Univerzitet “Sv.

Kiril i Metodij” - Skopje

Medicinski fakultet

Seminarska rabota po predmetot

Nevrologija
Na tema
Epilepsija i `enskiot pol

Mentor : Izrabotila:
Nau~en sor. D-r Boltevska Ivana 15323
Natalija D.Baneva Grupa A2

Dekemvri 2009

1
 [to e epilepsija?

Epilepsija e povremeno naru{uvawe na nervnen sistem koj nastanuva poradi

prekumerno i nepravilno prenesuvawe na nervni impulsi vo mozokot i e prosleden so
nepravilnosti na encefalogramot.
Epilepsija e eden od naj~esti nevrolo{ki zaboluvawa, 1% od op{tata populacija.
Mo`nosta da edna individua dobie epilepsija vo tekot na `ivotot iznesuva 2-4 %,
dodeka za eden epilepti~en napad duri 8%. Deneska vo svetot ima okolu 50 milioni
lu|e koi boleduvaat od epilepsija.

Epilepsija denes
Za `al, pove}eto koi imaat epilepsija se ~ustvuvaat diskriminirani i pomalku
vredni za okolinata, poradi predrasudite vo sredinata vo koja `iveat. Zatoa tie ~esto ja
~uvaat vo tajnost svojata bolest i se izoliraat. Se veruva
deka bolnite od epilepsija se ograni~eni vo obavuvawe na
svoite osnovni `ivotni potrebi i pokraj toa {to se znae
deka mnogu poznati lica ja imale tokmu istata bolest
kako: Cezar, Aleksandar Makedonski, Napoleon
Bonaparta, Vladimir Lenin, Vinsent Van Gog. Za da se
izbegne ponatamo{nata izolacija na ovie lu|e se pokrenati
brojni akcii kako "Out of the shadows" od SZO.

Etiologija na epilepsija
Idiopatski (primarni, vrodeni, funkcionalni,
nasledni) - nemo`e da se potvrdi pri~initelot na
sostojbata, osven naslednata predispozicija (no poradi heterogenosta na bolnite te{ko
e da se utvrdi edinstven tip na nasleduvawe).
Simptomatski (sekundarni, organski, steknati) - pri~ina e nekoe hroni~no
organsko o{tetuvawe ili bolesti koi go zafa}aat CNS kako: prirodno poremetuvawe na
razvojot, infekcii, tumor, traumi, dolg i intenziven telesen napor, nedovolno
snabduvawe na mozokot so kislorod, u`ivawe na droga i sl.
Kriptogeni - epilepsii za koi se veruva deka deka se simptomatski i deka imaat
organski supstrat vo osnova, no e nemo`no da se doka`e.

Vidovi na epilepti~ni napadi i klini~ka slika

Epilepti~nite napadi se vidliva manifestacija na prethodno opi{anite mozo~ni
promeni.
Postojat 4 vidovi na napadi i toa:
 Generaliziran napad - Se karakterizira so zafa}awe na pogolem del od
mozokot bez lokaliziran po~etok so zafa}awe na svesta. Toni~no-kloni~en oblik
se manifestira so pad na bolniot i tipi~ni muskulni gr~evi. Bolniot gr~evito di{i,
go pregrizuva jazikot, mokri bez kontrola i gubi svest . Ova e najdramati~en
oblik od site epilepti~ni napadi.
Apsans ,mal napad (vo prevod otsutnost) naj~esto se javuva vo detskata vozrast
i se odlikuva so nagli i kratkotrajni gubewa na svesta. Liceto ja prekinuva
svojata aktivnost, kratkotrajno e odsuten i zagledan vo nekoj predmet,
prestanuva da di{i, da zboruva, glavata mu pa|a, mu pa|aat predmeti od raka.
Vakvi napadi mo`e da se javat i 100 pati na den i zna~itelno ja namaluvaat
koncentracijata .

2
  Parcijalen napad - Zapo~nuvaat vo eden del od
CNS no mo`at da se pro{irat niz celiot mozok.
Mo`at da bidat ednostavni kaj koi e so~uvana svesta
ili kompleksni kaj koi e zafatena istata. Ednostavni
parcijalni napadi zavisat od lokalizacijata na
epilepti~noto `ari{te. Dokolku e zafaten motorniot
del od CNS ke se manifestiraat so gr~evita
kontrakcija na muskulaturata, zafa}awe na
senzorniot del na CNS se odlikuva so naru{en oset
za miris, vid, zvu~ni halucinacii, ~uvstvo na trnewe.
Mo`ni se kombinirani senzomotorni. Kompleksni
parcijalni napadi naj~esto se javuvaat kaj postari
lica i najte{ko se kontroliraat so terapija. ^esto se
javuva karakterisi~no pred~uvstvo (aura), po {to
sledi poremetuvawe na svesta. Ovie napadi obi~no
se kratki i trajat okolu 3 minuti. Licata izgledaat
kako da se budni, no gubat kontakt so okolinata. ^esto se javuvaat
avtomatizirani facijalni ekspresii, puckawe na prsti, povtoruvawe na isti zborovi,
neusmereno odewe, pa duri i soblekuvawe. Tie ne se svesni za svoeto
odnesuvawe, a posle padot se pospani, zvuneti i se `alat na glavobolki.
 Specijalni epilepti~ni sindromi - 1)Lennox-Gastaut sindrom e eden od
najte{kite oblici na epilepsija . Naj~esto se javuva kaj deca so mentalna
retardacija. Napadite se od me{an tip (toni~ni, toni~no-kloni~ni, miokloni,
atonski). Se javuvaat i vo tekot na denot i vo no}ta, a odgovorot na
antiepilepti~ni lekovi ne e zadovolitelen. 2) Juvenilna mioklona epilepsija ~esto
e neprepoznaena i e naj~est oblik na idiopatska epilepsija. Se javuva vo pubertet
i predstavuva nasledno poremetuvawe kaj nevrolo{ko zdravo dete. Se
karakterizira so kombinirani toni~ni i kloni~ni gr~evi koi se javuvaat nekolku
sati po budeweto i po~esto gi zafa}aat gornite ekstremiteti. Ovoj oblik na
epilepsija ne ja naru{uva intelegencijata, obi~no trae cel `ivot i dobro reagira na
terapija. 3) Infantilni spazmi se nenadejni kratki spazmi koi gi zafa}aat
ekstremitetite i vratot. Obi~no se opi{uvaat kako del od t.n. West sindrom, koj e
prosleden so aritmii na EEG i te{ka encefalopatija so psihomotorna retardacija.
Se javuva vo prva godina od `ivot kako rezultat na cerebralni malformacii,
perinatalen o{tetuvawe, postnatalen mozo~en insult ili od nepoznati pri~ini.
4) Atoni~en napad se odlikuva so naglo gubewe na muskulniot tonus i rezultira
so pa|awe i ~esti povredi.
 Status epilepticus - Pretstavuva dolgotraen epilepti~en napad koj trae
polovina ~as ili kratkotrajni no ~esti napadi. Ova e `ivotnozagrozuva~ka
sostojba.
Napadi koi ne se epilepsija
* Febrilni konvulzii
* Vospalenie na mozokot (meningitis, encefalitis)
* Kontuzii (nagme~uvawa)
* Metabolni poremetuvawa - niski vrednosti na {eker vo krvta, nedostatok na
kalcium
Dijagnosticirawe na epilepsija
Eden epilepti~en napad ne se deklarira kako epilepsija. Potreben e detalen
nevrolo{ki pregled. Potrebna e temelna anamneza, utvrduvawe na pri~ina za
epilepti~en napad, isklu~uvawe na site mo`ni ostanati pri~initeli, odreduvawe na op{t

3
i nevrolo{ki status na bolniot i EEG. Poslednoto slu`i za utvrduvawe na dijagnozata
na epilepsija i za odreduvawe na oblik na epilepti~en napad. Vo nekoi slu~ai mo`e da
se koristi i KT ili MR za da se utvrdi nekoe organsko o{tetuvawe ili da se isklu~at
drugi sostojbi.

Terapija na epilepsija
Epilepsijata treba da se lekuva u{te od samiot po~etok t.e. od momentot na
postavuvawe na dijagnoza. Obi~no so terapija se zapo~nuva posle 2 napada ili vo
nekoi slu~ai i posle prviot napad dokolku postojat promeni na EEG koi odat vo prilog
na epilepsija. Vo terapija se vklu~ini specijalist nevrolog ili nevropedijatar vo
sorabotka so ginekolog i psiholog. Tie ja odreduvaat antiepilepti~nata terapija, koja
naj~esto e kombinirana. Nekoga{ e potrebno po izvesno vreme da se smeni. Potrebni
se ~esti i redovni kontroli, a lekarstvata treba da se zemaat redovno za da se spre~i
napadot. Vo dve tretini od slu~aite mo`e da se postigne potpolna kontrola na napadite.
Posebno vnimanie treba da se obrne na deca i `eni, osobeno poradi vlijanieto na
psiholo{kiot razvoj na deteto, a kaj `enite poradi bremenost, poroduvawe, doewe i
vlijanie vrz razvoj na deteto.
Lekovi koi denes se dostapni za tretman na epilepsija mo`at da se podelat vo dve
grupi: 1) Antiepilepti~ni lekovi od stara generacija: metilfenobarbiton,
fenobarbiton, fenitoin, primidon, etosuksimid, klonazepam, karbamazepin,
valproična kiselina i 2) Antiepilepti~ni lekovi od nova generacija:
lamotrigin,gabapentin,topiramat.
Antiepilepti~nite lekovi od nova generacija imaat ist efekt kako i onie od
stara generacija edinstveno podobruvawe e {to ima pomalku nuspojavi.

4
 Epilepsija kaj `enskiot pol

^estotata na epilepsija kaj `enite e ista kako i kaj ma`ite, no poradi osobeni
promeni vo hormonskiot status potrebno e posebno vnimanie. Se smeta deka 0.3-0.6%
od trudnici imaat epilepsija, a 1:250 plodovi vo tekot na bremenosta se izlo`eni na
antieplilepti~ni lekovi (AEL) .
 Poremetuvawe na reprodukcija
Kaj `enskiot pol zafaten so epilepsija postoi pogolem rizik za poremetuvawe na
reprodukcija. Broj na partusi kaj `eni koi imaat epilepsija e 1/3 - 2/3 od zdravata
`enska populacija. Neplodnosta se povrzuva so nepravilnosta vo menstrualniot ciklus,
ciklus bez ovulacija, poremetuvawe na hormonite od hipofiza. Vo 40% od epilepti~ni
lica imaat seksualni poremetuvawa.
Mehanizmot na reproduktivnite poremetuvawa ne e seu{te jasen, a se povrzuva
so fiziolo{ki, farmakolo{ki i psiholo{ki vlijanija (strav od maj~instvo, strav od
anomalii na deteto). AEL isto taka mo`at da dovedat do reproduktivni disfunkcii
preku namaluvawe na nivo na steroidi vo plazma (karbamazepin, feniton,
fenobarbital) ili preku zgolemuvawe na nivo na gonadalni androgeni vo plazma
(Valproat).

 Kontrola na ra|awe
@enskite individui koi imaat imaat epilepsija i koi sakaat da zemaat oralni
kontraceptivni piluli moraat prethodno da se posovetuvaat za nivno koristewe ne
samo so ginekolog tuku i so nevrolog. Poedini AEL (karbamazepin, fenobarbiton,
primidon, topiramat) go namaluvaat dejstvoto na oralni kontraceptivi.
Postapki koi se primenuvaat kaj `eni so epilepsija koi sakaat da imaat
potomstvo:
- postavuvawe na to~na dijagnoza na epilepti~en sindrom poradi odreduvawe na
primarna terapija;
- planirawe na bremenosta vo dogovor so nevrolog i ginekolog;
- liceto koe nemalo napadi 2-5 godini treba da razmisli za prekin na
antiepilepti~na terapija (po konsultacija so lekar);
- primenuvawe na eden lek vo terapija na epilepsija koga i da e toa mo`no i
opredeluvawe na najniska efektivna doza;
- inicijalni izbirawe na lek AEL koj ima najmal mo`en teratogen efekt (
karbamazepin od starite AEL i lamotrigin ili gabapentin od novite AEL).
 Menstruacija

5
 Mnogu `enski lica koi boleduvaat od epilepsija zabele`uvaat ~esti epilepti~ni
napadi vo poedini fazi na menstrualen ciklus. Naj~esto se javuva pred ili za vreme na
menstrualnoto krvarewe. Toj vid na epilepsija se narekuva katamenijalna epilepsija
ili vo prevod menstrualna epilepsija (spored American Heritage i Meiram-Webster
katamenija e sinonim za menstruacija).
Ovaa pojava prv ja opi{al Sir Charles Locock 1857 godina vo medicinskoto
spisanie “Lancet” opi{uvaj}i oblik na epilepsija kaj `eni koj e karakteriziran so
periodi~ni pojavi na ~esti napadi povrzani so menstualniot ciklus. Sepak pominalo
mnogu vreme dodeka katamenijalna epilapsija e definirana ,vo 2004 godina. Za
katamenijalna epilepsija se zboruva koga `ena vo generativen period ima ~esti
epilepti~ni napadi vo odredeni fazi na menstrualen ciklus (luteinska, ovulaciska ili
menstruaciska faza). Dijagnozata se postavuva ako se javat najmalku 2 pati po~esto
vo opredelena faza od mensturlaniot ciklus i toa 2-3 posledovatelni ciklusi. Ovoj
termin ne se odnesuva na vidot na napadot, gi opfa}a site vrsti. Denes se smeta deka
ovoj vid na epilepsija se javuva kaj 1/3 od `enskite individui koi boleduvaad od
epilepsija.
Zavisno od toa vo koja faza se javuva epilepti~niot napad postojat 3 vida na
katamenijala epilepsija:
1. C1 (perimenstruaciska) - po~esto se javuva dewe i toa vo period 3 dena
pred pred se do 3 dena posle krvareweto;
2. C2 (periovulaciska) - povrzana e so sozrevawe na jajce kletkite, 10-13
den od menstrualniot ciklus;
3. C3 (luteinska) - povrzana e so sozdavawe na `olto telo po ovulacijata,
od 12 od prethodna do 4 den pred slednata menstruacija
Katemenijalna epilepsija C3 se narekuva u{te i neadekvatna luteinska ,zatoa {to
e zabele`ano deka se karakterizira so mnogu niska koncentracija na progesteron vo
serumot i kaj tie lica ciklusot e bez ovulacija (anovulatoren). Taa pojava doveduva do
neplodnost kaj `eni. Koncentracija na hormonot progesteron se meri vo serum vo faza
na ovulacija ( se meri bazalna temperatura na teloto koja e toga{ zgolemena i vo toa
vreme se zema krv za analiza) ili so biopsija na tkivo od kavumot na uterusot vo taa
faza. Vlijanie na epilepti~nite napadi imaat nivoto na hormoni vo serumot kako i
odnosot na estrogen i progesteron koj e najvisok pred ovulacija i vo tekot na
menstruacija.
Progesteron ima antikonvulzivno dejstvo i ima vlijanie na namaluvawe na
epilepti~nite napadi. Estrogenot ima prokonvulzivno dejstvo, pa spored toa zgolemena
koncentracija na ovoj hormon vo krvta ke gi favorizira epilepti~nite napadi. Osobeno
od golema va`nost e nivniot odnos. Toa zna~i deka pojava na ~esti napadi mo`e da se
javi pri zgolemeno la~ewe na estrogen pokraj normalna koncentracija na progesteron
ili pri niski vrednosti na progesteron pokraj normalnite vrednosti na estrogen. Isto
taka sostojbi pri koi ima zgolemeno la~ewe na dvata hormona ({to zna~i so~uvan e
nivniot odnos) ne mora da predizvika epilepti~en napad. Vlijanie na androgenite
hormoni kaj `enite koi imaat epilepsija seu{te ne e dovolno prou~en, iako e
zabele`ano deka brojot na napadite e reduciran koga koncentracijata na androgenite
vo krvta e povisoka.
Utvrdeno deka AEL imaat vlijanie na hormonite. Koncentracijata na AEL vo
serumot vo tekot na menstrualniot ciklus kaj `eni so katamenijalna epilepsija ne e
postojan. Imeno i aktivnite supstanci na AEL kako i hormonite se vrzuvaat za plazma
proteini, a koristat i nekoi isti enzimi vo procesot na metabolizacija vo heparot. Pa na
toj na~in nekoi AEL mo`e da vlijaat na koncentracija na razni hormoni vo krvta preku
zafa}awe na isti enzimi za razgradba vo heparot. AEL lamotrigin koristi drug pat na

6
metabolizam vo crn drob, a gabapentin se metabolira preku bubregot. Pa spored toa
ovie lekovi ne vlijaat na biotransformacija na hormoni i mo`e da se primenuvaat kaj
lica so katamenijalna epilepsija.
Oralni kontraceptivni sredstva imaat pozitivno dejstvo kaj individuite koi imaat
katamenijalna epilepsija preku stabilizacija na hormoni vo krvta. Acetazolamid
200/250 mg/den vo period od 7-10 dena pred menstruacijata pa se do krajot na
krvareweto mo`e da se koristi kako terapija, a so tek na vreme ovie dozi se
zgolemuvaat poradi tolerancijata koja se razviva. Antagonisti na estrogen se retko
primenuvaat zatoa {to imaat ~esti nuspojavi. Hormonsko le~ewe so priroden
progesteron ima pozitiven efekt kaj 50-70% od slu~ai.
 Menopauza
@enite vo menopauza koi imaat epilepsija im e dozvoleno da zemaat
hormonska nadomestna terapija. Mali dozi na estrogen nemaat negativno vlijanie na
bolesta (pozitivno vlijaat vo
spre~uvawe na osteoporoza).
Pojava na osteoporoza kaj `eni so
epilepsija mo`e da dojde ne samo
poradi namalena koncentracija na
estrogen ,tuku i poradi dolgotrajna
terapija so AEL (femiton,
fenobarbiton, primidon) ,ova ne
va`i za AEL od nova generacija
(lamotrigin, topiramat,
gabapentin).

 Bremenost i porod
Epilepti~nite napadi se za~esteni pri krajot na prviot trimestar i po~etokot na
tretiot. Se povrzuva so razni fiziolo{ki promeni vo tekot na bremenosta, no i so
neredovno zemawe na AEL. Dokolku epilepti~nite napadi se javuvaat za prv pat vo
tekot na bremenosta stanuva zbor za gestaciska epilepsija. Mnogubrojni fiziolo{ki
promeni koi se slu~uvaat vo toj period pridonesuvaat do namaluvawe na pragot na
nadrazlivosta na mozo~nite kletki, a so toa i do pojava na epilepsija. Pokraj
izostavuvawe na AEL (poradi strav od negativni efekti vrz plodot), zna~aen faktor e i
stresot koj vodi do nedostatok na son {to e rizik faktor za epilepsija. Zgolemuvawe na
telesnata te`ina doveduva do namaluvawe na koncentracija na AEL vo plazma. Toa e
zabele`ano kaj fenobarbiton vo prviot trimestar i kaj karbamazepin vo tretiot
trimestar. I lamotrigin e povrzan so pad na koncentracijata vo tek na bremenosta pa
zatoa e potrebno da se zgolemi dozata. Po poroduvaweto vo tek na 2-8 nedeli se
normaliziraat vrednostite, pa zatoa e potrebno povtorno da se adaptira terapijata so cel
da se izbegne toksi~noto dejstvo na lekot.
 Teratogenost na AEL
Zgolemen e rizikot za ra|awe na deca so pogolemi ili pomali malformacii kaj
`enite koi boleduvaat od epilepsija (za razlika od zdravata populacija kade iznesuva 2-
3%). Pri~ina za toa mo`e da se AEL vo tekot na bremenosta i epilepti~nite napadi vo
tekot na istata. Pod poimot golemi anomalii se misli na onie koi imaat medicinski,
hiru{ki i kozmeti~ki posledici kako: srcevi malformacii, rascep na nepce, malformacii
na CNS i na rbeten mozok. Rizikot za anomalija kaj deteto e ista bez razlika na toa
dali se zemaat ili ne AEL. Rizikot se zgolemuva pri dolgotrajni epilepti~ni napadi. Pri
monoterapija rizikot e 2.9% (lamotrigin) i 7.2%(valproat). Rizikot e dva pati

7
pogolem pri kombinirana terapija, duri 12.7% (valproat vo kombinacija so drugi
AEL). Istra`uvawata poka`ale deka mo`e da se javi poremetuvawe i vo pokasniot
razvoj na deteto, od blagi re~isi neprimetni promeni do te{ka mentalna retardacija.
AEL so potencijalno visok rizik se vbrojuvaat: valproat, fenitoin i fenobarbiton.
Osobeno teratogen e valproat koj mo`e da predizvika intelektualen zastoj vo razvoj
na fetusot in utero. Me|utoa ovie pojavi ne se karakteristi~ni za lekovite od nova
generacija.
Spored podatoci od "International Lamotrigine Pregnancy Registry" kade se
obraboteni podatoci od 1992 do 2004 godina, od 414 trudnici koi primale lamotrigin,
kaj 12 od niv (2.9%) e zabele`ana vrodena anomalija. Ovie podatoci uka`uvaat na toa
deka rizikot e ist kako i kaj zdravata populacija. No rizikot se zgolemuva pri
koristewe na istiot lek vo kombinacija na nekoj drug AEL, a namnogu so valproat
(10-12%). Sledeweto na razvojot na decata koi se bile izlo`eni na AEL in utero
uka`uva deka kaj niv naj~esto e afektiran verbalniot IQ, a se zabele`ani i promeni vo
EEG. Decata od predu~ili{na vozrast od majki koi vo tek na bremenosta primale
valproat, fenitoin, karbamazepin ili fenobarbiton poka`ale poslabi rezultati na
testovite na intelegencija vo sporedba so svoite vrsnici.
Preporaki za gravidnite `eni:
- Kvaliteten son i ishrana vo tek na bremenosta;
- Izbegnuvawe na drugi lekovi i konsultacija na lekar;
- Izbegnuvawe na konsumacija na alkohol i cigari;
- Ultrazvu~en pregled vo period od 18-20 gestaciska nedela;
- Sledewe na koncentracija na AIL vo serum;
- Podesuvawe na dozi na lekarstvata;
- Zemawe na folna kiselina vo tek na prviot trimestar i vitamin K ~etiri nedeli
po poroduvawe.

 Doewe
Pove}eto AEL se izla~uvaat vo maj~inoto mleko. Me|utoa doeweto so maj~ino
mleko mu dava podobar imunitet ,pa zatoa i se prepora~uva.

Zaklu~ok
Bidej}i ne postoi prevencija od epilepsijata, edinstvena preporaka e redovno
primawe na terapija prepi{ana od specijalist nevrolog i redovni kontroli.

8
Koristena literatura:

- Prof.d-r V.Petrova i sor: Osnovni principi na sovremena nevrologija, Skopje,

AD Prosvetno delo, 2002
- http://www.vasginekolog.rs/index.php?
option=com_content&view=article&id=195:postupak-za-smanjenja-
rizika-od-raanja-deteta-sa-malformacijama-anomalijama-ili-usporeni
- http://www.centar-zdravlja.net/bolesti/378/epilepsija/
- http://bs.wikipedia.org/wiki/Epilepsija#Etiologija
- http://www.zracenja.ozdravljenje.net/Mjerenje/U_vasem_domu/Aritmij
a/Ateroskleroza/Bolovi_u_koljenima/epilepsija.html
- http://www.stetoskop.info/Epilepsija-597-c31-sickness.htm
-  www.consultantsinneurology.com/treatment_17.htm
- http://health.howstuffworks.com/epilepsy.htm