Dnevnik datum 29. 9. 2010 ura 10.

47 Barva CYMK stran 15

notranja@dnevnik.si
Dnevnik
sreda, 29. septembra 2010 15

nasveti po poplavah tematska

priloga

Popoplavna obnova
naj bo tudi priprava na nove ekstreme
Jošt Bukovec

Marsikateri Slovenec je v zadnjem te-

dnu spoznal, da je sanacija stano-
vanjskih objektov po poplavah zah-
tevna in dolgotrajna. Čeprav se je sa-
nacija škode po zadnjih poplavah že
začela, z ekipo treh strokovnjakov s
področja gradbeništva pregledujemo
celoten postopek reševanja in zaščite
naših nepremičnin. Blaž Dolinšek,
Jože Kos in Tomaž Škrlep so stro-
kovnjaki za gradbeništvo in arhitek-
turo z Gradbenega inštituta ZRMK, s
katerimi smo se posvetovali o pra-
vilnem pristopu k sanaciji in pripra-
vam na ekstremne vremenske raz-
mere.
Kakšni so prvi ukrepi po umiku vode?
Sicer naj bi bili ti po nedavnih poplavah
že izvedeni, pa vendar, kaj storiti po
poplavah, èe in ko do teh spet pride?
Najbolj pomembna stvar je izklop
električne instalacije, če do izpada ni
prišlo že prej. Priporočamo, da se vsa
nastala škoda v celoti fotografira in da
se izdela čim bolj nazorna dokumen-
tacija, ki bo lahko kasneje pomagala
cenilcem pri ocenjevanju škode. Šele
nato začnemo umikati pohištvo in
preostalo notranjo opremo ter čistiti.
Najprej si oglejmo kleti. Ali je glede na
to, da to po navadi niso bivalni prostori,
sanacija enostavnejša?
Kleti pri starejših objektih običajno
niso ustrezno izolirane pred vlago, niti
toplotno. V takšnih kleteh z manj zah-
tevno namembnostjo je vlaga vsa-
kodnevni pojav in tudi poplavitev ne
povzroči tako velike škode. Kleti no-
vejših objektov so že izolirane pred
vlago, vdor vode pa ni predviden. Zato
se v novejših kleteh za toplotno izo-
lacijo in finalne obloge uporabljajo
materiali, ki so občutljivi za vlago,
česar v starejših kleteh ni. Medtem ko
sta keramika in betonski tlak prak- časnejše, vendar pa ob ustreznem sti. Zaradi čimprejšnje finalizacije de- materiale in talne obloge ter podob-
tično neobčutljiva za vlago in sta po
osušitvi spet uporabna, so problema- Ponekod zračenju oziroma prepihu in dodat-
nem ogrevanju ni strahu, da se tla in
la naj se kot podlaga zaključnim tla-
kom uporabijo sicer dražji hitrovezoči
no.
Ali se lahko v tej preventivni smeri
tične predvsem lesene talne obloge in
toplotne izolacije, ki so običajno na- zavarovanje stene ne bi osušili. estrihi. lotimo tudi sanacije?
meščene pod betonskimi estrihi. ni mogoèe Kako je v bivalnih prostorih, kjer so bila
poplavljena tla, stene pa zgolj delno?
Kako poteka sušenje zidov?
Masivni nosilni zidovi se po naravni
Če smo zaradi škode prisiljeni za-
menjati izolacijo, je zagotovo smisel-
Pod slojem betona imamo torej z vodo
prepojen sloj izolacije. Je pri tem sploh Med prebivalstvom je bilo precej Pri poplavitvi objekta je voda pre- poti izsušujejo dalj časa, kar pa je no uporabiti ustreznejše materiale,
mogoèe naravno izsuševanje? hude krvi in slabe volje tudi zaradi plavila kompletno strukturo tlakov in seveda odvisno od mnogih dejavni- prav tako enako velja pri talnih oblo-
sten, ki so bili potopljeni, in prepojila kov. Debelejši zid iz siporeksa, ki je bil gah, ometih in preostalem. Nujno bi
Naravno izsuševanje poteka predol- ocene škode. V neposredni zvezi s
toplotno izolacijo, ki je pod tlaki in ni dalj časa izpostavljen vodi, se bo sušil bilo pritrjevanje cistern centralne
go, zato je v takih primerih pripo- tem so višine morebitnih odškodnin
dostopna. Taka izolacija izgubi izo- bistveno dlje kot tanjši zid iz armi- kurjave, ki morajo biti pritrjene ozi-
ročljivo umetno izsuševanje z vpiha- in zavarovalnin. Pomembno je ranega betona. Enako velja, če je zid z
lativne sposobnosti, velika količina roma sidrane dovolj močno. Ob za-
vanjem in izsesavanjem zraka. Ta po- omeniti, da je vloga države pri ene ali obeh strani obložen z ma-
vode, ki se zadržuje v njej, pa počasi in litju prostorov je vzgonska sila zelo
stopek zahteva vrtanje vrtin premera urejanju poplavne preventive kljuèna terialom, ki slabo prevaja vodno paro
zelo dolgo izhlapeva ter lahko kot močna, zato mora biti montaža stro-
približno 60 milimetrov v tlak do hi- za možnost zavarovanja posameznih vlaga še dolgo povzroča škodo na os- – recimo parna zapora z notranje stra- kovna in po možnosti v kombinaciji s
droizolacije. V prostoru s površino rizikov. Konkretno. Èe je na talih sklopih. Najbolj problematični ni in toplotna izolacija iz ekstrudi- primerno postavitvijo cisterne, da
približno 20 kvadratnih metrov je tre- nekaterem podroèju verjetnost, da so v tem primeru naravni in umetni ranega polistirena na zunanji strani. vsaj ni na najnižjem nivoju. Nakna-
ba narediti približno 4-5 vrtin, skozi bo do poplavljanja zagotovo prišlo v
katere se potem vpihuje oziroma iz- izolacijski materiali, ki močno vpijajo Omet naèeloma niti ni obèutljiv za dno se lahko vgrajujejo tudi proti-
zelo pogostih èasovnih obdobjih, ker vlago - razne lesne vlaknenke, ce- vlago? poplavni ventili na kanalizaciji, ki pre-
sesava zrak. Osuševanje etaže povr- je država dovolila pozidavo
šine do 100 kvadratnih metrov traja lulozni kosmiči, mineralna volna in Menjava ometov po poplavah ni nuj- prečujejo povratni udar kanalizacije.
poplavnega obmoèja, premoženj na podobno, pa tudi penjeni polistiren, Ti se nameščajo med kanalizacijo in
od 10 do 14 dni in stane od 1500 do na, se pa priporoča, če so ti že v osnovi
2000 evrov brez davka, zato je takšno
tem podroèju zavarovalnica ne bo ki se sicer najpogosteje uporablja v slabi in dotrajani ter še posebno, če je hišo, pri čemer pa je možnost na-
osuševanje primerno predvsem za bi- zavarovala ali pa bo to premoženje talnih konstrukcijah, ki mejijo na te- bila voda zelo umazana. Za zamenja- mestitve odvisna od dobrega stanja
valne prostore, kjer je takšen vložek zavarovala po tako visokih premijah, ren. Predvsem naravne izolacijske vo se priporoča uporaba hidrofobnih celotne kanalizacije.
sploh smotrn. da si jih posamezniki ne bodo mogli materiale je treba takoj izsušiti, ker ometov, ki se zamenjajo po konča- Protipotresna varnost, protipožarna
Ker pri starejših kleteh vpihovanje privošèiti. Zavarovalniška lahko v nasprotnem primeru zaradi nem sušenju do pol metra nad vidno varnost... Kakšna pa je poplavno varna
zraka pod tlak ni izvedljivo, v takšnih strokovnjakinja Arijana Lipovec ob vlage kmalu propadejo oziroma mejo poškodb. gradnja?
kleteh sušimo posredno – z izsuše- tem dodaja: »Objekte in opremo je strohnijo.
Kako se najbolj uèinkovito zašèititi pred Najboljša protipoplavna varnost je
vanjem zraka, sušilniki in centralno možno zavarovati na novo vrednost Torej je v takšnih primerih nujno poplavami? izogibanje poplavnim in plazovitim
kurjavo. Z odvzemanjem vlage iz zra- le toliko èasa, dokler ni njihova umetno osuševanje? območjem oziroma upoštevanje lo-
Zavedati se moramo, na kakšnem te-
ka posredno sušimo tudi stene in tla. dejanska vrednost manjša kot cca Naravno izsuševanje poteka predol- kacijskih pogojev gradnje na takih ob-
renu živimo. Ljudje se preseljujejo,
Pri tem je bistveno zadostno zračenje 50 odstotkov nove vrednosti. Ko je to go, zato je treba poseči po umetnem. gradijo hiše v neznanem okolju, v močjih. Uporaba kakovostnih in
– večkrat na dan vsaj petnajst minut, preseženo zavarovalnica izplaèa Če to zaradi pomanjkanja zmoglji- katerem niso nikdar živeli, in ne poz- predvsem primernih materialov, ra-
da omogočimo odvajanje vlažnega dejansko vrednost unièenega objekta vosti ali slabe zasnove tal ni možno, je najo naravnih pojavov. Najboljša za- zumna uporaba nižje ležečih pros-
zraka. ali opreme. Ta vrednost ne zadostuje bolj smiselno zamenjati celoten tlak ščita je izogibanje poplavnim območ- torov, dodatni varnosti ukrepi... Kdor
Ali nizke zimske temperature otežujejo za popravilo oz. nakup nove stvari. skupaj z izolacijo in estrihom. V tem jem, v primeru gradnje na takšnem se gradnje nepremičnine loteva po
sušenje stavb? Pri opremi je ta doba približno 2 leti. primeru nadomestimo toplotno izo- terenu pa skušamo graditi tako, da predpisih in upošteva vso regulativo
Zimski čas je v bistvu bolj primeren za Izjemoma je to mogoèe, vendar je to lacijo z novo, po navadi z ekstru- čim bolj zmanjšamo škodo, ki bi jo ter priporočila, je na dobri poti da se
razvlaževanje prostorov, saj je abso- z zavarovalnicami posebej diranim polistirenom, ki praktično ne lahko povzročile poplave. V pritličju izogne vdoru vode, pa tudi če do tega
lutna zračna vlaga nižja kot poleti. V dogovorjeno za vsak poseben vpija vode in tudi v primeru zalitja nimamo bivalnih prostorov, upora- pride, je škoda zmanjšana na mini-
deževnih dnevih je sušenje sicer po- primer. obdrži toplotnoizolacijske sposobno- bljamo priti vlagi odporne izolacijske mum.

16 Dsrenevdan,ik29. septembra 2010
nasveti po poplavah
Narava ne odpušèa
Hinko Humer
»Človek je postal do narave prev-
zeten. Misli, da z njo lahko upravlja,
da mu je podrejena. Tudi to je eden
izmed vzrokov, da so posledice za-
dnjega neurja bile tako katastro-
falne. V prepričanju, da je naravo
mogoče upravljati, se je med drugim
vse več posegalo tudi na terene,
neprimerne za različne posege, za-
radi plazov ali zaradi voda« je pred
leti komentiral posledice neurja v
Posavju strokovnjak za plazove dr.
Mihael Ribičič.
Zadnja neurja in poplave ter po-
sledice vsepovsod po Sloveniji več
kot očitno opozarjajo na to, da se
klimatske razmere pospešeno spre-
minjajo – na slabše. Naši stari starši
so se v preteklosti izogibali poplav-
nim in hudourniškim ter plazovitim
območjem, zadnjih nekaj deset let
pa se gradi vsepovsod, po drugi
strani pa se moč hudournikov zaradi
različnih razlogov vse bolj krepi,
plazovi pa kar po vrsti ogrožajo
hiše.
„Plazovi nastanejo predvsem za-
radi naravnih razmer na določenem
območju. Res pa je, da človek lahko
Problem plazenja še kako pereè
Mag. Tomaž Beguš
V času izrednega deževja med le-
tošnjim 17. in 19. septembrom se je
na območju celotne Slovenije spro-
žilo več zemeljskih plazov velikih
dimenzij. Zopet se je pokazalo, da je
pri nas problem plazenja še kako
pereč in zna biti tudi usoden.
Območje Slovenije meri 20.723
kvadratnih metrov. Od tega pripada
15 odstotkov klastičnim kamninam.
To so mehansko odloženi sedimenti,
ki se nato spremenijo v kamnino. Iz
peska nastane kamnina peščenjak iz
gline pa kamnina glinovec. Take
Karta ogroženosti pred plazenjem – MO Nova Gorica
kamnine gradijo pretežen del Po-
lhograjskega hribovja in Zasavja, zas-
topajo pa jih tudi flišne kamnine
Vipavske doline in južne Primorske.
Te kamnine hitro preperevajo in ob
stiku z vodo so plazljive. Močno pod-
vrženi plazenju so tudi slabo sprijeti
sedimenti z obdobja terciarja. Na
plazenje močno vpliva značilna tek-
tonska zgradba Slovenije, kjer so naj-
večkrat karbonatne kamnine, v ka-
terih se zbira voda, narinjene na
kamnine s slabšimi mehanskimi ka-
rakteristikami. Tako lahko izposta-
vimo področja, ki so podvržena ta-
kemu plazenju: Vipavska dolina z
višje ležečim Trnovskim gozdom, Je-
lovica okoli Dražgoš, Javorje v Po-
ljanski dolini, vzhodne in zahodne
Posavske gube…
Vzroki za nastanek
plazenja in vrste plazenja
Pod pojmom plaz razumemo gibanje
zemeljskih ali kamninskih mas po
brežini navzdol. Oblika tega premi-
kanja je lahko zelo različna: ob str-
tak naravni pojav posredno sproži.
Močne padavine so naravni pojav,
človek pa je postal pomemben faktor
na celotni zemlji, efekt tople grede
pa je povzročil, da od leta 1990
število plazov narašča, po letu 2000
pa so se v Sloveniji sprožili izjemno
veliki plazovi kot na primer Lokavec,
Macesnik in Log pod Magrtom…
Tega prej ni bilo,« opozarja Ribičič.
Kratke in izjemno močne pada-
vine lahko na določenih zemljiščih
povzročijo veliko število manjših in
srednjih plazov. V Sloveniji je okoli 6
do 10 tisoč različnih plazov, najmanj
1700 pa jih ogroža različne objekte.
Seveda pa je ob vsem tem temeljno
vprašanje, kako se škodi zaradi pla-
zov ogniti.
Definicija preventive na področju
plazov je, da so to postopki in na-
povedi, ki se izvedejo preden nas-
topijo pojavi plazenja. Z namenom
da se jih prepreči ali se zmanjša
posledice. S sodobno tehnologijo je
mogoče veliko narediti, predvsem v
smislu napovedi stopnje ogroženosti
na določenem območju, kot deloma
tudi z različnimi gradbenimi ukrepi
za zaščito objektov. Leta 2004 so v
Sloveniji izdelali metodologijo v
mih brežinah pod pečinami prihaja
do kotaljenja kamenja, ob ravnih
drsnih ploskvah pride do ravninskih
zdrsov, če plazeča masa steče na
daljših razdaljah, govorimo o toko-
vih. Največ plazov nastopa v pre-
perini ali zemljini. Najodločilnejši
faktor pri proženju takih plazov je
pojavnost vode.
Največkrat pride do sprožitve pla-
zenja takrat, ko zelo močno dežuje
več dni zapored. V primeru Slovenije
je mejna količina, ko pade dnevno 60
in več milimetrov padavin. Usodni so
tudi nepravilni posegi, ki jih človek
naredi v naravo.
Najpogostejši vzrok
plazenja je nepravilna gradnja
Najboljše vodilo pri tem je, da pla-
zenje nastane običajno tam, kjer je
plazilo že v preteklosti. Na take te-
rene največkrat kažejo nepravilne gr-
bine v terenu, sušenje dreves in
njihovo nagibanje, razmočenost po-
bočja zaradi izvirov,...
Znaki, ki kažejo na možnost nas-
tanka plazu so:
• odprte razpoke - vidne so predvsem
na zgornjem delu plazu:
• nagnjena drevesa,
• poškodbe na objektih, zidovih ali
škarpah, nagnjenost
• razpoke na vozišču,
• tereni, prepojeni z vodo so bolj
nagnjeni k plazenju. Na prisotnost
visokega nivoja vode kažejo tudi
nekatere rastline (jelša, preslica,).
Izogibanje plazovitim območjem in
okoliščinam, ki lahko privedejo do
plazenja sta najcenejši zaščiti pred
plazenjem. Plazovita območja rešu-
jemo na dva glavna načina: s preus-
meritvijo naravnih pogojev na plazu,
Dnevnik datum 29. 9. 2010
zaradi katerih je prišlo do plazenja. V
ta namen se gradi drenaže na po-
vršini in v globino plazu in z izdelavo
objektov, ki zadržujejo premike pla-
zeče mase. V ta namen v plazu iz-
vrtamo pilote, uvrtamo sidra, naj-
večkrat pa so to oporni zidovi.
Zelo pomembna je komunalna
urejenost naselij. Tu mislimo pred-
vsem na urejeno fekalno in mete-
orno kanalizacijo. Ponikalnice in gre-
znice so lahko izdaten vir nama-
kanja.
Priporoèila
Najboljša zaščita pred plazenjem in
poškodovanjem lastnine je v prime-
ura 10.47
skladu s svetovnimi strokovnimi
smernicami glede varstva pred na-
ravnimi katastrofi. V teh napovedih
so pomembni tudi podatki v na-
cionalni bazi plazov (približno 5000
plazov). Gre za to, da geologi s
pomočjo podatkov o obnašanju ze-
mljine na določeni kamenini, v od-
visnosti od nagiba in še nekaterih
drugih dejavnikov ter na podlagi
statistike določijo stopnjo ogrože-
nosti določenih področij.
Po tej metodologiji so razdelili
površine na določene zone glede
varnosti gradenj. Rdeča cona po-
meni popolno prepoved gradnje za
stanovanjske in gospodarske objek-
te, medtem ko se infrastrukturo tudi
na teh zemljiščih obravnava posebej,
sledijo pa modra, rumena in bela
cona, kjer ni ogroženosti. Po vzoru
švicarsko avstrijskih izkušenj so do-
dali še belo rumeno cono, v kateri je
manjša verjetnost plazov, če pa do
njih pride, povzročijo velike katas-
trofe (npr. Log pod Mangartom).
Seveda se postavlja vprašanja, kaj
z objekti, ki že stojijo na najbolj
ogroženem območju. Nesmiselno
jih je podreti, z ogledom na terenu in
eventualnimi vrtinami pa je potreb-
ru novogradenj, predhodno infor-
miranje o možnostih nastanka plazu.
Priporočamo pridobitev inženirsko-
geološkega mnenja o stabilnostih
lastnostih območja in pogojih, ki jih
mora poseg v naravno okolje iz-
polnjevati.
Na obstoječih objektih, ki so gra-
jeni v pobočjih, morajo biti lastniki
pozorni predvsem na kontrolirano
odvodnjo meteorne vode iz strešnih
in drugih urbanih površin. V času
intenzivnih deževij je namreč ne-
kontrolirano iztekanje in hkrati kon-
centracija, lahko usodno za nastanek
plazu.
Za zmanjševanje nastopanja pla-
Barva CYMK stran 16
notranja@dnevnik.si
tematska priloga
no ugotoviti stopnjo ogroženosti in
predvideti različne ukrepe. Tehnično
je mogoče narediti skoraj vse, pro-
blem pa so seveda finančna sredstva,
ki pogosto presegajo vrednost po-
sameznih objektov.
Danes se številni prostorski akti
izdelujejo brez geološke ocene ogro-
ženosti terena, objekte na posame-
znih področjih pa lahko slej kot prej
doleti katastrofa, tega pa lastniki niti
ne vedo. Cena izdelave karte ogro-
ženosti bi posamezno občino veljala
v odvisnosti od velikosti nekje okoli
20 do 40 tisoč evrov, tako oceno pa bi
potrebovalo okoli 100 slovenskih ob-
čin. Nekatere občine so to sicer
izpeljale, večina pa ne.
Elektro podjetje ne izda soglasja
za gradnjo pod daljnovodom, saj bi
jih lahko uporabnik, kateremu bi se
zrušil steber na glavo, tožil. Uradniki
pa brez podatkov o geološki pri-
mernosti ali vodnogospodarski
ogroženosti izdajajo gradbena do-
voljenja. In po svoje nalagajo od-
govornost na pleča države, katas-
trofe pa so tudi zaradi vsega tega še
bolj tragične, saj ljudje, ki dobijo
gradbeno dovoljenje po svoje pri-
čakujejo določeno varnost.
zenja, so potrebni ukrepi na več po-
dročjih. Na upravno administrativ-
nem priporočamo občinam izdelavo
karte ogroženosti pred zemeljskimi
plazovi. V karto se vriše vse plazove
in izdvojena območja z večjim ali
manjšim tveganjem pred plazenjem.
Na ta način občine s pomočjo karte
že vnaprej izdvojijo območja kjer
gradnja objektov ni dovoljena.
Ne nazadnje je v smeri iskanja
rešitev najbolje poiskati strokovno
pomoč. Zato smo v našem podjetju,
ki ima že 60 letne izkušnje, strankam
vedno na voljo in pripravljeni stro-
kovno svetovati ter izdelati strokovne
rešitve.

notranja@dnevnik.si
tematska priloga
Obnova poplavljene montažne hiše
Marija Draksler
Za obnovo poplavljene hiše proiz-
vajalci trdijo, da je celo bolj enostavna
kot sanacija klasične gradnje. Prvo
pravilo lesenih montažnih hiš je, da
morajo biti dobro zaščitene pred zu-
nanjo vlago. Zaščiten suh les, ne bo
omogočal razvoja škodljivcev in gliv.
Les, ki ga vgrajujemo, je običajno
kemično zaščiten že v tovarni, tudi v
primeru poplave pa se les ne glede na
suhost, vendarle ne napije tako moč-
no vode. V bistvu pa je pravilo, da v
močno z vlago obremenjenem ob-
jektu najprej odstranimo mavčno
kartonske plošče, odstranimo izola-
cijo in počakamo, da se konstrukcija
hiše povsem posuši. Potem pa eno-
stavno spet namestimo izolacijo in
zapremo stene s ploščami.
Če pogledamo steno v montažni
hiši vidimo, da so na vlago najbolj
občutljive mavčno kartonske plošče
in izolacija, medtem ko zunanja stena
praviloma ni. Mavec dokaj močno
vpija vodo in če stene niso dolgo
izpostavljene vodi, potem jih lahko
samo pobrusimo in jih, ko se po-
sušijo, ponovno prebelimo. Kadar pa
so tako močno poškodovane, da jih ni
mogoče obnoviti, jih moramo od-
straniti ter jih zamenjati do tiste vi-
šine, do katere je segala voda. Nove
plošče namestimo šele, ko smo pre-
Kako in kje sploh lahko varno gradimo
Hinko Humer
Kako se sploh lotiti gradnje? Zau-
pati gradbenemu dovoljenju ali ne?
Naj povemo dva primera. Tako je
lastnik gostilne Pr' noni skoraj začel
graditi objekt, potem pa je slučajno
videl fotografije poplav v sosednji
delavnici podjetja Gomline in se je
odločil, da zgradi hrib in na njem
postavi gostilno. Nekaj dni so to-
vornjaki vozili material na zemlj-
išče, obresti pametne odločitve pa
je lastnik 'pobiral' sedaj, ko njegov
objekt ni zalila voda.
Ali drug primer. Mestni človek je
kupil staro zidanico nekje na Do-
lenjskem. Objekt stoji na vznožju
zelo strmega hriba in zaradi tega je
v želji, da zavaruje zidanico, za njo
Uporaba potopnih èrpalk
za èrpanje vode iz zalitih prostorov
Jošt Bukovec
Poplavna voda se je iz pritličnih
prostorov v nekaj dneh umaknila in
za seboj pustila opustošenje v obliki
razmočene notranje opreme, blata
in odloženih naplavin ter omogo-
čila začetek sanacije. V vodi pa so
ostali kletni prostori, ki so bili tudi
prvi zaliti. Za učinkovito obnovo in
zmanjšanje škode je zato nujno čim
prej izčrpati vodo, pri čemer so s
svojimi zmogljivimi črpalkami naj-
hitrejši gasilci. Pa vendar se ob tako
obsežnih poplavah ne gre zanašati
na pomoč z delom zasutih gasilcev,
temveč je najbolj priporočljivo, da
se praznjenja z vodo zalitih pro-
storov lotimo sami – s potopno
črpalko.
Potopne črpalke se večinoma
uporabljajo za črpanje vode iz vo-
dnih zajetij in vodnjakov. Njihove
glavne prednosti so kompaktna ve-
likost, enostaven priklop in nizka
cena, saj se najbolj enostavne mo-
dele dobi že za približno 50 evrov.
Pri manj obsežnih poplavah, ko
pričani, da je konstrukcija hiše po-
polnoma suha. V nasprotnem pri-
meru bi vlagi zaprli pot ven.
V bistvu pa so do izsledkov o sa-
naciji poplavljenih montažnih objek-
tov prišli pred leti ob poplavah v
Nemčiji, ko je voda zalila tudi vrsto
Dnevnik datum 29. 9. 2010
montažnih hiš. Številni gradbeniki in
celo graditelji montažnih hiš so bili
do tedaj prepričani, da je edina sa-
nacija montažne hiše, v katero so
prišle velike količine vode, ta, da jo
porušijo oziroma da je škoda na mon-
tažni hiši ob poplavi večja kot škoda
vodo pred vdorom v hiše še za-
držujejo protipoplavni nasipi iz
vreč, lahko s potopnimi črpalkami
sproti prečrpavamo vodo iz objekta.
S tega vidika je tudi pametna izbira
nekoliko bolj zmogljivih naprav, ki
lahko dohajajo vodo, ki skozi reže
vdira v hišo. Voda v potopno črpalko
vstopa skozi dno naprave, zaradi
česar je možno izčrpavanje vode do
zelo nizkega nivoja, pri čemer po-
topne črpalke posekajo marsikatero
sicer zmogljivejšo gasilsko črpalko.
Na voljo so tudi modeli za umazano
vodo, ki s posebnimi vetrnicami in
filtracijo omogočajo črpanje blatne
vode, brez strahu pred okvaro ali
preobremenjenostjo.
Če so nedavne poplave zalile tudi
vaše kletne prostore, je veliko mož-
nosti, da že poznate prednosti po-
topnih črpalk. Nesrečne vremenske
razmere so marsikoga prisilile v
nakup črpalke, zato ni presenetljiv
podatek, da so v času poplav mar-
sikatere kmetijske in tehnične tr-
govine po Sloveniji svojo zalogo
potopnih črpalk popolnoma raz-
prodale.
ura 10.47
nasveti po poplavah
na klasični gradnji. Toda to ne drži in
to so ob omenjenih poplavah do-
kazali Nemci z zgoraj omenjenem
postopkom. Pri opeki je ta postopek
zahtevnejši in več kot ima opeka zrač-
nih prekatov zaradi toplotne izola-
tivnosti, več vode vpije in je ob pri-
zgradil ogromno skoraj pet metrov
visoko in več kot deset metrov
dolgo kamnito škarpo. Prerezal je
pol hriba, sicer naredil dokaj so-
liden temelj in je deloma tudi zato
pričakoval, da bo škarpa zadrževala
morebitno plazenje. In kaj se je
zgodilo? Ob prvem večjem dežju je
hribina pritisnila na škarpo in jo
nagnila proti zidanici, tako da je le
vprašanje časa kdaj se bo zrušila na
objekt. In kdo je tukaj kriv? Tako
velika škarpa bi obvezno morala
biti sidrana v brežino, podobno kot
do delajo gradbinci pri večjih na-
gnjenih betonskih objektih in tudi v
tunelih. Tam sidra segajo do 20
metrov globoko, pri taki škarpi tako
dolga sicer ne bi bila potrebna,
vseeno pa bi morala segati nekaj
metrov v globino tako, da bi za-
Avto in visoka voda
predstavljata unièujoèo kombinacijo
Večina avtomobilskih serviserjev se
je ob najavi, da bi se želeli pogovarjati
o avtomobilih, ki jih ob poplavah
zalije voda, le grenko zasmejala. Za
avtomobile, kot smo jih videvali v
posnetkih zadnje poplavne ujme na-
mreč ne kaže prav dobro. Razen po-
sebnih izvedenk nekaterih terenskih
modelov, kakršne bomo v Sloveniji
srečali le redko, če sploh, vozila niso
odporna na velike količine vode. To
velja tudi za t.i. SUV avtomobile in
cestne izvedenke vozil, ki so v osnovi
namenjena težavnim terenom.
Najbolj na udaru je elektronika.
Strokovnjak Stanislav Knez, je po-
vedal, da praktično nobeno cestno
vozilo ni odporno na vodo. Vsaj ne na
velike količine, ki skoraj prekrijejo
avto. Kako velika bo škoda je odvisno
Barva CYMK stran 17
Dnevnik
sreda, 29. septembra 2010 17
bližno enakem postopku doba sa-
nacije nekajkrat daljša predvsem za-
radi dolgosti sušenja.
Ugotovili so, da je sanacija popla-
vljenih montažnih hiš lahko končana
v dveh mesecih, pri klasični gradnji
pa sanacija traja leto in več. In to ob
enakih stroških. V obeh primerih je
treba zamenjati fasado in v glavnem
tudi izolacijo. S tem mislimo pred-
vsem objekte, ki jih je voda res močno
zalila.
V primeru lesenih montažnih hiš,
ki imajo predalčni leseni nosilni ske-
let, vmes pa kameno volno, se pri-
poroča pregled omočene toplotne
izolacije, ki jo je treba čim prej iz-
sušiti. Če izsuševanje ni možno, se
zamenja omočena toplotna izolacija
v celoti. To seveda zahteva dostop od
izolacije, kar pomeni odstranitev
zgornjih slojev sten, približno do vi-
šine pol metra nad omočeno povr-
šino. Običajno se to izvaja z notranje
strani objekta, saj je treba odstraniti
manj slojev, da se pride do izolacije,
pa tudi zunanja stran je bolj odporna
proti vlagi. V osušeno konstrukcijo se
namesti nova oziroma osušena izo-
lacija, nato pa se steno ponovno za-
pre z novimi mavčno-kartonskimi ali
OSB-ploščami. Pri montažnih hišah
in tudi pri drugih sodobnejših iz-
vedbah je priporočljivo tudi posve-
tovanje s proizvajalcem.
grabila in držala škarpo in bre-
žino... In kakšen je potem naš
nasvet pred gradnjo? Kot prvo pre-
verite ali je občina na določenem
terenu dala izdelati geološko oce-
no, drug zelo koristen način pre-
verjanja pa je tudi pogovor s sta-
rejšimi domačini, ki vam bodo
povedali marsikaj koristnega. O
ogroženosti zemljišča pred plazovi
in tudi poplavni ogroženosti. Nikoli
in nikdar pa se ne zanašajte na
gradbeno dovoljenje kot nekaj sve-
tega, kar vas bo vedno in za vse čase
rešilo pred določeno ogroženostjo.
Morda se bo to začelo spreminjati
takrat, ko bo nek lastnik tožil ob-
činsko upravo, ki mu je izdala
gradbeno dovoljenje brez potreb-
nih opozoril. Čeprav mislimo, da bo
pot do tam še dolga...
od več dejavnikov. Najpomembnejši
je višina vode. Če ta preplavi sedeže v
avtomobilu, je te teoretično sicer
mogoče in osušiti, vendar nikoli več
ne bodo kot so bile. Še večji problem
predstavljajo elektronska vezja in ra-
čunalniški sklopi, ki jih danes vgra-
jujejo tudi že v avtomobile najnižjega
cenovnega razreda. Že pri nekaj let
starih vozilih pa se popravilo ne iz-
plača več, saj so običajno potrebni
novi rezervni deli. Žal, tudi večina
zavarovalnic ne zavaruje avtov proti
poplavi. »Večina zavarovalnic ne za-
varuje vozil le proti poplavam, je pa
tovrstna škoda običajno vključena v
kasko zavarovanje, vendar ne pri
vseh zavarovalnicah,« je pojasnil
Grega Brešer, servisni svetovalec.
ap

18 Dsrenevdan,ik29. septembra 2010
nasveti po poplavah
Vodno razdejanje tudi v kmetijstvu
Prizadetih je skoraj pet tisoè kmetij, a so možnosti za denarno pomoè države zelo omejene
Tatjana Pihlar
Nedavne poplave so močno prizadele
tudi kmetijske površine in kmetijske
pridelke. Kljub izjemni razsežnosti
povodnji pa je sreča v nesreči ta, da je
vegetacija pri koncu in da je v tem
času večina pridelka že pospravljena –
tudi glavnina krme. Po zadnjih ne-
popolnih podatkih je vodna ujma
povzročila škodo na okoli 19.000 hek-
tarjih površin oziroma jo je zagodla
skoraj pet tisoč kmetijam. Poškodo-
vanih je tudi 526 kilometrov gozdnih
cest, na katerih je škode za 1,6 mi-
lijona evrov, poškodbe so na 1350
kubičnih metrih lesne mase, na go-
jenih ribah in ribogojnih objektih ter
opremi pa je škode za več kot 200.000
evrov.
Čeprav zakon o odpravi posledic
naravnih nesreč ocene škode v kme-
tijstvu (razen v primeru suše) in iz-
plačila državne pomoči ne predpi-
suje, se je vlada kljub temu odločila,
Poljšèine
• Za posevke kultur
(trave, žita, oljna ogršèica...),
na katerih stoji voda veè kot
štiri dni, je velika verjetnost,
da bodo popolnoma unièeni
in jih bo treba ponovno zasejati.
• Poljski pridelki na popolnoma
poplavljenih njivah
in v poplavljenih skladišèih
so lahko neprimerni za prehrano
ljudi in živali. Na to je treba
paziti predvsem, èe so bila
v bližini odlagališèa odpadkov
ali èe so se po teh prostorih in
njivah razlili fekalije, odpadna
olja, kurilno olje, ostanki
pesticidov...
• Z jesensko setvijo je treba
poèakati do osušitve njiv.
• V poplavljenih skladišèih bo
krompir zelo hitro gnil, zato
ga je treba èim prej osušiti,
prebrati in uskladišèiti v suhih
hladnih prostorih.
da bodo občinske komisije tokrat oce-
nile tudi škodo v kmetijstvu, goz-
darstvu in ribištvu, ne le na stvareh.
Kmetijski minister Dejan Židan pravi,
da bo to podlaga za ukrepanje vlade, v
kakšni obliki in kdaj naj bi pomagala
prizadetim kmetijam, pa ta trenutek
še ni znano.
Možnosti za pomoè
države so zelo omejene
Ena od (redkih) možnosti je pomoč de
minimis, katere izplačilo Evropska
unija dovoljuje ob nepredvidljivih do-
godkih v kmetijstvu. Vendar Miran
Naglič, vodja sektorja za kmetijsko
svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski
zbornici Slovenije, opozarja, da ta
oblika pomoči še zdaleč ne bo rešila
vseh težav, saj denarja na letni ravni ni
prav veliko (za leto 2011 je na voljo le
okoli 800.00 evrov!), poleg tega so do
nje upravičene le kmetije, ki imajo
vsaj enega člana invalidsko in po-
kojninsko zavarovanega. Omejitev je
tudi ta, da lahko posamezna kmetija v
treh proračunskih letih skupno prej-
me največ 7500 evrov pomoči de mi-
nimis, nekatere med njimi pa so jo v
preteklih treh letih že dobile (denimo
za pšenico, mleko ali za prašičerejo).
Minister Židan poudarja, da je nekaj
kmetij (natančno število še ni znano)
zaradi poplav zelo močno prizadetih,
zato bo treba zanje poiskati ustrezno
obliko pomoči. »Razmere v kmetijstvu
so tako kritične, da bo treba poskrbeti
za domala vsako kmetijo posebej,«
ocenjuje Židan.
Zakon o odpravi posledic naravnih
nesreč ne omogoča več izplačila dr-
žavne pomoči za škodo v kmetijstvu,
saj je posevke in pridelke pred uj-
Vrtnine
• Èe so prišle vrtnine v stik s
poplavno vodo ali jih je ta
popolnoma preplavila, v skladu z
dobro pridelovalno in higiensko
prakso pogosto niso primerne za
uživanje.
• Poplavljena listnata zelenjava
(solatnice, špinaènice...) ni
primerna za uživanje.
• Kapusnice (zelje, glavnati ohrovt,
cvetaèa, brokoli...): tudi natanèno
èišèenje poplavljenih zeljnih glav
in nadaljnje pranje ne pomagata,
saj so se blato, mulj in pesek v
mnogih zeljnih glavah zarinili
globoko v notranjost. Poplavljeno
zelje je moèno izpostavljeno
gnitju, resne težave so lahko tudi
s pravilnim potekom kisanja.
Krma
• Posledice poplav se bodo pri
krmi pokazale šele pozneje, in
sicer v obliki plesnivosti in
drugega kvarjenja. Mnogo
manjša gospodarska škoda bo,
èe sumljivo krmo zavržemo, kot
da z njo tvegamo, da živali
zbolijo ali celo poginejo.
• Plesniva krma povzroèa resne
rejske težave. Èe se je ne da
posušiti in je že plesniva, jo je
treba zavreèi.
• Èe je bila voda, ki je poplavila
žita oziroma krmila, pomešana s
fekalijami ali drugimi nevarnimi
snovmi, taka krma ni uporabna
za prehrano živali.
Silosi in bale
• Kakovost krme v silosih, ki so bili
poplavljeni, je slabša.
• Silaža, ki jo je zmoèila voda,
onesnažena s fekalijami, ni
uporabna za krmljenje.
• Folija bal ne varuje pred vdorom
vode, zato je krma v njih
izpostavljena kvarjenju.
• Èe so bile bale povsem
potopljene v onesnaženi vodi
(gnojnica, fekalije...) in je ta voda
vdrla v balo, silaža ni uporabna
za prehrano živali.
Dnevnik datum 29. 9. 2010
mami (razen pred sušo) mogoče za-
varovati pri komercialnih zavaroval-
nicah, država pa kmetom primakne
polovico denarja za premijo. Letos
ima za ta namen rezerviranih dobrih
12 milijonov evrov, a denar verjetno
ne bo porabljen v celoti, saj so za-
varovalnice kmete množično zavra-
čale, ko so želeli posevke zavarovati
pred naravnimi nesrečami. To so sto-
rile zato, ker so zaradi velikanskih
škod v kmetijstvu v zadnjih letih iz-
plačale tudi do trikrat več odškodnin,
kot so zbrale zavarovalnih premij.
Kmetijsko zavarovanje je slovenskim
zavarovalnicam v zadnjih petdesetih
letih namreč le enkrat prineslo do-
biček, osem let so poslovale na po-
zitivni ničli, preostala leta pa z iz-
gubo.
Le redki posevki
so zavarovani pred poplavami
Po nekaterih ocenah naj bi naravne
nesreče v kmetijstvu v zadnjem de-
setletju na leto povzročile povprečno
70 milijonov evrov škode, zato ne
preseneča, da se zavarovalnice ote-
pajo sklepanja kmetijskih zavarovanj.
Da so njihov obseg zmanjšali v pri-
merjavi z letom 2009, so nam potrdili
tudi v Zavarovalnici Maribor, za ko-
liko, pa niso želeli razkriti. Po neu-
radnih podatkih je bilo zmanjšanje
drastično, okoli 90-odstotno. Tudi v
Tilii so v prvih osmih mesecih tega
leta iz naslova zavarovanja kmetijskih
posevkov obračunali precej manj pre-
mije – 73.000 evrov, leto prej pa
113.000. A je, kot opozarja tudi kme-
tijski minister Dejan Židan, dodatna
težava ta, da imajo le redki kmetje
posevke in pridelke zavarovane tudi
pred poplavami (pri Zavarovalnici Tri-
glav naj bi bili taki le štirje!), kar
pomeni, da odškodnine od zavaro-
valnic ne morejo pričakovati.
Je pa res, da so zavarovalnice naj-
hitrejše plačnice, ko se zgodi naravna
nesreča. V Triglavu zagotavljajo, da
njihovi zavarovanci zavarovalnino
prejmejo že dan ali dva po oceni
škode, če se seveda z njo strinjajo. V
Zavarovalnici Maribor zavarovalnino
izplačajo najkasneje v 14 dneh po
končani cenitvi; za škode na pre-
moženju ali opremi, ki so jo zava-
rovanci prijavili po zadnjih poplavah,
pa mariborska zavarovalnica izpla-
čuje tako akontacije kot tudi celotne
škode že od 22. septembra.
In kdaj lahko poplavljeni kmetje
pričakujejo prvo denarno pomoč dr-
žave? Letos zagotovo ne. Miran Naglič
meni, da v najboljšem primeru čez
pol leta. Ne pozabimo namreč, da več
kot polovica kmetov, predvsem na
območju Ptuja, ki jih je poleti 2008
močno prizadelo neurje z viharnim
ura 10.47
Siliranje koruze
• Èe so bili poplavljeni storži, je
nevarnost primesi mulja in
okužbe s plesnimi veèja. Takšna
silaža bo slabše kakovosti in jo je
priporoèljivo krmiti v manjših
kolièinah, in to živalim, ki so
manj obèutljive, na primer
govejim pitancem.
• Èe je bila koruza zaradi moènega
vodnega toka poležena in
unièena, ni uporabna za
krmljenje živali. Treba jo je zmleti
oziroma zmulèiti in èim globlje
zaorati.
• Koruza, ki je bila poplavljena èez
storže, zaradi verjetnosti pojava
plodnostnih motenj ni primerna
za prehrano plemenskih svinj.
Taki pridelki naj se uporabijo za
bioplinske naprave.
Travinje
• Na poplavljenih površinah, kjer je
bila voda èista, lahko pasemo ali
kosimo.
• Trava, onesnažena z blatom, ni
primerna za siliranje in prehrano
živali.
• Seno, ki ga je zmoèila voda, je
treba odstraniti, ker ni primerno
za krmo. To je treba storiti èim
prej, da ne plesni sicer suho
seno in da prepreèimo samovžig.
• Poplavljeno seno ni primerno niti
za nastiljanje.
Sanacija hlevov
in drugih
objektov za živali
• Sanacije hleva se lotimo takoj, ko
voda iz njega popolnoma odteèe
oziroma jo izèrpamo.
• Pred pranjem je treba hlev
najprej mehansko oèistiti
(odstraniti gnoj, ostanke krme...)
in ga nato oprati z vodnim
curkom z visokotlaèno èrpalko.
• Z vodnim curkom pod pritiskom
je treba oprati tudi stene hleva in
jih nato premazati z apnom, ki
deluje kot razkužilo.
• Zaradi poplave naj živinorejske
kmetije analizirajo vodo za
napajanje.
Barva CYMK stran 18
notranja@dnevnik.si
tematska priloga
vetrom in točo, obljubljene pomoči
do danes še ni dobila.
Da bi kmetom kar najbolj olajšali
odpravljanje posledic poplav, so na
Kmetijsko-gozdarski zbornici Slove-
nije v sodelovanju z Biotehniško fa-
kulteto Ljubljana in Kmetijskim in-
štitutom Slovenije pripravili zelo na-
tančen nabor tehnoloških navodil, ka-
ko naj ravnajo s poplavljenimi krmo,
pridelki, hlevi... Del teh navodil ob-
javljamo v okvirčkih ob tem tekstu.
Živila, ki jih je zalila
voda, je treba zavreèi
Na Inštitutu za varovanje zdravja opo-
zarjajo, da živila, ki jih je zalila voda,
načeloma niso več uporabna in jih je
treba zavreči. Takšna živila se nikakor
ne smejo znajti v prodaji, zato kme-
tijska inšpekcija že od petka izvaja
poostren nadzor. Glavna kmetijska
inšpektorica Saša Dragar Milanovič
nam je pojasnila, da so doslej pre-
gledali 83 nosilcev živilske dejavnosti
Sadje
• Plodov (jabolka, hruške), ki so bili
potopljeni v vodi, ne smemo dati
v hladilnico, saj imajo zaradi
drobnih razpok v kožici slabo
skladišèno sposobnost.
• Prav tako v hladilnico ne sodijo
plodovi, ki imajo neprijeten vonj
(po nafti, fekalijah).
• Èe so bili plodovi potopljeni v vodi,
ki je bila oporeèna zaradi
prisotnosti fekalij, naftnih derivatov,
kemikalij, jih je treba zavreèi.
Pašniki
• Pašniki v višje ležeèih predelih,
ki jih je poplavila le voda
in je travna ruša poležana,
so primerni za pašo.
• Èe sumimo, da so bile
poplavljeni vodi primešane
fekalije, nafta, gnojevka, take
površine niso primerne za pašo.
s poudarkom na odkupnih centrih,
vrtnarijah, kmetijah in tržnicah. »Zgo-
lj umivanje poplavljenih vrtnin in
sadja ni dovolj,« poudarja Dragar-
Milanovičeva, v zvezi s tem pa so
kmetijski inšpektorji doslej zaznali
enajst kršitev in so izdali ustne odloč-
be o prepovedi prometa, saj so se v
prodaji pojavila tudi poplavljena ži-
vila, poplavna voda pa je bila ones-
nažena s fekalijami, kurilnim oljem,
tekočinami iz avtomobilov... Na ob-
močju Ljubljane in Kopra kmetijski
inšpektorji kršitev niso zaznali, čeprav
so v prestolnici pregledali tudi štiri
tržnice, so pa neodgovorne kršitelje
odkrili na širšem območju Novega
mesta in Nove Gorice.
Na veterinarski upravi zaradi uži-
vanja neprimerne vode in krme sva-
rijo tudi pred nevarnostjo izbruha
nekaterih nevarnih bolezni živali,
zlasti vraničnega prisada, zaradi ka-
terega okužena žival pogine, okuži pa
se lahko z uživanjem krme z območij,
kjer so nekoč odlagali poginule živali,
poplave pa so spore vraničnega pri-
sada prinesle na plan. Veterinarska
uprava opozarja, da je največja ne-
varnost za izbruh vraničnega prisada
(zadnji je bil leta 2008 na območju
Slovenskih Konjic) ob toku rek, po-
tokov... navzdol in tam, kjer bi plazovi
na površje prinesli davno zakopane
spore vraničnega prisada. Zato mo-
rajo kmetje po zadnjih poplavah pa-
ziti, da uporabljajo neoporečno krmo
in vodo. Ker pa je odločitev o tem,
katera krma je še varna za krmljenje
živali, od primera do primera različna,
naj se rejci obrnejo na terenske ve-
terinarje in na specialiste za prehrano
živali pri Kmetijsko-gozdarski zbor-
nici Slovenije.