Kazalo

52
 Kazalo

Poslanec Franco Juri kot znani karikaturist obsoja kazenske pregone karika-
turistov in novinarjev, ki jih je v zadnjem času sprožil ljubljanski župan Zoran
Jankovic. Prepričan je, da bi bilo treba nekaj storiti za spremembe kazen-
skega zakonika. Pogovarjali smo se tudi o razmerah v stranki Zares, v kateri
je napovedal in nato umaknil odstop z mesta podpredsednika, aferi Ultra
in vplivu predsednika Gregorja Golobica. Spregovoril je tudi o razmerah v
vladni koaliciji in zapletih s stranko Desus. Po njegovem premier Borut Pahor
nima tekmeca iz rezerve in bo svojo funkcijo opravljal do konca mandata.
53
 Kazalo

■ Po Reporterjevi lestvici najvplivnej-

ših Slovencev je na prvem mestu vaš pred-
sednik Gregor Golobic, ker ima med politi-
ki največji vpliv na gospodarstvo, zlasti na
energetiko, medije in telekomunikacije.
Kako to komentirate?
Malo sem razočaran, ker na njej ni mene.
Pred leti sem se celo znašel na neki lestvi-
ci, tokrat pa sem izpadel. Šalim se! Ne vem,
ali je Golobic res tako vpliven, kot mu pri-
pisujete. Na njegovem mestu bi se tega ve-
selil. Želim si, da bi kot stranka imeli več
vpliva, toda bojim se, da ga nimamo. To je
velik nesporazum. Vsi mislijo, da je pred-
sednik Zares izredno vpliven, a žal ni ta-
ko. Nimamo nobenega prijateljskega me-
dija, nobenega lobija, ki bi nas podpiral,
kar se dogaja drugim. Zato smo večkrat
tarča raznih napadov. Tudi vi nas ne ma-
rate, a to je vaša pravica, ki jo spoštujem.

■ Zelo opazna je bila Golobičeva vloga pri

zamenjavi vodstva HSE in TEŠ, ki soji v naj-
večji vladni stranki SD nasprotovali, enako
tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih
naložb, toda na končuje zmagal Zares.
Vi resno mislite, da sta Golobic in Zares ta-
ko močna, da bi vse to dosegla kar tako?
Jaz o tem iskreno dvomim. Tudi znotraj
stranke ne zaznavam takšne moči, znano
pa je, da so tudi mnenja o pristopih različ-
na. Problem TEŠ je večplasten, v njem se
križa veliko interesov. Preveč preprosto je
to pripisati zgolj oranžni barvi Zares. Tam
tečejo velike igre močnih lobijev. Na eni
strani so zagovorniki projekta, zlasti v Ša-
leški dolini, na drugi pa skeptiki, ki ima-
jo drugačne poglede in interese, med temi
so tudi jedrski lobi in distributerji energi-
je. Pa ne pozabimo okoljevarstvenikov, ki
upravičeno svarijo pred nadaljevanjem ra-
zvoja s fosilnimi gorivi! Mi želimo zgolj,
da se ugotovi dejansko stanje, npr. ali ima-
mo dovolj zalog premoga za življenjsko do-
bo TEŠ 6, kot trdijo nekateri strokovnjaki.
Drugi o tem dvomijo. Zgodba se je začela
prav zaradi teh dvomov, ministrica za go-
spodarstvo Darja Radič pa je iz naše stran-
ke in nosi pri tej investiciji največjo odgo-
vornost. Dejstvo je tudi, da Golobic dobro
pozna to problematiko in se z njo ukvarja
kot minister vlade, ki je odgovorna za od-
ločitev o tem, ali bo država vložila 1,2 mi-
lijarde evrov v projekt, ki bi se lahko v pri-
hodnosti izkazal za poguben. Če se to iz-
kaže, potem je bolje ustaviti vlak in ponu-
diti boljšo alternativo. Sicer sem mnenja,
da morajo vse to opraviti pristojni organi.
■ Če ostaneva pri stranki Zares, javna pod-
pora ji upada vse od afere Ultra, po zadnji
aferi TEŠ pa je zdrsnila precej pod parlamen-
tarni prag. Tudi na lokalnih volitvah se je
odrezala celo slabše od zunajparlamentar-
ne NSI. Že kaj razmišljate, kaj boste počeli
po naslednjih volitvah?
Glejte, v življenju sem počel marsikaj. V
politiko sem se odpravil z resnimi name-
ni, da naredimo nekaj koristnega za drža-
vo, za javni interes. Program stranke se še
ni izčrpal, v vlado smo vstopili v času, ko
je Slovenija zahajala v recesijo, ki ni samo
slovenski, ampak svetovni problem. Zato
so v težavah vse vlade. Prevzeli smo veli-
ko odgovornost za izhod iz recesije, hkra-
ti pa tudi za zagotovitev dolgoročnega ra-
zvojnega modela. Stranka Zares je prišla
v areno z drugačnim pristopom: ne želi-
mo biti všečni vsem in za vsako ceno, dr-
žali smo se nekaterih načel in programov,
v krizi pa ni nujno, da je to tudi politično
dobičkonosno. Prvi smo se lotili tajkun-
skih kreditov. Tako imenovana afera Ul-
tra je pravzaprav bumerang, ki smo ga do-
bili po tistem, ko sta Golobic in Lahovnik
sprožila vprašanje tajkunskih kreditov
Boška Šrota pri NLB. Premaknili smo os
utečene politike in stopili marsikomu na
rep. Žal pa Zares nima zaveznikov v ka-
pitalu in v lobijih, ki krojijo usodo sloven-
skega gospodarstva in politike. Ko medi-
ji obravnavajo domnevne centre moči, ki
naj bi bili za Zares, se vse konča pri Ul-
tri, ki pa je razmeroma majhno zasebno
podjetje in ki v resnici s stranko Zares ni-
ma nič skupnega. Golobičev delež v njem
je njegova osebna zgodba. Stranka pri tem
nima nobenega interesa ali profita.
Če za krmilom
ne bi bilo pilota,
bi že zdavnaj
strmoglavili.
■ Ultra je za vašo stranko velik problem.
Zdi se, da Golobic z vsakim svojim javnim na-
stopom pokopava stranko, ker se na koncu
vedno pokaže Ultra. So Ultra, urbana, štu-
dentski boni in oranžni cunami zares nova
politika?
Tega vprašanja smo se resno lotili, ko se
je pojavilo, in vselej smo ugotavljali, da ni
bilo nič nezakonitega; vse je bilo prijavlje-
no pri pristojnih organih. Enako velja tudi
za razpise, o katerih je dokaj pavšalno go-
voril Lahovnik, preden je odšel iz stranke.
Golobic ni zlorabil svojega položaja v ko-
rist Ultre. O tem ni niti utemeljenega su-
ma, nobene obtožnice ni za kakršnoko-
li kaznivo dejanje. Niti preiskovalna ko-
misija v državnem zboru ni ugotovila nič
spornega. Če Golobičev položaj primer-
jamo s tistim nekaterih drugih politikov,
denimo Janeza Janše, ki pa je deležen ob-
tožnega predloga in preiskave o aferi Pa-
tria s sumom kaznivih dejanj, je krivično
in zavajajoče to, da se kot problem sloven-
ske politike skuša prikazati Golobica.
■ Pa se vam ne zdi nenavadno, da je posel
s kartico urbana dobilo podjetje v lasti vaše-
ga predsednika, ne pa podjetje s takimi dol-
goletnimi izkušnjami? Poleg tega gre za po-
litično povezavo med županom, ki ima med
svojimi svetniki člane Zares, ter Golobičem
kot solastnikom podjetja, ki je dobilo posel.
Tukaj ne vidim nobene povezave, saj je bil
razpis, sledili so zakoniti postopki. Prija-
vila so se podjetja s svojim znanjem in po-
nudbami, na izbor stranka Zares ni imela
vpliva. Če je pri tem karkoli nezakonite-
ga, potem se sprašujem, zakaj ni bilo tož-
be. Če je prišlo do konflikta interesov, zlo-
rabe položaja ali klientelizma, bi to moral
54

nekdo prijaviti. Ker se to ni zgodilo, očit-
no ni bilo elementov za to.
■ Se vam ne zdi sporno, da posel s študent-
skimi boni dobi podjetje v solastništvu viso-
košolskega ministra?
Enak odgovor kot prej. Če bi bilo v tem
karkoli spornega, potem bi morale institu-
cije ukrepati. Če nihče ni prijavil domnev-
no nezakonitega ravnanja, potem ga naj-
brž ni bilo. Ne bi ugibal mimo postulatov
pravne države. Imate seveda pravico dvo-
miti, kot poslanec in politik pa raje spo-
štujem pravne norme. Lahko o tem špeku-
lirava v nedogled in se pogovarjava o etič-
ni dimenziji nekega političnega ravnanja,
ampak ne moremo prezirati pravnih vidi-
kov. Slovenija je majhna in pri vseh podje-
tjih bomo našli nekoga, kije z nekom v po-
litiki interesno povezan. Ta vprašanja mo-
rajo reševati pristojne institucije ter pre-
prečiti klientelizem in konflikt interesov.
■ Napovedali ste odstop z mesta podpred-
sednika stranke, nato pa ga umaknili. S čim
vas je predsednik Golobic prepričal?
Začeli smo z intenzivno razpravo v stran-
ki, kjer smo udeleženi poslanci, ministri
ter člani kolegija in sveta stranke. Vsako
leto imamo konvencijo, na katerem pre-
verjamo delo predsednika in vseh orga-
nov. Smo edina stranka s takim letnim
preverjanjem. Letos bo septembra.
■ Mar niste napovedovali predčasni kon-
gres?
Res sem to predlagal, ker sem želel premi-
slek o rezultatih lokalnih volitev, ki za na-
šo stranko niso bili dobri. Normalno se
mi je zdelo, da celotno vodstvo zaradi tega
članstvu ponudi glasovanje o zaupnici. O
tem smo razpravljali v svetu stranke, toda
večina je menila, da ni potrebe za pred-
časno konvencijo, ker je načrtovana sep-
tembra. Do takrat pa bo potekala notra-
nja razprava z razmislekom, kako naprej.
■ Bi moral Golobic odstopiti s položaja
predsednika stranke?
Odločil seje, da ne bo odstopil. Jaz to spo-
štujem, ker je njegovo odločitev večinsko
sprejel tudi svet stranke.
■ Vaša poslanska kolegica Cveta Zalokar
Oražem si je prav tako premislila: v stranki
ostaja, toda njene poslanske skupine ne bo
več vodila. Nastal je zapleti izbiro njenega
naslednika.
Cveta vseeno ostaja vodja poslanske sku-
pine, vse dokler ne bomo izbrali novega.
■ Kdo je kandidat za novega vodjo? Ste to
morda vi kot podpredsednik stranke?
To ni izključeno, vendar se moramo o tem
dogovoriti. Doseči moramo konsenz, ker
preglasovanje v razmeroma majhni po-
slanski skupini ni dobra popotnica. Gla-
sovanje je sicer tajno, toda menim, da je
boljši dogovor. Dejstvo je, da Cveta in iz-
stopila iz stranke, jaz pa nisem odstopil
kot podpredsednik. Vem, da ste pričako-
vali odhod obeh, vendar se to ni zgodilo.
Označili ste naju kot podgani, ki zapušča-
ta potapljajočo se ladjo. Zame je bilo to si-
cer zabavno, a vendar ladje nisva zapusti-
la. Vinko Vasle je pisal, da sem ostal, ker
ima Golobic v rokah neko pismo. Prav rad
bi ga vprašal, če ve, naj mi pove, za kakšno
pismo gre, saj o tem nič ne vem. Šlo je za
moj premislek, ob tem pa sem dobil šte-
vilna sporočila in klice članov. Ker sem
bil neposredno izvoljen, je moja odgovor-
nost večja, kot če bi bil izbran v kakšnem
centralnem komiteju. Najlažje je zapustiti
ladjo, ko misliš, da se potaplja, vendar jaz
nisem in ne želim biti take vrste politik.
■ Prvak Desusa Kari Erjavec je vašo poslan-
sko skupino označil za raztrgano cunjo. Vi in
vodja poslanske skupine sta napovedala od-
hod, dva poslanca sta kandidirala za župa-
na brez podpore stranke. Ostane nekdanji
AS in skrita kamera Francija Keka, če se ma-
lo pošalim.
Kazalo
Primerjava z raztrgano cunjo je zelo hu-
domušna in tipična za Erjavca, ki raztrga-
ne cunje v Desusu zelo dobro pozna. Mi
nismo ničesar raztrgali, kar se bo izkaza-
lo tudi na glasovanju o ministrici za lokal-
no samoupravo. Erjavcu bomo dokazali,
da nismo raztrgana cunja.
■ Če ne boste podprli kandidatke za mini-
strico za lokalno samoupravo, bo Desus od-
šel iz koalicije. Kako bo koalicija delovala
brez Desusa?
Saj je vendar Desus dejansko že izstopil iz
koalicije. Potem ko se ni pridružil glaso-
vanju eni od ključnih reform te vlade, ki
sicer ni zelo popularna in ne prinaša veli-
ko točk. Na koncu je prevladala odgovor-
nost do prihodnih generacij, katerim ne
bi bilo pošteno pustiti izpraznjene pokoj-
ninske blagajne. Zavedamo se, da bomo
o tem verjetno glasovali tudi na referen-
dumu. Gre za zakon, ki je strateškega po-
mena, zato je bilo ravnanje Desusa skraj-
no dvolično. Izsiljevali so z usklajevanjem
pokojnin na zelo nepravičen način. Niso
Lahovnika
spoštujem, ni mi pa
všeč njegov dokaj
populistični pristop.
soglašali z zamrznitvijo višjih pokojnin in
višanjem nižjih. Desus, ki ima polna usta
pravičnosti, pri ključnih vprašanjih ne de-
luje pravično. Izsiliti so želeli splošno po-
višanje pokojnin, ki ni bilo možno, samo
v tem primeru bi podprli pokojninsko re-
formo. Erjavčevi populistični in celo opo-
zicijski nastopi dokazujejo,daje zlasti pod
njegovo taktirko to stranka, ki je unicum
v parlamentarni politiki, stranka, ki zago-
varja samo eno generacijsko skupino. Ta
stranka lahko izsiljuje vsako vlado, kar se
je dogajalo tako prejšnji kot sedanji vladi.
Zato bi bilo treba prevetriti slovenski po-
litični prostor. Premier Borut Pahor je na-
redil napako, ko je sprejel zadnje izsilje-
vanje Desusa s kandidaturo Duše Trobec
Bučan, ki bo težko dosegla podporo celot-
ne koalicije. Sploh, če je bila do nedavnega
članica SDS, kar je tudi priznala. To seve-
da odpira še eno razsežnost: ali morda to
pomeni pretihotapljanje velike koalicije
skozi stranska vrata Desusa? V taki kom-
binatoriki nas zagotovo ne bi bilo.
■ Zares z izganjanjem Desusa iz koalicije še
bolj koristi Karlu Erjavcu, ki zaradi tega po-
staja še bolj popularen.
V času krize je populizem zelo koristen za
nekoga, očitno se zaradi tega Erjavec bo-
lje prodaja, toda mi se ne želimo zapleta-
ti v tej ceneni demagogiji. Sicer Desusa ne
55

vidim kot nasprotnika. S stranko smo tu-
di dobro sodelovali, članstvo v Desusu je
pretežno levo usmerjeno, problem je, da
so interesno zelo enostransko profilirani.
Težko se je pogovarjati s stranko, ki ne vi-
di in noče sprejeti izzivov vzdržne medge-
neracijske solidarnosti. Vzpon Karla Er-
javca je, po mojem mnenju, bolj odsev ne-
kega splošnega nezadovoljstva s politiko,
on pa to spretno izkorišča. Duhovit in vše-
čen je, ker pripoveduje vice, nastopa lah-
kotno in je marsikomu všeč. Vendar to dr-
žavi ne bo pomagalo.
■ Kaj se bo zgodilo v ponedeljek? Bo skupaj
z Desusom iz koalicije odšel tudi Zares?
Ta paket ne gre skupaj. Če izstopi De-
sus, ni nujno, da odide tudi Zares. Kvečje-
mu je to razlog, da ostane. Ne želimo iz-
siljevati Pahorja, a nekateri poslanci Za-
res smo napovedali, da ne bomo podprli
kandidatke za ministrico. Poslanska sku-
pina bo o tem odločala v ponedeljek. Pri-
čakujem, da bo ministrica dobila glasove
drugje. To je najbrž vprašanje političnih
razmerij znotraj koalicije ter med koalici-
jo in opozicijo. Pogovoriti se bo treba, ka-
ko naprej. Ne gre zgolj za reševanje social-
nih vprašanj, gre za družbeno odgovoren
razvoj, gre za znanje, ki se mora prepleta-
ti z gospodarstvom in ga kakovostno, ino-
vacijsko in ekološko vzdržno spodbujati.
■ Sta sprememba volilne zakonodaje ter
ločitev županske in poslanske funkcije, kiju
zahteva Zares, sredi gospodarske krize naj-
pomembnejša tema za vladno koalicijo?
To je del pomembnih in potrebnih reform.
Z dvojnimi funkcijami smo zasidrali pri-
vilegije nekaterih lokalnih skupnosti. Po-
slanci, ki so hkrati župani, lahko bistveno
bolje lobirajo kot župani, ki niso v držav-
nem zboru. Tako nastaja mala kasta pri-
vilegiranih županov in poslancev, ki so
povezani z vsemi strankami. Ta gordijski
vozel bi presekali z zakonom, ki bi prepre-
čil dvojno funkcijo. Tako bo manj mož-
nosti, da nastane konflikt interesov med
lokalnim in državnim ali do preusmerja-
nja denarja samo v nekatere občine, v ti-
ste, ki razpolagajo z županom poslancem.
Moč lokalnega iobija se je zlasti pokaza-
la v primeru TEŠ, ko je lokalna poveza-
nost prepletla različne stranke. To je lah-
ko moteče prav pri reformah, ki jih potre-
bujemo pri izhodni strategiji.
■ LDS zahteva spremembo kazenske zako-
nodaje za učinkovitejši pregon gospodar-
skega kriminala. Pripravljajo zakon, ki naj
bi bil boljši od tistega, ki ste ga predlagali
poslanci Zares, a so ga takrat v LDS zavrnili.
Verjetno mislite na zakon, ki se nanaša na
zasego nezakonito pridobljenega premo-
ženja. Zbrali smo precej poslanskih pod-
pisov, da bi domnevnim kriminalcem, za
katere obstaja utemeljeni sum, da so pro-
tipravno pridobili premoženje, tega lahko
zasegli, razen če bi dokazali, da so do nje-
ga prišli zakonito. Tak sistem poznajo tu-
di nekatere druge evropske države, od Sr-
bije do Italije.
■ Vam je zdaj to temo prevzela LDS?
Mislim, da ne. Če bodo pripravili zakon,
ki se vsebinsko ne odmika od našega na-
mena, ga bomo seveda podprli. Minister
Zalar prvotno ni bil navdušen nad na-
šim predlogom, zdaj pa je končno pohitel
s pripravo svežnja zakonov, katerega vse-
bine še ne poznam, toda če gre za vsebin-
sko podoben predlog, kot smo ga pripra-
vili mi, potem ga bomo podprli.
To, da se na
karikaturista
spraviš s kazenskim
pregonom, je
velika napaka in
tega ne odobravam.
■ Je to recept za izboljšanje javne podpo-
re vladi? Janševi SDS vojna proti tajkunom
ni pomagala ohraniti oblast, pa še zdaleč ni
imela tako nizkega ratinga, kot ga ima Pa-
horjeva vlada.
Janša je deklarativno začel protitajkunsko
vojno prepozno, šele zadnje leto pred vo-
litvami, pred tem pa je dopuščal in spod-
bujal v svojem mandatu tajkunske prevze-
me. Ne pozabimo Mercatorja, Dela, La-
škega. Mi smo se s tajkuni spopadli od sa-
mega začetka. Ko sem zahteval revizijo v
Luki Koper in Intereuropi, so mi očitali
oranžni cunami. Izkazalo se je, da je na-
stalo veliko nepravilnosti in gospodarske
škode prav zaradi slabega upravljanja. Po-
tem se je zgodila NLB in Šrotov kredit. Ta-
koj smo začeli delati, znižali smo sejnine
in nagrade. V Zares smo napisali zakon o
integriteti, ki je radikalno znižal delež, s
katerim lahko razpolaga minister ali ura-
dnik v podjetju, ne da bi s tem povzročil
konflikt interesov. Prej niso mogla sodelo-
vati z vlado podjetja, v katerih so imeli vla-
dni funkcionarji ali uradniki 20-odstotni
delež, z novim zakonom pa je ta prag zni-
žan na pet odstotkov. Po novem zakonu
tudi podjetje, v katerem je solastnik pred-
sednik naše stranke, ne more več poslovati
z njegovim ministrstvom oziroma vlado.
■ Se vedno pa lahko z drugimi ministrstvi.
Tam kjer ima minister vpliv posredno ali
neposredno, ne more poslovati. Po prejš-
njem zakonu pa je lahko. To je bil velik do-
sežek, ki ga je predlagala ministrica Irma
Kazalo
Pavlinič Krebs in je del programa Zares.
Zahtevali smo tudi rešitev vprašanj nepla-
čanih prispevkov in odpravnin delavcem.
Tik pred božičem smo dosegli, da se zakon
tolmači tako, da bodo lahko Merkurjevi
delavci končno prišli do svojih odpravnin.
V tem času smo reševali ne samo social-
no stisko, ampak tudi nepravilnosti, ki so
nastale v prejšnjih mandatih. Sedanja vla-
da in naša stranka se trudita zagotavljati
večjo pravičnost in kaznovati gospodarski
kriminal. Ni pa vse tako preprosto, ker je
veliko različnih interesov, pri čemer je tre-
ba zagotoviti parlamentarno večino. Več-
krat pa smo pri odpravljanju privilegijev
ostali v manjšini. Samoomejevanje ostaja
naša programska prednost.
■ Je Pahorjeva vlada res podobna letalu
brez pilota za krmilom, kot jo je nedavno
primerjal vaš nekdanji minister Matej La-
hovnik?
Če bi to držalo, bi že zdavnaj strmoglavili.
Tako pa smo celo med državami, ki ponu-
jajo pomoč drugim državam v škripcih.
Čeprav imam tudi jaz pomisleke o načinu
vladanja Pahorja, je treba priznati, da se
je vlada lotila nekaterih socialnih pristo-
pov, ki so bistveno ublažili posledice kri-
ze. Lahko bi imeli še bistveno slabši polo-
žaj. Če bomo ravnali odgovorno, ni nuj-
no, da bomo dočakali grško usodo. Res-
da se povečuje število brezposelnih, ven-
dar smo še vedno v boljšem položaju kot
denimo Španija ali druge države. Ponu-
diti pa bomo morali tudi nekaj razvojnih
projektov.
■ Vam je kaj žal, ker je stranko zapustil La-
hovnik?
Za vsakogar mi je žal, zlasti ker sem z La-
hovnikom bil enakega mnenja o nujno-
sti drastičnega zmanjšanja vojaških izdat-
kov. Del proračuna za vojaške operacije v
tujini in za nabavo patrij in orožja bi lah-
ko preusmerili k razvoju in sociali. Žal mi
je, da je reagiral tako osebno. Prišel je iz
Šaleške doline, kjer so zapleteni interesi,
in se je znašel pred velikanskim breme-
nom. Zato je vprašanje, ali je že od vse-
ga začetka iskal lastno izhodno strategijo.
Sicer ga spoštujem, po drugi strani pa mi
ni všeč njegov dokaj populistični pristop.
Vici so namenjeni le smehu.
■ Verjetno pa ste zadovoljni, da je stevar-
desa odšla.
Ja, res je, Simona Dimic je odšla. Čudil
sem se, da je bila tudi opozicija precej to-
lerantna do njenega primera. Ta načenja
v politiki moralno vprašanje. Upam, da
bo protikorupcijska komisija dobila večje
pristojnosti, da bo lahko v celoti razvozla-
la njen primer in da se ne bo moglo več
zgoditi, da se nekdanji visoki uradnik vla-
de ne udeleži zaslišanja pred to komisijo.
56

■ Koliko je po vašem mnenju ta afera ško-
dila predsedniku vlade, saj je bila njegova
dolgoletna sodelavka?
Predsednik vlade včasih ne vidi, kaj se do-
gaja okoli njega. Njegova največja hiba je,
da je tako prepričan v svoje poslanstvo, da
pozabi, da politiko ustvarjajo ljudje. Od
njega sem pričakoval nekoliko odločnejši
odziv v aferi Simone Dimic, kar sem mu
tudi javno očital.
■ Precej se govori o tem, da morda Pahor
ne bo dokončal svojega mandata. Ali obsta-
ja rezervni scenarij za novega mandatarja
še pred koncem mandata?
Jaz ga ne poznam.
■ Koga bi raje videli za odrešenika: Zorana
Jankoviča, Janeza Potočnika, Igorja Šoltesa
-
ali Milana Kučana ali ste bolj zadovoljni z
Borutom Pahorjem?
Vsa ta imena so vredna spoštovanja. Ne-
katere med njimi bi rad videl na mestu
premierja, ampak se pridružujem mne-
nju, da je Pahor dolžan dokončati svoj
mandat. Zato ne verjamem, da se bo kaj
zelo spremenilo.
■ Nekdanji poslanec SD Andrej Magajna je
spregovoril o omrežjih, ki iz ozadja vpliva-
jo na politične odločitve. Ste tudi vi »omre-
ženi«?
To je njegov vtis in lahko delno drži v ne-
katerih primerih. V Zares teh omrežij ni,
jaz jih nisem nikoli videl ali čutil. Kot člo-
vek tudi ne bi mogel delovati znotraj ka-
kega omrežja.
■ Včasih ste v politiki delovali skupaj bra-
tom Aureliom, ki je bil poslanec SD. Zdaj ga
je nasledil njegov sin Luka, Aurelio pa je
kandidiral za poslanca italijanske narodno-
sti. Če bi bil izvoljen, bi bili v parlamentu tri-
je Juriji v treh poslanskih skupinah, ali pa bi
oblikovali svojo.
Še dobro, da ni bil izvoljen. To res ne bi bi-
lo higiensko. Glede na to, da imava z Lu-
ko različna stališča o marsičem in bi tež-
ko sodelovala v skupni poslanski skupi-
ni, priimek še ni jamstvo in pogoj za usta-
navljanje družinske poslanske skupine.
Znotraj družine utegnejo biti razlike ce-
lo večje, ker se dobro poznamo.
■ Dolga leta ste risali karikature. Eden
od vaših priljubljenih likov je bil opozicij-
ski prvak Janez Janša. Je kdaj proti vam ka-
kšen politik sprožil kazenski pregon po ura-
dni dolžnosti, kot je to storil ljubljanski žu-
pan Zoran Jankovič proti karikaturistu Miki-
ju Mustru?
Ne, nobenega pregona nisem doživel. Bilo
pa je nekaj poskusov cenzure v prvi polo-
vici devetdesetih. Nekaj karikatur nisem
mogel objaviti, toda ne zaradi pritiska po-
litike, ampak previdnosti urednikov.
Kazalo
■ Se vam je to zgodilo pri Delu ali pri Dnev-
niku?
Pri Delu, ko je bil urednik Danilo Slivnik.
Zmotilo ga je, ker sem narisal premajhne-
ga Kučana ob prevelikemu Kohlu. Rekel
je, da tega ne more objaviti. Nato sem na-
risal obrnjeno: malega Kohla in velikega
Kučana. To karikaturo pa je objavil. Ku-
čan ne bi bil nikoli užaljen zaradi kari-
kature, toda nekateri so bili previdni. Si-
cer pa nisem doživel nobenega kazen-
skega pregona. Na karikaturista se spra-
viti s kazenskim pregonom je velika na-
paka in tega ne odobravam. Tako početje
bi odsvetoval vsakemu politiku. Satirični
karikaturi mora biti dovoljeno pretirava-
nje. Kdor tega ne razume, ne razume bi-
stva politične satire.
■ Podoben kazenski postopek je Janko-
vič sprožil tudi proti novinarju Urošu Urba
su (Finance), Borutu Tavčarju (Delo), Silve-
stru Šurli (Reporter). Se vam zdi prav, da ka-
zenski zakonik omogoča državnim in lokal-
nim funkcionarjem zahtevo za uradni pre-
gon novinarjev, ki kritično pišejo o njiho-
vem delu?
Tukaj bi bilo treba nekaj spremeniti, ker
se to zadnje čase zelo pogosto dogaja, to
počnejo zlasti župani. Podobno kot Jan-
kovič novinarje pogosto toži tudi Popo-
vič, vsi najamejo najboljše odvetnike in s
tem ustrahujejo novinarje. Obrekovanje,
blatenje, razžalitev je sicer kaznivo deja-
nje po kazenskem zakoniku, sporno pa je,
da politiki pri tem izkoriščajo tožilstvo.
Zato bi te metode politikom, ki se imajo
za demokrate, odsvetoval. Jaz sem se na
začetku političnega delovanja odločil, da
bom na politične napade in kritike vedno
skušal odgovoriti z argumenti ali nasme-
hom in da ne bom nikoli kazensko prega-
njal novinarja, ki bi me politično ali ideo-
loško obdeloval. ■
biografija
Franco Juri, rojen 24. oktobra 1956, je univerzitetni di-
plomirani geograf. Leta 1987 je diplomiral iz geografije
in italijanskega jezika s književnostjo na Filozofski fa-
kulteti v Ljubljani. Po študiju seje zaposlil kot profesor
na italijanski gimnaziji in Srednji ekonomski šoli v Ko-
pru, nato pa na filozofski fakulteti kot asistent italijan-
ske književnosti. Leta 1988 je bil ustanovni član Odbora
za človekove pravice in Skupine/Gruppo 88. V letih od
1990 do 1993 je bil poslanec LDS v državnem zboru, bil
je član prve ustavne komisije državnega zbora in vod-
ja delovne skupine državnega zbora za pomoč vojnim
beguncem iz nekdanje Jugoslavije. V letih 1993-19-97
je bil veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, od 19977 do
leta 2000 državni sekretar na ministrstvu za zunanje
zadeve. Po letu 2000 je bil samostojni novinar, publi-
cist, karikaturist, avtor in voditelj televizijskih in radij-
skih oddaj, pisatelj. Je član Amnestv International. Na
volitvah 2008 je bil izvoljen za poslanca stranke Zares,
od lani je njen podpredsednik.
57