbedat ednakvi mo`nosti za vrabotuvawe na lica-
ta so hendikep na otvoreniot pazar na trudot.
19 Javna debata
^len 35
Na lice so hendikep na sekoi 12 meseci aktiven raboten sta` mu se pres-
metuvaat dopolnitelni ~etiri (4) meseci sta` na osiguruvawe.
Liceto so hendikep mo`e da se stekne so pravo na starosna penzija 5
godini pred utvrdeniot rok za negovata vozrast i pol.
Vlo{uvaweto na op{tata zdravstvena sostojba na lice koe {to se
zdobilo so hendikep pred vleguvaweto vo raboten odnos se smeta za osnov za
steknuvawe predvremena penzija.
^len 36
Republikata donesuva Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep i
Akcionen plan za implementacija na zakonot.
Organite na edinicite na lokalnata samouprava se dol`ni vo lokalnite
programi za razvoj da predvidat merki za stimulirawe na vrabotuvaweto na
licata so hendikep.
Pri donesuvaweto na aktite od ovoj ~len poseben akcent se stava za
promocija na trudot na licata so hendikep so osoben napor za satisfakcija na
trudot na onie koi nikoga{ nema da bidat sposobni da rabotat efektivno-
ekonomski opravdana rabota.
^len 37
Zakonot za vrabotuvawe na licata so hendikep predviduva posebni uslovi
i pogodnosti za vrabotuvawe na lica so hendikep preku:
- obezbeduvawe na kvoti od 2-3% za vrabotuvawe na licata so hendikep vo
javniot sektor preku vospostavuvawe na sistem na rezervirani pozicii pri
sistematizacija na rabotnite mesta;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na
koe }e rabotat licata so hendikep;
- dano~ni osloboduvawa i drugi ekonomski pogodnosti, a so cel da se
afirmira socijalnata odgovornost i da se motiviraat golemite kompanii da
vrabotuvaat lica so hendikep;
- formirawe i stimulirawe na rabotata na za{titnite trgovski dru{tva,
kako preoden mehanizam za celosno integrirawe na licata so hendikep vo
trudoviot proces;
- stimulirawe na licata so hendikep za samostojno vr{ewe dejnost i
rakovodewe na za{titnite dru{tva.
^len 38
Republikata vostanovuva Poseben fond za obezbeduvawe na uslovi za
rabotno osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep
(Poseben fond).
Posebniot fond e pravno lice.
 So Posebniot fond upravuva Upraven odbor sostaven od po trojca pret-
stavnici od Agencijata za vrabotuvawe, Vladinoto koordinativno telo,
Sobranieto na organizacii na lica (SOLH) so hendikep i Zaednicata na
za{titni dru{tva.
Rakovoden organ na Posebniot fond e direktorot koj go imenuva Vladata
na Republika Makedonija.
^len 39
15% od vkupno ostvarenite sredstva od postojniot pridones za vrabotu-
vawe se izdvojuvaat na potsmetka na Agencijata za vrabotuvawe, do 30 vo
mesecot, za prethodniot mesec.
Sredstvata na Posebniot fond se raspredeluvaat za:
- izvr{uvawe na funkciite na Posebniot fond, vo tekot na edna kalen-
darska godina se izdvojuvaat najmnogu do 1% od vkupnite sredstva so koi
raspolaga Posebniot fond;
- rabotno osposobuvawe i usovr{uvawe na licata so hendikep;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnite mesta na
koi }e rabotat licata so hendikep;
- posebni pogodnosti za za{titnite dru{tva; i
- posebni pogodnosti za licata so hendikep koi samostojno vr{at dejnost
ili rakovodat so za{titni dru{tva.
^len 40
Za{titno dru{tvo mo`e da bide sekoe trgovsko dru{tvo dokolku vrabo-
tuva najmalku pet (5) lica, od koi najmalku 40% se lica so hendikep vo smis-
la na ovoj Zakon.
Za{titnite dru{tva koristat posebni pogodnosti pri raspredelbata na
finansiskite sredstva od Posebniot fond pri:
- vrabotuvawe na lice so hendikep;
- sozdavawe na uslovi za rabotewe so adaptacija na rabotnoto mesto na
koe }e raboti liceto so hendikep;
- osloboduvawe od danoci;
- obezbeduvawe na sredstva za pridonesi;
- finansiska poddr{ka pri investicii vo raboteweto, dokolku pritoa se
obezbeduvaat novi rabotni mesta za licata so hendikep.
^len 41
Agencijata za vrabotuvawe:
- vodi evidencija za vrabotenite i nevraboteni lica so hendikep i dava
preporaki za otvorawe i upatuvawe na soodvetni rabotni mesta;
- prezema merki i implementira programi za obuka i trening so cel profe-
sionalno usovr{uvawe na licata so hendikep;
- vr{i monitoring i kontrola za celishodnosta na potro{enite sredstva
od Fondot.
Komentar kon del 3: Statistikata poka`uva deka golem broj lica so
hendikep se nevraboteni ili rabotat neugledni ili slabo plateni
raboti. Vo vreme na nevrabotenost i ekonomska nestabilnost, licata
so hendikep obi~no prvi se otpu{taat i posledni se vrabotuvaat.
Poradi toa, potrebni se merki koi }e obezbedat licata so hendikep
da imaat ednakvi mo`nosti za produktivno i dohodovno vrabotuvawe
na slobodniot pazar na trudot. Vrabotuvaweto na lica so hendikep e
edinstvena oblast za koja vo Republika Makedonija postoi poseben
zakon (lex specialis) - Zakon za vrabotuvawe na invalidni lica. Istiot
nudi odredeni pogodnosti, no fokusot e staven na stimulativnite
merki za rabotodavecot, a ne na liceto.
Odredbite sodr`ani vo ovoj zakon so beneficii za za{titni
dru{tva treba da se gledaat kako preodno re{enie, (od celosna izo-
lacija do celosna vklu~enost) za rabotno osposobuvawe na licata so
hendikep so cel nivno idno vklu~uvawe na op{tiot pazar na trudot, a
ne nivno vrabotuvawe vo za{titni rabotilnici. Od druga strana pak,
zakonot treba da otvori mo`nost za samovrabotuvawe, pretpriem-
ni{tvo i zapo~nuvawe na sopstven biznis za licata so hendikep, kako
i vrabotuvawe na licata so hendikep vo dr`avnata administracija, a
i stimulirawe na korporativnata odgovornost na biznis sektorot.
Komentar kon del 4: Namerata na ovoj zakon e da go smeni
postoe~kiot odnosot kon licata so hendikep koi dosega se tretiraa
kako socijalni slu~ai. Tretiraweto na licata so hendikep spored
medicinskiot ili modelot na milosrdie, gi pravi zavisni od
konkretni nehendikepirani lica i gi oddeluva od ostanatite vo
op{testvoto. Modelot na nezavisno `iveewe istaknuva deka proble-
mot se nao|a vo komunikacijata me|u op{testvoto i individuata a ne
vo samata individua. Zna~i, odredbite od ovoj del ja otslikuvaat lin-
ijata pome|u `ivotnata egzistencija, preku razvivawe na li~nata
samostojnost i ekonomska nezavisnost do celosna op{testvena inte-
gracija na licata so hendikep kako krajna cel.
Sepak, sekojdnevieto bara tretirawe na poedini pra{awa
povrzani so licata so hendikep od aspekt na socijala. Vo sr`ta na
oddredbite od ovoj del e potrebata od vospostavuvawe sistem koj {to
}e poa|a od procenka na individualnite potrebi na konkretnoto lice
so hendikep. Imeno, primer za toa e na~inot na koj e regulirana soci-
jalnata za{tita vo RM. Socijalnata pari~na pomo{, postojanata
pari~na pomo{ po osnov na hendikep i nadomestokot za tu|a nega se
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 20
 ^len 42
Agencijata za vrabotuvawe go upatuva liceto so hendikep na rabotno
osposobuvawe vo slu~aj na:
- barawe na nevraboteno lice so hendikep, so cel kontinuirano nadgradu-
vawe na rabotnite sposobnosti i ve{tini;
- barawe na rabotodavecot so cel vrabotuvawe ili prerasporeduvawe na
novo rabotno mesto na liceto so hendikep dokolku nema soodvetno obrazo-
vanie ili kvalifikacija za rabotata {to }e ja obavuva;
Finansiskite sredstva potrebni za rabotno osposobuvawe na licata so
hendikep se obezbeduvaat od Posebniot fond za vrabotuvawe na licata so
hendikep.
^len 43
Dr`avata, rabotni~kite organizacii i rabotodavcite treba da vosposta-
vat sorabotka so pretstavnici na licata so hendikep.
SOLH formira Komisija za rabotni odnosi koja {to ima konsultativen
status pri razgleduvawe na pra{awata od rabotnite odnosi za licata so
hendikep.
4. Socijalna za{tita
Pra{aj patalen a ne gatalec: Mora da izlezeme od sistemot vo koj licata so
hendikep gi tretirame samo za{titno, treba da vlezeme vo sistem vo koj }e im
se ovozmo`i ednakvost. Takov tip na ednakvost sodejstvuva so razvojot na
dostoinstvoto na ~ovekot.
^len 44
Republikata garantira ednakvi mo`nosti za licata so hendikep i prevze-
ma merki so cel obezbeduvawe na `ivotna egzistencija, razvivawe na
li~nata samostojnost, ekonomska nezavisnost i op{testvena integracija
preku obezbeduvawe na:
- minimum finansiski sredstva za dostoinstven `ivot;
- poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep i individualnata
samostojnost na licata so hendikep; i
- uslugi i slu`bi za celosna vklu~enost na licata so hendikep vo
op{testveniot `ivot.
Vo slu~aj na individualna nemo`nost za ostvaruvawe na odredbite od
stav 1 na ovoj ~len, a soglasno principot na sloboda na izbor na licata so
hendikep, Republikata intervenira so zgri`uvawe i nega na licata so
hendikep vo ustanova za socijalna za{tita.
21 Javna debata
^len 45
Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika za lica-
ta so hendikep soglasno individualnite potrebi obezbeduva:
- socijalna pari~na pomo{;
- postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep;
- pomo{ i nega od drugo lice; i
- poddr{ka na semejstvata na licata so hendikep.
^len 46
Licata so hendikep dobivaat socijalna pari~na pomo{ spored uslovi
predvideni so zakon i istata ne gi isklu~uva drugite vidovi na finansiska
pomo{.
^len 47
Pravoto na postojana pari~na pomo{ po osnov na hendikep se opredeluva
vo zavisnost od vidot i stepenot na hendikep od 1/4 do 1/2 od prose~nata
mese~na neto plata.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len ima za cel da gi pokrie dodatnite tro{oci
po osnov na hendikep, ne se smeta za prihod i pri negovoto opredeluvawe ne
se zema predvid socijalnata sostojba na semejstvoto.
^len 48
Za licata so te`ok i najte`ok stepen na hendikep, vo zavisnost od indi-
vidualnite potrebi, Ministerstvoto za trud i socijalna politika obezbedu-
va pomo{ i nega od drugo lice.
Nadomestokot za vr{ewe na pomo{ i nega na lice so hendikep se opredelu-
va od nadle`en organ vo iznos od 1/3 do 2/3 od prose~nata mese~na neto plata
vo zavisnost od vidot na uslugata i obemot na rabotata {to se vr{i, i se
isplatuva preku Agencijata za vrabotuvawe li~no na liceto {to ja vr{i nega-
ta.
Vo slu~aj na potreba, a po prethodno pribaveno mislewe od Komisija za
utvrduvawe na hendikep, Ministerstvoto za trud i socijalna politika obemot
na pomo{ i nega od drugo lice ja zgolemuva spored potrebite na liceto so
hendikep.
^len 49
Republikata obezbeduva sistem za poddr{ka na semejstvata na licata so
hendikep so cel zadr`uvawe na liceto vo svoeto biolo{ko semejstvo.
Na semejstvata na licata so te`ok i najte`ok stepen na hendikep im se
obezbeduva povisok stepen na poddr{ka pri {to vremetraeweto na gri`ata
na eden od roditelite se zasmetuva kako penziski sta`.
 ^len 50
Republikata go obezbeduva i garantira pravoto na efektivna socijalna
rehabilitacija na licata so hendikep.
Socijalna rehabilitacija vo smisol na ovoj zakon predviduva sozdavawe
na ve{tini za vodewe na samostoen `ivot preku rehabilitacija na liceto so
o{teten vid, sluh i govor, dvi`e~ka rehabilitacija, psiholo{ka i psihija-
triska pomo{, informirawe i ovozmo`uvawe na socijalni uslugi, kako i
drugi aktivnosti so cel celosna integracija vo op{testvoto na liceto so
hendikep i negovoto semejstvo.
Republikata formira mre`a posebni regionalni timovi za socijalna
rehabilitacija sostaveni od eksperti od soodvetnata oblast, pravnik, lica
so hendikep i ~lenovi na nivnite semejstva.
^len 51
Republikata, so cel pottiknuvawe na samostojnoto `iveewe i
vklu~uvaweto na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto
`iveewe a vo smisol na efektuirawe na ~len 50 od ovoj zakon, vospostavuva
mre`a od servisi za li~na asistencija.
Potrebata, vremetraeweto, nivoto i kvalitetet na asistencijata od stav
1 na ovoj ~len, se ocenuva vo sekoj slu~aj poedine~no od strana na nadle`en
organ, so poseben akt i prethodno utvrdena postapka.
^len 52
Za poddr{ka na nezavisnoto `iveewe, razvivawe na naviki i ve{tini,
ovozmo`uvawe na nepre~en deloven i op{testven anga`man na ~lenovite na
semejstvoto, Republikata organizira mre`a od centri za dnevno prifa}awe
i nega na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Dnevni centri).
Pokraj centrite od stav 1 od ovoj ~len, Republikata i edinicite na
lokalnata samouprava, iniciraat i poddr`uvaat formirawe na ostanati
alternativni centri za poddr{ka, kako {to se: resurni centri, SOS tele-
foni, edukativni centri, centri za pravna pomo{, sovetodavni servisi za
psiho-socijalna integracija na licata so hendikep.
Republikata, preku Fondot predviden so ovoj zakon, kako i lokalnata
samouprava so svoi sredstva gi poddr`uvaat inicijativite i aktivnostite na
semejstvata na licata so hendikep, instituciite, nevladinite organizacii i
neformalnite grupi za sproveduvawe na alternativni servisi za poddr{ka
na licata so hendikep i nivnite semejstva.
^len 53
Za licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep, a koi poradi
razli~ni pri~ini ne mo`at da `iveat vo semejstvo, Ministerstvoto za trud i
socijalna politika obezbeduva uslovi za nivno prifa}awe vo specijalni
mikro-ustanovi koi funkcioniraat na princip na semejno `iveewe.
Specijalnite ustanovi od stav 1 na ovoj ~len se vostanovuvaat spored
potrebite na zaednicata a najblisku do mestoto na `iveewe na licata so
hendikep.
isklu~uvaat me|usebno. Toa zna~i deka nevraboteno lice so hendikep
ne mo`e da zema socijalna pari~na pomo{ i "invalidnina" iako
"invalidninata" e pari~en nadomestok koj licata so hendikep go
tro{at za tretirawe na svojot hendikep. Nad 26 godi{na vozrast se
dodeluva nadomest za tu|a nega koja, sporedeno so zakonski re{enija
od razvienite zemji, treba da se dodeluva na liceto koe{to ja dava
negata a ne na liceto {to ja prima istata. (Primer: Sklu~uvaweto na
dogovor pome|u dvete strani e najpogodno re{enie, od pri~ina {to
licata {to ja vr{at negata se naj~esto roditelite na liceto so
hendikep i pove}eto od niv nikoga{ ne bile vo raboten odnos i ne ost-
varuvaat nitu edno pravo {to prizleguva od raboten odnos, pa i pravo
na penzija).
Ovoj zakon predlaga liceto so hendikep da mo`e da dobiva
pari~en nadomestok po dva osnovi, s# so cel da se podr`i nezavisno-
to `iveewe, a voedno i da se "rastereti" semejstvoto so koe liceto
`ivee vo zaednica. Postojnoto re{enie, vrz osnov na vkupnosta od
semejniot prihod da se ocenuva pravoto na "invalidnina" i tu|a nega e
apsurdno, bidej}i vo na{ava zemja naj~esto vo edno doma}instvo
`iveeat dve ili pove}e semejstva {to zna~i ako vo edno semejstvo
`iveaat roditelite, lice so hendikep, negov brat, `ena i deca, se
presmetuva prihodot na celo semejstvo, liceto ne se steknuva so
pravo na pari~en nadomestok po nieden osnov i ostanuva kako ve~en
"tovar" na drugite ~lenovi na doma}instvoto.
Za kraj treba da se spomne deka pokraj obezbeduvaweto na finan-
siski sredstva za dostoinstven `ivot, dr`avata e odgovorna i za
institucionalizirawe na uslugite i slu`bite za celosna vklu~enost
na licata so hendikep vo op{testveniot `ivot preku servisi za li~na
asistencija (fenomen rasprostranet {irum svetot), centri za dnevno
prifa}awe i nega, kako i specijalni mikro-ustanovi koi funkcioni-
raat na principot na semejno `iveewe.
Komentar kon del 5: Za licata so hendikep, pove}eto prava na
~ovekot, vklu~uvaj}i ja i slobodata da primaat informacii, sloboda-
ta na dvi`eweto, pravoto na rabota ili pravoto na socijalna inte-
gracija zavisat od pristapnosta. Potrebna e legislativa koja }e
postavi standardi za pristap na licata so hendikep do
informati~kata tehnologija i do javnite mesta. Ovoj del vo sebe
opfa}a {irok koncept na pristapnost, odnesuvaj}i se kako na
pra{aweto na pristapnosta na fizi~kata sredina/opkru`uvawe, taka
i na pra{aweto na dostapnosta na informaciite i komunikaciite.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 22
 5. Dostapnost
^len 54
Republikata so posebni propisi go obezbeduva u~estvoto na licata so
hendikep vo zaednicata po~ituvaj}i gi principite na nepre~eno dvi`ewe,
pristap do informacii i informati~ki tehnologii, nezavisno `iveewe i
univerzalen dizajn.
^len 55
Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredi-
na i prostorno planirawe se odgovorni vo procesot na prostorno i urban-
isti~ko planirawe, gradba i adaptacija da donesuvaat propisi i sprovedu-
vaat merki koi }e obezbedat nepre~eno dvi`ewe i arhitektonski dostapna
okolina za licata so hendikep.
Ministerstvoto za transport i vrski donesuva programa za identifiku-
vawe i postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektons-
ki barieri.
Edinicite na lokalnata samouprava pri donesuvaweto na detalnite
urbanisti~ki planovi i izdavawe na odobrenie za gradba i adaptacija se
dol`ni da gi po~ituvaat odredbite od stav 1 i 2 od ovoj ~len.
^len 56
Ministerstvoto za transport i vrski i edinicite na lokalnata samoupra-
va donesuvaat propisi i sproveduvaat merki so cel za:
- obezbeduvawe na dostapnost na javniot transport;
- obezbeduvawe na dostapnost so vgraduvawe na tehni~ki napravi vo
transportnite stanici i prevoznite sredstva;
- obezbeduvawe na posebni uslovi za dvi`ewe, zastanuvawe, parkirawe i
prestoj na vozila upravuvani ili {to prevezuvaat lica so hendikep i
- obezbeduvawe na signalizacija, taktilni pateki i nepre~en pristap na
licata so ku~e-vodi~ vo javniot transport.
Republikta so poseben propis gi ureduva beneficiite vo javniot
soobra}aj za licata so hendikep i nivnata pridru`ba.
Republikata so poseben propis gi ureduva beneficiite pri uvoz,
adaptacija, odr`uvawe i osiguruvawe na patni~kite motorni vozila neophod-
ni za mobilnost na licata so hendikep.
^len 57
Republikata donesuva propisi za obezbeduvawe na dostapnost na infor-
macii, olesnuvawe pri komunikacijata so javnite servisi, koristewe na sood-
vetni tehnologii i uslugi i prisposobuvawe na informativniot sistem za
potrebite na licata so hendikep.
23 Javna debata
Makedonskata radio-televizija i Makedonskata informativna agencija
obezbeduvaat mediumsko pokrivawe na nastani, promovirawe na pozitiven
trend i emituvawe na namenski sodr`ini i poraki za licata so hendikep.
Pe~atenite i elektronskite mediumi vo svoite programi vklu~uvaat
sodr`ini nameneti za licata so hendikep i predviduvaat dostapnost na osta-
natite sodr`ini.
Prezentaciite i Internet stranicite na javnite institucii se izrabotu-
vaat i vo verzija dostapna za licata so vizuelen hendikep.
Agencijata za informacii i Sovetot za radiodifuzija ja sledi i unapredu-
va implementacijata na odredbite od ovoj ~len.
6. Politi~ka participacija
^len 58
Republikata prezema merki i aktivnosti za garantirawe na ednakvite
mo`nosti za aktivna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot
proces, i oblicite na neposredno izjasnuvawe na gra|anite.
Dr`avnata izborna komisija informira, inicira i sproveduva merki za
ostvaruvawe na celosna participacija na licata so hendikep vo izbira~kiot
proces.
^len 59
Republikata e odgovorna za obezbeduvawe na celosna razbirlivost i
dostapnost na izbira~kite proceduri i glasa~ki mesta za licata so hendikep.
Vo slu~aj na onevozmo`enost pri realizirawe na pravoto od stav 1 na ovoj
~len Republikata obezbeduva glasawe vo doma{ni uslovi, bolnici i insti-
tucii, kako i stepenot na soodvetna asistencija pri glasawe.
^len 60
Politi~kite partii, i drugite podnositeli na kandidatski listi pri pod-
nesuvaweto na kandidatskite listi zadol`itelno predviduvaat zastapenost
od 5% na lica so hendikep vo smisla na ovoj zakon ili prestavnici na lica-
ta so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami, pri {to podnositelot na
listata mora da vodi smetka za nivna ramnomerna zastapenost.
7. Domuvawe
^len 61
Republikata pri planirawe, proektirawe, izgradba i dodeluvawe na
stanovi za socijalno zagrozeni i stanbeno neobezbedeni lica so hendikep i
nivni semejstva, po~ituvaj}i go principot na li~na samostojnost i nezavisno
`iveewe, vostanovuva prioriteti za re{avawe na stanbenoto pra{awe.
 ^len 62
Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki za pri-
lagoduvawe na `iveali{tata na licata so steknat hendikep soglasno so
konkretnata situacija i potrebi za `iveewe.
Edinicite na lokalnata samouprava prevzemaat konkretni merki za
privremeno stanuvawe i pokrivawe celosno ili na del od stanbenite
tro{oci na liceto so hendikep, dodeka uslovite go nalagaat toa.
8. Kulturno-zabaven `ivot i sport
^len 63
Republikata, edinicite na lokalnata samouprava, asocijaciite i zaed-
nicite donesuvaat programi i konkretni merki za ovozmo`uvawe na ednakvi
mo`nosti za zadovoluvawe na kulturnite, sportskite i religioznite potrebi
na licata so hendikep i priznavawe na nivnite tvore~ki napori i potenci-
jali.
^len 64
Ministerstvoto za kultura vo svoite godi{ni programi vnesuva sodr`ini
so cel pottiknuvawe, promocija i afirmirawe na kreativnite, artisti~ki i
intelektualni potencijali na licata so hendikep.
Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii donesuvaat konkretni
merki za ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite
sodr`ini od strana na licata so hendikep.
^len 65
Agencijata za mladi i sport vo svojata godi{na programa predviduva merki
i aktivnosti za celosno integrirawe na licata so hendikep vo sportskite
aktivnosti predvideni so istata.
Agencijata za mladi i sport vo sorabotka so edinicite na lokalnata
samouprava, sportskite federacii i sportskite klubovi sozdava uslovi za
integracija na licata so hendikep preku: prilagoduvawe i otstapuvawe na
sportski objekti, tereni i rekviziti i informirawe i promovirawe na nas-
tanite i postignatite rezultati.
Organizatorite na sportskite natprevari i manifestacii donesu-
vaat konkretni merki za ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i
li~na bezbednost na posetitelite so hendikep.
Pri finalizirawe na odredbite od ovoj del treba da se imaat
predvid formite i metodite na pristapnost, odnosno da se obezbedi
koristenite termini da imaat relevantnost vo podolg vremenski
period.
Komentar kon del 6: Pravoto na u~estvo na licata so hendikep vo
politi~kiot i javniot `ivot mnogu ~esto se prekr{uva vo praktikata,
ne samo vo procesot na glasawe tuku i vo procesot na odlu~uvawe za
pra{awata od interes za licata so hendikep. Imeno, op{tata prakti-
ka poka`uva nedoslednosti po osnov na ova pra{awe, i samo po sebe
se nametnuva pra{aweto za u~estvoto na licata so mentalen hendikep
vo politi~kiot `ivot, od edna strana i odzemaweto na delovnata
sposobnost od pri~ini na mentalen hendikep, od druga strana.
Dilemata e: kade se povlekuva granicata, odnosno kade e op{testveno
korisno da se povle~e granicata i pritoa da ne se povredat pravata
na edna zna~itelna grupa na lica?!
Komentar kon del 7: So cel pottiknuvawe na principot na li~na
samostojnost i nezavisno `iveewe, od isklu~itelna va`nost e
vostanovuvaweto na prioriteti za re{avawe na stanbenoto pra{awe
i obezbeduvaweto na 'pokriv nad glavata' za licata so hendikep.
Dopolnitelno, vo ovoj del se istaknuva faktot deka vo slu~ai na
steknat hendikep neminovno e potrebno prevzemawe na konkretni
merki za adaptirawe na `iveali{teto na licata so hendikep i toa vo
zavisnost od novonastanatite potrebi koi se pojavile so steknuvawe-
to na samiot hendikep. Isto taka, po nastanuvaweto na hendikepot
dodeka licata se adaptiraat na novite uslovi potrebno e pokrivawe,
vo nekoi slu~ai celosno a vo nekoi delumno, na stanbenite tro{oci
so cel polesno prifa}awe na realnosta i pobrzo socijalno rehabil-
itirawe.
Komentar kon del 8: Vo realnosta, na licata so hendikep ~esto im se
uskratuva mo`nosta za celosno u~estvo vo kulturniot `ivot na zaed-
nicata na koja i pripa|aat. Ova li{uvawe se izrazuva preku
fizi~kite i socijalnite barieri koi proizleguvaat od neinformira-
nosta, ramnodu{nosta i stravot.
Ovoj paragraf gi pokriva uspe{eno trite posebni aktivnosti koi
pridonesuvaat za fizi~ka podgotvenost, psihi~ka blagosostojba i
socijalna interakcija na licata so hendikep.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 24
 "Dvi`eweto na licata so
hendikep na nivo na
dr`avata treba da go
izrazuva edinstvoto na
toa dvi`ewe, cvrsto da
nastapuva pred vladite i
da stane mnogu silen soci-
jalen akter vo op{testvo-
to. Potrebno e da se vove-
dat mehanizmi so ~ija
pomo{ }e se intenziviraat
konsultaciite i }e se
razvie strukturalen dija-
log, mehanizam na sorabot-
ka pome|u vlasta i organi-
zaciite na licata so
hendikep na lokalno,
dr`avno i regionalno
nivo."

Izjava od u~esnik Postavenosta na site subjekti vo eden sistem e glavnata cel na mehanizmite koi
vo debata sledat, a pred se na mehanizmot na regulacija, koj i samiot kazuva deka go regulira
prostorot. Glavnite ~initeli se: Vladinoto koordinativno telo za izedna~uvawe
na mo`nostite na licata so hendikep, od edna strana, i Sobranieto na organizacii
na lica so hendikep, od druga. Zna~i pokraj vladinata, kako nejzin pandan e postave-
na i nevladinata komponenta, koja celosno ja zaokru`uva ovaa regulacija.
Idejata na postavenosta na relaciite e da se kreira prostor (a ne edno central-
izirano telo) kade }e se reflektira principot na proverka i ramnote`a (check and
balance) na klu~nite ~initeli vo sistemot. Od tuka proizleguvaat i odredbite za
regulirawe na osnovite na funkcionirawe na gra|anskiot segment kako oblast od
javen interes koj, pokraj toa, }e go re{i i postoe~kiot gorliv problem so reprezen-
tativnosta na organizaciite na licata so hendikep.
Imaj}i ja predvid doverlivosta na informaciite, predlaga~ite smetaa deka e
pove}e od potrebno vo samiot mehanizam za regulacija da se vklu~i del koj }e go
adresira pra{aweto na primena na pravilni metodi za sobirawe na statisti~ki
podatoci za licata so hendikep.

8 Javna debata
 IV. MEHANIZMI ZA
REGULACIJA
1. Statisti~ki podatoci
^len 66
Republikata e nositel i ja ima krajnata odgovornost, vo redovni inter-
vali, da pribira specifi~ni statisti~ki i drugi informacii koi se odnesu-
vaat na `ivotot na licata so hendikep.
Pribiraweto se sproveduva vo organizirana i zakonska forma zaedno so
popisot na naselenie i doma}instva.
^len 67
Republikata ja ima krajnata odgovornost za sostavuvawe, obnovuvawe i
koristewe na bazite na podatoci za licata so hendikep.
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se prenese vrz drugo pravno lice
so poseben akti i vo prethodno utvrdena postapka.
Vo procesot na dizajnirawe na bazite na podatoci treba da se za~uva
tajnosta na podatocite i li~niot integritet na liceto so hendikep.
Bazite na podatoci treba da bidat vo statisti~ki format i da opfa}aat
informacii za vozrasta, polot, vidot na hendikep, obrazovanieto i socijal-
niot status.
^len 68
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava imaat obvrska da
kreiraat i sproveduvaat istra`uva~ki programi za socijalno-ekonomski
pra{awa i pra{awa za u~estvo na licata so hendikep koi vlijaat na nivniot
i `ivotot na nivnite semejstva.
2. Komisiii za utvrduvawe hendikep
^len 69
Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i stepenot na onevozmo`enosta i
ote`natosta vo ostvaruvaweto na sekojdnevnite aktivnosti i funkcii za
sekoe lice poedine~no ja vr{i posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep
formirana za taa cel.
So poseben propis na Ministerstvoto za zdravstvo se formiraat pet (5)
regionalni prvostepeni Komisii za utvrduvawe na hendikep i nacionalna
Komisija za utvrduvawe na hendikep koja vr{i nadzor i re{ava vo vtor ste-
pen.
26 Javna debata
^len 70
Postapkata za utvrduvawe na vidot i stepenot na hendikepot, vreme-
traeweto, nivoto i kvalitetet na potrebnata asistencijata mo`e da ja povede
liceto koe smeta deka ima hendikep, negov staratel ili nadle`en organ.
Postapkata od stav 1 e besplatna za inicijatorot.
Komisijata za utvrduvawe na hendikep raboti spored nacionalite i
me|unarodnite standardi i Me|unarodnata klasifikacija na funkcii,
hendikep i zdravje.
^len 71
Utvrdeniot hendikep mo`e da bide privremen ili traen.
Liceto so utvrden hendikep dobiva identifikaciona karta koja mu ovoz-
mo`uva ostvaruvawe na pravata po osnov na hendikep.
^len 72
Komisijata za utvrduvawe na hendikep vodi evidencija za site lica so
utvrden hendikep.
Podatocite od stav 1 na ovoj ~len se doverlivi i mo`at da se koristat
samo vo slu~ai predvideni so zakon.
3. Koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite
na licata so hendikep
^len 73
Zaradi potrebata od koordinacija na ministerstvata i drugite dr`avni
organi i tela pri implementiraweto na odredbite od ovoj zakon i aktite {to
proizleguvaat od nego, Vladata formira Koordinativno telo za
izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst:
Vladino koordinativno telo).
Vladinoto koordinativno telo se sostanuva po potreba, a minimum edna{
mese~no.
^len 74
Dol`nost na Vladinoto koordinativno telo e da gi koordinira aktivnos-
tite na ministerstvata i na drugite organi i institucii za :
- pra{awata od va`nost za eliminirawe na diskriminacijata protiv lica-
ta so hendikep;
- merkite koi {to }e pridonesat za eliminirawe na takvata diskriminaci-
ja;
 - merki za sozdavawe i promocija na ednakvite mo`nosti i celosna par-
ticipacija na licata so hendikep vo site sferi na op{testvenoto `iveewe;
i
- drugi pra{awa povrzani so implementacijata na odredbite od ovoj zakon
i aktite koi proizleguvaat od nego.
^len 75
Vladinoto koordinativno telo se sostoi od 9 ~lena.
Vo Kordinativoto telo po funkcija ~lenuvaat:
- ministerot za trud i socijalna politika
- ministerot za zdravstvo;
- ministerot za transport i vrski;
- ministerot za obrazovanie i nauka;
- ministerot za kultura; i
- ministerot `ivotna sredina i prostorno planirawe.
^lenot na Kordinativoto telo od stav 1 svoite ingerencii mo`at da gi
delegiraat na zamenik minister, pomo{nik minister ili dr`aven sekretar
od relevantnoto ministerstvo.
Vo Vladinoto koordinativno telo po funkcija ~lenuvaat i pretsedatelot
na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, direktorot na
Fondot za pravata na licata so hendikep i pretsedatelot na Sobranieto na
organizaciite na licata so hendikep.
Pretsedatelot na Vladinoto koordinativno telo go imenuva Vladata na
Republika Makedonija od redot na zamenicite na pretsedatelot na Vlada ili
minister bez resor.
^len 76
Vladinoto koordinativno telo dostavuva izve{taj za svojata rabota do
Vladata po potreba, no najmalku edna{ godi{no.
Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do Komisijata za za{tita
na pravata na licata so hendikep i Sobranie na organizacii na lica so
hendikep.
4. Sobranie na organizacii na lica so hendikep
^len 77
Licata so hendikep imaat pravo na zdru`uvawe za ostvaruvawe na zaed-
ni~kite celi i interesi soglasno va`e~kite pravni propisi na Republika
Makedonija.
Za potrebite od koordinacija na nevladinite organizacii i obezbeduvawe
na u~estvo na licata so hendikep vo kreiraweto na politikite i strategiite
za implementacija na ovoj zakon i aktite {to }e proizlezat od nego, organi-
zaciite na licata so hendikep formiraat Sobranie na organizacii na lica
so hendikep.
Komentar kon del 1: Republika Makedonija se obvrza na primena na
merkite sodr`ani vo Standardnite pravila na OON za obezbeduvawe
na ednakvi mo`nosti na licata so hendikep. Toa ne zna~i samo
deklarativno prezemawe na odgovornost i imlementacija vo "nekoi
podobri vremiwa" tuku konkretna akcija, kako {to e kreirawe na data
baza vo koja }e se sodr`at informacii za licata so hendikep: vidot,
stepenot i postojanosta / privremenosta na hendikepot. So toa }e se
re{i edno pra{awe na koe do sega ne se gleda kako prioritetno.
Imeno, od pri~ina {to svesta i odnosot kon licata so hendikep se na
op{to poznatoto nivo, postojat golem broj na slu~ai kade deteto
voop{to ne e zavedeno vo mati~nata kniga na rodeni, {to zna~i i
dr`avata nema nikakvi informacii za nego. Toa se edna kategorija
'nevidlivi gra|ani' vo na{eto op{testvo. Od druga strana pak, sostoj-
bata ne e podobra nitu so "evidentiranite", no toa ve}e e problem na
dostapnosta na servisite za licata so hendikep.
Potrebata od konkretna akcija od aspekt na pribirawe na sta-
tisti~ki podatoci e pove}e od jasna. Ne mo`e da se bara "lek" ako
nema "dijagnoza". Zna~i, ako dr`avata prezema odgovornost vo
kreiraweto na politikata za licata so hendikep, prvo mora da ima
statisti~ka za licata so hendikep i vidot na nivniot hendikep.
Zatoa, dr`avata, edinicite na lokalnata samouprava, OLH,
roditelite i samite lica so hendikep treba da vlo`at zaedni~ki
napori vo procesot na razmena na podatoci i kreirawe na realna
slika za pozicijata na licata so hendikep.
Komentar kon del 2: Utvrduvaweto na vidot na hendikepot i ste-
penot na onevozmo`enost i ote`natost vo ostvaruvaweto na sekojd-
nevnite aktivnosti i funkcii, za sekoe lice poedine~no, koe go vr{i
posebna Komisija za utvrduvawe na hendikep formirana za taa cel, e
navedeno kako vtor del od mehanizmot za regulacija. Problemot so
nefunkcioniraweto na postoe~kite Komisii i potrebata od defini-
rawe pod ~ija nadle`nost potpa|aat se ogleda vo toa {to i pokraj
naporite na vladata da go obezbedat nivnoto funkcionirawe, sepak
zaradi nivnata postavenost ostanuvaat nefunkcionalni. Vo ovoj del
se pravat napori za razre{uvawe na ovoj problem.
Isto taka, od golemo zna~ewe e pristapot {to go imaat Komisiite za
utvrduvawe na hendikep pri ocenuvaweto na licata so hendikep.
Imeno, tie treba da se vodat od ocenuavaweto na sposobnosta, a ne
nesposobnosta na licata so hendikep, odnosno od mo`nostite a ne od
onevozmo`enosta na ovie lica.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 27
 ^len 78 ^len 82

Za potrebite na ovoj zakon terminot organizacija na lica so hendikep Sredstva za svojata rabota SOLH gi obezbeduva:
ozna~uva sekoja organizacija, registrirana spored Zakonot za zdru`enija na - ~lanarina od organizaciite ~lenki;
gra|ani i fondacii, vo koja najmalku 51% od ~lenovite se lica so hendikep - od sredstvata na Fondot za pravata na licata so hendikep; i
ili prestavnici na lica so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami i - drugi izvori na sredstva.
rakovodnata funkcija im pripa|a na lica so hendikep ili prestavnici na
lica so hendikep koi ne mo`at da se zastapuvaat sami.
^len 83

SOLH donesuva izve{taj za prezemenite aktivnosti i celishodnosta na

^len 79
Pravo da ~lenuvaat vo SOLH imaat site organizacii na lica so hendikep
po svoja slobodna volja i ocenka.
Strukturno organizaciite na licata so hendikep vo SOLH se organizirani
spored vidot-genezata na hendikepot od edna strana, i spored afiniteti,
pri~ini, na~ini na rabota i zaedni~ki interes na licata so hendikep
(pove}estrukturni grupi) od druga strana.
istite na godi{no nivo.
Finansiski izve{taj za tekovnata godina i predlog buxet za idnata godi-
na SOLH dostavuva do Fondot za pravata na licata so hendikep.
So cel informirawe na SOLH finansiskiot izve{taj za tekovnata godi-
na prethodno go dostavuva i do Vladinoto koordinativno telo i Komisijata
za za{tita na pravata na licata so hendikep.

^len 80

SOLH ima status na pravno lice, a negovata rabota e od javen interes za

Republika Makedonija.
SOLH donesuva svoja Povelba na principi i dolgoro~na i kratkoro~na
Programa za rabota.
SOLH donesuva Statut vo koj se ureduva na~inot na negovoto rabotewe i
negovite organi i tela.

^len 81

Soglasno so ovoj zakon SOLH gi ima slednite nadle`nosti:

- gi pretstavuva interesite na licata so hendikep kako vo zemjata taka i
vo stranstvo;
- u~estvuva vo kreiraweto na politikite, programite i strategiite za
implementacija na ovoj zakon i aktite {to proizlezleguvaat od nego;
- delegira svoi ~lenovi vo Vladinoto koordinativno telo, Komisijata za
za{tita na pravata na licata so hendikep, Upravniot odbor na Fondot za pra-
vata na licata so hendikep i drugi tela;
- dava mislewe po izve{taite za rabotata na Vladinoto koordinativno
telo, Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep, Fondot za pra-
vata na licata so hendikep i drugi tela;
- inicira i prevzema aktivnosti na nacionalno i lokalno nivo so cel
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep; i
- informira, dava mislewa i preporaki kon nadle`ni organi i organi-
zacii za pra{awa od interes na licata so hendikep.
28 Javna debata
Komentar kon del 3: Ve}e postoe~koto Vladinoto koordinativno
telo za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep so ovoj
zakon se redizajnira i mu se pro{iruva nadle`nosta i negovoto delu-
vawe, s# so cel da prerasne vo ona {to samiot zbor go uka`uva - koor-
dinator na rabotata na Vladata. Istovremeno treba da bide otvoreno
za da go slu{ne i glasot na nevladiniot sektor, a pri toa da ne ja
amnestira vladata.
Izmenite {to se predlagaat se vo nasoka na podobruvawe vo
funkcioniraweto i implementacijata na Standardnite pravila na
OON, a isto taka podrazbira i poaktivno vklu~uvawe na Sobranieto
na organizacii na lica so hendikep kako i prestavnici od instituci-
ite koi gi prestavuvaat mehanizmite na za{tita (Komisijata) i
obezbeduvawe (Fondot). Odredbite za funkcionalnata reprezenta-
tivnost na ~lenovite na Vladinoto koordinativno telo se va`ni od
pri~ini {to ~lenovite na ova telo treba da imaat pristap kon infor-
macii i mo} na odlu~uvawe za da mo`at efektivno da gi koordini-
raat i implementiraat donesenite odluki.

Komentar kon del 4: Ovoj del ne zna~i vostanovuvawe na novo telo,

tuku e vsu{nost prestruktuirawe na postoe~kite sojuzi na organizaci-
ite na lica so hendikep vo soglasnost so me|unarodnite standardi i
aktuelni preporaki od European Disability Forum (EDF). So na~inot na
organizacija }e se postigne celta, "EDINSTVEN GLAS" na organizaci-
ite na lica so hendikep, cel koja samite organizacii (postoe~ki i
novoformirani) si ja postavija u{te vo 2003 godina.
Praktika na site dr`avi-~lenki na EU e da imaat vospostaveno
Soveti / sobranija od ovoj tip i Republika Makedonija kako dr`ava
pretendent za ~lenstvo vo EU }e bide obvrzana da vospostavi SOLH.
Treba da se napomene deka, ovoj proces e ve}e zapo~nat preku EDF.
Zada~a na SOLH e da ja koordinira rabotata na OLH i pretstavuva
partner na Vladata i me|unarodnite subjekti. Vodeni od osnovniot
princip "Ni{to za nas, bez nas" SOLH treba da osiguri aktivna par-
ticipacija na licata so hendikep (preku svoite OLH) vo sferata na
odlu~uvawe za site pra{awa od niven interes. Ova Sobranie
prestavuva kontrapart na Vladinoto koordinativno telo i ja vr{i
koordinacija na nivo na samite organizacii na licata so hendikep.
Sobranieto se regulira so ovoj zakon zatoa {to prestavuva klu~na
alka vo celosniot mehanizam, i reprezentativnosta i finansirawe-
to na ova telo potrebno e da bidat zagarantirani so odredbite od
istiot.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 29
 "Implementacijata e
sekoga{ isto tolku va`na
kako i donesuvaweto na
zakonite, a osobeno vo
zemjite od regionot koi
se mnogu osiroma{eni,
poradi {to samata
dr`ava se bori so drugi
prioriteti, so ekonomski
pote{kotii. A vo takvi
uslovi voop{to ne e
lesno da se primenat
evropskite standardi."
Izjava od u~esnik
vo debata

Potrebata od vostanovuvawe na mehanizam za za{tita e pove}e od evidentna. Licata so hendikep ~estopati se izlo`eni na
diskriminacija po odnos na hendikep poradi niskoto nivo na svest, kako kaj gra|anite taka i vo instituciite na sistemot. Zatoa,
Komisija koja }e raboti na predlo`eniot princip, za{tita pri povreda od op{ti akti, "advokat" pri individualni povredi i podi-
gawe na svesta vo isto vreme, za kratko vreme od vospostavuvaweto }e go opravda svoeto postoewe. Ova e novina vo na{iot sistem,
kreirana spored postoe~kata Disability Right Commission vo Anglija. Praktikata poka`uva deka vo dr`avite kade postoi vakvo telo
stepenot na za{tita i pristapot na dr`avata i gra|anite e mnogu popozitiven i otvoren za potrebite na licata so hendikep
otkolku vo dr`avi koi za{titata ja re{avaat na drug na~in ili voopo{to ne ja re{avaat.
Isto taka, ulogata na Komisijata e od golemo zna~ewe kako za grupata ~ii prava gi za{tituva, taka i za razvojot na demokrati-
jata i naporite na Republika Makedonija za sistemsko re{avawe na pra{aweto za za{tita na pravata i dsotinstvoto na licata
so hendikep.
Nadle`nostite na Komisijata ovozmo`uvaat kontrola i vo zatvorenite institucii kade ~estopati se prekr{uvaat pravata i
se naru{uva dostoinstvoto na lucata so hendikep, kako i kontinuirano pratewe na promenite na zakonskata regulativa koja
navleguva vo sferata na hendikepot. So cel Komisijata da ne bide "tigar bez zabi", neophodno e prezemawe na merki od strana na
dr`avata, so cel obezbeduvawe na impemenatacijata na preporakite na Komisijata .
Mnogu va`na aktivnost na Komisijata e podignuvaweto na svesta za vklu~uvawe na licata so hendikep vo sevkupnoto op{testveno
`iveewe. Aktivnost od vakov tip dosega e prevzemena samo od strana na organizaciite koi rabotat na poleto na hendikep. No, za
pozitiven trend vo ovaa nasoka, neophodna e kontinuirana edukacija na gra|anite i "potsetuvawe" deka i licata si hendikep se del
8 od na{eto
Javna debata sekojdnevie.
Zatoa, postoeweto na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep e "srceto" na ovoj zakon.
 V. MEHANIZAM NA
ZA[TITA
1. Komisija za za{tita na pravata na licata so hendikep
^len 84
Zaradi potreba od efikasna i efektivna za{tita na pravata i dostoin-
stvoto na licata so hendikep so odredbite od ovoj zakon se formira Komisija
za za{tita na pravata na licata so hendikep (vo ponatamo{niot tekst:
Komisijata).
^len 85
Komisijata e sostavena od pretsedatel i ~etiri ~lena.
^lenovite se imenuvaat od strana na Sobranieto na predlog na Vladata po
prethodno pribaveno mislewe od SOLH, za vreme od pet godini.
^len 86
^len na Komisijata mo`e da bide lice koe {to ima visoko obrazovanie i
najmalku {est godini iskustvo vo rabotewe vo oblasta na za{tita na pravata
na gra|anite.
Pri imenuvaweto na ~lenovite na Komisijata se zapazuva soodvetno
u~estvoto na licata so hendikep.
^lenot na Komisijata svojata funkcija ja izvr{uva profesionalno i ista-
ta e nespoiva so vr{ewe na druga javna funkcija.
^len 87
Komisijata vo za{titata na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep raboti na:
- za{tita od povredi predizvikani so op{ti akti;
- davawe pravna pomo{ i zastapuvawe pri individualni povredi predvi-
deni so ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego;
- podignuvawe na javnata svest i promocija na predmetot na za{tita na ovoj
zakon; i
- sledewe na implementacijata na ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat
od nego.
^len 88
Komisijata gi ima slednive nadle`nosti:
- podgotvuva i inicira donesuvawe op{ti akti i komentira i inicira
donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki op{ti akti;
31 Javna debata
- komentira i inicira donesuvawe izmeni na ve}e postoe~ki op{ti akti;
- do vladinite institucii dava preporaki za prakti~na primena na
op{tite akti od aspekt na za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep;
- vr{i sogleduvawa na situacijata vo instituciite koi zgri`uvaat ili
dnevno opslu`uvaat lica so hendikep;
- podnesuva barawe za zabrana na vr{ewe na dejnost vo slu~aj na te{ko
prekr{uvawe na odredbite od ovoj zakon i aktite {to proizleguvaat od nego;
- dava pravna pomo{ i zastapuva vo slu~aj na edna ili pove}e povredi na
predmetot na za{tita na ovoj zakon pri individualni slu~ai;
- se javuva kako stranka vo spor vo slu~aj koga toa e od javen interes ili
se odnesuva na pogolema grupa na gra|ani;
- prezema inicijativa pred nadle`nite organi za formalna istraga so
obezbedena asistencija na soodvetni slu`bi pri postoewe na osnovano som-
nenie za prekr{uvawe na odredba od ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od
nego;
- predupreduva za neusoglasenost na raboteweto na subjektite so odred-
bite od ovoj zakon i prevzema aktivnosti za otstranuvawe na poso~enite
nedostatoci;
- prezema istra`uvawa, izgotvuva i obznanuva analizi i programi so cel
promocija na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep i
- prezema edukativni aktivnosti so cel promocija na postoe~kiot i
idniot pridones na licata so hendikep vo sevkupniot potencijal i razno-
likosta na op{testvoto.
^len 89
Komisijata donesuva svoj Pravilnik za rabota, Delovnik za rabota, Plan
i programa za rabota, Pravna strategija i Upatstva za na~inite na za{tita na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep.
Komisijata formira stru~na slu`ba i nazna~uva sekretar koj rakovodi so
istata.
^len 90
Rabotata na Komisijata e javna.
Sredstva za rabota na Komisijata se obezbeduvaat od Fondot za pravata
na licata so hendikep.
^len 91
Komisijata edna{ godi{no podnesuva izve{taj za svojata rabota do
Sobranieto na Republika Makedonija.
Izve{tajot prethodno se dostavuva na mislewe do SOLH i do Fondot za
pravata na licata so hendikep.
Izve{tajot osobeno sodr`i:
- informacija za aktivnostite prezemeni od strana na Komisijata poe-
dine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;
- op{to istra`uvawe za razvojot na pra{awata vo nadle`nost na
Komisijata;
 - plan za aktivnostite na Komisijata vo idnata godina;
- finansiski izve{taj za tekovnata godina i
- predlog buxet za idnata godina.
2. Za{tita na lokalno nivo
^len 92
Organite na lokalnata samouprava pri ostvaruvawe na efektivna
za{tita na pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep formiraat soveti
ili aktivno sorabotuvaat so postoe~kite lokalni organizacii na lica so
hendikep.
Sovetot na lokalnata samouprava formira rabotno telo za sorabotka so
sovetite ili lokalnite organizacii na lica so hendikep od stav 1 na ovoj
~len.
3. Pravo na javna tu`ba
^len 93
Vo slu~aj na prekr{uvawe na pravata i dostoinstvoto na licata so
hendikep, predvideni so ovoj zakon i aktite koi proizleguvaat od nego, orga-
nizaciite na lica so hendikep imaat pravo vo ime na svoite ~lenovi i
vraboteni da se javat kako stranka vo konkreten sudski spor.
Komentar kon del 2: Sistemot vospostaven na nacionalno nivo treba
da se “simne po vertikala” i da ja otslikuva situacijata i vo
lokalnite sredini. Od tie pri~ini ovoj zakon treba da ostavi pros-
tor kon vostanovuvaweto na telo/ individua koe }e u~estvuva vo
lokalnite soveti (i }e ima sovetodavna uloga) i }e dava komentari/
mislewa za pra{awata vo vrska so licata so hendikep.
Postoi potreba od razrabotka na mehanizmot na povrzuvawe (komu-
nikacija) na lokalnite i nacionalnite aktivnosti pri za{titata na
pravata i dostoinstvoto na licata so hendikep kako na vladino taka
i na nevladino nivo (soglasno Agenda 22). Ova e od osobena va`nost
zatoa {to vo Republika Makedonija kako mala dr`ava, pove}eto
lokalni aktivnosti poradi svojata edinstvenost se istovremeno i
nacionalni.
Komentar kon del 3: Ovoj institut koj poteknuva od anglo-sakson-
skiot praven sistem se spomnuva vo ovoj del na zakonot so cel da se
zajakne za{titata na pravata na licata so hendikep so u{te eden
raspolo`liv resurs. Ova e restriktivno sfa}awe na institutot javna
tu`ba (actio popularis). Imeno, javnata tu`ba vo ovoj slu~aj pret-
stavuva pravo na organizaciite na lica so hendikep vo ime na svoite
~lenovi i vraboteni da podnesat tu`ba vo slu~ai koga smetaat deka
ima povreda na nivnite prava i dostoinstvo.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 32
 "Parite ne se toa ne{to {to nosi pravo, tuku
pravoto e toa {to rezultira so poddr{ka. Vo taa
smisla, porakata bi bila: ako uspeete na zakonsko
nivi da gi dostignete pravata, toga{ }e priberete
sredstva. Ako sakam da patuvam nekade, }e baram
forma za da stignam tamu, na na~in koj mi odgo-
vara spored parite."

Izjava od u~esnik
vo debata

Se so cel da ne ostane zakonot "mrtvo slovo na hartija", predlaga~ot poso~uva modus za finansirawe na implementacija na istiot i
aktite koi }e proizlezat od nego. Od tie pri~ini, Fondot za pravata na licata so hendikep, koj se formira za ovaa cel, e predviden da
bide finansiski servis na sistemot, odnosno na klu~nite organi koi {to se vostanovuvaat so ovoj zakon. Predvidena e i mo`nost za
finansiska podr{ka i na NVOi preku programski aktivnosti.
Sredstvata od Fondot ke bidat alocirani spored prethodno predlo`ena programa i plan za rabota, kako ne bi predizvikalo buxetski
implikacii. Na ovoj na~in }e se izleze od "ma|epsaniot krug" i parite {to dosega bea nameneti za podobruvawe na statusot na licata so
hendikep }e se iskoristuvaat spored strate{ki postaveni celi i kapitalni investicii {to podrazbira etapno re{avawe na najgorlivite
problemi na licata so hendikep na dr`avno nivo kako {to se pristapnost, javen prevoz, vrabotuvawe, domuvawe i sl. Nadvore{nite inves-
ticii koi ne vleguvaat direktno vo Fondot, pretstavuvaat mo`nost za dopolnitelno i direktno vlo`uvawe vo kapitalni proekti.
Nesporno e deka vo soglasnost so postoe~koto re{enie vo Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri sredstvata od igri na sre}a se prihod
na Buxetot na RM i 50% od istite treba da se koristat za finansirawe na godi{nite programi na organizaciite na lica so hendikep,
programi za sport i Crven Krst na RM, no ne e jasno zo{to e daden limit "ne pomalku od 60 i ne pove}e od 120 milioni denari". Fakti~ata
situacija poka`uva deka od istite se koristat samo 10,6%. Samo za informacija, prihodot realizaran vo minatata godina (2005) izne-
suva 705 milioni denari.
Ovoj Fond ne smee da se pretvori vo svojata sprotivnost - namesto da gi {tedi i naso~uva da gi "jade" sredstvata nameneti za lica-
ta so hendikep. Tokmu zatoa se predviduva "skromna" i efektivna postavenost na Fondot.
Fondot podnesuva izve{taj do Sobranieto zatoa {to finansiskoto rabotewe na ovaa telo bara pogolema transparentnost i istoto
40 Javna debata
ja ceni celishodnosta na raspredelbata na sredstvata na Fondot.
 VI. MEHANIZAM ZA ^len 98

Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednite raboti:

OBEZBEDUVAWE - ja sproveduva politikata na razvoj i unapreduvawe na za{titata na pravata

i dostoinstvoto na licata so hendikep;
- donesuva Statut na Fondot;
1. Fond za pravata na licata so hendikep - donesuva programa i plan za rabota;
- donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
^len 94 - utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot;
- usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
Zaradi potreba od obezbeduvawe na sredstva za implementacija na ovoj - razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali vo vrska so
zakon i mehanizmite predvideni so nego se osnova Fond za pravata na licata sostojbite i problemite vo vrska so za{titata na pravata na licata so
so hendikep (vo ponatamo{niot tekst: Fondot). hendikep;
Fondot ima svojstvo na pravno lice. - donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vrz osnova na utvrdeni pri-
^len 95 oriteti za za{tita na licata so hendikep i
- imenuva i razre{uva direktor na fondot i vr{i i drugi raboti utvrdeni so
zakon i statutot na Fondot.
Fondot gi steknuva svoite prihodi od:
Upravniot odbor na fondot gi donesuva odlukite so mnozinstvo na glasovi od
- po osnov na dobivki od igri na sre}a (50% od vkupnite prihodi);
vkupniot broj na ~lenovi.
- Buxetot na RM;
- krediti; ^len 99
- nadvore{ni investicii;
- donacii, legati; i Rakovoden organ na Fondot e direktorot.
- drugi prihodi. Direktorot go imenuva Upravniot odbor po pat na javen konkurs, za vreme
od pet godini bez pravo na reizbor.
^len 96
Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot dava
Vladata na Republika Makedonija.
Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no
koristewe gi distribuira svoite sredstva na sledniov na~in: ^len 100
- za funkcionirawe na Fondot;
- za funkcionirawe na Komisijata za za{tita na pravata na licata so Za vr{ewe na stru~ni i administrativni raboti na Fondot se formira
hendikep; Sekretarijat na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Sekretarijat)
- za poddr{ka na rabotata na SOLH; Ulogata na rabotovoden organ na Sekretarijatot ja vr{i direktorot na
- za finansirawe na programi na organizaciite na licata so hendikep; i fondot.
- za kapitalni investicii za unapreduvawe na polo`bata na licata so ^len 101
hendikep.
^len 97 Rabotata na Fondot e javna.
Fondot podnesuva Godi{en izve{taj za svojata rabota do Vladata na
So Fondot upravuva Upraven odbor na Fondot (vo ponatamo{niot tekst: Republika Makedonija.
Upraven odbor). Godi{niot izve{taj prethodno se dostavuva na mislewe na Vladinoto
Upravniot odbor se sostoi od 11 ~lena koi gi imenuva Vladata na koordinativno telo i SOLH.
Republika Makedonija za vreme od pet godini i toa: Izve{tajot osobeno sodr`i:
- pet pretstavnici na SOLH; - izve{taj za celishodnosta na aktivnostite prezemeni od strana na
- dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za trud i socijalna politika; Fondot poedine~no ili vo sorabotka so drugi institucii;
- dvajca pretstavnici na Ministerstvoto za finansii; i - plan za aktivnostite na Fondot vo idnata godina;
- dvajca pretstavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so - finansiski izve{taj za tekovnata godina; i
hendikep. - buxet za idnata godina.
Upravniot odbor se sostanuva po potreba, no najmalku {est pati vo tekot Revizija na materijalnoto i finansisko rabotewe na Fondot se vr{i
na godinata. soglasno so Zakonot za dr`avnata revizija.
34 Javna debata
 2. Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na
licata so hendikep vo Republika Makedonija
^len 102
Za potrebite na implementacijata na odredbite od ovoj zakon i aktite koi
proizleguvaat od nego Vladata donesuva Nacionalna strategija za
izedna~uvawe na mo`nostite na licata so hendikep vo RM (vo ponatamo{niot
tekst: Nacionalnata strategija).
Sostaven del na Nacionalnata strategija e Nacionalniot plan za akcija.
Vo rabotnata grupa za izgotvuvawe na Nacionalnata strategija u~estvu-
vaat prestavnici na Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep
i SOLH.
^len 103
Komentar kon del 2: Vo ovoj del e regulirano donesuvawe i imple-
mentacija na Nacionalnata strategija za izedna~uvawe na mo`nostite
na licata so hendikep vo RM kako i podnesuvawe na vladini izve{tai
i paralelni sogleduvawa od nevladiniot sektor. Nacionalnata
strategija se donesuva za period od {est godini, no se menuva spored
konkretnite uslovi na terenot, pa zatoa, sostaven del na strategija-
ta e nacionalniot plan za akcija koj se donesuva za period od {est
godini, no se revidira na sekoi dve godini. So samoto toa
(postoe~kata) Nacionalna strategija nema da bide samo deklarativna,
odnosno so akcioniot plan }e se operacionalizira i to~no, so krajni
rokovi, vremenski }e se ograni~i implementiraweto na predvidenite
aktivnosti vo praksa.
Sekako, redefiniraweto na Nacionalnata strategija treba voedno
da bide operacionalizacija na ovoj zakon a nacionalniot plan za
akcija e vsu{nost odmeruvawe na kapaciteotot na dr`avata, kolku e
"mo}na" da ovozmo`i implementacija na odredbite {to proizleguvaat
od ovoj zakon.

Nacionalna strategija se donesuva za period od {est godini.

Nacionalniot plan za akcija se donesuva za period od {est godini, a se
revidira na sekoi dve godini.

^len 104

Vladata izgotvuva godi{en izve{taj za napredokot vo sproveduvaweto na

Nacionalnata strategija i Nacionalniot plan za akcija i javno go obznanuva.
Vo izrabotkata na izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len u~estvuva Komisijata
za za{tita na pravata na licata so hendikep i Vladinoto koordinativno
telo.

^len 105

SOLH zavzema stav i izgotvuva sogleduvawe po izve{tajot od prethodniot

~len.
SOLH go obznanuva sogleduvaweto po izve{tajot od prethodniot ~len, go
dostavuva do svoite ~lenki i relevantnite institucii i organizacii vo zem-
jata i stranstvo.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 35
 "Lu|eto treba da
bidat svesni
deka promenite
vo zakonot ne
pretstavuvaat s#,
odnosno pret-
stavuvaat samo
po~etok, a nitu
pak deka zakonot
e garancija."

Izjava od u~esnik
vo debata

Vo ovoj del se predvideni kaznenite odredbi

koi, vo odnos na postoe~kite za ovoj tip na zakon-
ska regulativa, se predviduvaat da bidat poviso-
ki i so kvalifikatoren element.
Sankciite predvideni so ovie odredbi se delat
na dva tipa: pari~ni (sredstva koi bi se dobivale
od izvr{uvaweto na kaznite bi se slevale vo
Fondot koj{to ponatamu bi gi alociral namens-
ki.); i drugi (vospitno-za{titni), postaveni na
tri nivoa. Prvo, parapenalni sankcii ("perewe na
grevovite"); vtoro, restitucija odnosno pokraj
kaznata ispravuvawe na situacijata; i treto,
odzemawe na licenci i dozvoli (na primer kaj:
arhitektite, grade`nicite itn).

46 Javna debata
 VII. KAZNENI ODREDBI
^len 106
Toj {to }e mu ograni~i prava na lice so hendikep utvrdeni so Ustavot,
zakon ili so ratifikuvan me|unaroden dogovor, za krivi~no delo }e se kazni
so zatvor od tri meseci do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.
^len 107
Toj {to }e mu odzeme delovna sposobnost na lice so hendikep, bez pri toa
da bide sprovedena so zakon utvrdena postapka, sprotivno na ~len 11 od ovoj
zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 108
Toj {to protivpravno }e li{i od sloboda lice so hendikep sprotivno od
odredbite na ~len 12 od ovoj zakon }e se kazni za krivi~no delo so zatvor do
tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 109
Toj {to }e podlo`i na ma~ewe ili nehumano i poni`uva~ko postapuvawe i
kaznuvawe lice so hendikep vo smisol na odredbite na ~len 13 od ovoj zakon
}e se kazni za krivi~no delo so zatvor od edna do pet godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor od najmalku tri godini.
Ako poradi deloto od stav 1 liceto so hendikep go izgubi `ivotot ili
nastapila te{ka telesna povreda ili drugi osobeno te{ki posledici
storitelot }e se kazni so zatvor od tri do deset godini.
37 Javna debata
^len 110
Toj {to }e podlo`i na medicinski ili nau~en eksperiment lice so
hendikep bez nivna slobodno izrazena volja }e se kazni za krivi~no delo so
zatvor od najmalku tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor od najmalku pet godini.
^len 111
Toj {to }e go ograni~i pravoto na maj~instvo, posvojuvawe i staratelstvo
na lice so hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna ili so
zatvor do tri godini.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor od edna do pet godini.
^len 112
Toj {to }e go ograni~i pravoto na kulturno, sportsko, religiozno i
op{testveno izrazuvawe na svoite stavovi, afiniteti i sposobnosti lice so
hendikep }e se kazni za krivi~no delo so pari~na kazna ili so zatvor do edna
godina.
^len 113
Toj {to }e go povredi dostoinstvoto na lice so hendikep preku sozdavawe
na neprijatelska, zakanuva~ka i degradira~ka okolina i atmosfera }e se
kazni so pari~na kazna ili so zatvor do edna godina.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zatvor do edna godina.
^len 114
Toj {to na bilo kakov na~in }e predizvika voznemiruvawe na lice so
hendikep soglasno odredbite na ~len 18 od ovoj zakon }e se kazni so pari~na
kazna ili so zatvor do edna godina.
Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{eweto na slu`bata }e
se kazni so zabrana na vr{ewe na dejnost i kazna zatvor od edna do tri godi-
ni.
Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna.
 "Mnogu e lesno da se ka`e, a mnogu
e te{ko da se primeni vo praktika-
ta, taka {to licata so hendikep
treba da se podgotvat za dolgotraj-
na borba i rabota. Porakata e:
ne{tata se mo`ni, izvodlivi se
ako se re{ite, donesete odluka i
posakate da se slu~at. No, ako gi
~ekate da se slu~at, nikoga{ nema
da vi se slu~at."
Izjava od u~esnik
vo debata

Vo ovoj del se reguliraat idnite ~ekori na dr`avata {to treba da gi prevzeme, se so cel, da se sozdadat dobri preduslovi za
implementirawe na ovoj zakon i negovo harmonizirawe so ve}epostoe~kata pravna regulativa.
Su{tinata na ovoj tip na zakoni (seopfatni, generalni) e {to treba da predizvikaat donesuvawe na redica zakonski i podza-
konski akti, kako i soodvetni promeni vo postoe~kata regulativa. Za toa da mo`e uspe{no da se implementira, ovoj zakon pred-
viduva ekstenziven rok vo traewe od pet godini. Sepak, pokraj prvi~noto vostanovuvawe na telata koi go prestavuvaat meha-
nizmot za regulacija vo postapnosta na donesuvawe na novata zakonska regulativa, najgolema uloga }e odigra usoglasuvaweto na
novata Strategija i Akcionen plan, vo koj }e se predvidat nositelite i pobliskite rokovi za implementacija na novata regu-
lativa
Pri tolkuvaweto na odredbite od ova poglavje mora da se zeme vo predvid deka se predlaga podolg vremenski period za imle-
mentacija na pooddleni odredbi i vostanovuvawe na novite organi i tela. Predlaga~ot na zakonot go zema vo predvid kapacite-
tot na dr`avata, razpolo`livite ~ovekovi resursi, kako i ekonomskata mo} / nemo}. No, so kandidatskiot status za EU,
Makedonija sekako }e treba da se dvi`i kon ekonomska stabilnost i }e mora na svoite gra|ani da im obezbedi ekonomska sig-
urnost.So rastot na ekomoskata mo} na dr`avata raste i mo`nosta i raspolo`livite finansiski resursi za imlementacija
na ovoj zakon. So fiskalizacijata }e se namaluvi na sivata ekonomija, a ke porasne Buxetot na RM. Sive ovie pokazateli }e
bidat vodilka spored koja }e se izgotvi Nacionalnata strategija, a promenata na ekonomskite tekovi redovno }e se nadogradu-
va preku Akcioniot plan pri negovoto revidirawe.

50 Javna debata
 VIII. PREODNI I ZAVR[NI
ODREDBI
^len 115
Redovnata godi{na Programa za zgolemuvawe na svesta na op{testvoto za
licata so hendikep, nivnite prava i dostoinstvo od ~len 7 na ovoj zakon
Vladata na Republika Makedonija za prv pat }e ja donese vo prvata naredna
godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 116
Asistencijata vo ostvaruvaweto na delovnata sposobnost na licata so
mentalen hendikep, Republikata e dol`na da ja usoglasi so odredbite od ovoj
zakon vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 117
Aktot koj utvrduva koi zdravstveni uslugi {to ne se opfateni so
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, a se va`ni za sanirawe i podobru-
vawe na zdravstvenata sostojba na licata so hendikep, se smetaat za osnovni
zdravstveni uslugi Ministerstvoto za zdravstvo }e go donese vo prvata
naredna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 118
Programata za zdravstveno vospituvawe, higiensko-tehni~ki i
zdravstveni merki za prevencija na hendikepot od ~len 22 na ovoj zakon
Vladata na Republika Makedonija }e ja donese vo prvata naredna godina od
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 119
Mre`ata na centri i timovi za rana detekcija i kontinuirano sledewe na
razvoj na decata so rizik od ~len 23 od ovoj zakon, Ministerstvoto za
zdravstvo }e ja vospostavi vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon.
^len 120
Nacionalnite programi za rehabilitacija i pravoto na besplatna medi-
cinska rehabilitacija kako i patrona`niot servis za kontinuirana medicin-
ska nega i rehabilitacija od ~len 24 od ovoj zakon, Republikata }e gi izgotvi
i napravi dostapni do korisnicite vo rok od tri godini od vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon.
39 Javna debata
^len 121
Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstvo, propisite koi se
odnesuvaat na dostapnost na pomagalata na licata so hendikep, kako i pravo-
to na platena pridru`ba od ~len 25 na ovoj zakon }e gi usoglasi so odredbite
od ovoj zakon vo rok od dve godini od negovoto vleguvaweto vo sila.
^len 122
Republikata i edinicite na lokalnata samouprava }e obezbeduvat sood-
vetna participacija i zastapenost na licata so hendikep, pretstavnici na
nivnite semejstva i nivnite organizacii, vo procesot na kreirawe i sprove-
duvawe na aktivnostite za zdravstvena za{tita i rehabilitacija na licata
so hendikep vo rok od tri godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 123
Vladata, propisite od ~len 34 na ovoj zakon za unapreduvawe na pristap-
nosta i dostapnosta na obrazovnite institucii, transportot i smestuvaweto
na u~enicite so hendikep, obezbeduvaweto stimulativni merki (kvoti,
stipendii, osloboduvawe od participacija itn.) za u~enicite so hendikep,
dostapnost na obrazovnite programi i koristewe na tehni~ko-tehnolo{ki
audio-vizuelni sredstva za potrebite spored vidot i stepenot na hendikep i
dr. }e gi donese najdocna vo rok od od tri godini od vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon.
^len 124
Republikata, Zakon za vrabotuvawe na lica so hendikep, usoglasen so
odredbite na ovoj zakon, kako i Akcioniot plan za implementacija na zakonot,
}e gi donese najdocna vo rok od edna godini od vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.
Organite na edinicite na lokalnata samouprava vo lokalnite programi za
razvoj, vo koi }e predvidat merkite za stimulirawe na vrabotuvaweto na
licata so hendikep soglasno ~len 37 na ovoj zakon, }e gi donesat najdocna vo
rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 125
Agencijata za vrabotuvawe, aktite vo vrska so vrabotuvaweto na lica so
hendikep }e gi usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od dve godini od
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
^len 126
Raboteweto na Posebeniot fond za obezbeduvawe na uslovi za rabotno
osposobuvawe, vrabotuvawe i rabotewe na licata so hendikep }e se usoglasi
so odredbite na ovoj zakon, vo rok od dve godini od vleguvaweto vo sila na
ovoj zakon.
 ^len 127

Republikata preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika

propisite koi se odnesuvaat na socijalna pari~na pomo{, postojana pari~na
pomo{ po osnov na hendikep, pomo{ i nega od drugo lice, poddr{ka na seme-
jstvata na licata so hendikep utvrdeni vo ~len 45 od ovoj zakon }e gi usoglasi
so odredbite na ovoj zakon najdocna vo rok od od dve godini od vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon.

^len 128

Republikata, mre`ata na posebni regionalni timovi za socijalna reha-

bilitacija od ~len 50 na ovoj zakon, kako i mre`ata od servisi za li~na asis-
tencija od ~len 51 na ovoj zakon }e gi vospostavi najdocna vo rok od tri godi-
ni od donesuvaweto na ovoj zakon.

^len 129

Mre`ata od centri za dnevno prifa}awe i nega na licata so hendikep od

~len 52 stav 1 na ovoj zakon Republikata }e ja vospostavi najdocna vo rok od
dve godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
Formite na inicirawe i poddr{ka na alternativnite centri za poddr{ka
na licata so hendikep od ~len 54 stav 2 na ovoj zakon Republikata }e gi opre-
deli najdocna vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.

^len 130

Ministerstvoto za trud i socijalna politika uslovite i na~inot za

prifa}awe i `iveewe na licata so te`ok, najte`ok i kombiniran hendikep
vo specijalni ustanovi soglasno ~len 53 na ovoj zakon }e gi regulira najdoc-
na vo rok od tri godini od donesuvaweto na ovoj zakon.

^len 131

Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za `ivotna sredi-

na i prostorno planirawe, propisite so koi }e se obezbedauva nepre~eno
dvi`ewe i arhitektonski dostapna okolina za licata so hendikep }e gi done-
sat najdocna vo rok od tri godini po donesuvaweto na ovoj zakon.
Ministerstvoto za transport i vrski i programata za identifikuvawe i
postepeno otstranuvawe i nadminuvawe na postoe~kite arhitektonski bari-
eri }e ja donese najdocna vo rok od {est meseci po donesuvaweto na
propisite od stav 1 na ovoj ~len.
Edinicite na lokalnata samouprava detalnite urbanisti~ki planovi }e
gi usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od edna godina po donesuvawe-
to na propisite od stav 1 na ovoj ~len.
Kakov zakon za pravata na licata so hendikep ni e potreben? 40
 ^len 132
Republikata, Ministerstvoto za transport i vrski i Ministerstvoto za
`ivotna sredina i prostorno planirawe i edinicite na lokalnata samoupra-
va propisite od ~len 56 i 57 na ovoj zakon }e gi donesat vo rok od tri do pet
godini od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 133
Ministerstvoto za pravda }e predlo`i izmeni i dopolnuvawa na izborna-
ta regulativa vo soglasnost so ~lenovite 58, 59 i 60 od ovoj zakon najdocna
edna godina po negovoto vleguvawe vo sila.
Ministerstvoto za pravda }e predlo`i izmeni i dopolnuvawa na Zakonot
za referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe na gra|anite vo
soglasnost so ~len 60 stav 1 od ovoj zakon najdocna edna godina po negovoto
vleguvawe vo sila.
^len 134
Ministerstvoto za kultura svojata godi{na programa usoglasena so odred-
bite na ~len 64 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna godina po done-
suvawe na ovoj zakon.
Ministerstvoto za kultura i kulturnite institucii konkretnite merki za
ovozmo`uvawe na pristap, sledewe i razbirawe na kulturnite sodr`ini od
strana na licata so hendikep }e zapo~ne da gi sproveduva najdocna {est mese-
ci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa.
^len 135
Agencijata za mladi i sport svojata godi{na programa usoglasena so odred-
bite na ~len 65 na ovoj zakon }e ja donese vo prvata naredna godina po done-
suvawe na ovoj zakon.
Organizatorite na sportskite natprevari konkretnite merki za
ovozmo`uvawe na pristap, transport, sledewe i li~na bezbednost na
posetitelite so hendikep }e zapo~nat da gi sproveduvaat najdocna {est mese-
ci po donesuvawe na propisite koi }e gi reguliraat ovie pra{awa.
Podzakonski akt od stav 2 na ovoj ~len go donesuva resornoto ministersvo
vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 136
Zakonot za popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata (Sl. vesnik
na RM br. 25/94 i 43/02) }e se usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo rok od
edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon i odredbite od ~lenovite
66, 67 i 68 }e po~nat da se primenuvaat od prviot nareden popis vo RM.
41 Javna debata
^len 137
Ministerstvoto za zdravstvo, propisite so koi se regulira raboteweto na
Komisiite za utvrduvawe na hendikep i nacionalna Komisija za utvrduvawe
na hendikep }e gi donese vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 138
Postojnoto Vladino koordinativno telo za izedna~uvawe na mo`nostite
na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira soglasno odredbite na ovoj
zakon vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 139
Sobranieto na organizacii na lica so hendikep svoeto osniva~koto
sobranie }e go odr`i najdocna vo rok od {est meseci od donesuvaweto na ovoj
zakon.
^len 140
Komisijata za za{tita na pravata na licata so hendikep }e zapo~ne so
svoeto rabotewe najdocna vo rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj
zakon.
^len 141
Fondot za pravata na licata so hendikep }e zapo~ne da funkcionira vo
rok od edna godina od donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 142
Nacionalna strategija za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so
hendikep vo RM, Vladata na RM }e ja usoglasi so odredbite na ovoj zakon vo
rok od {est meseci po donesuvawe na ovoj zakon.
^len 143
Aktite koi proizleguvaat od odredbite na ovoj zakon za koi {to ne e
predviden podolg vremenski rok treba da bidat doneseni edna godina po
donesuvaweto na ovoj zakon.
^len 144
Ovoj zakon vleguva vo sila 15 den od denot na objavuvaweto vo ,,Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija", a se primenuva edna godina po vleguvawe-
to vo sila.
 ZA IMENUVAWETO …
Imenuvaweto, t.e. narekuvaweto na licata so hendikep ne e su{tinsko do{le do ideja na "persijancite" i "lipicanerite" da im metnat po
pra{awe za ovoj zakon i mo`ebi nema potreba da se najde vo ovaa pub- nekolku vre}i~ki pesok (zavisno od silata i mo`nostite), s# so cel za da
likacija no, niz tribinite i debatite, se poka`a kako "`e{ko" pra{awe mo`at onie "kqusiwa" i "ragi" da imaat {ansa da vlezat vo prikaznite.
koe go odvlekuva vnimanieto i go "jade" vremeto. Dodatna pri~ina za da Tie vre}i~ki imale svoja vrednost i ime - hendikep. Toa zna~i deka kolku
se osvrneme kon nego e mo`ebi zatskrieniot fakt deka imenuvaweto e si pojak i vo pogolema prednost - tolku pogolemo breme (hendikep) ti se
odraz na vremeto i grupata, kako i na interesot i pozicijata koja taa gi stava.
ima. Toa dobro go znaat geografite i istra`uva~ite na toponimi. Konfuzijata e jasna i, bi rekle, sosema prirodna. No ne i za nas. Tokmu
Problemot kako da se nare~at onie koi imaat nekakov hendikep e star zatoa za potrebata na zakonov (koj treba da komunicira so site tri grupi)
kolku {to se stari i grupite povrzani so licata so hendikep. Tokmu zatoa koristime eden od zastarenite, malku modificiran, mo`ebi s# u{te
imiwata i priodot se razli~ni. Nomenklaturata za hendikepiranite ja omalo`uva~ki, no kaj nas prepoznatliv termin - lica so hendikep.
sledi celata prikazna preku nivnoto tradicionalno imenuvawe kako: Akcentot sepak se stava vrz liceto a ne vrz atributot.
manlii, sakati, kuci, }ori, gre{eni, idioti, debili, imbecili… Vo Mo`ebi najprikladno e da se
su{tinata na site ovie imiwa e poimot invalid (in valid - lat. = ne koristi terminot popre~enost ili
korisen, bez vreden), ne{to od {to op{testvoto ima breme, nema nikakva u{te podobro onevozmo`enost
korist, a ne mo`e ni da go izbegne. Go prepoznavate tradicionalniot bidej}i ja ozna~uva pri~inata
pristap? (okolinata) koja ja sozdava sostoj-
Vtoriot model gi koristi terminite: defekt, naru{enost, pre~ki, bata na isklu~enost i marginal-
nedorazvienost. Po nekoi tolkuvawa baza na site ovie imenuvawa e iziranost. No jasno ni e deka vo
poimot hendikep (hand in kept - ang. = lon~e za pitawe) i vo osnova ja ovoj stadium (koga ovie termini s#
reflektira potrebata od pomo{, asistencija, milosrdie i poddr{ka na u{te ne se za`iveani kaj nas) samo
ovie lica. Ova e viduvawe na medicinskiot i milosrden model na }e sozdadat dodatna konfuzija.
hendikepot Ne{to {to ne smee da si dozvoli
Tretiot pristap e nov i pomalku konfuzen. Roditelskite organizacii nekoj koj pretendira kon sozdavawe
go lansiraa poimot "lica so posebni potrebi". Nivnite deca im odgovori- na sistem.
ja deka tie nemaat posebni, tuku isti potrebi kako i niv, no samo e I na kraj, za poddr{ka na tezata,
poinakov na~inot na nivno zadovoluvawe. Kompromisot e (disability) = sakame da ja parafrazirame stara-
onevozmo`enost, inaetot gi pretvori potrebite vo "posebni sposobnosti", ta makedonska pogovorka "Grne
a onie ortodoksnite sakaat da bidat narekuvani "lica so predizvik". Se vikaj me - ama, ne kr{i me!", - {to
razbira - celta e istaknuvawe na dobrite strani na lo{ata stvarnost. pak povtorno ne vra}a na
Vreme na ~ovekovi prava?! po~etokot, na preispituvawe na
No vo ovaa ra{amonijada ima edna ubava prikazna: Naselenicite vo stavot i odnosot kon licata so
"noviot svet" gi ponele so sebe i starite naviki a edna me|u niv bila i hendikep.
obo`avanata trka so kowi. Arno ama kade site tie ojle-dojle, od razni
strani, status i znaewe da najdat pribli`no isti kowi za fer trka? I
42 Javna debata