Univerza v Ljubljani

Fakulteta za geodezijo in gradbeništvo

Jamova 2

TEMEL
JENJE
Seminarska naloga pri predmetu Uvod v gradbeništvo
Temeljenje Rok Novak

AVTOR: Rok Novak

MENTOR: prof. doc. Dušan Žagar Januar 2009

Kazalo
1. Uvod....................................................................................................................................... 3
2. Priprava terena .................................................................................................................... 3
3. Nosilnost tal ........................................................................................................................... 4
4. Temelji in vrste temeljenja................................................................................................... 4
4.1 Temelji .............................................................................................................................. 4
4.2 Vrste temeljenja.............................................................................................................. 5
4.2.1 Izvedba temeljev plitvega temeljenja ..................................................................... 5
4.2.2 Izvedba temeljev globokega temeljenja (temeljenje na pilotih/kolih)............... 7
5. Dograditev objekta ............................................................................................................. 8
6. Hidroizolacija temeljev ........................................................................................................ 9
7. Temeljenje v hribovitem terenu ....................................................................................... 10
8. Zaščita temeljev pred podtalnico in vlago.................................................................... 10
9. Zaključek ............................................................................................................................. 11
10. Viri in literatura.................................................................................................................. 11

2
Temeljenje Rok Novak

1. Uvod

Vsaka dobra hiša stoji na dobrih temeljih. Marsikdo se kar sam loti izdelave temeljev,
brez ustrezne dokumentacije in strokovnega nadzora. Takšen pristop k izdelavi temeljev lahko
povzroči v nekaterih primerih mnogo napak, posebej v primeru, če ne poznamo sestave tal in
dovoljene obtežbe tal. Če nameravamo temelje graditi na hribovitem terenu in v našem
projektu to ni predvideno, se moramo obvezno posvetovati z ustreznim strokovnjakom, ki bo
upošteval vse možne nevarnosti v takem primeru temeljenja.

2. Priprava terena

Pred izdelavo temeljev je potrebno opraviti pripravljalna in zemeljska dela. Parcelo, na kateri
bo stala hiša moramo najprej pripraviti za gradnjo. Odstranimo vsa moteča drevesa, skale,
zasujemo vse kotanje in poravnamo teren. V naslednjem koraku odstranimo zgornjo plast
zemlje ter izkopljemo jarke za odvodnjavanje. Zemlje ne odpeljemo na oddaljeno deponijo,
raje jo shranimo, da jo bomo lahko po končani gradnji uporabili za ozelenitev površin.
Količenje stavbe naj opravi pooblaščena institucija, da kasneje ne bomo imeli probleme z
sosedi. Hiša mora namreč stati na mestu, ki je predvideno po lokacijskem načrtu. Gradbeni
profili morajo biti nameščeni dovolj stran od bodoče zgradbe in gradbene jame, da ne motijo
dela. Prav tako morajo biti dovolj trdni, da se med betoniranjem temeljev ne poškodujejo.
Med zemeljska dela štejemo pripravo gradbene jame in njeno zaščito. Izkop gradbene jame
lahko opravimo ročno ali strojno. Če so temeljna tla slabo nosilna moramo opraviti široki
izkop in izkopati slab material, da pridemo do nosilnejših tal. Izvesti moramo podpiranje
bočnih strani, posebej v primeru, če so nagibi večji, kot je naravni nagib terena. Vsa
podpiranja in zavarovanja je potrebno opraviti po načrtih in ustrezni dokumentaciji.

Objekt, temelj in temeljna tla so v medsebojni odvisnosti in vplivanju. Temeljna tla so

podajana, s tem se prenaša tudi vpliv na objekt in konstrukcije, ki se vsled tega deformirajo.
če hočemo temelj dimenzionirati moramo poznati celotno obtežbo na temeljna tla in
geomehanske lastnosti tal. Geomehanske lastnosti temeljnih tal ugotavljamo s preiskavo tal,
ali sondiranjem. S preiskavo tal ugotavljamo vrsto tal, njene fizikalne in kemične lastnosti,
višino podtalnice, morebitno agresivnost na konstrukcije pod terenom. Preiskavo tal na terenu
vršimo z izkopom jam, jarkov, poizkusnimi obremenitvami, vrtanjem geofizikalno metodo,
vselej tako, da objekti v neposredni okolici niso ogroženi, temeljna tla za kasnejše temeljenje
pa nepoškodovana.

3
Temeljenje Rok Novak

V tej fazi izgradnje, ne smemo pozabiti na tiste komunalne priključke, ki se bodo polagali v
zemljo (kanalizacija, vodovod, ogrevanje, telefon). Rove in kanale za te priključke moramo
izkopati v takih širinah, da omogočimo neovirano razpiranje bočnih strani in delo v njih.

3. Nosilnost tal

Dovoljene obtežbe se lahko določijo iz standardnih aproksimativnih podatkov iz ustreznih

tabel, poizkusno obtežbo in računskimi preizkusi na podlagi geomehaničnih preiskav na
terenu in v laboratoriju.

Za nekoherentna tla ( pesek, prodec) znaša dovoljena obtežba od 100 do 800 kN/m2 ter za
koherentna tla (glina) od 20 do 400 kN/m2, kar zagotovi od gostote materiala.

4. Temelji in vrste temeljenja

4.1 Temelji

Za pridobitev gradbenega dovoljena, potrebujemo projektno dokumentacijo (PGD), z vsemi

načrti gradbenih konstrukcij. Projekt vsebuje tudi tloris ter statični izračun temeljev. Temelje
moramo izdelati po načrtu. Od tega smemo odstopati le, če nam to potrdi ustrezen
strokovnjak, ki ima gradbeni nadzor. V vsakem primeru mora dokončno presojo dati gradbeni
projektant (statik, geomehanik), ki ponovni izračun naredi na podlagi geomehanske raziskave
tal ter prečnega in vzdolžnega profila terena. Če je ves postopek potreben, je to razvidno iz
lokacijske dokumentacije, v kateri so razvidni profil terena, lokacija objekta in geomehansko
poročilo. Za izdelavo temeljev uporabljamo v glavnem beton, armirani beton, opeko in
naravni kamen, lahko pa tudi jeklo in les. Beton ima velike prednosti pred drugimi gradivi
zaradi hitre izdelave, in dobre tlačne trdnosti. Temelj je konstrukcijski element, ki nosi
obtežbo in jo prenaša na temeljna tla. Povezujejo objekt s terenom in mu določajo lego. Prav
tako je tudi stabilnost konstrukcije je odvisna od temeljev.

4
Temeljenje Rok Novak

4.2 Vrste temeljenja

Glede na globini nosilnih tal ločimo plitko in globoko temeljenje. Globina temeljenja je
določena glede na karakteristike zemljišča, karakteristike objekta in tudi na način gradnje. Če
je bilo iz podatkov na terenu ugotovljeno, da se objekta ne da plitvo temeljiti, je potrebno
izvesti globoko temeljenje ali pa nosilna tla izboljšati.

Najmanjša globina temeljenja je določena glede na nevarnost drsenja površinskih slojev in

glede na nevarnost zmrzovanja. Zaradi zmrzovanja določimo globini temelja:

• v skalnatih tleh ni omejitve, če preprečimo dotok vode pod dno temelja,

• v prodcu in debelejšem pesku je globina temeljenja najmanj 50 cm, če je nivo vode pod to
talno točko,
• pri drugih zemljinah je globina temeljenja odvisna od nivoja podzemne vode ob zmrzovanju.
• če globine zmrzovanja ne moremo zanesljivo določiti, vzamemo 70 do 100 cm.

4.2.1 Izvedba temeljev plitvega temeljenja

Pri individualnih gradnjah so objekti v večini primerov manjšega obsega, zato izvajamo plitko
temeljenje, če seveda gradimo na tleh z dobro nosilnostjo. Ločimo dve osnovni vrsti temeljev:

• pasovne temelje, ki potekajo zvezno pod nosilnimi stenami,

• točkovne temelje, ki jih izvajamo pod nosilnimi stebri (pogosteje v industrijski gradnji, na
primer pri skeletni armirano - betonski konstrukciji kot pri individualnih hišah).

5
Temeljenje Rok Novak

Temelji individualnih hiš so večinoma nearmirani, z minimalno višino 50 do 60 cm, merjeno

od dna izkopa do hidroizolacije. Širina temelja je določena v projektni dokumentaciji, pod
nosilnimi stenami je levo in desno 10 cm širša od nosilne stene.
Pod predelnimi stenami zadošča 5 cm obojestranska razširitev. Pod lahkimi predelnimi
stenami ne potrebujemo temeljev. Najpogostejše oblike temeljev so prikazane na sliki.

Dilatacijske stebre ali stene postavljamo na skupni temelj. Če bi ločili temelj, bi lahko
nastali neenakomerni usedki.

Temeljni nosilci – izvajamo jih kot armiranobetonske, pravokotnega, največkrat pa

sestavljenega »T« prereza. Podlago pripravimo kot pri pasovnih armiranobetonskih temeljih.

Temeljne plošče – v primeru slabih temeljnih tal postavljamo objekte na armiranobetonsko

ploščo, ki prenaša obtežbo na vso površino tal pod objektom.
Temeljna plošča je lahko konstantne debeline, ali ojačana z rebri v eni al obeh smereh. Pred
izvedbo plošče moramo izdelati primerno podlago iz približno 10cm podložnega betona, če pa
jo izvajamo v območju podtalnice, jo moramo graditi iz gostega betona in primerno zaščititi
proti podtalnici.

6
Temeljenje Rok Novak

4.2.2 Izvedba temeljev globokega temeljenja (temeljenje na pilotih/kolih)

Piloti so stebri iz trdnega materiala, ki prenašajo obtežbo objekta na temeljna tla v večji
globini, bodisi z bazo pilota na trdna tla (skala), s plaščem pilota (s pomočjo trenja) ali
kombinirano. To temeljenje izvajamo kot variantno rešitev, sicer dražjih metod globokega
temeljenja s kesoni in vodnjaki. Piloti so lahko leseni, betonski, armiranobetonski, prejnapeti
in jekleni, z ustrezno korozijsko zaščito.

Temeljenje na vodnjakih:
Izvajamo jih takrat, kadar prenašamo velike obtežbe na nosilna tla v večjih globinah, pri
minimalnem dotoku podtalnice, ko vodo iz vodnjaka lahko črpamo med kopanjem. Vodnjak
sestavljata ugrezni venec in obodni zid. Prečni prerez vodnjaka je običajno krog. Pri izkopu se
venec z zidom nad njim zaradi lastne teže ugreza, obodni zid pa nadgrajuje tako da je vrh zidu
v višini terena. Ko venec doseže ustrezna nosilna tla, zapolnimo notranjost vodnjaka z
betonom, lahko pa izvedemo tudi ustrezno ojačitev z jekleno armaturo.

Temeljenje na kesonih (pnevmatsko temeljenje):

Izvajamo v primerih, kadar je dotok vode tako velik, da ga ne moremo držati na dnu izkopa s
črpanjem. Delo izvajamo v delovno komori, ki je nepropustna za zrak in vodo, ki je na dnu
izkopa gradbene jame, dostop vode pa preprečujemo z vzdrževanjem nadtlaka v delovni
komori. Tako omogočamo izkop dna jame v suhem.

Keson sestavljajo:
• Zračna komora, ki omogoča vzdrževanje stalnega pritiska v delovni komori
• Jašek , ki služi za zvezo med zračno in delovno komoro
• Keson, ki je sestavljen iz ugreznega venca, obodnega zidovja in vrhnje plošče pod katero se
oblikuje delovna komora višine 2 – 2,5 m

Dela v kesonih moramo izvajati ustrezno posebnim predpisom, saj spadajo v skupino
posebnih pogojev dela in zahtevajo zdravstveno pregledne neoporečne delavce.

7
Temeljenje Rok Novak

5. Dograditev objekta

Temelj ločimo, kadar ob že zgrajenem objektu gradimo novi temelj. Pri tem moramo paziti,
na kateri višini bodo novi temelji, da ne ogrozimo stare zgradbe. Novi temelj je lahko višji od
obstoječih ali enako visoki.

Če projekt zahteva nižje temelje od že zgrajenih, moramo te podzidati z enakim materialom in

marko betona, kot bomo izvedli nove temelje.

Podzidavati moramo zelo previdno in pod nadzorom gradbenega nadzornika. Nova

zgradba se mora, kljub temu, da je povezana s sosednjo, neodvisno posedati. Z bitumensko
lepenko ločimo zidove stare ali nove zgradbe med seboj. Tako preprečimo, da bi nova
zgradba ob posedanju poškodovala staro.

8
Temeljenje Rok Novak

6. Hidroizolacija temeljev

Vsi temelji, ne glede na višino podtalnice morajo imeti primerno hidroizolacijo.

Horizontalna hidroizolacija mora potekati zvezno pod talni ploščo, nad podložnim betonom in
nad temelji. Pri nepravilni izvedbi hidroizolacije, lahko pride do vdora talne vode. Kapilarni
vlek tako lahko načne stabilnost konstrukcije.

Zelo pogosta napaka pri izvedbi hidroizolacije je prikazana na sliki, kjer ni pravilno izveden
spoj horizontalne in vertikalne hidroizolacije. Pravokotni spoj obeh izolacij ni dovolj
kompakten ali celo ni spojen. Pri takšni izvedbi vlaga prodira nad in pod konstrukcijo.
Pravilna izvedba je takšna, da horizontalno hidroizolacijo položimo do konca temelja,
medtem ko vertikalno hidroizolacijo položimo po temelju navzdol.
Horizontalno hidroizolacijo moramo tudi primerno zaščititi pred poškodbami, ki bi
nastale pred zasutjem terena (polistiren, posebne bradavi_aste membrane itd).

9
Temeljenje Rok Novak

7. Temeljenje v hribovitem terenu

Primer temeljenja medetažne hiše v hribovitem terenu je prikazan na sliki. Vsi temelji so
armirani. Zaradi velikega naklona raščenega terena je armirana tudi kletna stena, ki prevzema
zemeljske tlake. Temelji pod bočnimi stenami potekajo stopničasto, tako da se prilagajajo
padcu terena. Vsaka dva metra se dvignejo za pol metra.

8. Zaščita temeljev pred podtalnico in vlago

Če imamo na terenu talno vodo, je potrebno izvesti še drenažo. Osnovno pravilo pri tem je, da
ne preprečimo toka podtalnici, ampak omogočimo prosti pretok pod tlemi in okrog objekta.
Primer izvedbe drenaže je prikazan na sliki

10
Temeljenje Rok Novak

Pri visoki podtalnici hiše ne moremo podkletiti. Temeljna plošča mora potekati zmeraj
nad kritično točko maksimalne višine podtalnice, medtem ko so temelji lahko pod njo.

9. Zaključek

V seminarski nalogi sem skušal predstaviti nekaj o temeljenju zgradb in ostalih gradbenih
objektov. Najprej sem se osredotočil na pripravo parcele oz. terena, na temeljenje in pojasnil
kaj temeljenje sploh je. Povedal sem tudi nekaj o nosilnosti tal.
Nato sem temeljenje razdelil na dve glavni veji in vsako od njih tudi opisal. Nazadnje
pa sem opisal še nekaj stvari, ki so nujno potrebne za postavitev temelja
(hidroizolacija temeljev, zaščita pred podtalnico, temeljenje v hribovitem terenu…)

10. Viri in literatura

Pisni viri:
Gradbeni elementi – temelji, STZŠ- Novo mesto, 1994
Internetni viri:
http://www.gradimo.com/
http://gcs.gi-zrmk.si/ (gradbeni center slovenije)

11
Temeljenje Rok Novak

Opomba: Za rahlo slabšo resolucijo prikazanih slik se opravičujem, slike so namreč skenirane
iz knjige.

12