IZVORI MODERNE

Dr. Nataša Koselj

»The present is directed by the past, that's to say tradition, but the past must be
altered by the present.« T.S.Eliot

Uvodoma naj razjasnimo kaj razumemo pod pojmoma »tradicija« in »napredek« ter
kakšen je njun medsebojni odnos.
Beseda »napredek« uporabljena v naslovu, je mišljena kot nasprotni pol besede
»tradicija«, v neposredni zvezi s pojmom »moderen«. Pojem »tradicija« izhaja iz
latinske besede tradere (izročiti) in pomeni prenašanje verovanj, običajev in navad iz
roda v rod pa tudi predaja, izročitev v last. Ravnikar jo razume takole:

Tradicija v arhitekturi ne pomeni samo da Bernini in Borromini izhajata iz Michelangela, da Wright

izhaja iz Sullivana in Le Corbusier iz Perreta. Nekaj malo podobnega je na Cankarju velik vhodni portal
kot pri NUK, na fasadi pa veliko »okno« kot na isti zgradbi na Vegovo in Gosposko. Oboje sem namreč
risal za Plečnika. Kako bi se sicer dal razumeti pojav takih stvari, ki jih pri delih drugih ne vidimo. Sem
spada seveda še vrsta drugih odločitev. Tako razumljena tradicija ne pomeni kakega sterilnega
vztrajanja, ampak določeno gibko navezanost, ki v preteklem bolj išče opornih točk kot pa posušenega
vzorca celega dela in podrobnosti. Omenjena Plečnikova elementa sta njegov ponos in težišče koncepta,
razvitega med delom (kar je bilo dobro razvidno iz njegovih besed in emocije med delom). Ne vem, če je še
kdo, ki je tudi bil pri Plečniku stvari tako dojel in obdržal.

Na podoben način Jameson razvija definicijo pojma moderne;

»From the Pope's standpoint, the new Gothic empire scarcerly marked a break in the
Christian theological tradition; for the man of letters, it signifies a fundamental
dividing line between a henceforth classical culture and present whose historic task
lies in reinventing that culture. It is this break that is crucial in the endowment of the
term »modern« with the spacific meaning it has continued to bear down to our time.« 1

Za Ravnikarja je torej tradicija v arhitekturi »določena gibka navezanost, ki v

preteklem bolj išče opornih točk«, Jameson pa, ob tem ko definira pojem moderne,
vidi zgodovinsko nalogo nove dobe v predrugačenju prejšnje kulture. Torej imamo za
dva v naši družbi diametralno nasprotna pojma v tem primeru podobno razlago, kar
govori v prid Ravnikarjevi misli:
»Tradicija je ohranjen napredek, napredek pa je nadaljevana tradicija.«
Tu se približamo Groysovi razlagi inovacije: »Inovacija torej pomeni strategijo, ki
pozitivno in negativno nadaljevanje tradicije preplete tako, da sta pri tem z največjo
možno jasnostjo in intenzivnostjo oblikovani kontinuiteta in diskontinuiteta tradicije.
Umetnina s tem za trenutek postane kraj, kjer hierarhične razlike izginejo,
tradicionalne vrednostne opozicije izgubijo svojo veljavo, moč časa pa je
premagana.«2

Prav iz svojstvenega razumevanja napetosti med tradicijo in napredkom je Ravnikar

črpal svojo kreativno moč. Prepoznavanje in preseganje te napetosti mu je
omogočilo izpeljati svojo individualno arhitekturno govorico, kar je izhodiščna misel te
razprave.

1
Jameson, p. 17
2
Groys, p. 53
Vračanje v svet preteklosti je lahko vzvod za sproženje časovnega stroja, ki šele išče prava vrata na
hodniku minevanja, da bi postalo protiigra, iz katere se bo razvilo novo razmerje sil.

Pojem moderne

Sočasno s spoznanjem relativnostne teorije, pojavom kubizma, 12 tonske glasbe,

razvojem fotografske in filmske tehnologije, znanstvene metode, racionalistične
filozofije, ekonomske in socialne teorije, razvojem moderne literature, psihologije,
medicine, komunikacijskih sredstev in tehnologije, je bila moderna arhitektura kulturni
imperativ, ki je izražal dinamiko in duha časa 20. stoletja. Ker je v zvezi s pojmom
moderne še vedno precej nejasnosti, si ga nekoliko podrobneje oglejmo.

Beseda »moderen« izhaja iz latinske besede modo (nlat. modernus, fr. moderne),
kar pomeni nedaven, sodoben.
Za natančnejše razumevanje pojma »moderen« gre razlikovati med pojmi
»moderen«, »moderna«, »modernizem« in »modernizacija«.

Pojem »moderen« Verbinc razlaga kot ustrezen modi, po najnovejši modi ali okusu
nov, novodoben, sodoben, po sodobnem okusu ali pojmovanjih.
Ta izraz se po H. Heynen nanaša na tipične značilnosti modernega časa in na način
kako so te značilnosti individualno preizkušane. Gre za odnos do življenja, ki je
povezan s kontinuiranim procesom evolucije in transformacije z orientiranostjo v
bodočnost ki je drugačna od preteklosti in sedanjosti.

»Moderna« je dekadentna umetniška smer v zahodni Evropi ob prelomu 19. stoletja

in pod njenim vplivom nastale smeri. Nekatere izmed kulturnih tendenc in umetniških
gibanj, ki so s svojim delovanjem orientirana v prihodnost in nosijo željo napredka
označujemo z besedo »modernizem«.
»Modernizacija« je prenovitev, preureditev po najnovejši modi, okusu, zahtevah,
tehničnih in znanstvenih pridobitvah. Marshall Berman v svoji knjigi All That Is Solid
Melts Into Air razlaga pojem »modernizacija« kot proces socialnega razvoja,
katerega glavni značilnosti sta tehnološki napredek in industrializacija.

Modernost pomeni torej na eni strani splošen socialno ekonomski razvoj (moderen,
modernizacija) in na drugi strani subjektivni odzivi na ta razvoj v obliki diskurzov in
gibanj (moderna, modernizem).

V različnih časovnih obdobjih in v različnih kontekstih je imela beseda »moderen«

različen pomen. Zgodovinski pomen te besede je podrobno razčlenil nemški literarni
zgodovinar Hans Robert Jauss,vsebinski pomen pa med drugimi tudi Jürgen
Habermas, Fredric Jameson in Hylde Heynen.

Prvi ohranjen zapis je latinskega izvora, modernus pontifex, datira v leto 494 našega
štetja in je bil uporabljen v zvezi z imenovanjem papeža Galesiusa I. Takrat pomeni
modernus obstoječe, sedanje. V istem obdobju je dobila ista beseda svoj podton in
sicer v zvezi z zmago Gotov nad Rimom. V tem kontekstu modernus pomeni antitezo
antiquas.3.

3
Jameson, p. 17.
Z različnimi vsebinami beseda »moderno« tako do danes izraža zavest neke dobe,
nanašujoč se na preteklost, pri čemer se vidi kot rezultat prehoda od starega k
novemu. V 19. stoletju je beseda moderno dobila nov podton; povezovati so jo začeli
s pojmi trenutnega, prehodnega in minljivega, kar je v določenih zvezah tudi danes v
uporabi.
Jürgen Habermas ugotavlja, da se izraz »modern« pojavlja točno v tistih obdobjih v
Evropi, ko se vzpostavljala zavest nove dobe in sicer z obnovljenim odnosom do
preteklosti. S Francoskim razsvetljenstvom se je spremenilo pojmovanje moderne.
Odnos ancients/modernes je zamenjala vera, ki jo je navdihovala moderna znanost,
v neskončen napredek znanja in v neskončne prednosti socialnega in moralnega
izboljšanja. Ideal modernista ni bila več antika ampak srednjeveška gotika. To se je
zgodilo v začetku 19. stol.

Iz tega duha se je razvilo radikalnejše pojmovanje modernega, ki se je osvobodilo

vseh historičnih vezi. To pojmovanje je privedlo do abstraktne opozicije med tradicijo
in sedanjostjo in mi smo na nek način še vedno sodobniki tega estetskega
modernizma. Od takrat dalje je predmet razlikovanja del, ki jih prištevamo za
moderna »novo«, kar bo preseženo z novostjo naslednjega stila. Vendar medtem ko
bo to, kar je zgolj modno (»in«), kmalu zastarelo (»out«), ohranja to, kar je moderno
skrivnostno vez s klasičnim. Vse kar je preživelo čas, je bilo vedno sprejeto kot
klasično. Ampak, deklarativno moderen dokument nič več ne vsebuje moči da je
klasičen glede na avtoriteto pretekle dobe; obratno, moderno delo postane po
Habermasu klasika zato, ker je enkrat bilo avtentično moderno. Sodoben občutek za
modernost, kreira danes sebi lastne kanone pomena klasičen. V tem smislu
govorimo o zgodovini moderne umetnosti, o klasični moderni.

Relacija med klasičnim in modernim je po Habermasu v prejšnjem stoletju definitivno

izgubila svojo fiksno historično referenco. V 20. stoletju se torej pojem moderen
pogosto (ne izključno!) razumeva kot popoln prelom s tradicijo (na primer futurizem)
in konstantno stremljenje k spremembam. Baudrillard razlaga, da danes želja po
inovaciji in odpor do tradicije nista razumljena kot pot k napredku (kot v času
razsvetljenstva) ampak sta postopoma postala avtonomna mehanizma. Sprememba
postaja sama sebi namen in tako na koncu sovpade z modo, kar hkrati pomeni konec
moderne. S tem ko moderna pripiše spremembi in krizi vrednoto, te vrednote pa
izgubijo svojo relacijo z vsako napredno perspektivo, postavi moderna sama sebi
okolje za propad; »Veliko generacij in še posebno zadnja je živelo tako, da so bile
zgodovini za petami, v evforičnem ali katastrofičnem pričakovanju revolucije – danes
pa imamo občutek, da se je zgodovina umaknila in pustila za sabo indiferentno
nebulozo, brez svojih referenc, ki jo prečkajo tokovi. V to praznino se iztekajo
fantazme pretekle zgodovine, množica dogodkov, ideologij, retro mode – ne gre
toliko za to, da ljudje verjamejo ali si celo vzbujajo upe, ampak preprosto za to, da bi
obudili čas, ko je vsaj obstajala zgodovina, ko je vsaj bilo nasilje (pa čeprav
fašistično), ko je bil vsaj prisoten zastavek življenja in smrti. Vse pride prav, da le
pobegnemo pred praznino, pred to levkemijo zgodovine in politike, pred to krvavitvijo
vrednot – prav v skladu s to žalostjo lahko vse vsebine evociramo kot zmešnjavo,
lahko vsa predhodna zgodovina vznikne kar počez, nobena močna ideja več ne
izbira, samo nostalgija se brezkončno kopiči, vojna, fašizem, belle epoque in
revolucionarni boji, vse je enakovredno in se brez razlike meša v isti turobni in žalni
prevzetosti, v isti retro fascinaciji.«4
4
Baudrillard, Zgodovina – retro scenarij, p. 57
Giedion razlaga, da so v vsaki dobi prisotni t.im. Constituent facts (sestavni faktorji) in
Transitory facts (prehodni faktorji). Sestavni faktorji se resnično odzivajo na probleme
dobe, če so zatrti, se znova pojavijo in ustvarjajo novo tradicijo. Prehodni faktorji so
modni in nimajo daljšega trajanja. V vsaki dobi pa lahko prevladajo eni ali drugi.

Beseda »moderno« je imela v zgodovini in ima danes torej tri osnovne načine
razumevanja: nov (zdajšen, trenuten), sodoben (napreden glede na prejšnje) in
prehoden (minljiv ne glede na čas - efemeren).

Ravnikarjevo razumevanje pojma »moderen« je najbližje razlagi sodoben, napreden

glede na prejšnja obdobja in na ta način bomo besedo moderen tudi uporabljali v
naši raziskavi. Moderno torej, ki ni le kreativni dosežek v sedanjosti ampak tudi
kritično razumevanje in razlaga preteklosti.