VSEBINA

Pozdrav ....................................................................................................1
Predstavljamo se ........................................................................................2
Programi ..................................................................................................6
Gimnazija ............................................................................................6
Evropski oddelek ....................................................................................8
Ekonomska gimnazija ............................................................................10
Srednja ekonomska šola ........................................................................12
Zakljuèek šolanja .....................................................................................14
Matura ..............................................................................................14
Poklicna matura ...................................................................................15
Maturitetni teèaj .................................................................................15
Informacijski centri...................................................................................16
Jeziki .....................................................................................................18
Šport .....................................................................................................23
Naravoslovje ...........................................................................................24
Družboslovje ...........................................................................................26
Ekonomski predmeti ..................................................................................28
Ekskurzije in potovanja ..............................................................................30
Umetnost in kultura ...................................................................................31
Raziskovalna dejavnost ..............................................................................32
Interesne dejavnosti ..................................................................................33
Mednarodna izmenjava ...............................................................................38
Projektni dnevi ........................................................................................38
Še nekaj informacij ..................................................................................39
Izobraževanje odraslih ...............................................................................40

Bistvo izobraževanja ni polnjenje z dejstvi, ampak pomoè pri

odkrivanju lastne edinstvenosti, uèenje, kako jo razvijati in
kako jo razdajati.
Leo Buscaglia
Spoštovani!
Izbira nadaljnjega izobraževanja je ena od
pomembnih prelomnic v življenju
posameznika, saj je to odloèitev, ki nam
zaznamuje prihodnost. Tega se v našem centru zavedamo in upamo, da boste z
našo pomoèjo bolje spoznali možnosti izobraževanja v programih splošne gimnazije,
ekonomske gimnazije in ekonomskega tehnika.
Gimnazijski program omogoèa pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen
vsem, ki nameravate nadaljevati študij na univerzi. Možno je izbirati med vpisom

ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK

v naravoslovne, jezikovne in družboslovne oddelke ter evropski oddelek. Program
ekonomske gimnazije se izvaja v okviru gimnazije. Zanj se odloèite tisti, ki
vas zanimajo tako temeljna znanja, ki omogoèajo splošno izobrazbo, kot znanja s
podroèja ekonomsko poslovnih vsebin.
Program ekonomski tehnik je pripravljen v skladu z novimi izhodišèi in na
osnovi poklicnih standardov, kot so npr.: tajnik-tajnica, referent- referentka v
banènem poslovanju, komercialni referent-komercialna referentka … Pomembne
novosti prenovljenega programa so povezanost teorije s prakso, izbirnost in
vsebine, ki omogoèajo umestitev programa v lokalno okolje.
Življenje v centru bogatijo tudi široka ponudba izbirnih vsebin, veè kot 50
krožkov, nadstandardne dejavnosti, sodelovanje s starši in širšo skupnostjo ter
lastna kuhinja in s tem možnost pestre malice.
Veselimo se sreèanja z vami.

Veronika Matjašiè Kališnik, prof.

direktorica zavoda in ravnateljica gimnazije

mag. Tatjana Novak

ravnateljica ekonomske šole

3
PREDSTAVLJAMO SE

KJE NAS NAJDETE?

Š olski center je z razgibano arhitekturo, razliènimi prireditvami in

aktivnostmi vpet v kulturno in umetniško dogajanje v okolici. Šola z
ustvarjalno klimo nudi dijakom prijetno delovno okolje, v katerem
lahko vsestransko razvijejo svoje sposobnosti.

Nahajamo se ob glavni prometni povezavi med Gorenjsko in

Štajersko. Dijaki z obeh strani prinašajo svoje zanimivosti
ter bogatijo odnose. V bližini šole sta avtobusna in
železniška postaja. Prometne povezave so ugodne. Pouk
poteka za veèino oddelkov v dopoldanskem èasu od 7.50 do
14.05.
Šola ni ostala le v lokalnih mejah, saj se povezujemo z
razliènimi ustanovami in šolami v evropskih državah.
 IZ
O. B VZ
RA GO
ŽE JA
VA ,
NJ
E.
..

P reko 900 dijakov in okoli 100

zaposlenih v centru sodeluje pri šolskem in
obšolskem posredovanju znanja, sprejemanju in
uèenju za življenje. Skupaj si prizadevamo
postavljati obèutljive in nevidne meje med
pravicami in dolžnostmi, med svobodo in
disciplino, med strokovnim uèenjem in
intuitivnim ustvarjanjem, med prešernim
prijateljevanjem ter odgovornim spoštovanjem.
Vselej smo si prizadevali ne samo izobraževati,
temveè tudi vzgajati v duhu temeljnih vrednot.
Vzgoja se zaèenja v družini, zato si želimo in
prièakujemo odprtega in skrbnega sodelovanja s
starši. Vzgoja naj mladostniku da pravo podobo o njem
samem, o bistvu njegovega dostojanstva. Tako se bo v
življenju lahko odloèal za resniène vrednote in bo v sebi gojil
Cilj vzgoje je dati telesu in duši vso lepoto
in popolnost, ki ju moreta imeti. (Platon)
veselje do življenja in s tem odkrival življenjski smisel.

Zaradi svoje posebnosti, saj je šolska

stavba zgrajena tako, da se v izobraževalni
proces lahko vkljuèujejo tudi gojenci
Zavoda za invalidno mladino, bolj
poudarjamo nekatere temeljne
humanistiène vrednote:
spoštovanje, tolerantnost in
solidarnost.

2009/2010 3
Na šoli skušamo z dodatnimi
dejavnostmi usmeriti nemirno
energijo odrašèajoèih v znanost in
kulturo. Preko 50 razliènih krožkov
pokriva vsa podroèja od
naravoslovja, družboslovja,
humanistike, športa do kulture in
umetnosti.
V šoli naèrtno izvajamo
sprostitvene dejavnosti in
omogoèamo kulturno zabavo. Preko
šolskega radia dijaki v odmorih
vrtijo glasbo ali predvajajo lastne
tematske oddaje.
Šolska avla je prizorišèe in stièišèe
mnogih dejavnosti, ki povezujejo
dijake in profesorje, razkrivajo
nadarjenost in sposobnosti,

4 ŠCRM Kamnik
ZGODBA OSNOVNOŠOLCA
Prehod iz osnovne v srednjo šolo
Vèasih je povezan s prehodnimi težavami, ki pa jih dijaki
ob pomoèi profesorjev premagajo že v nekaj mesecih.
Temu namenjamo tudi uvodni teèaj anglešèine pred
zaèetkom 1. letnika. Eden izmed udeležencev ga je opisal:

S i lahko predstavljate še veèjo

noèno moro, kot je ta, da bodoèa
šola ponudi brezplaèen teèaj anglešèine
v èasu tvojih poèitnic in da starši izvejo
za to možnost kljub temu, da si vso svojo
energijo vložil v to, da bi to ostalo skrito
pred njimi. Meni se je zgodilo prav to.
Kljub pregovarjanju, prošnjam,
moledovanju, raznim obljubam, kako
priden sin bom v bodoèe, mi ni uspelo
preprièati staršev, da teèaj pravzaprav
ni niè drugega kot izguba mojega èasa.
Tako sem se nek avgustovski ponedeljek
s težkim srcem pojavil v množici mojih
vrstnikov in ugotovil, da je podobna
usoda kot mene doletela še okrog 100
ostalih uèencev. Hitro sem izraèunal,
da to pomeni okrog 200 “zateženih”
staršev in si oddahnil, da nisem edini
nesreènež, ki so mu “odškrtnili”
poèitnice. Kmalu sem zaslišal svoje
ime in slepo sledil glasu uèiteljice
in skupini mojih sotrpinov v
uèilnico, ki ni mogla skriti svojega
angleškega porekla. Kamorkoli je
seglo oko, sami angleški pregovori,
pa angleški slovarji, pa angleška
poezija, pa fotografije iz Londona,
pa še kaj angleškega bi se našlo.
Le za rože nisem bil èisto preprièan,
èe rastejo po angleško ali znajo tudi
slovensko. Potem se je zaèelo. Uèiteljica
je seveda takoj opazila mojo navdušenost,
zato me je že prvi dan vprašala, èe imam
kakšno željo oziroma predlog za
popestritev teèaja. Opogumil sem se in
rekel, da si želim daljših odmorov. Ne
boste verjeli, naslednji dan smo res
podaljšali odmor za pet minut. Ne morem
podrobno opisovati vseh stvari, ki smo
jih poèeli, priznati pa moram, da je teèaj
potekal nad mojimi prièakovanji. Zelo
sem se zabaval in nauèil tudi kaj novega.
Èe povzamem, vse skupaj sploh ni bilo
tako slabo. Pravzaprav je bilo kar v redu.
No, èe sem iskren, zelo v redu. Da pa
ne bom preveè hvalil, bom zakljuèil tole
razmišljanje .

2009/2010 5
PROGRAMI
GIMNAZIJA
Višji razredi gimnazije imajo v Kamniku veè kot 50-letno tradicijo. Dijaki dosegajo
najvišje izobraževalne rezultate na podroèju naravoslovja, slovenskega in tujih
jezikov, pri dodatnih programih pa posebej izstopajo v raziskovalnem delu.
Gimnazijski program pripravlja dijake za študij na univerzi, zato z njihovimi
strokovnjaki sodelujemo pri raziskovalnem delu, razliènih delavnicah, predavanjih…

VPIS NA GIMNAZIJO
Gimnazijski program omogoèa pridobitev široke splošne izobrazbe in je namenjen
dijakom, ki nameravajo nadaljevati študij na univerzi. Praviloma se vanj vpisujejo
dijaki, ki zmorejo brez posebnih težav razumeti uèno snov na abstraktni ravni,
imajo razvite uène navade in so motivirani za obsežno uèenje.

Dijak pred vpisom v prvi letnik izbira med oddelki, po katerih se izobražuje štiri
leta:

¾ naravoslovni oddelki namenjajo veè pozornosti fiziki, kemiji in biologiji;

¾ jezikovni oddelki namenjajo veèji poudarek slovenšèini in tujim jezikom;
¾ družboslovni oddelki imajo poudarek na psihologiji, sociologiji in filozofiji;
¾ evropski oddelek, kjer so poudarjene evropske in internacionalne vsebine,
tuji jeziki ter sodelovanje tujih uèiteljev.

Vpis v oddelke ne pomeni usmeritve, ampak omogoèa bolj poglobljeno poznavanje

izbrane snovi. Vsi oddelki pa zagotavljajo splošno izobrazbo za vpis na katerokoli
študijsko smer.

V prvem letniku v naravoslovnem, jezikovnem in družboslovnem oddelku poteka

program po enotnem predmetniku, v višjih letnikih se razlikuje po številu dodanih
ur pri izbranih predmetih. (Oddelki se bodo na ta naèin oblikovali v primeru, da bo
dovolj zanimanja za posamezno usmeritev.)
6 ŠCRM Kamnik
Predmetnik GIMNAZIJE

LETNIK (tedensko št. ur)

1. 2. 3. 4.
Obvezni štiriletni predmeti A B C A B C A B C A B C
Slovenšèina 4 4 5 4 4 4 4 5
Matematika 4 4 4 4 4 4 4 5
Prvi tuji jezik (ANG) 3 3 4 3 3 3 3 4
Drugi tuji jezik (NEM, ITA, FRA) 3 3 4 3 3 3 3 3
Zgodovina 2 2 2 2 2 2 2 2
Športna vzgoja 3 3 3 3 3 3 3 3
Obvezni predmeti
Likovna umetnost 2
Glasba 2
Geografija 2 2 2 2 2 2 2
Biologija 2 3 2 2 2 2 2
Kemija 2 3 2 2 2 2 2
Fizika 2 3 2 2 2 2 2
Informatika 2
to, èesar ne vemo, je morje. (I.Newton)

Psihologija 2 2 3
Sociologija 1 2 2
Filozofija 1 2
Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30
To kar vemo, je kapljica,

Izbirni maturitetni predmeti 3 8

Skupaj ur (tedensko) 32 32 32 32
A - naravoslovni oddelki
B - jezikovni oddelki
C - družboslovni oddelki
2009/2010 7
EVROPSKI ODDELEK
Vsebinski poudarek v evropskem oddelku je evropska oz. internacionalna in globalna
dimenzija. Še bolj poudarjeno kot temeljni program gimazije razvija zavest o
vedno veèji povezanosti držav, narodov in narodnosti Evrope in vsega sveta ter o
nujnosti vzpostavitve novih, drugaènih medsebojnih odnosov. Mladega èloveka
usposablja za življenje v današnji demokratièni, veèkulturni in veèjezièni družbi.
Ker je soodgovoren za njen prihodnji razvoj, mora dobro poznati tako sebe in svoje
korenine kot druge kulture in ljudi, zavedati se mora svojih èloveških in državljanskih
pravic in dolžnosti ter razmišljati samostojno in kritièno, a odprto in tolerantno.
Na izvedbeni ravni je v evropskem oddelku poudarek na:
¾ naèrtnem uveljavljanju medpredmetnih povezav ter
¾ sistematiènem uvajanju timskega naèrtovanja in pouèevanja.

VPIS V EVROPSKI ODDELEK

Predmetnik je v osnovi enak strukturi predmetnika gimnazije, evropska oz. globalna
dimenzija pa je v evropske oddelke vgrajena na naslednje naèine:
¾ dodatne ure pri izbranem tujem jeziku v izbirnem delu predmetnika, poglobitev
uènih ciljev z intenzivnejšim uèenjem pri obeh tujih jezikih,
¾ sodelovanje tujih uèiteljev kot rojstnih govorcev pri pouku tujih jezikov in
pri pouku drugih predmetov,
¾ dodatne ure pri slovenšèini (predstavitev slovenske besedne umetnosti Evropi
in svetu),
¾ nov predmet evropske študije,
¾ obvezno vkljuèevanje dijakov v programe mednarodnega sodelovanja,
¾ interdisciplinarno projektno delo z evropsko oz. globalno tematiko,
¾ zunajšolske dejavnosti z evropsko oz. globalno tematiko in naèrtno vkljuèevanje
dijakov vanje (npr. evropski klubi, debatni krožki, diskusijski veèeri).
V šolskem letu 2009/10 bo prvi tuji jezik anglešèina, drugi tuji jezik pa dijaki
izbirajo med nemšèino in italijanšèino. Skupine pri drugem jeziku bomo oblikovali
glede na število prijav.

8 ŠCRM Kamnik
Predmetnik
EVROPSKI ODDELEK

LETNIK (tedensko št. ur)

1. 2. 3. 4.
Obvezni štiriletni predmeti
Slovenšèina 4 4+1 4 4+1
Matematika 4 4 4 4
Prvi tuji jezik (ANG) 3 3 3 4
Drugi tuji jezik (NEM, ITA)* 3 3+2 3+2 4+1

Nateèaj za mlado aktivistko: predstavnica Slovenije v ES; Nateèaj za Evrošolo: 4. in 5. mesto.

Zgodovina 2 2 2 2
Športna vzgoja 3 3 3 3
Obvezni predmeti
Likovna umetnost 2
Glasba 2/1
Geografija 2 2 2
Biologija 2 2 2
Kemija 2 2 2

DOSEŽKI 2007/2008
Fizika 2 2 2
Informatika 2
Psihologija 2
Sociologija 2
Nateèaj Medkulturni dialog: 1. in 2. mesto;

Filozofija 2
Evropske študije 2
Obvezne izbirne vsebine 90 90 90 30
Izbirni maturitetni predmeti 6
Skupaj ur (tedensko) 32 32 32 29-32

Podèrtano: Pri pouku sodelujejo poleg predmetnega uèitelja tudi tuji uèitelji
kot rojstni govorci, v obsegu ur do 20%.
*V šolskem letu 2009/10 bo poudarek na izbranem drugem tujem jeziku
(dodane ure).

2009/2010 9
EKONOMSKA GIMNAZIJA
Program ekonomske gimnazije izvajamo v okviru gimnazije, zato so pogoji za
vkljuèitev v ta program enaki gimnazijskim.

Ekonomska gimnazija posreduje temeljna znanja, ki omogoèajo široko izbiro

poklicnega odloèanja in hitro prehajanje iz enega v drug poklic. Ob tem dijakom:

¾ posreduje splošna in ekonomsko poslovna znanja pomembna za presojanje

ekonomskih zakonitosti in razumevanje razvoja tržnega gospodarstva;

¾ razvija samostojno kritièno presojanje, sposobnosti odloèanja ter odgovornega

ravnanja in vodenja;

¾ razvija podjetne in menedžerske lastnosti, sposobnosti dela v skupini ter

sposobnosti komuniciranja in javnega nastopanja.

Uspešno opravljena matura omogoèa nadaljevanje izobraževanja na vseh študijskih

smereh ter pripravlja na izobraževanje za intelektualne in vodilne poklice.

Strokovni predmeti
ekonomske gimnazije:
¾obvezni predmet podjetništvo,
¾štiriletni maturitetni predmet ekonomija,
¾obvezni izbirni predmeti z vajami:
- finanène informacije,
- ekonom. poslovne informacije,
- poslovne komunikacije,
- poslovne predstavitve.

ŠCRM Kamnik
Predmetnik
EKONOMSKE GIMNAZIJE

LETNIK (tedensko št. ur)

Obvezni predmeti 1. 2. 3. 4.
Slovenšèina 4 4 4 4
Matematika 4 4 4 4
Prvi tuji jezik (ANG) 3 3 3 3
Drugi tuji jezik (NEM, ITA) 3 3 3 3
Ekonomija 2 2 3 4
Športna vzgoja 3 3 3 3
Zgodovina 2 2 2
Geografija 2 2 2

DOSEŽKI 2007/2008
Biologija
Kemija (dijak izbere dva predmeta)
3 2

Državno tekomovanje iz ekonomije: srebrno priznanje.

Fizika 3 2
Psihologija
Filozofija (dijak izbere dva predmeta) 2 2
Sociologija
Glasba (dijak izbere en predmet) 2
Likovna umetnost
Informatika 2 2
Podjetništvo (obvezni izbirni predmet) 2 3 4
Izbirni predmeti z vajami 2 1
Izbirni maturitetni predmeti 2 7
Skupaj ur (tedensko) 33 33 33 33

2009/2010 11
SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA
Strokovnost in usposabljanje za delo je poudarek izobraževanja na ekonomski šoli,
vendar splošna izobrazba ni zanemarjena, saj je nujni pogoj strokovnosti. Brez
znanja jezikov in brez osnovnega vedenja o družbi se je težko uspešno vkljuèiti v
sodobno gospodarsko življenje - tako znotraj naše države, Evropske unije in v
svetu.

Za ekonomsko šolo je znaèilen precej pester program, ki se prilagaja na eni strani

potrebam gospodarstva in domaèega okolja, na drugi strani dijakom, ki se s
pridobljenim znanjem uspešno vkljuèujejo tudi v programe visokih strokovnih šol
in univerze.

VPIS V PRENOVLJEN PROGRAM EKT

Nov program temelji predvsem na novem naèinu izvajanja strokovnega dela programa
- v obliki modulov, še veèji poudarek pa je na strokovnosti in praktiènem delu
vsebin.
Tako kot prejšnj program, tudi sedanji ponuja splošno izobrazbo, predvsem pa
poudarja:
¾ povezanost med splošnimi in strokovnimi znanji, ki so usklajena z zahtevami
tržnega gospodarstva,
¾ spodbojanje in razvijanje podjetniške miselnosti, timskega dela, samostojnosti
pri delu in inicativnosti,
¾ razvijanje informacijskih znanj,
¾ strokovno terminologijo tujega jezika,
¾ poslovno komuniciranje in pravila poslovnega bontona.

Strokovni del programa je sestavljen iz štirih obveznih modulov ter dveh skupin
izbirnih modulov - iz prve skupine dijak izbere dva, iz druge skupine enega.
Izbirni moduli so po vsebini nadgradnja obveznih, kjer je poudarek na uporabi
tehniènih znanj v praksi in pridobivanju dodatnih praktiènih izkušenj na izbranem
podroèju.

12 ŠCRM Kamnik
 Predmetnik EKONOMSKI TEHNIK
Letnik (tedensko št. ur)
OBVEZNI DEL 1.letnik 2.letnik 3.letnik 4.letnik
Slovenšèina 4 3 3 4,3
Matematika 3 3 3 2,3
Tuji jezik 3 3 3 3,3
Umetnost 2
Zgodovina 2 1
Geografija 2

Državno tekmovanje iz gospodarskega poslovanja: srebrno priznanje.

Sociologija 2

DOSEŽKI 2007/2008
Psihologija 2
Kemija 2 1
Biologija 2 1
Športna vzgoja 3 3 2 2
Tuji jezik II 2 2 2
ODPRTI KURIKUL 2 7 6 2
OBVEZNI MODULI
Poslovni projekti 3 4
Poslovanje podjetij 4 4
Ekonomika poslovanja 3 4
Sodobno gospodarstvo 3 2 2 3
IZBIRNI MODULI 4 7

2009/2010 13
ZAKLJUÈEK ŠOLANJA
MATURA
Šolanje na gimnaziji in ekonomski gimnaziji se zakljuèuje
z opravljanjem mature. Maturo je lansko leto opravilo
96 % gimnazijcev. Med njimi je bilo kar šest zlatih
maturantov.
Dijaki lahko izbirajo med trinajstimi maturitetnimi
predmeti, zato je z gimnazije ali ekonomske gimnazije možen prehod na vse študijske
smeri na slovenskih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih.
Po rezultatih mature in uspešnem nadaljevanju študija sodi kamniška gimnazija
med najboljše slovenske gimnazije.
Matura obsega 5 predmetov, trije so obvezni: ¾ slovenšèina,
¾ matematika in
¾ anglešèina.
Dva predmeta pa dijaki sami izberejo med naslednjimi predmeti: fizika, biologija,
kemija, nemšèina, italijanšèina, francošèina, umetnostna zgodovina, zgodovina,
geografija, psihologija, sociologija, filozofija, ekonomija in informatika.
Dijaki se intenzivneje pripravljajo na maturo v 3. in 4. letniku.

14 ŠCRM Kamnik
POKLICNA MATURA
Zakljuèek šolanja na ekonomski šoli je
opravljena poklicna matura, ki obsega obvezni
in izbirni del.

Obvezni del:
¾pisni in ustni izpit iz slovenšèine,
¾ustni izpit iz gospodarskega poslovanja.
Izbirni del:
¾ pisni in ustni izpit iz prvega tujega
jezikaiali matematike (po izbiri dijaka),
¾ seminarska naloga v obliki projektnega dela
z zagovorom s strokovnega podroèja.
S poklicno maturo se dijaki vpisujejo v programe višjih in visokih strokovnih šol
ali pa se zaposlijo.
Z opravljenim dodatnim predmetom na splošni maturi se lahko vpišejo v doloèene
univerzitetne programe.
Èe želijo po konèanem šolanju opravljati maturo, se morajo vkljuèiti v maturitetni
teèaj, kjer se eno leto pripravljajo na maturo.

MATURITETNI TEÈAJ
Na šoli v obliki rednega pouka izvajamo tudi program maturitetnega teèaja, ki spremlja svojega lastnika. (Kitajski pregovor)
traja od zaèetka oktobra do konca aprila.
Dijakom omogoèa ustrezne priprave za opravljanje splošne mature. Dijaki opravijo
teèaj, ko so pozitivno ocenjeni pri vseh predmetih in opravijo vse obveznosti
Znanje je zaklad, ki venomer

(pouk, vaje, seminarske naloge), ki so doloèene s programom in predmetnimi

izpitnimi katalogi.
Z uspešno opravljenim maturitetnim teèajem si pridobijo pravico do opravljanja
mature.
Predmetnik doloèa obseg, ki omogoèa pripravo na tri obvezne in dva izbirna
maturitetna predmeta.

2009/2010 15
INFORMACIJSKI CENTRI
KNJIŽNICA
Šolska knjižnica je osrednji
informacijski in študijski
prostor šole in je ena bolje
opremljenih srednješolskih
knjižnic. Poleg knjig, kjer
je na voljo preko 28.000
enot, smo naroèeni tudi na
110 naslovov perodiènega
tiska v slovenskem in tujih
jezikih. Poleg tega si dijaki
lahko izposojajo avdio in
video kasete, CD plošèe, CD-rome.
Za dijake so organizirane ure knjižnièno-informacijskih znanj, kjer se seznanijo z
ureditvijo šolske knjižnice, njenim gradivom in naèinom poslovanja. Navajajo se k
samostojni in selektivni rabi informacijskih sistemov, samostojnemu iskanju
informacij in uporabi referenène literature, tiskanih in netiskanih virov (medmrežje,
COBISS). Dijaki se nauèijo knjižnico aktivno uporabljati za ustvarjalno šolsko
delo, preživljanje prostega èasa in vseživljenjsko uèenje. V okviru izbirnih vsebin
dijaki obišèejo in spoznajo tudi druge knjižnice (Narodno in univerzitetno knjižnico,
Centralno tehniško knjižnico, Semeniško knjižnico, …).

16 ŠCRM Kamnik
RAÈUNALNIŠKE UÈILNICE
Šola ima štiri raèunalniške uèilnice in sistem
multimedije, pri katerem dijaki spoznajo pomen
sodobne informatike in vlogo raèunalnika. V veliki
meri se v pouk vkljuèujejo sodobne izobraževalne
metode na razliènih predmetnih podroèjih, kjer je
zagotovljena programska oprema (npr. tuji jeziki,
ekonomija, geografija, zgodovina ...).
Za vaje, pouk in raziskovanje so na voljo raèunalniki v knjižnici, uèilnicah in
kabinetih.
INFORMATIKA
Informatika je v letošnjem letu tudi
na naši šoli postala maturitetni
predmet. Z osnovami informatike in
raèunalništva se dijaki sreèajo v
prvem letniku. V tretjem in èetrtem
letniku ponuja šola informatiko kot
izbirni maturitetni predmet. Dijaki

Tekmovanje v spletnem iskanju NAJDI.SI: zmagovalci meseca marca.

teoretièno in praktièno spoznajo
urejanje besedil, delo z bazami

DOSEŽKI 2007/2008
podatkov, sreèajo se z omrežji, izdelujejo spletne strani, programirajo in na koncu
izdelajo zakljuèno nalogo. Z resnim delom je uspeh na maturi zagotovljen.
Pouk informatike poteka v sodobno opremljenih uèilnicah. Tekmovanje CISCO omrežne akademije: 2. mesto;

V multimedijski uèilnici popestri pouk

ELEKTRONSKA TABLA, saj nam nazorno
prikaže veliko takega, kar smo prej
sreèevali samo v uèbenikih. Omogoèa, da
že pripravljene uène predloge zaživijo kot
film, ki ga nato sami dopolnjujemo z
znanjem, zamislimi in aktivnostmi. Vse
videno, slišano, »poèeèkano« pa lahko
shranimo, stiskamo ali pošiljamo po
elektronski pošti.

2009/2010 17
JEZIKI
SLOVENŠÈINA
Slovenšèina je eden od temeljnih predmetov, kjer dijake pripravljamo za ustrezno,
razumljivo, pravilno in uèinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazliènejših
okolišèinah, za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritièno vrednotenje
domaèe in tuje besedne umetnosti v slovenskem jeziku iz razliènih dob in estetskih
usmeritev. Ob tem pridobivajo tudi širšo kulturno razgledanost ter oblikujejo etiène,
estetske, moralne vrednote v svojem osebnem razvoju.
Dijaki svoje znanje pridobivajo in izpopolnjujejo tudi tako, da:
• hodijo na strokovne ekskurzije;
• izdajajo glasilo Zeleno;
• tekmujejo za Cankarjevo priznanje;
• prirejajo literarne veèere;
• obiskujejo gledališèe in
• delajo raziskovalne naloge.
Svoje teoretièno znanje in zmožnost za tvorjenje in razumevanje besedil v slovenskem
knjižnem jeziku ter literarno branje dokazujejo dijaki pri maturi.

Z nanje tujih jezikov je v današnjem èasu vse bolj pomembno, saj je sporazumevanje
z drugimi narodi in kulturami postalo sestavni del vsakdanjega življenja. Poleg
enega svetovnega jezika, s katerim lahko komuniciramo s svetom, postaja vse bolj
pomembno znanje jezikov naših sosednjih dežel in uradnih jezikov evropske skupnosti.

Vabilo
na èaj ob 17h v ŠCRM.
Vstop samo s klobuki.

18 ŠCRM Kamnik
V gimnaziji in ekonomski šoli so za uèenje
jezikov zelo dobri pogoji, saj sta obvezna dva
tuja jezika: uèenje prvega (obièajno anglešèine)
se nadaljuje iz osnovne šole, uèenje drugega pa
je zaèetno. Na gimnaziji lahko pri drugem tujem
jeziku izbirate med nemšèino, francošèino in italijanšèino. Vsi tisti, ki vas
jeziki še posebej veselijo, se lahko odloèite za fakultativno uèenje tretjega tujega

Tekmovanje v EPI bralni znaèki: 51 zlatih priznanj; Mednarodni izpit FCE (First Certificate Exam): opravilo 16 dijakov.
jezika.

Državno Cankarjevo priznanje: zlata, srebrna in bronasta priznanja; Dijaški haiku: nagrada in dve objavi v zborniku;
“Native – speakerji”, ki gostujejo na šoli, poskrbijo za konverzacijo v tujem jeziku
in tako jezik dijakom še bolj približajo ter dodajo novo dimenzijo pri uèenju in
nabiranju izkušenj.
Dijaki aktivno sodelujejo pri bralnih znaèkah iz tujega jezika, tekmovanjih v
literarnem ustvarjanju, ambicioznejši pa se pomerijo v znanju iz tujih jezikov na
šolskem in republiškem
tekmovanju.
ANGLEŠÈINA
Na šoli ji posveèamo veliko
pozornosti, na kar kažejo
tudi dobri rezultati na
maturi in razliènih

DOSEŽKI 2007/2008
tekmovanjih. Najbolj
navdušenim dijakom
omogoèimo priprave na med-
narodni izpit iz angleškega
jezika CAMBRIDGE FIRST
CERTIFICATE.
Ekskurzija v okviru
angleškega jezika v Veliko
Britanijo je tudi postala
nekakšna zvezda stalnica.
Prav tako se lahko dijaki
udeležijo teèaja angleškega
jezika s spremstvom
profesorja v Veliki Britaniji.

2009/2010 19
NEMŠÈINA
1. Nemšèino dijaki na ŠCRM izberejo kot drugi tuji jezik
in se ga uèijo štiri leta po tri ure (GI in EG) in dve uri
(EŠ) tedensko. Po SEJO (Skupni evropski jezikovni
okvir) dosežejo ob koncu èetrtega letnika raven znanja
tujega jezika B1.
2. Nemšèina je poleg italijanšèine poudarjeni tuji jezik v
evropskem oddelku (EO).
3. Nemšèina je izbirni maturitetni predmet. Priprave na
maturo potekajo v 4. letniku (3 ure tedensko). Po SEJO
dijaki dosežejo raven znanja B2.
4. Evropski oddelki so v pouèevanje tujega jezika vnesli
nove dimenzije: projektni pristop, poudarjeno
medkulturno komponento, sodelovalno uèenje in
pouèevanje, sodelovanje rojenega govorca,sodelovanje na
mednarodnih izmenjavah, medpredmetno povezovanje,
skupne šolske projekte.
5. Na ŠCRM imajo dijaki možnost brezplaèno opravljati
mednarodno priznani jezikovni izpit iz nemšèine DSD II
(Deutsches Sprachdiplom II), ki je po SEJO na
težavnostni stopnji C1. Diploma je jezikovna vstopnica
za študij na nemških univerzah, prav tako pa je velikega
pomena pri iskanju zaposlitve, saj dokazuje aktivno znanje
nemšèine. Na izpit se dijaki pripravljajo pri pouku
nemšèine in na dodatnih
urah s Claudio Gebhard-
Gaberšek, programsko
uèiteljico iz Nemèije. Izpit opravljajo v èetrtem
letniku. Med pripravami na izpit se dijaki v
tretjem letniku lahko udeležijo tridnevne
projektno obarvane ekskurzije v München, v
èetrtem pa nekajdnevne intenzivne priprave na
izpit - jezikovnega tabora na Pohorju. Najboljši
diplomant na šoli se vsako leto poteguje za
štipendijo za izbrani študij v Nemèiji.

20 ŠCRM Kamnik
 6. Sodelovali smo v
dveh mednarodnih
projektih: v
šolskem letu
2006/07 v
evropskem projektu Comenius, v šolskih letih 2005-
2008 pa v projektu »Umwelt baut Brücken« (http://
www.umwelt-baut-bruecken.de/), po slovensko »Okolje

Državno tekmovanje iz nemšèine: bronasto priznanje; Tekmovanje RAP-Poesie-Wettbewerb- Goethe Institut: 3. mesto;
Nemška jezikovna diploma: 14 dijakov si je pridobilo jezikovno diplomo DSD II; Nemška bralna znaèka: 1. mesto.
gradi mostove«. V treh
letih tega projekta so
naši dijaki v Delu
objavili 6 tematskih
strani, ki si jih lahko
ogledate na internetni
strani projekta http://www.umwelt-baut-bruecken.de/
334artikel44.html.
7. Mednarodna izmenjava že 4 leta poteka s partnersko
šolo Kurfürst-Ruprecht-Gymnasium iz mesta Neustadt
an der Weinstraße.
8. Za dijake prvih letnikov organiziramo dvodnevno

DOSEŽKI 2007/2008
ekskurzijo na Dunaj, ki mu namenimo še dodatni
projektni dan, dijakom višjih letnikov pa ponudimo
ekskurzije v druge nemško govoreèe dežele (Berlin,
Bodensko jezero, Dresden …).
9. Dijaki 2. in 3. letnikov se lahko udeležijo šolskega
tekmovanja iz nemšèine, dijaki vseh letnikov pa tudi
nemške bralne znaèke »Pfiffikus«.
10. Claudia Gebhard popestri kulturno
dogajanje na šoli:
v decembru 2008 je z dijaki v
kavarni Majolika predstavila
adventne obièaje v Nemèiji,
nastajata tudi pevski zbor v
nemšèini in nemško-angleška
gledališka predstava.

2009/2010 21
ITALIJANŠÈINA
Pri pouku italijanšèine se dijaki nauèijo vse, kar bodo kdaj potrebovali na potovanjih
po Italiji, nakupovanju, sreèanju z Italijani in tudi v resnejših poslovnih stikih.
Uèenje italijanšèine je prijetno in razmeroma intenzivno, saj so skupine dijakov
manjše kot obièajno, zato se lahko veè nauèimo in bolje spoznamo. Da pa bolje
spoznamo tudi Italijo, se vsako leto odpravimo na veèdnevno strokovno vodeno ekskurzijo
v Firenze, Piso, Rim, …, kar nam da še veè veselja do uèenja. In komur le-tega ne
manjka, mu Italijanski inštitut za kulturo v Ljubljani, s katerim sodelujemo, nudi
štipendije za teèaj italijanšèine v Italiji med poèitnicami. Da je pri pouku vse bolj
italijansko in avtentièno, uèi poleg naše profesorice še italijanska uèiteljica, ki
dijakom lahko bolje razkrije posebnosti in
znaèilnosti Italije in Italijanov (tudi Italijank).
Naša gimnazija je prva v Sloveniji, ki ima v
evropskem oddelku tudi italijanšèino. Pri tem
so zelo zanimiva projektna dela, sodelovanja,
ekskurzije in izmenjava z dijaki iz italijanskih
srednjih šol.
Smo pa tudi edini, kjer je domaèa spletna stran
del uèenja in tu lahko (poleg domaèih nalog) najdete
veliko zanimivega:http://italiano.sc-rm.net”
FRANCOŠÈINA
Francija, dežela živobarvnega in
temperamentnega jezika francošèine, je
kulturno in gospodarsko zelo pomembna.
Pri pouku dijake spodbujamo k širokemu
vpogledu v znanje jezika kot celote
(kultura, civilizacija, navade in aktualni
dogodki), pridobljeno znanje pa dijaku
omogoèa kasnejšo nadgradnjo ali študij
francoskega jezika.
Vsako leto, konec aprila, se odpravimo
na strokovno ekskurzijo v Pariz in tako
pobliže spoznamo èudovito prestolnico
umetnikov.

22 ŠCRM Kamnik
ŠPORT
ŠPORTNA VZGOJA IN ŠPORT
Poleg ur športne vzgoje v urniku, aktiv
profesorjev organizira razliène dejavnosti,
kot so akrobatika, odbojka, košarka,

pohodništvo, fitness, aerobika,

ples, šolska športna tekmovanja.

Državno tekmovanje iz italijanšèine: 5 bronastih priznanj; Državno tekmovanje v lokostrelstvu: 1., 2. in 4. mesto;
Športni dnevi so raznovrstni in
obogateni z razliènimi vsebinami,

Smuèanje: 4. mesto; Plavanje-državno tekmovanje: 1. in 5. mesto; Specialno plavanje: 1. mesto.

saj dijaki lahko izbirajo med raftingom,
veslanjem, kolesarjenjem, plezanjem,
planiskimi pohodi, smuèanjem, drsanjem,
tenisom, plavanjem, atletiko ...

DOSEŽKI 2007/2008
Na šoli imamo sodoben fitness center, ki
dijakom omogoèa atraktivnejšo obliko pouka
športne vzgoje in izvajanje interesnih
dejavnosti.

Pod imenom “Aerobic team” trenira

in se pripravlja na nastope skupina
deklet. Skupina nastopa na raznih
prireditvah, kot so: Dnevi
slovenskega izobraževanja, Eko
bazar, Dan odprtih vrat, novoletne
prireditve…

2009/2010 23
NARAVOSLOVJE
MATEMATIKA
Matematika nam pomaga razumeti èudovito naravo in vzorce,
iz katerih je narejen svet in smo narejeni mi. Že Aristotel
je rekel, da matematika odkriva lepo in dobro, saj so glavne
vrste lepega usklajenost, sorazmernost in doloèenost.
Je znanost za mlade, saj je za možgansko telovadbo te vrste potrebna gibènost in
vzdržljivost. Dijaki niso uspešni samo na maturi, ampak tekmujejo tudi na
matematiènih tekmovanjih: razvedrilna matematika, logika, tekmovanje iz prostorske
predstavljivosti, matematièno tekmovanje srednješolcev.

BIOLOGIJA
Zakaj svojih krvnih celic ne moremo
videti v kapljici vode? Kaj se dogaja v
našem telesu, ko se zaljubimo? Zakaj
zardimo? Zakaj drgetamo, ko nas zebe ali preden zbolimo? Zakaj ne pozabimo
dihati, ko spimo? Ali osebki moškega spola res izumirajo?
Na vsa ta in podobna težka vprašanja daje odgovore biologija. Le zakaj bi imeli
probleme, spoznavajte in uèite se biologijo. Vse vam bo jasno in življenje bo
postalo enostavno!
KEMIJA
Ko se lotimo kuhanja ali pa èišèenja, ne pomislimo,
da nehote postanemo »kemiki«. Vsako spreminjanje
snovi je namreè kemijska sprememba. Kemija v šolije bolj teoretièna, vendar
skušamo z dodatnimi dejavnostmi (krožki, ekskurzije, raziskovalno delo) povezati
praktièno kemijo s teoretiènimi osnovami. V letošnjem letu smo se odloèili, da
pripravimo èasopis, v katerem bomo predstavili kemijo kot pomembno vejo
gospodarstva pri razvoju novih materialov z izjemnimi lastnostmi. Zavedati se
moramo, da brez znanja kemije v bodoèe
kot posamezniki niti kot država ne bomo
mogli sodelovati pri tem razvoju. V tem
smislu smo se že dve leti zapovrstjo
predstavili na tekmovanju raziskovalnih
nalog v Istambulu in poželi številna
priznanja ocenjevalcev nalog.

24 ŠCRM Kamnik
FIZIKA
Letošnje leto je za naravoslovce nekaj posebnega, saj bo minilo 400 let, odkar je
Galileo Galilei prviè usmeril svoj teleskop v noèno nebo. Zato so leto 2009 razglasili
za mednarodno leto astronomije in tako naj bi se po vsem svetu odvijale razliène
dejavnosti, povezane z astronomijo. Nekaj seveda tudi pri nas in tako bodo naši
dijaki med drugim sodelovali tudi na številnih javnih opazovanjih skupaj z AD Komet.
Izdati nameravamo posebno številko revije AstroMaister, pripravili bomo razstavo

Sefanovo priznanje iz fizike: 2 srebrni priznanji; Državno tekmovanje iz Kemije: zlato, srebrno in bronasto priznanje.
astronomskih fotografij in organizirali kakšno predavanje, pa še kaj se bo zagotovo
našlo…

Državno tekmovanje iz matematike : zlato priznanje; Državno tekmovanje iz logike: 3 zlata in 2 srebernipriznanja;
Mednarodno leto astronomije bomo proslavili
tudi z verigo eksperimentov v železnièarskem
domu v Ljubljani. Po letu 2005, ko smo
praznovali svetovno leto fizike, v verigah
redno sodelujemo. Letos bomo, upamo,
pripomogli k novemu Guinessovemu rekordu
v najveèjem številu zaporedno vezanih
eksperimentov, katerih vezni èlen je kroglica.
Fiziki radi sodelujemo tudi z drugimi
naravoslovci, organiziramo naravoslovne
ekskurzije po domovini in Evropi. Obiskujemo

DOSEŽKI 2007/2008
hiše eksperimentov, naravoslovne muzeje,
planetarije, tehniške muzeje, znanstvene
institute, pospeševalnike in podobno.
Veseli nas, da lahko naravoslovno veselje
delimo z dijaki.

2009/2010 25
DRUŽBOSLOVJE
GEOGRAFIJA
Med uèenci priljubljen predmet, kar
dokazuje tudi veliko število dijakov, ki
geografijo izberejo za opravljanje mature.
Vendar pred maturo v prvem letniku
spoznajo splošno družbeno in fizièno
geografijo, v drugem geografske znaèilnosti posameznih kontinentov sveta razen
Evrope, kateri posvetijo veèino èasa v tretjem letniku.
Vsako leto organiziramo geografsko ekskurzijo
v eno izmed slovenskih pokrajin. Mnogo dijakov
pa obiskuje geografski krožek, s katerim
odpotujejo v eno izmed evropskih držav ali pa
se z diapozitivi odpravijo v nenavadne kotièke
sveta.

ZGODOVINA
Zgodovina prouèuje preteklost, z njo lahko spoznavamo sedanjost in predvidevamo
prihodnost. Zato se dijaki in profesorji z njo ukvarjamo na razliène naèine. Dijaki
jo radi izberejo za izbirni maturitetni predmet. Tudi ime Šolskega centra Rudolfa
Maistra je povezano z zgodovino, saj se je general, ki je pomembno vplival na
slovensko zgodovinsko usodo, rodil v Kamniku pred 130-timi leti.

UMETNOSTNA ZGODOVINA
Pri izbirnem maturitetnem predmetu
umetnostna zgodovina spoznavamo razvoj
zahodnoevropske in slovenske umetnosti od
prazgodovine do današnjih dni.
Umetnostne spomenike spoznavamo tudi na
strokovnih ekskurzijah v tujini (Rim, Pariz,
Toskana, Dunaj, Benetke ...) in Sloveniji
(ogled pomembnejših razstav v muzejih in
galerijah, obisk baroène in secesijske
Ljubljane ...).

26 ŠCRM Kamnik
HUMANISTIKA
FILOZOFIJA
Vprašanje, kaj je filozofija, je že
filozofsko. Možnih je veè odgovorov, ki
izhajajo iz razliènih filozofskih tradicij
in so vsi upravièeni in veljavni, zato ni mogoèe predpisati, kateri je pravi niti kako
se prav lotiti filozofije. Pri nas se je lahko lotite že v tretjem letniku in bolj
poglobljeno v èetrtem. Vsako leto se udeležimo mednarodne filozofske olimpiade
in naši dijaki pogosto osvojijo odlièna mesta, ko s sovrstniki iz drugih držav
tekmujejo v pisanju filozofskega eseja v tujem jeziku. Iz Tokyja 2002, Seoula
2004 in Turèije 2007 so prinesli bronaste medalje, lani iz Iasija posebno pohvalo.

Državno tekmovanje iz geografije: 1. mesto in 4. mesto ekipno; Geografska olimpijada: bronasto priznanje;
Letos bo olimpiada v Helsinkih, seveda pa je treba prej premgati slovensko

Državno tekmovanje iz filozofije: 1., 2. in 3. mesto; Mednarodna filozofska olipijada: posebno priznanje;
konkurenco na državnem tekmovanju. Na vsa tekmovanja se pripravljamo kar na
pripravah na maturo iz filozofije, organiziramo tudi sedaj že tradicionalni filožur
ob novembrskem svetovnem dnevu filozofije. Ob tem dnevu je Mark Braèiè letos
osvojil 1. mesto na mednarodnem tekmovanju. Ne žulimo samo šolslih klopi, ampak
se vèasih odpravimo v Ljubljano v kino ali povabimo zanimivega predavatelja. Glavni
smoter vsega tega pestrega dogajanja je uèiti se misliti s svojo glavo.

SOCIOLOGIJA DOSEŽKI 2007/2008

Sociologija nas seznanja z znanstvenimi spoznanji o družbi, z možnostmi za sociološko
raziskovanje družbenih pojavov in naèini
sociološkega raziskovanja. Pri tem se dijaki in
dijakinje seznanijo z družbenim pomenom in
uporabnostjo socioloških spoznanj. Poseben
poudarek je na sociološki analizi slovenske
družbe, vendar pa predmet seznanja tudi s
temeljnimi znaèilnostmi drugih sodobnih družb
in kultur.

2009/2010 27
EKONOMSKI PREDMETI
Na ekonomski gimnaziji sta zanimiva podjetništvo in ekonomija, pri kateri dijaki
redno dosegajo najboljše rezultate na maturi in državnih tekmovanjih.
PODJETNIŠTVO
Kdo izmed nas se že ni vsaj enkrat v življenju igral z mislijo, kako bi bilo, èe bi
bili podjetniki, imeli svoje podjetje, služili velike denarce in se prav fino imeli?
Hmm, najbrž vsi… Pa je res v življenju podjetnika
vse tako, kot se sliši?
O tem se dijaki seznanijo ravno pri predmetu
podjetništvo. Zaène se s seznanjanjem o pojmu
podjetništva, nadaljuje z obiski podjetnikov na terenu
in spoznavanjem njihovih zanimivih življenjskih zgodb,
seznanjanje z razliènimi praktiènimi podjetniškimi
in v praksi uporabnimi pojmi ter navsezadnje se dijaki
pojavijo tudi sami v vlogi podjetnika – ustanovijo
podjetje, za katerega sestavijo ustrezen poslovni
naèrt, ki ga na koncu predstavijo svojim kolegom.
Zanimivo? Zelo! Še posebno, èe dijaki pri tem na
papir izlijejo svoje skrite želje in nenavadne ideje…
In ko bom velik, bom podjetnik… temelje smo že
položili, ravno pri nas.

EKONOMSKI TEHNIK – EVROPSKA GLOBALNA DIMENZIJA

Ste pripravljeni na novosti? Želite delati malo drugaèe?
Pridružite se nam lahko v inovacijskem projektu EVROPSKA IN GLOBALNA DIMENZIJA
na ekonomski šoli. Predmetnik je nespremenjen, velik poudarek pa je na:
- medpredmetnem povezovanju,
- timskem pouèevanju (obiski znanih in uspešnih posameznikov),
- projektnem delu,
- sodelovanju med šolami v Sloveniji in tujini (eno in veèdnevne ekskurzije),
- spoznavanju drugih držav in njihovih kultur (veèdnevne strokovne ekskurzije),
- uèenju tujega jezika na sodoben naèin (sodelovanje tujega uèitelja).

28 ŠCRM Kamnik
Ekonomska šola je osrednja slovenska šola za
raèunalniško opismenjevanje na podroèju poslovnih
komunikacij, kjer se dijaki seznanijo s poslovno
informatiko in uporabo sodobnih programskih orodij
pri poslovanju podjetja.
V okviru ekonomskih predmetov se trudimo, da bi
èim bolje povezali teorijo s prakso, zato so dijaki redni obiskovalci razliènih
sejemskih prireditev, kot so npr. Sejem Alpe Adrija turizem ali sejem Kapitala.
Za vzbujanje tekmovalnega duha organiziramo razlièna tekmovanja – iz gospodarskega
poslovanja, raèunovodstva, ekonomije in poslovne matematike. Nekatera med njimi
potekajo s pomoèjo raèunalnikov, najboljšim pa omogoèajo udeležbo na državnih

Mednarodni sejem uènih podjetij Zagreb: 1. mesto; Mednarodni sejem uènih podjetij Celje: 3. mesto;
tekmovanjih.

UÈNO PODJETJE
V tretjem letniku
ekonomske šole
poteka praktièni
pouk v obliki
uènega podjetja,
pri katerem dijaki

DOSEŽKI 2007/2008
pod vodstvom profesoric odkrivajo svet zaposlenih in
poslovanje podjetja. Na razliène zanimive in nenavadne

Državno tekmovanje iz ekonomije: srebrno priznanje.

naèine si nabirajo izkušnje, ki jih bodo potrebovali pri
svojem delu.
PRAVO
Stari Rimljani so rekli, da nepoznavanje prava
škoduje. Tudi danes velja, da se ne bomo mogli
izogniti posledicam, èe nismo vedeli, da je
neko ravnanje prepovedano. Zato se pri pravu
seznanimo z razliènimi pravno urejenimi
podroèji, pri pravnem krožku pa si ogledamo
kako potekajo sodni postopki, obišèemo
parlament, se pogovarjamo, zakaj v Sloveniji
ni smrtne kazni ...

2009/2010 29
EKSKURZIJE IN POTOVANJA
Mladi radi raziskujejo, za kar imajo na naši šoli
zares veliko možnosti, saj se zavedamo, da so
poleg teoretiènega znanja pomembne tudi
praktiène izkušnje. Zanimive so enodnevne ali
dvodnevne geografske in kulturnozgodovinske
ekskurzije po Sloveniji. Vsak letnik obišèe drugo
slovensko pokrajino.

Vsaj enkrat letno se dijaki lahko prijavijo

na eno - ali veèdnevne ekskurzije v
deželo, kjer govorijo tuji jezik, ki se ga
uèijo. Na ekskurzijah v Italijo, Francijo,
Nemèijo, Avstrijo, Veliko Britanijo,
Èeško, Madžarsko in Nizozemsko
poglabljajo svoje znanje jezika in
spoznavajo deželo ter kulturo naroda.

Naravoslovci so še posebej aktivni pri

organizaciji naravoslovnih ekskurzij doma in
v tujini.

Po konèanem tretjem letniku dijaki

potujejo na zakljuène ekskurzije, na
katerih sprošèeno spoznavajo
geografske, zgodovinske in kulturne
zanimivosti izbrane dežele.

30 ŠCRM Kamnik
UMETNOST IN KULTURA
Na literarnih in glasbenih
veèerih se s svojo
ustvarjalnostjo predstavijo
tudi dijaki.

Prihodnost pripada tistim,

ki verjamejov lepoto svojih sanj.
(Eleanor Roosevelt)

Šolska dramska skupina Rudolfi vsako leto pripravi vsaj

eno celoveèerno predstavo in veè literarnih in umetniških
veèerov, na
katerih se
predstavijo že
uveljavljeni
umetniki s
podroèja litera-
ture ali glasbe.

Veèina dijakov obiskuje dijaški abonma v Drami, MGL, Mladinskem gledališèu ali
Domu kulture Kamnik.

Šolski radio RumA. Dijaki – radijci na

zanimiv, izviren naèin pripravljajo oddaje
(kulturni praznik, novo leto, valentinovo,
zakljuèek leta), ostali pa jim z veseljem
prisluhnemo.

2009/2010 31
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Šola ima moèno razvito in razvejano raziskovalno dejavnost, ki pokriva vsa šolska
in obšolska podroèja. Dijaki raziskovalci svoja dela predstavijo na šoli in na državnih
tekmovanjih. Na vsakoletni predstavitvi Gibanje znanost mladini dosegajo dijaki z
mentorji prva mesta na razliènih raziskovalnih podroèjih.
Raziskovalna naloga je izdelek, v katerem dijaki raziskujejo, kar jih zanima. Vanj
morajo vložiti veliko truda, saj raziskovalna naloga ni samo prepis literature,
navajanje dejstev, ampak mora vanjo vsak vdihniti nekaj svojega, edinstvenega.

DIJAKI S POSEBNIM STATUSOM

ŠPORTNIKI, KULTURNIKI IN RAZISKOVALCI
Poseben status lahko pridobijo športniki, ki so èlani
državnih selekcij ali reprezentanc. Šola jim omogoèa, da
si sami doloèijo naèrt ustnega preverjanja, dovoli odsotnost
v èasu trenningov ter po potrebi podaljša roke za izpolnitev
obveznosti iz letnika.
Status kulturnika lahko pridobijo dijaki, ki se poleg šole
aktivno ukvarjajo še s kulturnimi in umetniškimi
dejavnostmi.
Status raziskovalca pridobijo dijaki, ki pod vodstvom
mentorja opravljajo raziskovalno nalogo.

32
INTERESNE DEJAVNOSTI
Na šoli deluje veè kot 50 interesnih dejavnosti s podroèja
športa in rekreacije, naravoslovja, družboslovja,
humanistike, jezikov, raèunalništva, umetnosti, kulture,
ekonomije ...

Motivirani dijaki se udeležujejo tudi predavanj, taborov in tekmovanj v znanju na

šolskih, regionalnih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Nekaj vidnih uvrstitev
že veè let zapored dosegajo na mednarodnem tekmovanju Evropa v šoli. Uspehi na
tekmovanjih jim omogoèijo pridobitev štipendije za nadarjene - Zoisove štipendije.
Ponudba interesnih dejavnosti:

Gibanje znanost mladini - državno tekmovanje: zlato, srebrno in bronasto priznanje;

DOSEŽKI 2007/2008
Mednarodno sreèanje mladih raziskovalcev v Instanbulu.

2009/2010 33
 KROŽEK “SOCIOLOŠKA IMAGINACIJA”
Krožek temelji na naèelu razliènega razumevanja
socioloških pojavov. Sociološka imaginacija je
naèin razmišljanja, saj gre za predstavo, videnje
in razumevanje sociologije same, socioloških
pojavov, objektov, stanj ...
Sociološka dejstva so dana, toda kako jih
posameznik razume, je stvar njega samega.
Rezultati dela so objavljeni v èasopisu Sociološka
imaginacija.

SOCIOLOŠKA DELAVNICA
Sociološka delavnica je sredniška institucija, ki s
pomoèjo sociološke imaginacije daje smisel,
orientacijo in zalogo znanja za potrebe ljudi v
njihovem vsakdanjem življenju. Na šoli ima bogato
tradicijo, saj jo organiziramo že vrsto let. Na
njih obravnavamo teme; od naroda do nacije,
civilizacija in kultura, posameznik in posameznik,
sociologija vsakdanjega življenja, velike osebnosti
v zgodovini, sociologija vsakdanjega življenja,
strukture prostora in èasa, narava raziskovanja
družbenega življenja, (ne)sodelovanje
humanistiènih in družbenih ved. Sociološko
delavnico ustvarjajo dijakinje, dijaki, profesorji
ŠCRM ter ugledni gostje iz javnega in akademskega
življenja.

NOVINARSKI KROŽEK
Zeleno je glasilo novinarskega krožka ŠCRM, v
katerem objavljajo dijaki razliène novinarske
prispevke in beležijo kroniko šole. V vsaki številki
razišèejo zanimivo in aktualno temo (projekt o
Rudolfu Maistru, Jožetu Pleèniku, Slovencih na
Dunaju, Primožu Trubarju).

34 ŠCRM Kamnik
ASTRONOMSKI KROŽEK - RAK
Dijaki, ki jih zanimajo skrivnosti vesolja, se
lahko pridružijo astronomskemu
krožku RAK – primeren je za
vsakogar, ki ga privlaèijo zvezde,
planeti, meglice, kopice,
posuto nebo … Ukvarjajo se z
razliènimi dejavnostmi: opazovanje
nebesnih teles (posebej zanimivo, ko
je lepo vreme), prouèevanje vrtljive
zvezdne karte, spoznavanje novih pojmov
o vesolju, reševanje pouènih kvizov,
gledanje filmov …
Ob lepem vremenu se zadržujejo na
strehi šole, kjer imajo opazovalno
kupolo in teleskop za opazovanje
predvsem noènega neba. Vse, kar si ogledajo, tudi
dokumentirajo: zapišejo v
dnevnik in napravijo nekaj
fotografij. Pripravljajo tudi
predavanja, strokovne ekskur-
zije in enkrat letno astronomski
tabor. Še posebej so ponosni na
glasilo Astro Maister. Èe želiš najti sebe, razmišljaj po svoje. (Sokrat)

KROŽEK UNICEF
V vsakem izmed nas tli otroška želja,
da spremenimo svet na bolje, zato na
šoli deluje krožek UNICEF. V okviru
tega se pogovarjamo o èlenih konvencije
o otrokovih pravicah, sodelujemo pri
mednarodnih akcijah slovenskega
odbora in skušamo v sodelovanje
vpeljati èim širši krog dijakov. Vsak
je lahko ambasador dobre volje.

2009/2010 35
 KROŽEK KEMIJE IN

POZNAVANJE BLAGA
Ekonomski tehniki spoznavajo kemijska podroèja malo drugaèe. Dijaki želijo
nadgraditi kemijsko znanje z ogledi tehnoloških postopkov v podjetjih. Po ogledu
velikih proizvodnih procesov razjasnimo nove pojme z izvajanjem ustreznih
eksperimentov v šolskem laboratoriju.

LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI KROŽEK TER

KROŽEK ARHITEKTURNEGA RISANJA
Ustvarjalnost in navdih dijaki oplemenitijo z razliènimi tehnikami pri krožku, kjer
se pripravljajo tudi na sprejemne izpite na umetniških akademijah. Svoja dela
razstavljajo v šoli in Kamniku.

36 ŠCRM Kamnik
JAMP
Junior
Achievement
Moje podjetje
Splošno znano je, da je podjetništvo pomembno
gonilo inovacij, konkurenènosti in rasti. Na šoli
v okviru krožka deluje program JAMP, ki temelji na praktiènih izkušnjah z izvajanjem
celotnega projekta vodenja podjetja in interakcij z zunanjim okoljem (tj. poslovnim
svetom – pravimi podjetji ali pod neposrednim nadzorom poslovnežev, ki služijo
kot mentorji). Te dejavnosti dijakom omogoèajo, da si pridobijo osnovne poslovne
spretnosti, hkrati pa razvijajo tudi osebne lastnosti, kot so ustvarjalnost, prevzemanje
pobud, odgovornost.
Dijaki po programu razvijejo pravo gospodarsko dejavnost z vodenjem svoje lastne
družbe, ki deluje znotraj zašèitenega okolja in v pedagoške namene, proizvajajo in
prodajajo pa prave proizvode oziroma storitve. Po pripravi poslovnega naèrta in
strategije trženja zaènejo proizvajati proizvod, ki ustreza njihovim naèrtom. Dijaki
prodajajo proizvode ali storitve v šoli ali zunaj šolskega okolja ter vodijo raèunovodsko
evidenco.

RAÈUNALNIŠKI KROŽEK

DOSEŽKI 2007/2008
Dijaki pri krožku spoznajo delovanje omrežij, skrivnosti in pasti spleta. Imajo možnost
priprave na izpite ECDL, ki je svetovno priznan certifikat o poznavanju osnovnih
Evropski likovni nateèaj- Evropa v šoli: objava v biltenu.
Microsoft proizvodov.
Projektne naloge iz
raèunalništva so vedno
zanimive. Vremenska
postaja, ki bo povezana v
svetovno mrežo
amaterskih vremenskih
postaj, je naš veliki
projekt. Udeležujemo se
tekmovanj iz znanja
programiranja. Priprave
potekajo v okviru krožka.

2009/2010 37
PROJEKTI
MEDNARODNA IZMENJAVA
V okviru mednarodne izmenjave sodelujemo s šolami na Èeškem, Danskem, Trgovsko
akademijo v Avstriji in obišèemo srednje šole v Angliji, Nemèiji ter Italiji.
Dijaki in profesorji bivajo pri vrstnikih, spoznavajo deželo, jezik, kulturo, šolski
sistem, izmenjujejo izkušnje in izvajajo skupne
projekte.
Pomerijo se tudi v razliènih športnih tekmovanjih.

PROJEKTNI DNEVI

Uèilnico “prenesemo” v naravo in tam spoznavamo uèno snov na “drugaèen” naèin.

Izvajamo projekte in eksperimentiramo v naravi. Na projektnih dnevih se lotimo
projektov medpredmetno.

38 ŠCRM Kamnik
ŠE NEKAJ INFORMACIJ
¾ MALICA
Šolska kuhinja poleg dveh vrst malice nudi
tudi možnost dietne prehrane. Dijaki pa se
lahko naroèijo tudi na kosilo. Jedilnica ima
atrij na prostem, kjer je mogoèe posedeti v
prijetnem okolju.

¾ UÈBENIKI
Vsi dijaki si lahko izposodijo uèbenike preko uèbeniškega sklada. Izposojnina
znaša 1/3 cene novih uèbenikov. Socialno šibki dijaki si lahko uèbenike izposodijo
brezplaèno.

¾ DIJAŠKE IZKAZNICE
Dijaki lahko naroèijo dijaške izkaznice, s katerimi izkazujejo svoj status, si izposojajo
gradivo v knjižnici in uveljavjajo najrazliènejše popuste.

¾ DIJAŠKA SKUPNOST
Dijaki so organizirani tudi v dijaški skupnosti, kjer oblikujejo svoje predloge in
pobude za boljšo in prijaznejšo šolo. Organizirajo tudi razliène izvenšolske aktivnosti
in prireditve.

¾ ŠOLSKI SERVIS
V šoli je trgovina in fotokopirnica, v kateri izdelujejo tudi barvne in laserske
kopije, vežejo gradiva, jih raèunalniško oblikujejo in gradivo na željo plastificirajo.

2009/2010 39
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Izobraževanje odraslih ima na centru že dolgoletno tradicijo. Letno obiskuje naše
programe do 350 udeležencev ter teèajnikov. Na razpolago imajo programe za
pridobitev izobrazbe ter teèaje.
Med programe za pridobitev izobrazbe sodijo:
ŠOLSKI PROGRAMI ZA ODRASLE: gimnazija, ekonomski tehnik in trgovec /
prodajalec (IV. in V. stopnje).
MATURITETNI TEÈAJ

Teèaji:
VERIFICIRANI TEÈAJI TUJIH JEZIKOV (1. do 5. stopnje): anglešèina, nemšèina,
italijanšèina in francošèina.

TEÈAJI RAÈUNALNIŠTVA: Windows, Excel, Access, ...

Teèaji so organizirani za mladino, odrasle ter podjetja.
Naèeloma vpisujemo dvakrat letno, v jeseni in spomladi.
Za podjetja, ki želijo izvajanje pouka samo za svoje
zaposlene in v svojih prostorih, izvajamo teèaje takrat,
ko je za naroènika najustreznejše. Pouk v jezikovnih
teèajih poteka v manjših skupinah (št. teèajnikov je
odvisno od tipa teèaja). Teèaje, ki so zadnja leta zelo
uspešni pri izobraževanju odraslih, vodijo izkušeni
profesorji.

Z namenom, da bi zvišali kakovost izobraževanja odraslih, smo se vkljuèili v nacionalni

projekt POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje). Tako smo skupaj s še
štirimi srednjimi šolami pod vodstvom Andragoškega centra izdelali model
samoevalvacije, s katerim lažje spremljamo svoje delo in vplivamo na kakovost
pouèevanja, vkljuèevanja odraslih v naše programe, zagotavljanje osebnega
izobraževalnega naèrta ter doseganje rezultatov.
Èe Vas zanimajo podrobnejše informacije, Vam jih z veseljem posredujemo.
Obrnite se na vodjo izobraževanja odraslih.

Telefon: 01 830-32-28
Opredelitev uspešnega življenja:
pogosto se smejati;
pridobiti si spoštovanje bistrih ljudi in naklonjenost otrok;
nauèiti se spoštovati iskreno kritiko in prenesti izdajo lažnih prijateljev;
spoštovati lepoto, najti najboljše v drugih;
zapustiti svet vsaj malo boljši: z zdravim otrokom, vrtno stezico ali boljšo družbo;
vedeti, da so drugi lažje dihali, ker si živel.
Ralph Waldo Emerson

Telefon: 01 830 32 00, 830 32 11, 830 32 12

Telefax: 01 830 32 18
Internet: http://www.sc-rm.net
E-mail:scrm@sc-rm.net

DIREKTORICA ZAVODA
Veronika MATJAŠIČ KALIŠNIK

GIMNAZIJA, EKONOMSKA GIMNAZIJA

ravnateljica: Veronika MATJAŠIČ KALIŠNIK
svetovalec: Pavel ŠKOBERNE

SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA

ravnateljica: Tatjana NOVAK
svetovalka: Darinka VRHOVEC

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Andreja SABATI ŠUSTER
Karmen BELINA

Uredili: Bernarda Trstenjak

Pavel Škoberne
Mare Strehar

Risbe: Karin Škufca