Koristni Organizmi V Vrtu

Koristni organizmi v vrtu
Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le malo ljudi
pozna koristne organizme, ki na biološkem/ekološkem vrtu vzdržujejo škodljivce v
razumnih mejah. Večino zanimajo le škodljivi organizmi in škoda, ki jo ti lahko
povzročijo na pridelkih.
KORISTNI
Knjiga "Koristni organizmi v vrtu" pa govori predvsem o teh naravnih pomočnikih
vsakega ekološkega vrtičkarja, vrtnarja in kmetovalca.
Tu je zbrana le peščica koristnih žuželk in nekaj pajkovcev, ki jih je mogoče najti na
vrtu, polju ali njivi, kjer se ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev in
ORGANIZMI V VRTU
se gnoji le z naravnimi organskimi gnojili.
Večina posnetkov koristnih členonožcev v tej knjigi, je nastala v Istri na majhnem KONTROLA RASTLINOJEDIH VRST ŽUŽELK
zelenjavno zeliščnem vrtu avtorja.
S POMOČJO PLENILSKIH IN
Marko Lengar
PARAZITOIDNIH VRST
Kamnik, september 2007
Marko Lengar
ID: 1248469
www.lulu.com
Marko Lengar
Večina posnetkov koristnih členonožcev je
nastala v Istri, v zelenjavnem vrtu avtorja .
Na tem majhnem prostoru velikem približno
18m2 , kjer se ne uporablja kemičnih
pripravkov za uničevanje škodljivcev in se
gnoji le z organskimi gnojili, predvsem s
kompostom, živi veliko koristnih vrst
členonožcev od različnih žuželk do pajkov in
strig . Nekaj teh organizmov, je
predstavljenih v tej knjigi.
Šestpika polonica Coccinella
septempunctata
Trepetavka - Xanthograma
pedissequm
Če pazljivo opazujemo žuželke, ki letajo okoli

nas, lahko kmalu ugotovimo, da je večina vrst
koristnih, le nekaj je t.i. škodljivcev, ki nam
objedajo vrtnine ali na kak drugačen način
uničujejo pridelke. Nekatere koristne žuželke
so tako majhne, da jih s prostim očesom le
težko opazimo, saj merijo manj kot 1mm,
(parazitoidske osice jajčec), druge so dosti
večje kot so to npr. pikapolonice dobro
poznani pisani hroščki , ki so veliki plenilci
listnih uši.
Osica Pteromalus puparum čaka,
da se gosenica lastovičarja
zabubi
1
Beneficial Arthropods in the Garden
Parasitoids and predators

Preface
Although interest for biological production among gardeners is relatively large, only
few people are familiar with beneficial organisms that on biological garden maintain
pests in reasonable limits.
Majority is interested only in so called pest insects and damage that they can cause
on harvest.
Book “Beneficial arthropods in the garden” speaks first of all about all these
natural assistants, which help each biological gardener, horticulturist and farmer in
his battle against pests.
In the book we can see only small fist of beneficial insects and a few spiders, which
are possible to find in the garden, meadow or field, where chemical preparations for
pest suppression aren’t used and where garden is fertilized with natural organic
fertilizers.
Most of photographs of beneficial arthropods in this book are from author’s small
kitchen garden in Istria.
Predgovor
Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le malo

ljudi pozna koristne organizme, ki na biološkem/ekološkem vrtu vzdržujejo
škodljivce v razumnih mejah. Večino zanimajo le škodljivi organizmi in škoda, ki jo
ti lahko povzročijo na pridelkih.
vrtu, polju ali njivi, kjer se ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje
škodljivcev in se gnoji le z naravnimi organskimi gnojili.
Večina posnetkov koristnih členonožcev v tej knjigi, je nastala v Istri na majhnem
Marko Lengar
2
Kazalo:
BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV ......................................................................7

DVOKRILCI ...........................................................................................................................10
DIPTERA..................................................................................................................................10
MUHE TREPETAVKE - SYRPHIDAE ........................................................................ 11
Trepetavka-Myatropa florea -♀ ................................................................................................. 11
Episyrphus balteatus.................................................................................................................. 12
Xanthogramma pedissequum .................................................................................................... 15
Epistrophe eligans .................................................................................................................. 16
MUHE GOSENIČARKE - TACHINIDAE ..................................................................... 18
Muha goseničarka...................................................................................................................... 20
PRAVE MUHE - MUSCIDAE...................................................................................... 26
Muha - Coenosia attenuata........................................................................................................ 26
ŠILASTE MUHE - THEREVIDAE ............................................................................... 27
Thereva aurata........................................................................................................................... 27
GRABEŽNICE – ASILIDAE ........................................................................................ 28
Asilidae – grabežnica ................................................................................................................. 28
SLOKARICE – RHAGIONIDAE .................................................................................. 29
Chrysopilus asiliformis .............................................................................................................. 29
HRŽICE - CECYDOMIIDAE ....................................................................................... 30
Aphidoletes aphidomyza - imago ............................................................................................... 31
Ličinke Aphidoletes aphidomyza ............................................................................................... 31
POPLESOVALKE -EMPIDIDAE ................................................................................. 32
Poplesovalka v letu .................................................................................................................... 32
DOLGONOGE MUHE - DOLICHOPODIDAE ............................................................. 33
Sciapus sp................................................................................................................................... 33
Medetera sp............................................................................................................................... 34
SCIOMYZIDAE........................................................................................................... 35
Trypetoptera punctulata............................................................................................................. 35
KOŽEKRILCI .........................................................................................................................36
HYMENOPTERA.................................................................................................................36
PRAVI NAJEZDNIKI-ICHNEUMONIDAE ................................................................... 37
Ichneumon suspiciosus............................................................................................................... 37
Ophion luteus ............................................................................................................................. 38
SKOLIJE- SCOLIIDAE ............................................................................................... 39
Dlakava skolija........................................................................................................................... 39
Dlakava skolija........................................................................................................................... 40
Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka....................................................................................... 40
Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka....................................................................................... 40
Dlakava skolija........................................................................................................................... 41
Dlakava skolija (Scolia hirta)-kokon........................................................................................ 41
Scolia hirta išče ličinke minic v kompostu................................................................................ 41
PTEROMALIDE - PTEROMALIDAE........................................................................... 42
Pteromalus puparum.................................................................................................................. 42
ŠČURKOVI NAJEZDNIKI – EVANIOIDEA ................................................................. 43
Mali ščurkov njezdnik................................................................................................................ 43
ENKIRTIDE – ENCYRTIDAE ..................................................................................... 44
Leptomastyx sp........................................................................................................................... 44
ENCYRTIDAE ............................................................................................................ 45
Encyrtus aurantii ....................................................................................................................... 45
3
EULOPIDE – EULOPHIDAE ...................................................................................... 46
Euplectrus sp.............................................................................................................................. 46
Elachertus sp.............................................................................................................................. 47
Diglyphus sp............................................................................................................................... 49
ŠČIPALKARKE - DRIINIDAE ..................................................................................... 50
Ščipalkarka - Neodryinus typhlocybae ...................................................................................... 50
BETILIDE - BETHYLIDAE .......................................................................................... 51
CHALCIDIDAE ........................................................................................................... 52
Brachymeria sp .......................................................................................................................... 52
BRAKONIDE - BRACONIDAE.................................................................................... 53
Aphidius colemani...................................................................................................................... 54
Cotesia glomerata...................................................................................................................... 56
Dacnusa sibirica ........................................................................................................................ 57
Praon sp ..................................................................................................................................... 58
NAJEZDNIKI JAJČEC - SCELIONIDAE..................................................................... 59
Trissolcus sp............................................................................................................................... 59
NAJEZDNIKI JAJČEC - TRICHOGRAMMATIDAE..................................................... 60
Trichogramma sp ...................................................................................................................... 60
ZLATE OSE - CHRYSIDIDAE .................................................................................... 61
Stilbum cyanurum ...................................................................................................................... 61
OSE GREBAČE - SPHECIDAE.................................................................................. 62
Sceliphron curvatum .................................................................................................................. 62
Chilosphex argyrius ................................................................................................................... 62
Sceliphron caementarium .......................................................................................................... 62
Pemphredon lugubris................................................................................................................. 62
Pemphredon lugubris................................................................................................................. 63
Cerceris sp ................................................................................................................................. 64
PRAVE OSE-VESPIDAE............................................................................................ 65
Vespula vulgaris......................................................................................................................... 65
mala osa - Polistes sp................................................................................................................ 67
Vespa crabro.............................................................................................................................. 69
HROŠČI ....................................................................................................................................70
COLEOPTERA........................................................................................................................70
POLONICE - COCCINELLIDAE ................................................................................. 71
Propylea 14 punctata - 14 pika polonica................................................................................... 71
Coccinella septempunctata ........................................................................................................ 71
Psyllobora – Thea- vigintiduopunctata ..................................................................................... 71
Chilocorus bipustulatus ............................................................................................................. 71
14 pika polonica......................................................................................................................... 73
Sedempika polonica ................................................................................................................... 74
Sedempika polonica ................................................................................................................... 75
22 pika polonica......................................................................................................................... 77
Ličinka 22 pike polonice............................................................................................................ 77
Harlekinska polonica – Harmonia axyridis................................................................................ 78
Harmonia axyridis - ♂in ♀........................................................................................................ 79
Harmonia axyridis - jajčeca....................................................................................................... 79
Harmonia axyridis - ličinka ....................................................................................................... 79
Harmonia axyridis - buba........................................................................................................... 79
Chilocorus bipustulatus ............................................................................................................. 80
SNEŽENKE(MEHKOKRILCI)-CANTHARIDAE .......................................................... 81
Rhagonycha fulva....................................................................................................................... 81
Cantharis rustica ....................................................................................................................... 82
4
KRESNICE - LAMPYRIDAE ....................................................................................... 83
Lampyris noctiluca..................................................................................................................... 83
OGNJENI HROŠČI - PYROCHORIDAE .................................................................... 84
Pyrochroa .................................................................................................................................. 84
MEHKOKRILI CVETNI HROŠČI - MELYRIDAE...................................................... 85
Malachyius bipustulatus ........................................................................................................... 85
KRATKOKRILCI - STAPHILINIDAE ........................................................................ 86
Philonthus sp.............................................................................................................................. 86
Paederus littoralis...................................................................................................................... 88
Philonthus sp.............................................................................................................................. 89
Tachinus subterraneus ............................................................................................................... 90
Xantholinus sp ......................................................................................................................... 91
BRZCI -CICINDELIDAE ............................................................................................. 93
Cicindela campestris .................................................................................................. 93
KREŠIČI - CARABIDAE ............................................................................................. 94
Usnjati krešič ............................................................................................................................. 94
Harpalus sp................................................................................................................................ 94
Harpalus sp................................................................................................................................ 94
Poecilus cupreus ........................................................................................................................ 95
Harpalus sp................................................................................................................................ 96
Brachinus crepitans ................................................................................................................... 97
Usnjati krešič ............................................................................................................................. 98
Pravi MRE ŽEKRILCI .....................................................................................................99
NEUROPTERA.......................................................................................................................99
TANČIČARICE - CHRYSOPIDAE ............................................................................ 100
tančičarica – Chrysopa perla ................................................................................................... 100
Italochrysa italica- laška tančičarica ....................................................................................... 102
RJAVE TANČIČARICE - HEMEROBIIDAE .............................................................. 103
rjava tančičarica - Micromus angulatus.................................................................................. 103
VOŠČENI MREŽEKRILCI - CONIOPTERYGIDAE .................................................. 104
Pritlikavi voščeni mrežekrilec - Coniptreryx pygmaea ........................................................... 104
raznokrilci - STENICE.............................................................................................105
ŠČITASTE STENICE – PENTATOMIDAE ............................................................... 106
Arma custos.............................................................................................................................. 106
MALE PLENILKE – NABIDAE .................................................................................. 107
Prostemma aeneicolla.............................................................................................................. 107
Himacerus mirmicoides ........................................................................................................... 108
Nabis rugosus........................................................................................................................... 109
ROPARSKE STENICE – REDUVIIDAE ................................................................... 110
Rhynocoris sp........................................................................................................................... 110
ANTOKORIDE – ANTHOCORIDAE ......................................................................... 111
Orius sp.................................................................................................................................... 111
TRAVNIŠKE STENICE – MIRIDAE.......................................................................... 112
Dicyphus sp.............................................................................................................................. 112
Deraeocoris ruber.................................................................................................................... 113
Macrolophus caliginosus ......................................................................................................... 114
bogomolke ......................................................................................................................115
mantodea ........................................................................................................................115
BOGOMOLKE - MANTIDAE..................................................................................... 116
bogomolka................................................................................................................................ 116
strigalice .........................................................................................................................117
DERMAPTERA ....................................................................................................................117
5
STRIGALICE - FORFICULIDAE............................................................................... 118
strigalica................................................................................................................................... 118
DRUGI KORISTNI .................................................................................................................119
ČLENONOŽCI .........................................................................................................................119
PAJKOVCI - ARACHNIDA........................................................................................ 120
Aphantaulax sp (Gnaphisidae) ................................................................................................ 120
Lorinoides sclopetarius (Araneidae) ....................................................................................... 120
Osasti pajek – Agriope bruennichi (Araneidae) ...................................................................... 120
Cyclosa conica (Araneidae)..................................................................................................... 120
Pajek skakač – ( Salticidae)..................................................................................................... 120
Araniella opistographa ( Araneidae)....................................................................................... 120
PRAVE SKALNE STRIGE - LITHOBIIDAE............................................................... 121
Navadna striga ......................................................................................................................... 121
PRAVE OZKE STRIGE - GEOPHILIDAE ................................................................. 122
Ozka striga ............................................................................................................................... 122
ŠKODLJIVI ORGANIZEM ................................................................................................... 124
KORISTNI ORGANIZEM .................................................................................................... 124
KAZALO ................................................................................................................................. 126
6
BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV
Vodilo vsakega ekološkega vrtnarja oziroma pridelovalca je biološka raznovrstnost. Znano

je, da so biološki sistemi z vrstno raznolikostjo bolj stabilni, manj občutljivi in tudi bolj
prilagodljivi na morebitne spremembe v okolju.
Raznolikost pa ne pomeni le množico različnih vrtnin, temveč tudi raznolikost živalskega
sveta. Zavedati se moramo, da v vrtu tudi tako imenovani škodljivci predstavljajo
pomemben del populacije, brez katere tudi »koristni« organizmi ne morejo preživeti.
V naravnem okolju, v katerega človek ne posega
z naravi tujimi sredstvi, so prisotni tako
»škodljivi« kot tudi »koristni« organizmi, ker se
med njimi vzpostavi ravnotežje. Ekološki vrtnar
mora stremeti za tem, da tudi v svojem vrtu
ustvari tako okolje, kjer bodo »škodljivi« in
»koristni« organizmi v stalnem ravnovesju.
Z rastlinjem zaraščeni obrobki vrtov in njiv so
primerno življenjsko okolje za mnoge koristne
organizme. So odlična skrivališča za hrošče
krešiče in kratkokrilce. Drobno cvetoče križnice
in druge cvetnice so dober vir medičine in
peloda za parazitoidske osice in druge žuželke, ki se v odraslem stanju prehranjujejo z
medičino in cvetnim prahom. Predstavljajo tudi rezervat koristnih organizmov, v primeru,
ko v obupu, zaradi velikega števila škodljivcev na pridelkih, uporabimo za njihovo zatiranje
kemične pripravke. Z vzdrževanjem takih »rezervatov«, ki morajo biti dovolj široki in katere
seveda ne smemo škropiti s pesticidi, omogočimo preživetje koristnim organizmom, ki se s
teh površin lahko dokaj hitro razširijo tudi na predele z gojenimi
rastlinami, ko te napadejo škodljivci. Tako se na primer lahko na travne bilke naselijo
vrstno specifične listne uši (Sitobion avenae), ki iz trav sesajo rastlinske sokove, ne zaidejo
pa na vrtnine in na vrtu ne povzročajo škode. Te uši so za koristne plenilske organizme
odličen vir hrane v času, ko na vrtu ne morejo
najti primerne hrane, obenem pa se zaradi
njih zadržujejo v bližini vrtnih gredic, na
katere se lahko hitro vrnejo, če žlahtne
vrtnine napadejo listne uši, ki so sicer njihova
običajna hrana.
Čeprav se zanimanje za ekološko pridelavo
hrane pri pridelovalcih povečuje, je
razmeroma malo napisanega o koristnih
organizmih, ki na naravni način poskrbijo, da
se škodljivci premočno ne razmnožijo. Pri
danes udomačenem, tako imenovanem
»konvencionalnem« pridelovanju hrane, se
problem škodljivih organizmov brez
pomislekov rešuje s kemičnimi pripravki, ki brez izjeme uničujejo tako škodljive kot tudi
koristne organizme. Tudi kemični pripravki, ki so bolj ali manj specifični, da bi delovali
proti točno določenemu škodljivcu, so biocidi, se pravi snovi, ki uničujejo življenje in
pokončajo ne le škodljive organizme, temveč tudi njihove naravne sovražnike.
Izkušnje so pokazale, da uporaba kemičnih pripravkov v daljšem obdobju pusti posledice, ki
so v nasprotju s pričakovanji in namenom uporabe. Ker so škodljivi organizmi bolj
prilagodljivi in bolj odporni kot njihovi naravni sovražniki, se na območjih, kjer so jih
skušali zatreti s kemičnimi pripravki, hitreje razmnožujejo. Ugotovljeno je bilo na primer,
da piretroidi, ki sicer zaradi zelo kratke karenčne dobe veljajo za nenevarne oz. za manj
nevarne in so najpogosteje uporabljeni insekticidi za zatiranje listnih uši, ubijejo poleg
7
listnih uši tudi več kot 75% koristnih žuželk, ki pridejo v stik z insekticidom. Učinek
piretroidov na koristne žuželke je precej daljši, kot učinek na listne uši, zato se uši hitreje
opomorejo in razmnožijo. Če jih želimo
zatreti, moramo vrtnine vedno znova škropiti
s piretroidi. Na ta način na škropljenih
področjih popolnoma onemogočimo
razmnoževanje in razvoj koristnih
organizmov, naravnih plenilcev listnih uši.
Pri ekološki pridelavi se ne zavedamo le
tega, da s kemičnimi pripravki ne moremo
uničiti vseh škodljivih organizmov, temveč
tudi tega, da so ti, po našem mnenju
škodljivci, potrebni za preživetje koristnih
organizmov, ki vzdržujejo ravnovesje in ne
dovoljujejo prekomernega razmnoževanja
škodljivcev. Vsak tako imenovani škodljivec
ima vsaj enega plenilca in/ali parazitoida. Za
omogočanje vzpostavitve biološkega ravnotežja na vrtu in drugih pridelovalnih površinah,
moramo dobro poznati tako škodljivce, kot tudi koristne organizme.
Če pazljivo opazujemo žuželke, ki letajo okoli nas, lahko kmalu ugotovimo, da je večina
vrst koristnih, le nekaj je škodljivcev, ki objedajo vrtnine ali na kak drug način uničujejo
pridelke. Nekatere koristne žuželke so tako majhne, da jih s prostim očesom le težko
opazimo, druge so dosti večje in dobro poznane, na primer pikapolonice. Glede na način
prehranjevanja in zatiranja škodljivih organizmov, lahko razdelimo koristne žuželke v dve
skupini: predatorje in parazite / parazitoide. Predatorji ali plenilci so ponavadi večji od
organizmov, s katerimi se prehranjujejo. Za svoj razvoj in preživetje ulovijo in pojedo
veliko količino plena.
S pojmom paraziti (zajedavci) označujemo organizme, ki odvzemajo hrano iz telesa drugih

organizmov – svojih gostiteljev, s čemer sicer svojemu gostitelju škodujejo, vendar ga
direktno ne ubijejo.
Parazitoidi pravimo žuželkam, ki zajedajo druge žuželke in gostitelja ob svoji preobrazbi
iz ličinke v bubo ali odraslo žival tudi ubijejo. Parazitski so le v času svojega larvalnega
življenja.
Parazitoidi so večinoma manjši od svojega plena, ki ga običajno uporabljajo kot živo zalogo
hrane za svoje potomstvo. Odrasli parazitoidi se
le redko prehranjujejo z istim plenom kot
njihove ličinke, raje se sladkajo z medičino ali
pelodom oziroma ližejo izločke listnih uši.
Glede na njihov način zajedanja, lahko parazite
in parazitoide razdelimo na ektoparazite in
endoparazite . Ektoparaziti (zunanji paraziti) so
pritrjeni na zunanji strani gostitelja, od koder
izsesavajo njegove telesne tekočine.
Endoparaziti (notranji paraziti) žive v gostitelju
in ga zajedajo od znotraj.
Parazitoidi lahko zajedajo gostitelje, ko so ti v
različnih stadijih svojega razvoja: jajčeca,
ličinke, bube ali odraslega osebka. Samica parazitoida poišče gostitelja in nanj ali vanj
izleže eno ali več jajčec. Iz jajčeca se razvije ličinka oziroma po poliembrioniji več ličink, ki
se začnejo prehranjevati s svojim gostiteljem. Ponavadi gostitelj živi naprej in se tudi
prehranjuje, vendar ne doseže stanja odrasle žuželke. Nekateri parazitoidi so pri izbiri
gostiteljev zelo specifični in zajedajo le določeno vrsto žuželk ali vsaj zelo sorodne vrste,
drugi niso tako izbirčni in ležejo svoja jajčeca v različne vrste žuželk.
Ker je veliko parazitoidov zelo majhnih in večino svojega življenja preživijo skriti kot
8
ličinke v svojih gostiteljih, so ljudem skoraj neznani. Le malo pridelovalcev se zaveda,
kako pomembni so pri zniževanju števila vrtninam škodljivih žuželk. Lahko rečemo, da ima
vsaka žuželka, ki objeda ali izsesava vrtnine svojega parazitoida ali plenilca. Večina
parazitoidov pomembnih pri biološki kontroli škodljivih žuželk in drugih nevretenčarjev,
je iz redov kožekrilcev (Hymenoptera)
in dvokrilcev (Diptera).
Parazitizem oz. zajedalstvo ni tako
hitro opazno kot predatorstvo oz.
plenilstvo. Hitro lahko opazimo
plenilca, recimo odraslo pikapolonico
ali njeno ličinko, ki se prehranjuje z
rastlinskimi ušmi. Potrebno pa je nekaj
znanja in pazljivo opazovanje
dogajanja v okolju, da odkrijemo
parazita v gostitelju ali odraslega
parazitoida, ki išče svojega gostitelja. S
pomočjo lupe lahko opazujemo majhne
osice iz družin Mymaridae, Scelionidae
in Trichogrammatidae, ki zajedajo
jajčeca drugih žuželk (listnih stenic, kapusovega belina, repičnega belina, ...). Napadena
jajčeca pogosto spremenijo barvo in potemnijo. Tudi nekateri napadeni gostitelji lahko
spremenijo barvo, včasih pa skozi gostiteljevo povrhnjico opazimo ličinko zajedavca.
Le zelo pozoren opazovalec lahko opazi na primer majhne, parazitske osice, ki ležejo svoja
jajčeca v listne uši. Iz jajčeca se izleže ličinka, ki se sprva hrani s sokovi listne uši, kasneje
pa ji požre notranje organe in se v mrtvi gostiteljici zabubi. Čez nekaj dni si kot odrasla
osica pregrize pot na prostost.
Kapusov belin (Pieris brassicae) in repni belin (Pieris rapae) imata več parazitoidnih
sovražnikov. Nekateri parazitoidi, na primer parazitska osica, izleže svoja jajčeca v jajčeca
kapusovega /repnega belina. Napadena jajčeca kmalu spremenijo barvo. Sprva rumena
jajčeca potemnijo in iz njih se nikoli ne razvijejo gosenice, ki bi objedale liste kapusnic,
temveč parazitoidne osice. Drugi parazitoidi, kot na primer osica kapusovega goseničarja,
pa izležejo svoja jajčeca v gosenice kapusovega /repnega belina. Ličinke parazitoida, ki se
razvijejo iz jajčec v gosenici, se hranijo z maščobnim tkivom in manj pomembnimi organi
živega gostitelja. Predno se gosenica gostiteljica zabubi, si ličinke parazitoida utrejo pot iz
nje in se zabubijo ob njenem mrtvem telesu.
9
DVOKRILCI
DIPTERA
 Muhe trepetavke - Syrphidae

 Muhe goseničarke - Tachinidae
 Prave muhe - Muscidae
 Šilaste muhe - Therevidae
 Grabežnice – Asilidae
 Slokarice - Rhagionidae
 Hržice - Cecydomiidae
 Poplesovalke – Empididae
 Dolgonoge muhe - Dolichopodidae
10
MUHE TREPETAVKE - SYRPHIDAE
Trepetavka-Myatropa florea -♀
Red – ordo dvokrilci -Diptera

Podred - subordo prave muhe kratkorožke- Brachycera
Družina – familia trepetavke – Syrphidae
velikost 12-16mm
Odrasli: medičina
Ličinke: odmrli organski material
Myatropa florea je muha trepetavka (Syrphidae) po obliki telesa podobna

muham kalnicam (Eristalis tenax) iz iste družine.
Odrasle muhe trepetavke videvamo od pomladi do jeseni na različnih
cvetovih, kjer se hranijo z medičino. Na oprsju lahko opazimo rumeno črni
vzorec, ki naj bi predstavljal stilizirano človeško lobanjo, čeprav v
stiliziranem vzorcu lahko vidimo tudi letečega netopirja. Pri samcu se velike
oči na temenu stikajo, pri samicah pa je med očmi vrzel.
Ličinka lahko živi v vodi in diha skozi dolgo cevko na zadnjem koncu telesa,
enako kot to počno ličinke kalnic. Cevka sega do površine vode, tako da
ličinka diha atmosferski kisik. Vseeno pa ličinka ni pravi vodni organizem saj
lahko živi tudi v kompostu in vlažnem lesu. Zaradi dolge cevke na zadnjem
delu telesa – repu, so ličinke znane tudi kot podganjerepe ličinke.
Odrasle muhe so koristne, ker oprašujejo rastline, njihove ličinke pa zato,
ker odmrli organski material predelujejo v kompost.
11
TREPETAVKE - SYRPHIDAE
Episyrphus balteatus
Red – ordo dvokrilci - Diptera

Družina – familia trepetavke - Syrphidae
Velikost: 7-11mm
Odrasli: pelod, medičina
Ličinke: plenijo listne uši
Zamolklo oranžen zadek trepetavke Episyrphus balteatus ima črne prečne

črte.Velike rjavo rdeče oči se pri samcih na temenu stikajo, pri samicah pa ne.
Poleti jih lahko videvamo kako letajo med cvetlicami, kjer se hranijo z medičino in
pelodom, ali pa letajo med kolonijami listnih uši, kamor samice odlagajo svoja
jajčeca.
Iz jajčeca se izleže drobna, brezglava mušja ličinka, ki se prične hraniti z listnimi
ušmi v bližnji okolici. Ker se ličinka hrani z listnimi ušmi pretežno ponoči, jih le s
težavo opazimo, še posebno v začetku, ko so ličinke še zelo majhne. Po nekajkratni
levitvi in ko je pospravila že lepo število listnih uši, se ličinka zabubi v zavetnem in
manj vidnem delu rastline, skrita pred možnimi plenilci. Bube so hruškaste oblike.
Po nekaj dneh mirovanja, se iz bub izležejo odrasli osebki.
12
Samica leže jajčeca v bližino majhnih kolonij listnih uši, vendar v primeru
škropljenja z insekticidi, jajčeca oziroma mlade ličinke trepetavke pomorimo in
tako onemogočimo naravno zaščito rastlin.
Ker se odrasli osebki prehranjujejo z medičino in pelodom, je priporočljivo ob
vrtovih in njivah saditi rastline, ki proizvedejo veliko peloda kot so npr. facelija
(Phacelia tanacetifolia), ajda (Fagopyrum esculentum), ali razne kobulnice kot
so npr. koriander (Coriandrum sativum), koper (Anethum graveolens), kumina
(Carum carvi), sladki janež (Pimpinella anisum). S sajenjem teh rastlin
povečamo število trepetavk, ki bodo izlegale večjo količino jajčec, več ličink pa
bo hitreje uničilo veliko število listnih uši.
Buba trepetavke je hruškaste oblike
Episyrphus balteatus na sadežu kakija
13
ličinka trepetavke z listno ušjo
Jajčece trepetavke med

kolonijo listnih uši
Ličinka trepetavke se hrani z

listno ušjo.
Jajčece in ličinka trepetavke med kolonijo listnih uši
14
Xanthogramma pedissequum

Velikost: 7-11mm
Ličinke: plenijo koreninske uši
Xanthograma je muha trepetavka, katere telo s svojo lesketajočo črno-rumeno

podobo zgleda tako, kot da bi bilo izdelano iz plastike. Samica poišče kolonije
mravelj iz rodu Lasius in med nje izleže svoja jajčeca. Mravlje Lasius so znane po
tem, da pod zemljo gojijo koreninske uši, ki izločajo sladke sokove, s katerimi se
mravlje hranijo. Čeprav mravlje uši varujejo pred plenilci, so ličinke trepetavk
Xanthograma našle način, kako prelisičiti mravlje, da jih ne preganjajo medtem
ko uspešno plenijo in se hranijo z ušmi z mravljinčjih pašnikov.
15
Epistrophe eligans

Velikost: 8-11mm
Ličinke: Predatorske, koreninske uši
Muha trepetavka Epistrophe eligans, katere ličinke uspešno plenijo med

kolonijami listnih uši (stran 14) , po barvnem vzorcu nekoliko spominja na
trepetavko kalnico (Eristalis sp.)
16
Scavea pyrastri Sphaerophoria scripta - samec
Syrphus ribesii Syrphus ribesii - ličinka
Paragus pecchioli Paragus pecchioli - ličinka
17
MUHE GOSENIČARKE - TACHINIDAE
Red: Diptera
Družina: Tachinidae – goseničarke
Gostitelj: gosenice metuljev, ličinke hroščev, listne stenice
Muhe goseničarke so številna družina dvokrilcev. Lahko bi jim rekli tudi koristne muhe,
saj se njihove ličinke-žerke, kar je razvidno tudi iz imena, prehranjujejo predvsem kot
parazitoidi gosenic metuljev, ličink listnih os, hroščev, pa tudi stenic in nekaterih drugih
členonožcev. Odrasle muhe goseničarke se hranijo z medičino, zato so pomembni
opraševalci rastlin, ližejo pa tudi sladke izločke listnih uši in kaparjev.
Značilnost muh goseničark je kosmato telo. Predvsem imajo razvite ščetinaste izrastke
na oprsju, na 4.- 6. členu zadka in na nogah. Odrasli osebki dosežejo velikost od 5 mm
pa tja do 2 cm, so večinoma rjavo črno obarvani, lahko se tudi kovinsko svetijo in so zelo
podobni navadni domači muhi ali mesarski muhi, le da so bolj kosmati. Večina samic muh
goseničark nima primernega legla, s katerim bi svoje jajčece vsadile v telo gostiteljske
žuželke, zato nekatere samice goseničark ležejo svoja jajčeca direktno na površino
gostiteljske gosenice. Na taki gosenici lahko že s prostim očesom opazimo bela jajčeca
goseničarke. Nekatere muhe goseničarke pa ležejo mikroskopsko majhna jajčeca na
rastlinje, s katerim se prehranjujejo gosenice gostitelja. Gosenica ob obžiranju listja
požre tudi jajčece muhe goseničarke, iz katerega se nato v prebavnem traktu gostitelja,
razvije mušja ličinka, ki se prične hraniti z gostiteljevim tkivom. Ličinka se sprva hrani z
manj pomembnimi tkivi gostitelja, tako da se ta razvija naprej. Ob koncu razvoja
gostiteljske ličinke ali tedaj, ko se ta zabubi, si mušja žerka iz metuljeve ličinke ali bube
izvrta izhod. Gostiteljska ličinka pri tem pogine, ličinka muhe goseničarke pa se zabubi
v zemlji.
Marsikateri zbirateljski gojitelj metuljev in njihovih gosenic, je že mnogokrat doživel
razočaranje, ko se je iz metuljeve bube, namesto pričakovanega metulja, razvila muha.
Stadij bube traja 15-20 dni, toda večina muh goseničark v stadiju bube prezimi v zemlji.
Spomladi se iz bub izležejo odrasle muhe. Samice po parjenju zopet poiščejo gostitelja,
katerega izležejo jajčeca...
Večina muh goseničark ni specializiranih na točno določenega gostitelja in zajedajo
različne vrste gosenic metuljev, nekatere pa so ozko specializirane in parazitirajo le
določeno vrsto.
18
Muha goseničarka- Trichopoda pennipes

Družina – familia muhe goseničarke - Tachinidae
Velikost: 9-12mm
Odrasli: medičina
Ličinke: parazitoidi listnih stenic – zelena smrdljivka
Domovina muhe goseničarke Trichopoda pennipes je Amerika. V Evropo so jo

namenoma zanesli v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem za
omejevanje populacij zelene smrdljivke (Nezara viridula). Ta stenica je tudi pri
nas pogost škodljivec vse od obale pa tja do kraškega roba. Škodo dela predvsem
na poljih fižola, krompirja, paradižnika in paprike, pa tudi v nasadih breskev in
citrusov.
Odrasla muha goseničarka Trichopoda pennipes ima oranžen zadek, črno
žametasto glavo in oprsje ter temna krila. Značilna zanjo je vrsta črnih resic na
zadnjih nogah. Velika je približno toliko kot domača muha.
Samice ležejo eno ali več majhnih belo sivih jajčec na površino telesa ličink in
odraslih listnih stenic. Iz jajčeca, odloženega na površino telesa stenice, se razvije
žerka, ki se takoj zavrta v telo stenice in živi v stenici kot notranji parazit. V
gostitelju preživi le ena sama žerka goseničarke. Tam prezimi in si šele spomladi
prevrta izhod na prostost, pri čemer stenica pogine, žerka pa se v zemlji zabubi.
Iz bube se v pozni pomladi ali zgodnjem poletju izležejo odrasle muhe.
19
Muha goseničarka- Trichopoda pennipes.
Muha goseničarka- Trichopoda pennipes.
20
Muha goseničarka
Muha goseničarka-Phryno vetula
21
Ličinka muhe goseničarke na gosenici Chrisodeixis chalcites
Jajčeca muhe goseničarke na listni stenici Nezara viridula-zelena smrdljivka
22
Buba muhe goseničarke ob parazitirani bubi repnega belina Pieris rapae
Muha goseničarka leže jajčece na gosenico lastovičarja (Papilio machaon)
23
Muha goseničarka - Mintho rufiventris
Tachinide: Dexia rustica
24
Muha goseničarka- Ectophasia crassipennis

Družina – familia muhe goseničarke - Tachinidae
Velikost: 5-9mm
Odrasli: medičina
Ličinke: parazitoidi listnih stenic – zelena smrdljivka
To toploljubno vrsto goseničarke najdemo v južni Evropi in toplejših predelih srednje

Evrope.
Ectophasija je parzitoid listnih stenic, predvsem parazitira stenice iz rodu Pentatomide,
kot je zelena smrdljivka parazitira pa tudi stenice iz rodu Coreidae and Lygaeidae.
Odrasle goseničarke se rade zadržujejo na majhnih cvetovih kobulnic, kjer se hranijo z
medičino.
Samica na listno stenico odloži jajčece iz katerega se hitro izleže ličinka, ki se zavrta v
notranjost stenice, kjer se prehranjuje z notranjimi deli stenice. Ličinka v stenici tudi
prezimi in stenico zapusti šele naslednjo pomlad ter se v zemlji zabubi, stenica pa pogine.
25
PRAVE MUHE - MUSCIDAE
Muha - Coenosia attenuata

Družina – familia Prave muhe - Muscidae
Velikost: 4-6 mm
Odrasli: leteče žuželke, predvsem dvokrilce kot so gljivarice
žalovalke in druge manjše žuželke
Ličinke: plenilci v zemlji živečih žuželk in njihovih ličink
Coenosia attenuata je majhen a učinkovit plenilec manjših letečih žuželk.

Ponekod jo poznajo pod imenom »ubijalska muha« in jo kot uspešnega predatorja
uporabljajo v biološki kontroli škodljivcev v rastlinjakih. Nekoč južno Palearktična
vrsta, je dane razširjena po celem svetu. V hladnejših severnejših predelih je
omejena na življenje v rastlinjakih, južnenje pa jo najdemo tudi v naravi. Zgornji
posnetek je iz Ljubljanske okolice.
Muha podobno kot grabežnice čaka na izpostavljenih lokacijah svoj plen, ki ga lovi
v letu. Mrtve ali plazeče žuželke jo ne zanimajo. Lovi predvsem druge dvokrilce
kot so žalovalke, gobarice in vinske mušice, v rastlinjakih pa pogosto tudi
rastlinjakovega ščitkarja.
26
ŠILASTE MUHE - THEREVIDAE
Thereva aurata
Red – ordo dvokrilci - diptera

Družina – familia šilaste muhe - Therevidae
Velikost: 9-12mm
Odrasli: nektar in druga tekoča hrana
Ličinke: plenilci v zemlji živečih manjših žuželk
Ti dvokrilci imajo podolgovato, rumenkasto rjavo do črno telo, ki je pogosto precej

dlakavo. Po obliki in dlakavosti nekoliko spominjajo na grebače (Asilidae), vendar v
nasprotju z grebačami, nimajo tako kosmatega »obraza« in brazde med očmi.
Velike mrežaste oči se pri samcih skoraj stikajo na temenu. Tipalke imajo tri
segmente, obustne okončine pa so prilagojene sprejemanju tekoče hrane.
Ličinke, sloki beli črvički s temno glavo, živijo v zemlji in se prehranjujejo
predatorsko z manjšimi žuželkami v zemlji. Odrasle muhe se prehranjujejo z
nektarjem in drugo tekočo hrano.
27
GRABEŽNICE – ASILIDAE
Asilidae – grabežnica

Družina – familia grabežnice - Asilidae
Velikost: 3 – 50mm
Odrasli: plenilci drugih žuželk
Pri grabežnicah je lahko razpon velikosti zelo velik, saj so nekatere zelo majhne,
le 3 mm, druge pa zrastejo tja do 5 cm. Večina vrst meri od 9 - 15 mm. Telo je
ovalno in podolgovato. Večinoma so zelo dlakave, nekatere vrste pa so tudi gole,
vendar imajo vse grabežnice kosmato glavo z značilno "brado". Na glavi imajo
velike fasetne oči, med katerimi je karakteristična ugreznitev in tri majhna očesca
- oceli.
Odrasle grabežnice si na odprtem sončnem mestu izberejo opazovalnico, od koder
v letu lovijo druge žuželke. Njihova hrana so predvsem razni dvokrilci, kožekrilci,
stenice, metulji, pa tudi hrošči.
Samica izleže jajčeca na rastline ali v zemljo. Tudi ličinke so, tako kot odrasle
grabežnice plenilci. Hranijo se s členonožci, ki žive v zemlji.
28
SLOKARICE – RHAGIONIDAE
Chrysopilus asiliformis

Družina – familia slokarice - Rhagionidae
Velikost: 6 – 8mm
Slokarice so majhni, do srednje veliki plenilski dvokrilci (od 3 – 20 mm). Večinoma

so slokarice sivo - rjavo obarvane, vitke z dolgimi nogami in velikimi očmi, ki se
pri samcih na temenu skoraj stikajo. Tipalke so kratke.
Odrasle slokarice lovijo druge leteče žuželke, medtem, ko so njihove ličinke, ki
živijo v zemlji, pod listjem in lubjem vsejedci ali pa se prehranjujejo z žuželkami
in njihovimi ličinkami v zemlji in stelji.
Pogoste so od maja do avgusta v na travnikih, ob obronkih gozdov in vrtovih z
bujno vegetacijo.
29
HRŽICE - CECYDOMIIDAE
Hržica (Cecydomiidae): Aphidoletes aphidomyza

Družina – familia hržice - Cecydomiidae
Velikost: 2,5mm
Odrasli: se prehranjujejo s sladkimi izločki listnih uši
Ličinke: plenilci listnih uši
Aphidoletes aphidomyza je majhna mušica hržica. V nasprotju z drugimi hržicami, ki

so rastlinski paraziti (tvorijo šiške) in sesajo rastlinske sokove, se ličinka A.
aphidomyze prehranjuje z listnimi ušmi. V Evropi pa tudi v Aziji so hržice prisotne v
naravnem okolju, množično pa jih tudi gojijo v insektarijih, za biotsko zaščito rastlin.
Odrasla hržica meri v dolžino približno 2,5 mm. Z dolgimi nogami, vitkim telesom in
parom kril, spominja na komarja. Samci imajo dolge in dlakaste, nazaj zavihane
tipalnice, s katerimi iščejo samice, ki so temnejše in imajo nekoliko krajše tipalke.
Odrasle živali so aktivne predvsem ponoči, od sončnega zahoda do sončnega vzhoda.
Kakor nočne metulje, tudi njih privablja svetloba luči. Po sončnem zahodu oplojene
samice izležejo majhna, približno 0,1 do 0,3 milimetre velika jajčeca oranžne barve.
Da bi potomstvu zagotovile dobro preskrbo s hrano, izležejo jajčeca v večje kolonije
listnih uši. Količina jajčec, ki jih samica odloži, je odvisna od količine hrane, ki jo je
imela v času ličinke in pozneje v stadiju odrasle žuželke. V svojem kratkem življenju
odloži več kot sto jajčec.
Po 2-3 dnevih se iz jajčec razvijejo majhne, oranžne ličinke, ki se prehranjujejo z
ušmi. Svojo hrano najdejo v krogu nekaj centimetrov od mesta, kjer so se izlegle.
30
Ličinka hržice listno uš najprej omami in sicer tako, da ji vbrizga v telo strup. Ta
povzroči, da se notranji organi razgradijo v kašasto maso, ki jo ličinka posesa.
Na koncu ostane le še hitinasti ovoj listne uši. Odvisno od vrste uši, s katerimi se
hrani, se barva ličinke spreminja v oranžno, rdečo, sivo ali rjavo. Po 7-14 dneh
prehranjevanja ličinka zraste do velikosti 2-3 mm, nakar se v rjavem kokonu,
prekritem z ostanki uši in delci zemlje, zabubi v zemlji. Iz bube se po tednu ali dveh
izleže odrasla žuželka. V zmernem pasu hržice preživijo zimo v stadiju bube.
Odrasle mušice se hranijo z medeno roso, sladkimi izločki listnih uši. Če imajo hrane
dovolj, živijo od 7 do 10 dni.
Tam, kjer hržice Aphidoletes aphidomyza komercialno izkoriščajo v namene biotske
zaščite, priporočajo uporabo 1 hržice na 10 kvadratnih metrov, pri istočasni uporabi
parazitoidov, kot sta Aphidius colemani ali Aphidius ervi ali drugih plenilcev, kot so
na primer različne polonice in tančičarice.
Aphidoletes aphidomyza
- imago
Ličinke Aphidoletes
aphidomyza
31
POPLESOVALKE -EMPIDIDAE
Poplesovalka v letu

Družina – familia poplesovalke - Empidiade
Velikost: 2 – 12 mm
Odrasli: Plenilci drugih žuželk, medičina
Ličinke: plenilci žuželk v zemlji
Poplesovalke so visoko specializirana

skupina dvokrilcev. Nekatere imajo prve
ali zadnje noge preoblikovane tako, da
lahko z njimi zagrabijo plen in dolgo
sesalo, s katerim potem plen prebodejo in
izsesajo. Znane so po tem, da samci
snubijo samice s prinašanjem ulovljenih
žuželk. Samice med svatbenim plesom
darilo sprejmejo in med parjenjem
pojedo. Plenilske ličinke živijo v zemlji,
trohnečem lesu ali v vodi, kjer se
prehranjujejo z drugimi žuželkami in
njihovimi ličinkami.
Poplesovalka počiva na listu
32
DOLGONOGE MUHE - DOLICHOPODIDAE
Sciapus sp

Družina – familia dolgonoge muhe - Dolichopodidae
Odrasli: plenijo druge žuželke
Ličinke: se prehranjujejo saprofitsko v zemlji
Odrasle dolgonoge muhe so velike od 1 do

9 mm, razmeroma vitkega telesa in
značilno dolgih nog. V večjih skupinah jih
najdemo ob vodah, posamezne osebke pa
lahko vidimo tudi na travnikih in poljih.
Večina dolgonogih muh ima kovinsko
svetlikajoče zelenomodro ali bronasto
zeleno telo, toda muhe iz vrst Achalcus,
Argyrochlamys, Neurigona, Xanthochlorus
in Xanthina so rumenkasto rjave, iz vrst
Micromorphus in Medetera pa črnorjave.
Odrasli osebki so predatorji, ki se prehranjujejo z manjšimi členonožci in
kolobarniki. Med njihov najštevilčnejši plen sodijo manjši dvokrilci – trzače in
komarji, sledijo listne uši, skakači (Collembola), Psocoptera, ličinke hroščev
rilčkarjev, prvi stadiji gosenic metuljev itd. Življenjski prostor ličink so vlažna
področja ob rekah, jezerih ali morju, v mahu in trhlem lesu. Prehranjujejo se
saprofitsko, z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi ostanki.
33
DOLGONOGE MUHE – DOLICHOPODIDAE
Medetera sp
Družina – familia dolgonoge muhe - Dolichopodidae
Odrasli: plenijo druge žuželke
Ličinke: So tudi plenilci
Medetera je majhen plenilski dvokrilec, ki se prehranjuje z manjšimi

nevretenčarji, predvsem žuželkami in njihovimi ličinkami. Na njenem jedilniku
so skakači (Colembola), listne uši (Aphididae), ličinke in odrasle hržice
(Cecidomyiidae, resarji(Thysanoptera), pršice (Acarina), pa tudi ličinke hroščev
(Coleoptera) in listne stenice (Heteroptera).
34
SCIOMYZIDAE
Trypetoptera punctulata
Družina – familia Sciomyzidae
Odrasli: nektar
Ličinke: plenilci polžev pljučarjev
Evropske Sciomyzidae so majhne do

srednje (2 – 14mm) velike muhe.
Večinoma so rumeno rjave, redko črne.
Ličinke se prehranjujejo kot predatorji
ali parazitoidi polžev pljučarjev. Nekaj
vrst se prehranjuje z jajčeci polžev
Trypetoptera punctulata je 4,2 -6,4mm
velik dvokrilec. Telo rjavo rumeno z
večjimi rjavimi lisami po zadku in
majhnimi rjavimi pikami na oprsju in
glavi. Krila so rjava z belimi lisami, oči
oranžno rdeče.
35
KOŽEKRILCI
HYMENOPTERA
 Prave ose-Vespidae
 Pravi najezdniki - Ichneumonidae
 Skolije- Scoliidae
 Ščipalkarke - Driinidae
 Enkirtide - Encyrtidae
 Eulopide - Eulophidae
 Ščurkovi najezdniki - Evanioidea
 Pteromalide - Pteromalidae
 Najezdniki listnih uši - Aphelinidae
 Pripotne ose-stezičarke – Pompilidae
 Ose grebače - Sphecidae
 Brakonide - Braconidae
36
PRAVI NAJEZDNIKI-ICHNEUMONIDAE
Ichneumon suspiciosus
Red – ordo kožekrilci - Hymenoptera

Družina – familia pravi najezdniki - Ichneumonidae
Odrasli: medičina
Ličinke: parazitoidi gosenic nočnih metuljev
Pravi najezdniki so velika skupina parazitoidnih žuželk, ki so pomembne pri kontroli

in uničevanju velikega števila človeku škodljivih žuželk.
Nekateri najezdniki love pajke, večina pa za hrano ličink uporabi ličinke drugih
žuželk, predvsem gosenice metuljev, grizlic ali kot hiperparaziti zajedajo ličinke
drugih najezdnikov.
Odrasli najezdniki se prehranjujejo predvsem z medičino, zato jih lahko pogosto
videvamo na cvetovih kobulnic ali jih srečujemo, ko s svojimi dolgimi tipalnicami
preiskujejo okolico in iščejo gostitelje. Ko samica najde primernega gostitelja, vanj
ali nanj z leglom izleže svoje jajčece. Ličinka, ki se razvije iz jajčeca se sprva hrani
z manj vitalnimi organi in tkivi, tako da gostitelj živi še naprej, raste, se razvija in se
lahko celo zabubi. Parazitoidske ličinke se šele ob koncu svojega razvoja posvetijo
tudi vitalnejšim organom in tako ubijejo svojega gostitelja ter v ali na ostanku
mrtvega gostitelja zabubijo v svilnatem kokonu. Odvisno od vrste in velikosti
gostitelja in vrste in velikosti parazitoida se v enem gostitelju nahaja od 1 do 100 ali
več parazitoidskih ličink.
Ichneumon suspiciosus je črni najezdnik z rumeno opasanim zadkom in rumenimi
nogami katerega pogosto vidimo na malih cvetovih kobulnic .Imajo ličinke, ki so
notranji parazitoidi gosenic nočnih metuljev.
37
PRAVI NAJEZDNIKI – ICHNEUMONIDAE
Ophion luteus

Družina – familia pravi najezdniki - Ichneumonidae
velikost 15-20mm
Odrasli: medičina
Ličinke: parazitoidi gosenic metuljev
Prave najezdnike spoznamo po

vitkem telesu, preščipnjenem pasu
in večinoma dolgem leglu pri
samicah.
Ophion luteus je rdeče oranžni
najezdnik, ki v pozno poletnih in
jesenskih nočeh pogosto prileti k
luči. V nasprotju z večino pravih
najezdnikov, ima Ophionova samica
kratko leglo, s katerim leže jajčeca
v gosenice različnih metuljev.
Ličinke so endoparaziti (notranji
zajedalci) gosenic.
38
SKOLIJE- SCOLIIDAE
Ščetinasta skolija (Scolia hirta)

Družina – familia skolije - Scoliidae
Velikost: 16-22mm
Odrasli:
Ličinka: zunanji parazit ličink hroščev skarabejev
V poznem poletju se najprej izležejo samci skolij, teh velikih in miroljubnih os.
Med stalnim preletavanjem ozemlja, kjer se bodo izvalile samice, čakajo da se le-
te pojavijo. Takoj, ko se katera prikaže iz zemlje/komposta, sledi parjenje. Po
parjenju prične samica z iskanjem ličink skarabejev npr. zlatih minic, ki žive v tleh
in kompostu. Ko samica skolije najde ličinko minice, jo z želom omrtviči in na
spodnjo stran ličinkinega zadka izleže jajčece, iz katerega se razvije osja ličinka.
Ličinka živi kot zunanji parazit na ogrcu, dokler ga popolnoma ne izsesa. Nato si
ličinka izdela kokon, v katerem preživi zimo, spomladi pa se zabubi.
39
Skolije- Scoliidae
Dlakava skolija (Scolia hirta)
Ščetinasta skolija (Scolia hirta)-ličinka

Ličinka dlakave skolije kot zunanji parazit na omrtvičeni ličinki zlate minice
Ščetinasta skolija (Scolia hirta)-ličinka

Ličinka skolije izdeluje kokon v katerem bo prezimila
40
Skolije- Scoliidae
Ščetinasta skolija (Scolia hirta)
Ščetinasta skolija (Scolia hirta)-kokon

Kokon dlakave skolije ob ostanku izsesane ličinke zlate minice
Scolia hirta išče ličinke minic v kompostu
41
PTEROMALIDE - PTEROMALIDAE
Pteromalus puparum

Družina – familia pteromalide - Pteromalidae
Velikost: 3-4 mm
Odrasli: se prehranjujejo z nektarjem
Ličinke: parazitoidi bub metuljev
Samice čakajo da se gosenica zabubi namesto latovičarja mlade osice Pteromalusa
Pteromalus puparum je drobna pteromalidna osica, katere ličinke so notranji

parazitoidi zabubljenih gosenic metuljev, predvsem belinov (Pieris sp.).
Odrasle osice se prehranjujejo z nektarjem. Samice so svetleče črno obarvane in
približno 3-4 mm velike, samci pa so kovinsko zelenorjavi in nekoliko manjši.
Medtem, ko se barva zdrave, neparazitirane bube belina spremeni iz zelene ali sive
v rumenkasto belo, se buba metulja, ki jo parazitirajo ličinke omenjene osice,
počasi obarva zamolklo rjavo. V parazitirani bubi mrgoli veliko število majhnih
zajedalskih ličink, ki se kasneje tudi same zabubijo. Po približno treh tednih
opazimo na bubi metulja luknjice, skozi katere prileze v kratkem času vse polno
drobnih pteromalidnih osic. Osice se še nekaj časa zadržujejo na ostankih bube in v
njeni bližnji okolici.
Samica pteromalidne osice lahko v svojem življenju izleže do 700 jajčec. Iz ene
same bube metulja pa se lahko izleže od 100-200 osic.
42
ŠČURKOVI NAJEZDNIKI – EVANIOIDEA
Mali ščurkov njezdnik - Brachygaster minutus

Družina – familia ščurkovi najezdniki - Evanioidea
Velikost: 7-8mm
Odrasli: medičina
Ličinke: parazitoidi jajčec ščurkov
Domovina malega ščurkovega najezdnika je verjetno bližnji vzhod, od koder se je

razširil proti severu v Evropo in Severno Ameriko.
Samica te osice leže jajčeca v jajčne kapsule ščurkov. Zaradi močne povrhnjice
jajčne kapsule potrebuje samica od 15 do 30 minut, da prodre v kapsulo in vanjo
izleže eno belo jajčece. Iz tega jajčeca se razvije ličinka močnih čeljusti z več
majhnimi zobci, ki ji omogočajo, da si prevrta pot skozi lupino v notranjost
ščurkovega jajčeca. Ličinka se hrani z jajčno vsebino, raste in se še dvakrat levi.
Tretja stopnja ličinke se v jajčni kapsuli ščurka zabubi. Iz bube se razvije odrasla
osica , ki si na enem koncu jajčne kapsule, skozi okroglo nazobčano odprtino,
pregrize pot na prostost .
Odrasle ščurkove najezdnike privabljajo drobni cvetovi kobulnic, iz katerih srkajo
medičino.
43
ENKIRTIDE – ENCYRTIDAE
Leptomastyx sp

Družina – familia enkirtidae - Encyrtidae
Velikost: 3 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: Parazitoidi volnatega kaparja
Leptomastix je mala, okoli 3mm velika osica iz družune Encyrtidae. Skoraj vse vrste te
družine so parazitoidi kaparjev. L. dactylopii je jantarjevo rumene barve, z dolgim
tipalkami, s katerimi išče volnate kaparje. L epona je temnejše rjave barve.
Samica izleže v roku 10 do 14 dni od 80 do 100 jajčec v tretjo razvojno stopnjo ličinke ali v
odraslega kaparja. Ličinka se prehranjuje s telesnimi sokovi kaparja in ga skoraj v celoti
požre. Ostane le kaparjeva povrhnjica, ki otrdi potemni in tvori mumijo, ki ščiti bubo
parazitoidske osice. Ko se iz bube razvije odrasla osica, si ta pot na prostost pregrize skozi
odprtino v koži mumije. Razmerje med samci in samicami je približno 1:1. Iz neoplojenih
jajčec se razvijejo samci, ti se razvijejo tudi v primeru,ko je imela ličinka osice premalo
hrane.
Parazitoidska osica je aktivna do jeseni, ko nizke temperature in osvetlitev zmanjša njeno
aktivnost pri parazitiranju kaparja. V toplih in vlažnih poletnih mesecih, lahko Leptomastix
parazitira do 90% populacija volnatega kaparja.
Razvoj od jajčeca do odrasle osice traja v ugodnih pogojih 3-4 tedne.
44
ENKIRTIDE – ENCYRTIDAE
Encyrtus aurantii

Družina – familia Encyrtidae
Velikost: 2-3 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi kaparjev- oljkov kapar (Saissetia oleae), plosnati
kapar (Coccus hesperidum), kapar (Saissetia coffeae),
(Parasaissetia nigra)
Od 3-4mm velika rjava osica, z belimo obarvanimi konci nog z veliko glavo in
kijastimi tipalkami, spominja na mravljo. Samica odlaga jajčeca v različne vrste
kaparjev. Predvsem v ličinke v tretji in četrti fazi razvoja. Samica odlaga
neoplojena (haploidna) jajčeca iz katerih se razvijejo samci in oplojena (diploidna)
jajčeca iz katerih se razvijejo samice. Jajčece, ki ga samica odloži na rob
kaparjevega ščitka, je s cevko povezano z zunanjostjo tako, da lahko dobiva zrak.
Ker ličinka, ki se razvije iz jajčeca, za dihanje potrebuje zrak , ostaja povezana s
cevko z okoljem. Pred zabubljenjem, si ličinka v notranjosti kaparja izgradi
nekakšno kamrico, povezano s trahejami gostitelja, kar omogoča bubi, da dobiva
zrak, ki ga diha njen gostitelj, šele takrat ličinka prekine osnovno povezavo z
okoljem preko cevke in se v zračni kamrici zabubi. Ko se končno iz bube razvije
odrasel osebek, si pregrize pot na prostost in šele takrat gostitelj pogine.
45
EULOFIDE – EULOPHIDAE
Euplectrus sp

Družina – familia eulopide - Eulophidae
Velikost: 1-1,5mm
Odrasli: nektar
Ličinke: zunanji parazitoidi gosenic
Ličinke Euplectrusa so družabni in zanimivi parazitoidi rastlinojedih gosenic

metuljev. Zaradi načina parazitiranja jih uvrščamo med ektoparazite (zunanje
zajedalce), saj živijo in se hranijo
na »hrbtu« gosenice, ki se še
naprej hrani in premika po
gostiteljski rastlini. Ko ličinke
gostiteljsko gosenico izsesajo, se
na ali ob ostankih njenega telesa
zabubijo. Zanimivi posebnosti sta
v tem, da ličinke izdelajo kokon,
kar je sicer neznačilno za
Chalcidoidne ose, ter da rahel
kokon izločijo iz malpigijevih cevk
in ne obustnih predilnih žlez, kar
je običajno za druge ličinke
kožekrilcev, ki tvorijo kokone.
Ličinke izdelajo rahel kokon iz svilenih niti s katerimi se pričvrstijo na izsesano mrtvo telo
gosenice.
46
EULOFIDE – EULOPHIDAE
Elachertus sp
Družina – familia eulofide - Eulophidae
Velikost: 1-1,5mm
Odrasli: nektar
Ličinke: zunanji parazitoidi gosenic
Elachertus je mala osica iz družine Eulophidae. Njihove ličinke se kot zunanji

paraziti prehranjujejo s tkivom gosenic metuljev. Samica osice odloži sorazmerno
velika jajčeca na gosenico metulja. Najraje nekje med panožice gosenice, kjer so
jajčeca bolj varno usidrana. Kmalu se iz jajčec izležejo majhne, črvičase osje
ličinke. Sprva so ličinke zeleno obarvane, kasneje v razvoju pa se barva spremeni v
rumeno-rjavo in pred zabubljenjem postanejo smetanasto bele. Ko se ličinke osic
izležejo iz jajčec in pričnejo izsesavati gosenico se ta preneha prehranjevati. Po
nekaj dneh gosenica pogine ličinke osic pa se še naprej prehranjujejo s truplom
gosenice, dokler jo popolnoma ne izsesajo tako da ostane le še koža gosenice. Nato
se ličinke prenehajo prehranjevati, zapustijo truplo gosenice in se v bližini
zabubijo. Pred zabubljenjem iz črevesa izločijo tekočino, ki se na zraku strdi in
pritrdi bubo na podlago. Za Eulofide je značilno, da ličinke le redko izločijo kokon.
Pogosto se prekrijejo le s tankim slojem svilenih niti, katere izločajo iz
modificiranih malpigijevih cevk in ne iz obustnih žlez kot je to običajno za druge
ličinke kožekrilcev, ki tvorijo kokone. Elachertus pa izloči iz črevesja le nekaj
tekočine, ki se na zraku strdi in pritrdi bubo na podlago, ki za svojo zaščito tvori
močno kutikulo.
47
Iz bube se po tednu dni najprej izležejo samci, ki počakajo na izleganje samic s
katerimi se parijo takoj, ko te prilezejo iz bube
Oplojene samice se pred leženjem jajčec prehranjujejo s sladkimi sokovi,
medičino ter tudi sokovi svojih žrtev na katere izlega svoja jajčeca, kjer pridobi
dovolj beljakovin za zorenje svojih sorazmerno velikih jajčec.
Elachertus sp-
ličinke na
gosenici
Ličinke nato izločijo

vsebino črevesa,
postanejo bele in se
zabubijo. Buba je
sprva belo-siva,nato
povrhnjica otrdi in se
obarva črno
48
EULOFIDE - EULOPHIDAE
Diglyphus sp
Red–ordo: kožekrilci - Hymenoptera

Družina–familia: eulopide - Eulophidae
Velikost: 1,5-2,5mm
Odrasli: plenilci ličink listnih zavijačev
Ličinke: zunanji parazitoidi listnih zavijačev
Diglifus, zelo majhna, črna predatorska osica iz družine eulopid, je koristen

pomočnik pri zatiranju ličink listnih zavijačev, ki se hranijo z listno sredico
peteršilja, zelene, pastinaka...
Odrasle osice se prehranjuje z ličinkami listnih zavijačev, ličinke osice pa te
škodljivce zajedajo. Samica z želom paralizira ličinko listnega zavijača in poleg nje
izleže eno do tri jajčeca. Najpogosteje paralizira ličinke na drugi stopnji razvoja, ki
so v list izdolble približno do 2 cm dolg rov. Po kratkem rovu v listu, ki se ne širi,
lahko sklepamo, da je ličinka listnega zavijača paralizirana in ne more nadaljevati z
uničevanjem lista. Iz jajčec osice se izležejo parazitoidne ličinke, ki od zunaj
zajedajo paralizirano ličinko listnega zavijača.
Ličinka diglifusa je sprva prozorno bela, nato rumenkasta in v tretji fazi modro
zelena. Na koncu svojega razvoja se v tunelu listnega zavijača zabubi. Po nekaj
dnevih se iz bube izleže odrasla osica, ki skozi odprtino na zgornji strani lista
odleti.
49
ŠČIPALKARKE - DRIINIDAE
Ščipalkarka - Neodryinus typhlocybae

Družina – familia ščipalkarke - Driinidae
Velikost: 3-4 mm
Odrasli: nektar, ličinke medečega škržatka
Ličinke: zunanji parazitoid ličink medečega škržataka Metcalfa pruinosa
Neodryinus typhlocybae je zelo aktiven parazitoid medečega škržata, katerega so v

osemdesetih letih iz Amerike ponevedoma zanesli v Italijo, od koder se je razširil tudi
na ozemlje Slovenije. Tako kot njenega gostitelja, so tudi parazitsko osico N.
typhlocybae prinesli iz Amerike, toda namenoma. Po programih biološke kontrole
medečega škržata, naj bi pomagala pri zatiranju tega škodljivca. Danes lahko
najdemo parazitsko osico tudi na ozemlju Slovenije.
Samica osice poišče nimfe medečega škržata in vanje leže svoja jajčeca. Iz jajčec se
razvijejo parazitoidne ličinke, ki nimfo zajedajo. Na telesu parazitirane nimfe lahko
opazimo nekakšno cisti podobno tvorbo, polno ličink. Ko ličinka parazitoida doraste,
se zabubi pod mrtvim in izpraznjenim hitinastim telesom žrtve. Odvisno od klimatskih
pogojev, se izleganje odraslih osic iz kokonov lahko odloži do naslednje pomladi
oziroma do zgodnjega poletja, ko se izlegajo medeči škržati, s katerimi se odrasle
osice tudi prehranjujejo.
Kokoni, ki prezimijo, so sprva videti kot mali beli, kasneje prozorni pokrovčki, ki
varujejo bubo. Najdemo jih na listju, lubju in vejicah rastlin, kjer so ličinke
parazitirale nimfe medečega škržata.
S požiganjem odpadlega listja in grmičevja v zgodnjih spomladanskih mesecih,
uničimo tudi veliko prezimujočih bub parazitske osice, ki bi sicer v predelih, kjer je
medeči škržat nadležen škodljivec, preprečevale njegovo prekomerno razmnoževanje
in s tem zmanjševale škodo, ki jo ta škodljiva žuželka dela na posevkih.
Zapredek parazitoidne osice Neodryinus typhlocybae
50
BETILIDE - BETHYLIDAE

Družina – familia betilide - Bethylidae
Velikost: 3-4 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: ektoparaziti ličink metuljev in hroščev
Po obliki telesa so betilide zelo podobne mravljam. Samice so pogosto nekrilate,

lahko pa sta brez kril oba spola. Večinoma so to majhne, črne ali črno rjave žuželke,
nekatere pa so črne z rdeče rjavim oprsjem.
Številčnejše so v tropih in toplih krajih. Nekaj
vrst betilid je tudi v Evropi, kjer ličinke
parazitirajo gosenice metuljev in ličinke
hroščev. Med njimi so pomembne vrste, ki
zajedajo skladiščne škodljivce prehrambenih
izdelkov, kot so ličinke mokarjev, in moljev na
primer krhljevrga molja (Plodia
interpunctella) in vešče (Anagasta
kuehniella), ki se hrani z moko.
51
CHALCIDIDAE
Brachymeria sp leže jajčece v bubo

Družina – familia Chalcisidae
Velikost: 4-6 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi bub metuljev
Mala črna osica z rumenimi lisami in značilno odebeljenima prvima deloma zadnjih
nog (femur in tibia). Samica odloži jajčece v bubo metuljev. Iz jajčeca se razvije
ličinka, ki požre notranjost bube in se v nato v njej zabubi. Po končanem razvoju
tako iz bube namesto metulja prileze mala osica.
52
BRAKONIDE - BRACONIDAE
Brakonide so velika družina samotarskih os. Te koristne ose so večinoma rdeče rjavo
črno obarvane in razmeroma majhne (ca. 7 – 12 mm ali manjše). Niso tako vitke kot
njihove sorodnice iz družine pravih najezdnikov (Ichneumonidae). Zadek je
praviloma kratek in debelejši v primerjavi z dolgimi vitkimi zadki pravih
najezdnikov. Tipalke so večinoma dolge, leglo pa je lahko dolgo kot pri
Ichneumonidnih osah ali pa kratko. Zanesljivo ločevanje med njimi in pravimi
najezdniki, pa je lahko le po
pregledu žilnatosti kril.
Odrasle ose najdemo na
cvetovih, kjer se prehranjujejo
z medičino in cvetnim prahom,
zato je za ekološkega vrtnarja
pomembno, da ima v vrtu
posajene rastline, ki
privabljajo te majhne
parazitoide. To so rastline z
majhnimi , plitvimi cvetovi, iz
družine križnic in kobulnic,
kjer je medičina za ta majhna
bitja lahko dostopna.
Podobno kot pravi najezdniki,
so tudi brakonide, večinoma
tesno povezane s specifičnimi gostitelji za posamezno vrsto. Med njihovimi gostitelji
so večinoma gosenice dnevnih in nočnih metuljev, ličinke dvokrilcev , listne uši,
ličinke os in ličinke ali odrasli hrošči.
Če opazimo majhne bele ali rumene kokone na ali ob gosenici, so to v veliki
verjetnosti kokoni gosenic brakonidnih os, ki so zapustile svojega gostitelja in se
zabubile ob oz. na mrtvi gosenici. Tudi napihnjene mumije listnih uši so lahko delo
brakonidne osice oz. njihovih ličink.
53
Aphidius colemani

Družina – familia brakonide - Braconidae
Velikost: 3 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi listnih uši
Aphidius colemani je vitka črna osica, z rumeno rjavimi nogami, dolgimi

antenami(tipalkami) in dobro vidnimi žilami na krilih. Njena velikost je zelo
odvisna od velikosti gostiteljske listne uši, vendar se vedno giblje okoli 3mm.
Samica ima šiljast zadek, medtem ko je zadek samca zaokrožen in krajši.
Samica odloži jajčece v listno uš tako, da spodviha zadek in z leglom injecira
jajčece v uš. Parazitira tako nimfe kot tudi odrasle listne uši. V prvih dneh (3 dni),
je parazitirana uš zelo aktivna in izsesa še več listnih sokov in izloči več sladkih
izločkov - medene rose, odrasla lahko tudi izlega nove ličinke - nimfe. Nato se v
listni uši razvije ličinka osice, ki prične jesti uš. Prične z ne vitalnimi organi,
kasneje pa se loti tudi vitalnih in po približno sedmih dnevih hranjenja, izvrta
luknjico na spodnji strani uši ter jo prilepi na podlago. Ličinka v uši ustvari svilnat
kokon, kar povzroči stvarjenje t.i. mumije. Listna uš nabrekne, postane rjavkasta
in dobi usnjat izgled. Po nekaj dneh (čas je odvisen od temperature okolja) se iz
bube razvije odrasla osica, ki izvrta okroglo luknjico na zgornji strani mumije in jo
zapusti.
54
Celoten razvoj osice Aphidius colemani ,od jajčeca do odrasle žuželke, traja ob
ugodnih pogojih približno 14 dni, kar je več kot razvoj listnih uši (ca.9 dni). Vendar
samica Aphidiusa v svojem življenju, ki traja 2-3 tedne, izleže nekaj sto jajčec –
največ v prvih štirih dnevih po izleganju iz bube - kar omogoča vzdrževanje
populacije listnih uši v še sprejemljivem številu, posebno tam, kjer je osica
prisotna in ne škropimo rastlin z insekticidi. Žal pri nas še ni možno dobiti v prodaji
osic Aphidiusa v obliki parazitiranih listnih uši – mumij, katere ob ugotovljenem
napadu uši, raztrosimo med napadeno kulturo.
Parazitska osica, ki je normalno prisotna v okolju, najde populacije listnih uši v
velikih oddaljenostih po »alarmnih signalih«, katere oddaja ranjena rastlina
(poškodbe tkiva zaradi sesanja), na kratke razdalje pa zazna uši po vonju izločene
medene rose. Odrasle osice se v nasprotju z njihovim potomstvom, hranijo z
medičino in sladkimi izločki listnih uši – medeno roso. Samci se razvijejo iz
neoplojenih jajčec, ki jih leže samica v začetku po izleganju ali pa ob koncu
svojega življenja. Razmerje med samci in samicami je običajno 1:2.
Aphidius sp
55
Cotesia glomerata ob kokonu(zapredku) na listu brokolija

Velikost: 7 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi gosenic belina - Pieris rapae, P. brassicae
Kapusov goseničar je približno 7 mm velika črna osica iz družine Brakonid, ki

nekoliko spominja na krilato mravljo ali majhno mušico. Samica, večinoma že takoj,
ko se razvije iz bube, prične z leženjem jajčec v gosenice repnega ali kapusovega
belina. Vsaka samica izleže v svojem življenju od 150 - 200 jajčec. Jajčeca leže
najraje v prvo generacijo gosenic belinov. V vsako gosenico izleže več jajčec, tako
da se v gosenici razvije od 16 - 52 ličink. Ličinke se hranijo s tkivom gostitelja,
sprva z maščobnimi zalogami in manj pomembnimi tkivi gosenice, kar omogoča
gosenici nadaljnji razvoj in rast do časa, ko bi se morala zabubiti. Ob koncu razvoja,
ki traja od 15 - 20 dni, pa si izvrtajo pot na prostost in se, na ostanku gostiteljske
gosenice ali v bližini, zabubijo v rumenkastih kokonih. Življenjski cikel od jajčeca
do odrasle osice traja od 22 - 30 dni, odvisno od temperature. Ker gosenice belina
žive še dolgo po tistem, ko so vanje izležena jajčeca parazitioidnega kapusovega
goseničarja, se sprva število gosenic na posevkih ne znižuje. V prvi generaciji
metuljev, kapusov goseničar ne prispeva veliko k znižanju populacije škodljivih
gosenic, šele kasneje pride do izraza zmanjšanje števila odraslih metuljev in s tem
manjše število novo izleglih gosenic belina.
Učinkovitejši parazitoid od Cotesia glomerata je Cotesia rubecula, ki v gosenico
belina izleže eno samo jajčece iz katerega se razvije ličinka, ki se hitreje razvija in
zato tudi hitreje uniči gosenico škodljivega metulja.
56
Dacnusa sibirica

Velikost: 2,5 - 3 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi listnih zavrtačev
Dacnusa, črna osica z dolgimi tipalkami je endoparazit ličink listnih zavijačev.

Samica poišče mlade ličinke listnega zavijača, najraje ličinke prve ali druge
stopnje, s tipalkami locira položaj ličinke v
listu in v vsako ličinko izleže po eno
jajčece. Ličinka osice živi v ličinki listnega
zavijača, dokler se ta ne zabubi, nato se
parazitoidna ličinka osice preobrazi v drugo
in tretjo stopnjo ličinke, ki požre
zabubljeno ličinko zavijača in se v bubi
zavijača še sama zabubi. Nekaj dni predno
bi se iz bube izlegli novi listni zavijači, se iz
bube izležejo nove osice, ki prično
parazitirati nove ličinke zavijačev. Samica
lahko odloži do 150 jajčec , kar pomeni, da
lahko uniči prav toliko listnih zavijačev.
57
Praon sp

Družina – familia brakonide – Braconidae ( Aphiididae)
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi listnih uši
Praon je majhna polifagna osica, ki občasno

parazitira tudi krilate uši, ki parazitoida prenesjo
na večje razdalje. Odrasle osice merijo od 2.5-
3mm, imajo rjavo telo in svetleče črno glavo.
Odrasli se hranijo z medičini, ličinke so parazitoidi
listnih uši. Samica izleže največ jajčec v 4-5
dnevih po izleganju iz kokona. Izbira drugo in
tretjo razvojno stopnjo listne uši, ki se še nadalje
razvija in celo izlega mlade uši. Proti koncu
razvoja, se ličinka osice prebije iz listne uši in se
pod prazno hitinasto lupino uši zabubi v svilnatem kokonu, ki pritrja mumijo uši na
podlago. Po 2-3 tednih se iz kokona razvijejo odrasle osice ki nadaljujejo z iskanjem
novih uši, v katere ležejo svoja jajčeca.
58
NAJEZDNIKI JAJČEC - SCELIONIDAE
Trissolcus sp
Družina – familia Scelionidae
Velikost: 1-2 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi jajčec listnih stenic
Trissolcus je majhna, s prostimi očmi komaj opazna črna osica, ki zajeda predvsem
jajčeca zelene listne stenice (Nezara viridula in Palomena prasina), pri nas najbolj
pogoste na Primorskem.
Odrasle osice se parijo takoj po izleganju iz gostiteljevih jajčec, katera so v stadiju
ličinke zajedale. Samica odloži po eno jajčece v gostiteljsko jajčece listne stenice.
Povprečno lahko odloži od 200 do 300 jajčec. Odrasle žuželke zapustijo gostiteljevo
jajčece po 9 - 12 dneh. Celoten ciklus od jajčeca do odrasle žuželke traja približno 23
- 30 dni.
Trissolcus sp na jajčecih zelene smrdljivke ♀Trissolcus sp na jajčecih zelene

smrdljivke
59
NAJEZDNIKI JAJČEC - TRICHOGRAMMATIDAE
Trichogramma sp
Družina – familia Trichogrammatidae
Velikost: < 1 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi jajčec metuljev
Trichogramma je majhna, manj kot 1mm velika, s prostimi očmi komaj opazna osica,
ki zajeda predvsem jajčeca metuljev. Razširjene so po vsem svetu, množično pa jih
tudi gojijo za zatiranje jajčec različnih škodljivih metuljev.
Ko samica najde jajčeca gostitelja z leglom izvrta v jajčece luknjico in v jajčece
odloži eno ali več jajčec odvisno od velikosti gostiteljskega jačeca. Ličinka, ki ima tri
stadije razvoja se po tem, ko se je hranila z vsebino gostiteljevega jajčeca v jajčecu
tudi zabubi. Jajče gostitelja se pri tem temno obarva.
Parazitirano jajčece belina Trichogramma sp - ♂in ♀
60
ZLATE OSE - CHRYSIDIDAE
Stilbum cyanurum

Družina – familia zlate ose - Chrysididae
Velikost: 9 - 12 mm
Odrasli: nektar
Ličinke: parazitoidi os grebač zidark, lončark, čebel zidark
Zlate ose (Chrysididae) se večinoma raznobarvno kovinsko svetijo. Obarvanost

telesa je odvisna predvsem od loma svetlobe na fino skulpturiranem hitinskem
oklepu in manj od vsebnosti raznobarvnih pigmentov.
Samice vrste Stilbum cyanurum imajo dolgo in močno teleskopsko leglo, s katerim
lahko izvrtajo vhod v glinena gnezda os grebač-zidark in vanje ležejo svoja jajčeca.
Samica najprej omoči gnezdo gostiteljske ose z
izločkom iz ust ter nato vrta z leglom v gnezdo.
Postopek nekajkrat ponovi, tako da prodre v
gnezdo in v kokon gostitelja izleže svoje jajčece.
Odprtino nato zapre z razmočenim blatom.
Gostitelji Stilbum cyanurum so lahko ose in
čebele iz rodu grebač zidark (Sceliphron), os
lončark (Eumenes), čebel zidark (Chalicodoma in
Megachile), ki vse izdelujejo gnezda (lončke) iz
blata.
Zlate ose sicer nimajo žela za obrambo, zato pa
kažejo drugačno obrambno morfološko prilagojenost. Njihov izbočeni-konkavni
zadek je močno sklerotiziran in jim omogoča skrivanje tipalk in okončin pod
usločeno telo. Tako preprečijo, da bi jih poškodovale druge ose in čebele medtem,
ko vstopajo v njihova gnezda.
61
OSE GREBAČE - SPHECIDAE
V družini os grebač so odrasli osebki (imagi) solitarno-prosto živeči, kar pomeni, da ne

živijo v urejenih skupinah z delitvijo dela kot je pri socialnih osah. Samice večine
rodov si v zemlji izkopljejo gnezdilno kamrico in vanjo znosijo paralizirane žuželke ali
pajkovce, s katere pozneje od zunaj zajedajo parazitoidne ličinke os. Nekatere
samice, predvsem manjše vrste, delajo gnezda v rovih, ki so jih v les izkopali hrošči,
spet druge gradijo gnezda iz blata kot na primer ose grebače -zidarke.
Ose grebače za svoj zarod večinoma lovijo le določeno vrsto plena. Nekatere se
specializirajo za pajkovce, druge za kobilice, nekatere lovijo ličinke ali hrošče
rilčkarje, manjše vrste pa love in paralizirajo tudi listne uši. Nekatere znosijo plen v
kamrice, odložijo jajčeca ter nato kamrice zaprejo in se za zarod ne zmenijo več. Pri
nekaterih vrstah pa samice sprotno prinašajo plen zarodu, dokler se ta ne zabubi.
Odrasli osebki se večinoma prehranjujejo s cvetnim nektarjem in pelodom, oziroma
ližejo mano - sladke izločke listnih uši.
Sceliphron curvatum Chilosphex argyrius-grebača_kobiličarka
Sceliphron caementarium Pemphredon lugubris
62
OSE GREBAČE – SPHECIDAE
Pemphredon lugubris

Družina – familia ose grebače - Sphecidae
Velikost: 4-5 mm
Odrasli: listne uši, nektar in cvetni prah
Ličinke: listne uši
Mala, popolnoma črna osica

Pemphredon lugubris iz družine os
grebač si ustvari gnezdo v zapuščenih
rovih, ki so jih v odmrli les starih
dreves brez lubja izvrtale ličinke
hroščev. V gnezda znosijo
paralizirane listne uši, nanje izležejo
svoja jajčeca in luknje zadelajo z
blatom. V varnem zavetju rovov se iz
jajčec razvijejo ličinke, ki se
prehranjujejo s paraliziranimi ušmi.
Tudi odrasle osice se hranijo z listnimi
ušmi, cvetnim prahom in nektarjem.
Pemphredon lugubris se hrani z listno ušjo
63
OSE GREBAČE – SPHECIDAE
Cerceris sp

Družina – familia ose grebače - Sphecidae
Velikost: 6-11 mm
Odrasli: Nektar in cvetni prah
Ličinke: Se prehranjujejo s hrošči rilčkarji (Curculionidae)
Ose grebače se v odraslem stadiju prehranjujejo z medičino, za svoje ličinke pa lovijo

živalski plen. Večina os grebač iz rodu Cerceris lovi ličinkam za hrano hrošče rilčkarje
(Curculionidae), večinoma iz rodu Apion in Polydrosus. Samica najraje v suhem pesku
izkoplje gnezdo v katero položi,odvisno od velikosti plena, od 5 do 15 hroščev, na
katere izleže jajčece. Iz jajčeca se razvije ličinka, ki se hrani s paraliziranimi hrošči,
dokler se v gnezdu na zabubi. Odrasle ose letajo od maja do septembra.
64
PRAVE OSE-VESPIDAE
Vespula vulgaris – navadna osa

Družina – familia prave ose -Vespidae
Velikost: 12-19 mm
Odrasli: sladki izločki ličink,medičina in drugi sladki sokovi
Ličinke: Žuželke katere ulove delavke
Prave ose so večinoma socialne žuželke, ki žive v manjših ali večjih

skupnostih. sestavljenih iz vodilne fertilne samice - kraljice in veliko
sterilnih samic - delavk. V zmernem pasu kolonija živi od pomladi do jeseni,
ko se izležejo fertilne samice in samci - troti. Prezimijo le oplojene samice,
ki spomladi osnujejo novo kolonijo.
Več vrst os si je zelo podobnih po obliki in barvi telesa, kakor tudi po načinu
življenja. To so:
Navadna osa - Vespula vulgaris, ki ima na čelu črno liso v obliki sidra
Drevesna osa - Dolichovespula sylvestris z eno črno piko na čelu
Nemška osa-Vespula germanica s tremi črnimi pikami na čelu
Srednja osa - Dolichovespula media, ki ima na čelu le eno črno liso in
Rdeča osa - Vespula rufa ima črno liso na čelu in rdeče/oranžne lise na
prvih dveh abdominalnih(zadkovih) segmentih
Med prave ose uvrščamo še sršena (Vespa crabro), malo oso (Polistes sp), ki
gradi manjša gnezda in tudi nekatere solitarne vrste.
65
Oplojene samice - matice, ki so preživele zimo, prično spomladi z graditvijo
gnezda za vzrejo svojega zaroda. Matica najprej poišče primerno mesto za
gradnjo gnezda, nakar prične z izgradnjo prvih celic. Kje bo izbran prostor
je odvisno od vrste in trenutnega navdiha matice. Navadne in nemške ose
rade gradijo gnezda v zemlji, druge pa delajo velike osirje na drevesih,
napuščih hiš in drugih zavetnih prostorih. Ose ne delajo voščenih tvorb kot
jih delajo čebele, ker nimajo ustreznih žlez. Stene celic, v katerih vzgajajo
ličinke ustvarijo iz papirja, ki ga izdelajo tako, da prežvečijo in s slino
obdelajo lesno maso. Samica-matica sama izdela nekaj celic, v katere
izleže jajčeca. Prve ličinke, ki se razvijejo iz jajčec matica hrani z
ulovljenimi žuželkami. Iz ličink se razvijejo prve delavke, ki prevzamejo
skrb za gradnjo gnezda in vzgojo novih delavk, matica pa se posveti leženju
jajčec. Preko leta se gnezdo širi in proti koncu poletja je lahko v gnezdu
navadne ali nemške ose že preko 20.000 osebkov. Če pomislimo, koliko
raznih, po mnenju človeka škodljivih žuželk ulove za vzrejo tolikšnega
zaroda, lahko ose štejemo za človeku zelo koristne žuželke.
Polistes sp gradi prvo celico osirja Gnezdo za vzgojo ličink počasi raste
Ko je zgrajeno nekaj celic samica v celice Iz jajčec se razvijejo ličinke. Pri malih osah se lahko
izleže jajčeca združi več samic, ki skupno garde gnezdo in vzgajajo
prve ličinke
66
PRAVE OSE-VESPIDAE
mala osa - Polistes sp na gnezdu
Ose lovijo druge žuželke in njihove ličinke izključno za hrano svojim ličinkam, same
pa z obiskom cvetov bogatih z medičino in lizanjem izločkov svojih ličink, pokrivajo
vse svoje potrebe po energiji. Večino svojega časa porabijo za lovljenje plena in
hranjenje novega zaroda. Šele jeseni, ko v večjih celicah gnezda vzgoje nove matice
in trote in se kolonija počasi razpušča, si vzamejo več časa zase. Takrat postanejo
nadležne za človeka, saj si rade privoščijo sladke dobrote z obloženih miz človeških
bivališč ali na drevesih zoreče sadje.
Ne gradijo vse ose velikih kolonij, nekatere kot na primer male ose – Polistes sp.
gradijo v zavetnih prostorih ali na vejicah žive meje majhna gnezda, ki imajo do
največ 100 celic. Taka gnezda, ki jih lahko najdemo pod napušči ali v zapuščenih
poštnih nabiralnikih , včasih skupno zgradi nekaj matic. Na gnezdu opazimo le po
nekaj os, ki varujejo zarod, medtem ko druge zanj lovijo hrano.
67
PRAVE OSE-VESPIDAE
Mala osa Polistes sp
68
PRAVE OSE - VESPIDAE
Vespa crabro – sršen

Družina – familia prave ose - Vespidae
Velikost: 25-35 mm ♀; 21-28mm ♂; 18-25mm
Odrasli: sladki sokovi, sadje,
Ličinke: so insektivori-jedo druge žuželke katere jim prinašajo
delavke
Sršen je največja evropska osa. Samica-matica doseže 25 - 35 mm medtem, ko

so delavke in samci manjši. Podobno kot pri navadni osi (Vespula vulgaris)
prične, oplojena matica, ki je na zavetnem mestu preživela zimo, spomladi z
gradnjo gnezda. Sršeni radi gradijo osirje v drevesnih duplih ali zidnih
votlinah. Gnezdo je podobno kot pri drugih osah, zgrajeno iz papirja oz.
kartona, ki ga izdelajo tako, da z lastno slino obdelajo prežvečen les. Osir
doseže premer od 30 - 60 cm, v njem pa lahko proti koncu poletja živi nekaj
sto osebkov.
Odrasli sršeni hranijo ličinke s prežvečenimi deli ulovljenih žuželk.
Zaradi človeka je marsikje v Evropi ta lepa in velika osa že ogrožena. Čeprav
pri ljudeh zbuja strah, saj je pik sršena lahko zelo boleč, pa njegov strup ni
nič bolj toksičen od čebeljega. Nasprotno s splošnim mnenjem, je sršen
umirjena in miroljubna žuželka, ki postane nevarna le takrat, ko se čuti
ogroženo. Sršena lahko uvrščamo v skupino koristnih žuželk, ker za vzgojo
zaroda polovi veliko, za ljudi škodljivih žuželk, katere lovi tudi v nočnem času,
ko večina žuželčjih plenilcev ni aktivna.
69
HROŠČI
COLEOPTERA
 Polonice - Coccinelidae
 Sneženke-mehkokrilci - Cantharidae
 Kratkokrilci - Staphylinidae
 Kresnice - Lampyridae
 Ognjeni hrošči – Pyrochoridae
 Mehkokrili cvetni hrošči - Melyridae
 Cicindelidae – brzci
 Krešiči - Carabidae
70
POLONICE - COCCINELLIDAE
Propylea 14 punctata - 14 pika polonica Coccinella septempunctata
Polonice so pomembni plenilci listnih uši. Pri nas sta najpogostejši sedempika (Coccinella
septempunctata) in dvopika polonica (Adalia duopunctata). Sedempika ima na rdečih
pokrovkah sedem črnih pik, dvopike pa so po barvnem vzorcu zelo variabilna vrsta. Lahko
so z rdečima pokrovkama in črnimi pikami ter rumenim vratnim ščitom, ali pa s črnima
pokrovkama in rdečimi pikami, pri tej variira tudi število pik, najpogosteje imajo 2 do 3
pike.
Pokrovki imenujemo trši prvi par kril, ki pokriva opnasti krili za letanje.
Poleg teh dveh polonic živi pri nas še nekaj hroščkov iz rodu polonic. Med njimi lahko
omenimo štirinajstpiko polonico (Propylea quatordecimpunctata) z rumenima pokrovkama
in črnimi lisami na pokrovkah in vratnem ščitu. Hippodamia convergens in Adonia
variegata sta na prvi pogled podobni sedempiki polonici, le da sta nekoliko večji in bolj
podolgovatega telesa, variegata ima sedem pik na rdečih pokrovkah in bele vzporedne
črte na vratnem ščitu, convergens pa do 13 črnih pik na rdečih pokrovkah in beli črti na
črnem vratnem ščitu.
Plenilci kaparjev so črni, le 3 - 4 mm veliki hroščki Chilocorus bipustulatus z rdečo piko v
obliki klicaja na pokrovkah.
S ščitkarji se hranijo 1 - 1,5 mm veliki črni hroščki Delphastus catalinae, s pršicami in
listnimi ušmi pa majhni 1,5 mm veliki, z dlačicami prekriti črni hroščki Stethorus punctum.
Dvaindvajsetpika polonica (Psyllobora vigintiduopunctata) ima rumeni pokrovki posuti z
22. črnimi pikami in je vegetarijanska vrsta, ki se prehranjuje z glivami in plesnimi.
Psyllobora – Thea- vigintiduopunctata Chilocorus bipustulatus
71
Adalia bipunctata –črna
Adonia variegata Propylaea quatordecempunctata
varianta
Velikost: 3,5 – 5,5 mm Velikost: 3,5 – 5,5 mm Velikost: 5 mm

Hrana: listne uši Hrana: listne uši Hrana: listne uši
Adonia variegata Coccinella septempunctata Adalia bipunctata
Velikost: 3,5 – 5,5 mm Velikost: 6 – 8 mm Velikost: 3,5 – 5,5 mm

Hrana: listne uši Hrana: listne uši, jajčeca Hrana: listne uši
Exochomus
Calvia quatordecemguttata Oenopia conglobata
quadripustulatus
Velikost: 3 – 5 mm Velikost: 4,5 – 6 mm Velikost: 3,5 – 5 mm

Hrana: listne uši in kaparji Hrana: listne uši in bolšice Hrana: listne uši
72
POLONICE - COCCINELIDAE
14 pika polonica – Propylea quatordecimpunctata (14 punctata)
Red – ordo hrošči - Coleoptera

Družina – familia polonice - Coccinelidae
Velikost: 3,5-4,5mm
Odrasli: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožci
ličinke: listne uši, jajčeca žuželk, manjši členonožci
Po barvi je propilea zelo variabilna vrsta polonic. Nekatere so lahko

popolnoma rumene ali črne, druge imajo različne rumeno črne vzorce bolj ali
manj pravokotnih oblik. Pronotum (največji hrbtni del oprsja) ima črno liso
nepravilnih oblik. Noge so oranžno rumene. Ličinka je tipične oblike za
polonice s svetlo rumenimi pegami po telesu.
Hranijo se z listnimi ušmi, tako odrasle kot tudi njihove ličinke.
73
Sedempika polonica - Pikapolonica – Coccinella septempunctata

Kdo ne pozna malega hroščka s sedmimi črnimi pikami na rdečih pokrovkah. Tri pike
so na vsaki pokrovki in ena na stiku pokrovk. Oprsje in glava sta črna z belimi lisami
ob strani oprsja. Odrasle pikapolonice, kot tudi njihove ličinke, se prehranjujejo
predvsem z listnimi ušmi. Samica spomladi odloži v bližino listnih uši, na zaščitena
mesta rastlin - pod listje ali vejice, skupke ovalnih rumenih jajčec. V svojem
življenju lahko samica pikapolonice odloži od 200 pa tja do 1000 rumenih jajčec, iz
katerih se razvijejo sivo črne podolgovate ličinke z rumeno oranžnimi pikami po
telesu. Ličinke se prehranjujejo z listnimi ušmi in v 10 - 30 dneh, odvisno od količine
prisotne hrane, zrastejo od 1mm, kolikor merijo, ko prilezejo iz jajčeca, do 7 - 10
mm, ko se zabubijo. Odvisno od temperature, se po 3 do 12 dneh iz bube izležejo
odrasle polonice. Razvoj polonice od jajčeca do odraslega osebka traja dva do tri
tedne, tako imajo pikapolonice lahko dve generaciji v enem letu.
74
Sedempika polonica - pikapolonica – Coccinella septempunctata
Coccinella septempunctata leže jajčeca jajčeca polonice
Ličinka sedempike polonice - Coccinella septempunctata
75
Polonica – Adonia vaeriegata
Polonica - Hippodamia convergens
76
22 pika polonica - Psyllobora-Thea vigintiduopunctata

Odrasli: glive in plesni
ličinke: glive in plesni
Citronasto rumena polonica ima na vsaki pokrovki po enajst črnih pik. Opazimo jo
lahko na listih rastlin, ki jih je napadla plesen, ker je, za razliko od večine drugih
polonic, ki se prehranjujejo plenilsko z ušmi in drugimi manjšimi žuželkami,
dvaindvajsetpika polonica rastlinojeda. Prehranjuje se z glivami in plesnimi, ki ob
vlažnem vremenu lahko preraščajo
listje rastlin, tudi vrtnin kot na primer
kumar ali bučk. Tudi njihove ličinke
dvaindvajsetpike polonice se
prehranjujejo na enak način kot
odrasle polonice, z glivami in plesnimi.
Ličinka 22 pike polonice

Psyllobora vigintiduopunctata
77
Harlekinska polonica – Harmonia axyridis

Domovina harlekinske polonice je vzhodna Azija. Danes to 4,9 – 8,2mm veliko

polonico najdemo tudi v Sloveniji. Barvno je polonica lahko zelo različna od
oranžne do temno rdeče. Pokrovke so lahko brez pik ali pa imajo do 19 črnih pik.
Na prvem členu oprsja (pronotum) imajo črno liso v obliki črke M, ki se lahko tudi
spremeni v štiri črne lise, dve črni liniji ali črn trapezoid. Jajčeca so rumena,
ovalna, iz njih se razvijejo črne ličinke, ki se preko štirih stopenj spremenijo,
dobijo oranžne lise in trnaste izrastke. Zadnja stopnja ličinka se nato levi v
sesilno, oranžno bubo iz katere se razvije odrasla polonica.
Ličinke kakor tudi odrasle polonice so nenasitni plenilci listnih uši, ter drugih
manjših žuželk ter njihovih ličink in jajčec. V pomanjkanju hrane ali, ko je gostota
osebkov velika se lahko lotijo tudi svojih manjših vrstnikov.
78
Harmonia axyridis
Harmonia axyridis - ♂in ♀ Harmonia axyridis - jajčeca
Harmonia axyridis - ličinka Harmonia axyridis - buba
79
POLONICE - COCCINELLIDAE
Chilocorus bipustulatus

Velikost: 3,3 – 4,5 mm
Odrasli: plenilci kaparjev
ličinke: plenilci kaparjev
Te zelo majhne polonice, s črnim

svetlečim telesom in značilnima
rdečima pikama v obliki klicaja na
vsaki pokrovki, so uspešni plenilci
kaparjev.
Samica odlaga majhna, rumeno
oranžna jajčeca posamično med
kolonije kaparjev. Rjavo črne ličinke,
ki se izležejo iz jajčec, so prekrite s
trnastimi izrastki in zrastejo od 1mm,
kolikor merijo ob izvalitvi do dolžine 7
mm predno se zabubijo. Vsak osebek
na dan použije od 20 - 40 kaparjev.
buba
80
SNEŽENKE(MEHKOKRILCI)-CANTHARIDAE
Rhagonycha fulva
Red–ordo: hrošči-Coleoptera
Družina–familia : sneženke(mehkokrilci) - Cantharidae
Velikost: 7-10mm
Odrasli: plenilci drugih členonožcev, cvetni prah
Ličinke: plenilci členonožcev v tleh
Rhagonycha fulva je rdeče rjavi hrošček z mehko hitinastima pokrovkama,

zaradi česar je tudi razvrščen med mehkokrilce. Prvi ga je opisal Scopoli, po
primerku iz naših krajev. Odrasle hroščke pogosto videvamo v lepem sončnem
vremenu od maja do avgusta na
cvetovih kobulnic, kjer lovijo svoj
plen – druge manjše žuželke. Pri
mehkokrilcih, kopulacija traja
dalj časa, zato pogosto videvamo
pare na travnih bilkah ali cvetovih
kobulnic. Po parjenju samica
odloži v zemljo jajčeca, iz katerih
se razvijejo ličinke, ki žive na tleh
in so tudi predatorji. Hranijo se z
drugimi manjšimi členonožci.
Spomladi, po predhodnih
večkratnih levitvah, se ličinka
zabubi. V maju ali začetku junija pa se iz bub razvijejo odrasli osebki.
81
SNEŽENKE(MEHKOKRILCI)-CANTHARIDAE
Cantharis rustica – sneženka
Red–ordo: hrošči - Coleoptera

Družina–familia: sneženke(mehkokrilci) - Cantharidae
Velikost: 11-15mm
Odrasli: plenilci, cvetni prah
Ličinke: plenilci v tleh
Odrasle sneženke videvamo od pomladi do poletja na cvetovih različnih rastlin,

(pogosto na kobulnicah) in v parih. Močne čeljusti povedo, da so plenilci, ki se
prehranjujejo z manjšimi žuželkami, jedo pa tudi cvetni prah. Ličinke so talni
predatorji. Vidimo jih lahko od jeseni do pomladi. Pozimi v snegu včasih vidimo
žametno črne žuželke, ko lazijo po snegu in iščejo hrano, zaradi česar so ti
mehkokrilci tudi dobili svoje ime sneženke.
82
KRESNICE - LAMPYRIDAE
Lampyris noctiluca-velika kresnica -♂in ♀

Družina–familia kresnice - Lampyridae
Velikost: 10-15mm
Odrasli: se ne hranijo
Ličinke: plenilci - prehranjujejo se spolži
Kresnice so znane po svojih svetilnih organih, ki so povečini na spodnji strani zadka.

V svetilnih organih poteka kemična reakcija, kjer luciferin, ob prisotnosti kisika in
adenozintrifosfata (ATP), oksidira v oksiluciferin in pri tem odda fotone – svetlobo.
Izkoristek takega svetilnega telesa je kar 98%. Z vrstno značilnimi svetlobnimi
signali si kresnice iščejo partnerje.
Večinoma so samci krilati, samice pa so brez kril. Naša največja kresnica je
Lampyris noctiluca - velika kresnica, ki zraste od 10 - 15mm. Oddaja najmočnejšo
svetlobo med našimi kresnicami. Samci imajo krila in velike oči. Ponoči letajo in
iščejo samice. Samica nima kril in je podobna ličinki. Najdemo jih pri tleh in na
travnih bilkah, kjer čakajo in s svetlobo privabljajo samčke.
Ličinke žive pri tleh in se hranijo s polži.
Lampyris noctiluca-ličinka
83
OGNJENI HROŠČI - PYROCHORIDAE
Pyrochroa serraticornis

Družina–familia Pyrochoridae
Velikost: 10-12mm
Odrasli: se hranijo z manjšimi žuželkami
Ličinke: plenilci - prehranjujejo se z žuželkami pod lubjem
Pyrochroa serraticornis je živo rdeči hrošček s črnimi glavničastimi tipalkami, ki

leta od maja do julija, ko ga lahko ob lepem sončnem vremenu vidimo na cvetovih,
travnih bilkah ali skorji dreves. Njegova močno dorziventralno sploščena ličinka živi
pod skorjo dreves.
Odrasli in ličinke so plenilci. Odrasli hrošči lovijo druge žuželke na cvetovih in
listju rastlin, ličinke pa se prehranjujejo z ličinkami žuželk, ki žive pod skorjo
dreves.
84
MEHKOKRILI CVETNI HROŠČI - MELYRIDAE
Malachyius bipustulatus

Družina–familia Mehkokrili cvetni hrošči/Melyridae
Velikost: 6-7mm
Odrasli: se hranijo z manjšimi žuželkami in cvetnim prahom
Ličinke: plenilci - prehranjujejo se z žuželkami, listne
uši,pršice
Kovinsko zelen hrošček s svetlo rdečo piko na koncu vsake pokrovke. Samec ima na
tipalkah komplicirano zgrajeno serijo izrastkov, ki služijo za prenos spolnih
feromonov samici med parjenjem. Ob nevarnosti oba spola izločata ob straneh
telesa svetlo rdečo tekočino, ki odganja plenilce.
Odrasle najdemo v vrtu na cvetovih marjetic, korenja in rožnic, kjer se hranijo s
cvetnim prahom in nektarjem ter različnimi manjšimi žuželkami, ki obiskujejo
cvetove.
Ličinke živijo pod lubjem dreves, v travni ruši in odpadlem listju, kjer se
prehranjujejo z manjšimi nevretenčarji. Večinoma so to ličinke drugih žuželk, kot
so gosenice metuljev in ličinke različnih muh, lahko pa se prehranjujejo tudi s
polži.
85
KRATKOKRILCI - STAPHILINIDAE
Philonthus sp
Red-Ordo: hrošči - Coleoptera
Družina-familia: kratkokrilci - Staphilinidae
Gostitelj/plen: listne uši, čebulna muha, kapusova muha, muhe glivarice, resarji
Kratkokrilci so velika družina hroščev, zelo variabilna po velikosti, saj so lahko veliki
od 1mm pa tja do nekaj centimetrov. Odrasle hrošče kratkokrilce z lahkoto
prepoznamo po kratkem prvem paru hitiniziranih kril – pokrovkah ali elitrah. Te so
tako kratke, da se izpod njih vidi večji del zadka. Ponavadi je vidnih 5 - 6 segmentov
zadka, ki je pogosto zavihan navzgor, posebno še takrat, ko so vznemirjeni. Pod
elitrama imajo komplicirano zložen drugi par normalno velikih opnastih kril, s
katerimi dobro letajo in lahko preletijo velike razdalje.
Veliko vrst živi roparsko življenje plenilcev in se hranijo z drugimi manjšimi
žuželkami. Najdemo jih predvsem na vlažnih mestih, bogatih z organskim
materialom.
V stadiju ličinke so nekateri kratkokrilci parazitoidi ličink oziroma bub muh,
predvsem škodljivcev, kot so čebulna in zeljna ali kapusova muha, katerih ličinke
zajedajo korenine in stebla čebule in kapusnic.
Aleocharinae so majhni temno rjavi do črni hroščki, pogosti v vlažnem, odpadnem
organskem materialu. So dobri letalci in pogosto letajo. Od drugih kratkokrilcev se
ločijo po tem, da imajo tipalki nameščene na zgornjem delu glave, tik ob očeh.
Odrasli so plenilci, ki se prehranjujejo z ušmi in ličinkami koreninskih muh, njihove
ličinke pa so lahko parazitoidi koreninskih muh.
86
Aleochara bilineata leže jajčeca v bližino korenin, ki so jih napadle žerke
koreninskih muh. Ličinka hroščka se zavrta v bubo koreninske muhe in jo od znotraj
požre, nato pa se v notranjosti bube sama zabubi. Po 30 - 40 dneh se iz bube izleže
odrasel kratkokrilec. Razvoj od jajčeca do odraslega hroščka traja približno 6
tednov. Prezimijo v stadiju ličinke.
Glavni gostitelj je čebulna in kapusova muha. V zgodnji rastni sezoni vrtnin lahko ti
hroščki obvladujejo do 50% populacije čebulne oziroma kapusove muhe, ob koncu
sezone pa celo do 95% populacije muh. Tako hroščki kot tudi ličinke so zelo
občutljivi na insekticide.
Atheta coriaria je 3 - 4 mm velik kratkokrilec, temno rjave do črne barve. Čeprav
dobro leta, se raje zadržuje pri tleh in pleza po rastlinju, kjer išče hrano. Ličinke
so sprva smetanasto bele in kasneje pa rumeno obarvane. Tako odrasli hroščki, kot
tudi ličinke, so plenilci in se hranijo z manjšimi žuželkami, kot so na primer ličinke
in jajčeca muh glivaric, tripsi oziroma resarji ali listne uši. Če je plena veliko, ga
pokončajo več, kot ga lahko pojedo.
Philonthus cognatus je črn, 9 - 10 mm velik kratkokrilec. Spodnji del prvega

segmenta tipalk je rumeno obarvan. Odrasli in ličinke so plenilci listnih uši. Radi se
zadržujejo med odpadlim listjem in odmrlo vegetacijo. Pogosti so od pomladi pa do
pozne jeseni.
Tachyporus spp. so zelo pogosti in verjetno najlaže prepoznavni kratkokrilci. Od
4 - 5 mm veliki črni hroščki, z rjavim oprsjem in prav tako obarvanimi kratkimi
pokrovkami. Aktivni so predvsem ponoči, ko iščejo listne uši in drug manjši plen.
Najštevilčnejši so poleti. Hranijo se tudi z glivicami in plesnimi, zato jih najdemo
predvsem na vlažnih mestih z veliko odmrlega organskega materiala,kjer plesni in
glivice uspevajo. Na področjih, kjer pogosto uporabljajo fungicide, se lahko število
hroščkov Tachyporus spp. opazno zmanjša.
87
KRATKOKRILCI – STAPHILINIDAE
Paederus littoralis
Red–ordo: hrošči-Coleoptera
Družina–familia: kratkokrilci - Staphilinidae
Velikost: 7-10mm
Odrasli: plenilci drugih členonožcev
Ličinke: plenilci drugih členonožcev
Ti mali kratkokrili hrošči so aktivni tudi podnevi, čeprav jih na fluorescenčne

luči rado privablja predvsem ponoči. Glava, kratke pokrovke, ki prekrivajo
opnasta krila in prve tri zadkove segmente ter zadnji del telesa so črni oz.
temno kovinsko svetleči. Oprsje in sprednji del zadka pa so rdeče rjavi.
Živijo v bolj vlažnih habitatih, kjer samica posamično izlega jajčeca, iz
katerih se po 3 – 19 dneh (odvisno od vremena in temperatur) izležejo
ličinke, ki so kakor odrasli hroščki plenilske. Prehranjujejo se z manjšimi
žuželkami, kot so na primer listne in koreninske uši ter z ličinkami drugih
žuželk.
Njihova hemolimfa (kri) vsebuje pederin, ki pri ljudeh lahko povzroča
alergenske reakcije, posebno še, če hroščki zaidejo v oči. Če jih ne
vznemirimo in hrošča previdno odstranimo s kože, je malo verjetno, da bo
hrošček izločil pederin.
88
KRATKOKRILCI - STAPHILINIDAE
Philonthus sp

Velikost: 7-10mm
Odrasli: plenilci drugih členonožcev
Ličinke: plenilci drugih členonožcev
V Sloveniji žive številne vrste kratkokrilcev iz rodu Philonthus. Največji

Philonthus cognatus meri približno 9 - 10 mm, drugi so manjši. Pogosto jih
najdemo v rastlinskih in živalskih odpadkih, v kompostu in razpadajočih glivah.
Od pomladi do jeseni jih najdemo
tudi v gnoju in drugih razpadlih
organskih ostankih, kjer se hranijo
z manjšimi žuželkami in njihovimi
jajčeci. Tako kot odrasli osebki so
tudi ličinke plenilci, ki se hranijo z
manjšimi žuželkami.
Philonthus spp so eni najbolj
nenasitnih predatorskih
kratkokrilcev, katere najdemo na
vrtovih in njivah s kulturnimi
pridelki. Zaradi svoje požrešnosti
so med glavnimi plenilci listnih uši
na žitnih poljih in lahko, skupno z drugimi vsestranskimi plenilci, omejijo
razvoj listnih uši na žitu.
89
Tachinus subterraneus
Red–ordo: hrošči -Coleoptera

Družina–familia: kratkokrilci -Staphilinidae
Velikost: 7-9mm
Odrasli: plenilci drugih manjših členonožcev
Ličinke: plenilci drugih manjših členonožcev
Tachinus subterraneus je majhen črn kratkokrilec z rjavordečo liso na

pokrovkah. Odrasli hroščki, kot tudi ličinke, so plenilci manjših členonožcev v
podrasti.
90
Xantholinus sp

Odrasli: predvsem plenilci jajčec in ličink dvokrilcev
Ličinke: plenilci v zemlji živečih členonožcev
Xantholinus je majhen podolgovat hrošček kratkokrilec. Na vrtovih, njivah in

sadovnjakih, ga najdemo od zgodnje pomladi do poznega poletja. Odrasli kot
ličinke so polifagni plenilci – hranijo se z različnimi manjšimi členonožci.
Njihova glavna hrana pa so jajčeca in ličinke različnih manjših dvokrilcev
(Sciaridae)
91
Ocypus olens
Odrasli: predvsem plenilci drugih členonožcev, deževnikov in
polžev
Ličinke: plenilci členonožcev, deževnikov in polžev
Ocypus olens je zelo pogost in eden večjih Evropskih kratkokrilcev. Preko

dneva se ponavadi skriva pod kamenjem ali listjem v parkih, gozdovih in na
vrtu. Kratke pokrovke skrivajo krila, katera pa le redko uporablja. Hrošč je
poznan tudi po tem, da ob nevarnosti dvigne zadek, razširi čeljusti in tako
zavzame podobno držo kot škorpijon. Na zadku ima tudi smradne žleze iz
katerih lahko oddaja smrdljiv vonj. Po tem je hrošč dobil tudi svoje vrstno
ime – olens (smrdljiv).
Samica odloži jeseni, nekaj tednov po parjenju v zemljo, mah ali pod
kamenje, dokaj velika bela jajčeca iz katerih se razvijejo ličinke, ki se
prehranjujejo podobno kot odrasli hrošči. Ličinka se nekajkrat levi in nato
po približno petih mesecih zabubi. Iz bube pa se po mesecu dni izleže
odrasel hrošč
92
BRZCI -CICINDELIDAE
Cicindela campestris

Družina–familia brzci - Cicindelidae
Velikost: 10-16mm
Odrasli: plenilci žuželk
Ličinke: plenilci žuželk
Hitri, dolgonogi, kovinsko bleščeči brzci z močnimi čeljustmi in velikimi očmi

nakazujejo, da so močni plenilci drugih žuželk. Najdemo jih na suhih, neporaščenih
površinah, travniških poteh, ob vodi in morju. So heliofilni, kar pomeni, da je
njihova aktivnost odvisna od sonca in temperature. Aktivni so v toplem sončnem
vremenu, ne najdemo pa jih ob oblačnem, hladnem in deževnem vremenu.
Ličinke si v tla izkopljejo rove dolge tudi do enega metra. Na začetku rova preže na
mimoidoče žuželk
93
KREŠIČI - CARABIDAE
Krešiči - Carabidae so velika družina hroščev, razširjenih po vsem svetu. Večina

vrst je karnivorov in so plenilci različnih živalskih skupin kot so kolobarniki, polži
in različne žuželke. Večinoma so to nočne živali, čeprav je med njimi tudi nekaj
dnevno aktivnih.
Obarvanost telesa je različna. Večinoma se temnejših rjavih in črnih odtenkov,
lahko se kovinsko svetijo, dnevno aktivni pa so bolj živo obarvani. Vsi razen
primitivnih vrst imajo na tibii (golenu) sprednjih nog šop ščetin, s katerimi si
čistijo tipalke.
Preko dneva se večinoma skrivajo pod mahom, lubjem ali kamenjem, ponoči pa
lovijo svoj plen.
Za vrtnarje, vrtičkarje in kmete so to zelo koristne žuželke, saj se kot plenilci
prehranjujejo večinoma z rastlinojedimi vrstami živali, ki delajo v vrtu škodo z
objedanjem pridelkov.
Usnjati krešič - Carabus coriaceus
Harpalus sp Harpalus sp
94
KREŠIČI – CARABIDAE
Poecilus cupreus

Družina–familia: krešiči - Carabidae
Velikost: 7-10mm
Ličinke: plenilci drugih žuželk
Poecilus cupreus je pogost krešič po vsej Evropi. Najraje ima vlažnejša

področja. Tako larve kot odrasli hroščki so polifagni, kar pomeni, da ise lahko
prehranjujejo z najrazličnejšim plenom. Odrasli hrošči se kovinsko svetijo od
zelene do rjavo bronaste barve. Značilno zanje je, da sta prva segmenta tipalk
rumeno oranžno obarvana.
Tako odrasli osebki kot ličinke se prehranjujejo z različnimi žuželkami,
njihovimi jajci, ličinkami in bubami, vendar so na poljih njihov plen včinoma
koreninske uši in pršice.
Odrasli osebki prezimujejo.
95
Harpalus sp

Velikost: 10-17mm
Odrasli: plenilci uši, polžev, rastlinska hrana
Ličinke: semena raznih plevelov
.
Harpalus je zelo pogost majhen in čokat krešič, z dokaj kratkimi nogami, ki

ima pokrovki prekriti s kratkim rumenkastim puhom. Je eden redkih krešičev,
ki rad leta in v poletnih nočeh velikokrat prileti na svetlobo luči.
Odrasli osebki se prehranjujejo z listnimi ušmi in manjšimi polži, ličinke pa s
semeni plevelov.
96
Brachinus crepitans – prasketač

Velikost: 6-10mm
Odrasli: plenilci listnih uši in drugih manjših žuželk
Ličinke: ektoparaziti bub hroščev
Prasketač – Brachinus crepitans je 6 - 10 mm velik krešič, z dokaj ozkim

oprsjem. Glava in oprsje sta rdeča, medtem ko sta pokrovki, ki prekrivata
zadek in par opnastih kril, modro zelenkasto črni. Če si ju pozorno ogledamo,
lahko opazimo, da sta gosto dlakavi. Prasketač je znan zaradi značilnega
prasketajočega načina obrambe. Če je ogrožen, iz zadka izbrizga strupen plin,
ki ga usmeri v napadalca. Izbrizgana mešanica eksplodira s prasketajočim
pokom in napadalca zadene vroč brizg p-benzokinona. (Hrošček iz para žlez
ob zadnjični odprtini na zadku izbrizga hidrokinon in vodikov peroksid. Ob
stiku teh dveh spojin pride do eksotermne reakcije, pri kateri se sprosti
toplota tudi do 100°C in eksplozivno nastane p-benzokinon.)
Malo je znanega o načinu razmnoževanja tega krešiča. Ličinke so ektoparaziti,
ki zajedajo bube drugih hroščev. Odrasli osebki se prehranjujejo z ušmi in
manjšimi žuželkami.
97
KREŠIČI - CARABIDAE
Usnjati krešič - Carabus coriaceus

Velikost: 25-37mm
Odrasli: plenilci polžev, deževnikov in drugih žuželk, mrhovina, tudi
sadje
Ličinke: plenilci kot odrasli osebki
Usnjati krešič je eden izmed naših največjih krešičev. Telo je črno, ne leta in
nima kril. Črni pokrovki sta zraščeni, razbrazdani in dajeta usnjen videz (ime),
noge so razmeroma dolge. Na srednjem paru ima nekaj rjavkastih ščetin. Z
močnimi čeljustmi lovi polže s hišicami in lazarje, deževnike ter razne
žuželke. Najdemo ga v vrtovih, poljih in gozdovih, v vlažnih predelih žive
meje, pod tramovi in skalami. Aktiven je predvsem ponoči, ko si išče hrano,
podnevi se zadržuje v skritih predelih pod lubjem, kamenjem in listjem. Ob
nevarnosti izbrizga iz želez v zadku smrdečo tekočino, ki odvrne napadalca.
Ličinke, ki se podobno kot odrasli osebki prehranjujejo plenilsko, se po nekaj
levitvah v zemlji zabubijo. Spomladi iz bube prilezejo odrasli krešiči.
Podobna vrsta je Cychrus caraboides, približno 15 - 19 mm velik krešič, ki ima

bolj podolgovat sprednji del telesa in je adaptiran za plenjenje polžev v
hišicah.
98
Pravi MRE ŽEKRILCI
NEUROPTERA
 Tančičarice - Chrysopidae
 Rjave tenčičarice - Hemerobiidae
 Voščeni mrežekrilci - Coniopterygidae
99
TANČIČARICE - CHRYSOPIDAE
tančičarica – Chrysopa perla
Red–ordo: mrežekrilci - Neuroptera

Družina–familia tančičarice - Chrysopidae
Velikost: 12-20 mm
Odrasli: Medičina, cvetni prah
Ličinke: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci
Tančičarice so nežne zelene žuželke iz rodu mrežekrilcev. Telo odrasle žuželke je

mehko in nežno. Taka so tudi velika prozorna krila, prepredena z mnogo žilicami,
ki dajejo videz prosojne tančice ali nežne čipke (angleško ime za tančičarico je
lacewings, izpeljanka iz pojmov lace = čipka in wings = krilo). Oči tančičarice se zlato
rumeno svetijo, tako da ji pravijo tudi zlatooka. Ličinke so predatorji, ki se
prehranjujejo z manjšimi žuželkami (listne uši, resokrilci, listne bolšice, manjše
gosenice,...) in jajčeci drugih žuželk. Odrasle tančičarice se prehranjujejo s
cvetnim prahom in nektarjem, nekatere vrste pa so tudi plenilci, tako kot v stadiju
ličinke.
Preobrazba tančičarice je popolna, kar pomeni, da v razvoju preide vse štiri
stadije. Iz jajčeca, ki je pritrjeno na dolgem pecljatem nastavku posamično ali v
skupini, se razvije ličinka, ki se predatorsko prehranjuje in po treh levitvah odraste
ter se prelevi v bubo v svilnatem zapredku pritrjenemu na listu, vejici ali lubju
rastline, kjer se je ličinka prehranjevala. Iz bube pa se razvije imago - odrasla
tančičarica.
100
Jajčeca in ravno izvaljene ličinke tančičarice – Chrisoperla sp
Zapredek-kokon tančičarice - Chrisoperla sp
101
TANČIČARICE - CHRYSOPIDAE
Italochrysa italica- laška tančičarica

Družina–familia : tančičarice - Chrysopidae
Velikost: 22-25 mm
Odrasli: medičina, cvetni prah
Spada med večje vrste tančičaric, saj doseže velikost do 25mm. Je rumenordeče
obarvana. Lahko jo najdemo tudi pri nas v Slovenskem primorju.
102
RJAVE TANČIČARICE - HEMEROBIIDAE
rjava tančičarica - Micromus angulatus

Družina–familia : rjave tančičarice - Hemerobiidae
Velikost: 8-10 mm
Odrasli: Listne uši, medičina, cvetni prah
Rjave tančičarice imajo podoben življenski cikel kot zelene tančičarice, le da so pol
manše od zelenih tančičaric, jih redkeje videvamo in tudi odrasle tenčičarice se
prehranjujejo z listnimi ušmi.
Telo in krila so prekriti s kratkimi dlčicami. Samice v svojem življenju, ki traja
približno mesec dni, odloži nekaj sto jajčec, ki ji prilepi pod listje rastlin. V
nasprotju z zelenimi tenčičaricami, jajčeca rjave tenčičarice niso pecljata. Iz jajčec
se razvijejo ličinke, ki se podobne ličinkam zelene tenčičarice se prehranjuje z
listnimi ušmi, pršicami in jajčeci drugih žuželk.
103
VOŠČENI MREŽEKRILCI - CONIOPTERYGIDAE
Pritlikavi voščeni mrežekrilec - Coniptreryx pygmaea

Družina–familia : voščeni mrežekrilci - Coniopterygidae
Odrasli: listne uši, pršice, jajčeca žuželk, manjši členonožci
Pritlikavi voščeni mrežekrilec je približno 2,5 - 4 mm velika tančičarica z

dolgimi tipalnicami, izbuljenimi črnimi očmi in s krili, ki izgledajo, kot da bi
bila posuta z belo sivim prahom (angleško ime: dusty-wings, izpeljanka iz pojmov
dusty = prašen in wings = krila). Zaradi svoje majhnosti jo zlahka spregledamo,
čeprav so na mestih bogatih s pršicami lahko pogoste. Tako odrasli osebki kot
tudi njihove ličinke se prehranjujejo s pršicami in jajčeci pršic, pa tudi
manjšimi žuželkami, na primer listnimi ušmi in kaparji.
Samica odloži na liste majhna ovalna jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke,
ki v svojem razvoju preko treh stadijev, pojedo do 250 listnih pršic. Na koncu
svojega razvoja se ličinka pod listjem zabubi v tankem belem ovoju, ki jo
ščiti pred plenilci.
104
raznokrilci - STENICE
HETEROPTERA
 Pentatomidae – ščitaste stenice

 Berytidae – paličaste stenice
 Lygidae – gozdni tekači
 Miridae – travniške tenice
 Antocoridae - antokoride
 Reduviidae – roparske stenice
 Nabidae – male plenilke
105
ŠČITASTE STENICE – PENTATOMIDAE
Arma custos
Red–ordo: stenice - Heteroptera

Družina–familia : Ščitaste stenice - Pentatomide
velikost 10-14 mm
Odrasli: plenilci drugih žuželk, predvsem hroščev in gosenic
Ličinke: plenilci drugih žuželk enako kot odrasle
Ta dober centimeter velika ščitasta stenica je aktiven plenilec drugih žuželk,

predvsem hroščev. Pravijo, da ima posebno rada hrošče rilčkarje, - na Nizozemskem
ji pravijo rilčkarjeva stenica (weevil bug), vendar se loti tudi lepenjcev
(Chrisomelidae) in njihovih ličink, ne brani pa se tudi gosenic metuljev in ličink os
grizlic. Barvno je Arma custos zelo spreminjajoča stenica. Lahko je svetlo do temno
rjava z značilnim zadnjim rjavim členkom tipalnic.
Hrani se tako, da s svojim dolgim in močnim sesalom predre mehkejše dele
hitinastega ovoja hrošča s slino spremeni vsebino v kašasto snov in jo izsesa.
106
MALE PLENILKE – NABIDAE
Prostemma aeneicolla

Družina–familia : male plenilke - Nabidae
velikost 5-8 mm
Male plenilke, kamor prištevamo tudi Prostemmo, so v vseh stadijih plenilci

manjših nevretenčarjev, predvsem členonožcev kot so listne uši, jajčeca
metuljev in manjše gosenice, jajčeca in ličinke koloradskih ter asparagusovih
hroščkov,...
Žrtev nabodejo na sesalo in v telo žrtve izbrizgajo slino z encimi. Slina plen
omrtviči, njegove notranje organe pa spremeni v kašasto snov, katero potem
mala plenilka s sesalom posesa.
107
Himacerus mirmicoides

Družina–familia male plenilke - Nabidae
velikost 7- 9 mm
Ličinke mravljaste plenilke po obliki in velikosti spominjajo na mravlje. Odrasli

osebki so bolj čokati in niso podobni mravljam. Tako odrasli kot tudi njihove
ličinke so plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi žuželkami (listne uši, ličinke
koloradskih hroščev in
asparagusovega hrošča,
gosenice metuljev,
grizlic,...) in pajkovci.
Himacerus mirmicoides-ličinka
108
Nabis rugosus

Družina–familia : male plenilke - Nabidae
Velikost: 3 - 6mm
Odrasli: plenilci žuželk in drugih manjših členonožcev
Ličinke: plenilci žuželk in drugih manjših členonožcev
Rjavkasta stenica z daljšimi zadnjimi nogami za hitro tekanje in krajšimi

grabilnimi sprednjimi nogami za lovljenje plena. Kljunec (sesalo) je iz štirih
segmentov (pri sorodnih Reduviidah le iz treh) tipalki pa tanki in dolgi.
Odrasle male plenilke in prav tako njihove ličinke so, kot že ime pove, plenilke
drugih žuželk , ki so lahko velike kot one same. Plenijo manjše nevretenčarje,
predvsem členonožce kot so listne uši, jajčeca metuljev in manjše gosenice,
jajčeca ter ličinke koloradskih in asparagusovih hroščkov,...
109
ROPARSKE STENICE – REDUVIIDAE
Rhynocoris sp

Družina–familia: roparske stenice - Reduviidae
Velikost: 14 mm
Najlepša roparska stenica, ki živi v Evropi, je sigurno rdeči nosan (Rhynocoris

iracundus) z rdečim rostrumom (sesalom), ki se končuje s črnim segmentom. Telo
te roparske stenice je rdeče oranžno s črnimi pasovi in temnimi dlačicami na glavi
in oprsju. Tudi zadek ima oranžno rdeče pasove. Odrasli osebki in nimfe so
plenilci, ki se prehranjujejo z drugimi žuželkami, katere izsesajo s svojim dolgim
sesalom. Najdemo jih predvsem na cvetovih, kjer prežijo na svoj plen.
110
ANTOKORIDE – ANTHOCORIDAE
Orius sp

Družina–familia: antokoride-Anthocoridae
Velikost: 2 - 3 mm
Odrasli: plenilci resarjev, pršic in manjših gosenic
Ličinke: plenilci resarjev, pršic in manjših gosenic
Orius je majhen a pomemben plenilec pršic, resarjev, listnih stenic v

ekološkem vrtu. V Evropi ima ta stenica na leto dve generaciji, v Mediteranu
pa lahko tudi tri. Samica odlaga jajčeca v skupini po tri do štiri jajčeca v
osrednjo listno žilo na spodnji strani listov.
Odrasle stenice in ličinke-nimfe so nenasitne
plenilke uši, resarjev in pršic od pomladi, ko
se izvalijo prve ličinke, do pozne jeseni, ko
najdemo največ odraslih stenic.
111
TRAVNIŠKE STENICE – MIRIDAE
Dicyphus sp

Družina–familia : travniške stenice - Miridae
velikost 3-5 mm
Odrasli: plenilci in rastlinojedi
Ličinke: plenilci in rastlinojedi
Male travniške stenice z rdečimi očmi niso pravi plenilci, saj se prehranjujejo tudi z
rastlinskimi sokovi, vendar če imajo na razpolago dovolj plena, se prehranjujejo
predvsem s tobakovim oziroma rastlinjakovim ščitkarjem in listnimi ušmi, lotijo pa
se tudi listnih zavrtačev, pršic, ličink bolšic in jajčec žuželk. Plen izsesajo s svojim
dolgim sesalom.
Samica male travniške stenice izleže približno 60 - 100 jajčec v liste ali stebla, iz
katerih se po tednu ali dveh izležejo ličinke, ki so podobne odraslim, le da nimajo
kril. Po 14. dneh hranjenja se ličinke preobrazijo v odrasle stenice.
112
Deraeocoris ruber
Red–ordo: stenice-Heteroptera
Družina-familia travniške stenice - Miridae
Velikost: 7 mm
Odrasli: plenilci žuželk
Ličinke: plenilci žuželk
Rdeče krempljarke so približno 7 mm velike rjave stenice, z rdečimi pikami

na krilih. Nimfe so rdeče rjave, s širokim zadkom, prekritim s temnimi
bodicami.
V poznem poletju samice posamično ležejo jajčeca v 1-2 leti stara stebla
rastlin. Odrasle stenice videvamo od poletja do jeseni. So aktivni predatorji
listnih uši, lotijo se tudi bolšic (Psyllidae) in pršic. So pa tudi kanibalske in če
primanjkuje primerne hrane, se žrejo med seboj. Te travniške stenice so
večinoma prisotne v sadovnjakih, predvsem v takih z veliko podrasti, ali pa se
zadržujejo na obronkih sadovnjakov poraslih s koprivami. V sadovnjakih brez
podrasti jih le redko srečujemo. Najdemo pa jih tudi na zelenjavnih vrtovih,
na katerih je posajeno veliko raznovrstnih vrtnin.
113
Macrolophus caliginosus

Družina–familia: travniške stenice - Miridae
Velikost: 6 mm
Odrasli: plenilci in fitofagi
Ličinke: plenilci in fitofag
Macrolophus caliginosus je približno 6 mm velika svetlo zelena plenilska stenica iz

družine travniških stenic. Najdemo jo na različnih posevkih v Mediteranu. Noge
imajo dolge, dolge so tudi zelene tipalke z značilno črno obarvanim prvim členom.
Nimfe so svetlo ali rumenkasto zelene. Vsi stadiji, od ličinke do odraslih stenic, so
predatorski. Plenijo manjše členonožce: ščitkarje, listne uši, pršice, resarje in
jajčeca raznih metuljev, vešč in stenic.
Odrasle stenice se rade zadržujejo na cvetovih kobulnic, v stebla katerih samice
odlagajo svoja jajčeca. Razvoj je razmeroma počasen, saj traja pri 25°C približno
30 dni, pri 20°C pa celo do 50 dni.
Macrolophus je deloma tudi fitofag (rastlinojed), kar mu pomaga preživeti tudi v
razmerah, ko ni na razpolago dovolj živega plena. Te stenice tudi gojijo v
komercialne namene. Uporabljajo jih predvsem pri gojenju zelenjave v zaprtih
rastlinjakih. Če ima samica na voljo dovolj ščitkarjev, izleže do štirikrat več
jajčec, kot če v prehrani ni živalske hrane. Takrat, ko se preveč razmnoži postane
lahko tudi škodljivec, predvsem pri gojenju paradižnika češnjevca (na plodovih
ostanejo znaki sesanja, kar negativno vpliva na estetski izgled pridelka). Podobno
je tudi pri gojenju gerber, katerim s sesanjem poškodujejo cvetove.
114
bogomolke
mantodea
 bogomolke-Mantidae
115
BOGOMOLKE - MANTIDAE
bogomolka-Mantis religiosa
Red–ordo: bogomolke - Mantodea

Družina–familia bogomolke - Mantidae
Velikost: 50-80 mm
Odrasli: Drugi nevretenčarji, lahko tudi manjši vretenčarji
Ličinke: Drugi nevretenčarji
Bogomolka je generalist med plenilci. V njenih sprednjih nogah, s katerimi lovi

plen se poleg za vrtnarja škodljivih žuželk znajdejo tudi koristni organizmi.
Samice bogomolk so poznane po tem, da lahko med parjenjem pohrustajo
samca. Vendar danes ugotavljajo, da do takega obnašanja samic pogosteje
prihaja v laboratorijskih razmerah in tedaj ko jih pri parjenju zmoti prisotnost
opazovalcev. V naravi pa imajo samci več možnosti, da po se izognejo požrešni
samici. Jeseni po parjenju, samica odloži ooteko – skupek nekaj sto jajčec
zaščitenih v otrdeli penast masi, ki ščiti jajčeca. Spomladi se iz jajčec razvijejo
male, nekaj mm velike bele bogomolke, ki so podobne odraslim, le da so manjše
in nimajo kril. Mlade bogomolke so nenasitni plenilci, ki se sprva hranijo z
manjšimi žuželkami, kasneje z rastjo pa je tudi njihov plen večji.
116
strigalice
DERMAPTERA
 strigalice - Forficulidae
117
STRIGALICE - FORFICULIDAE
strigalica-Forficula auricularia
Red–ordo: ravnokrilci - Dermaptera

Družina–familia strigalice - Forficulidae
Velikost: 12-15mm
Odrasli: rastlinska in živalska hrana, listne uši
Ličinke: rastlinska in živalska hrana, listne uši
Za strigalice je značilno varovanje zaroda. Samica, potem ko izleže 50 - 90

belih jajčec, skrbi, da jajčec ne napade plesen in da ne postanejo plen
predatorjev. Po izleganju mladih strigalic, mati skrbi za njih do prve levitve,
nato pa se gnezdo razide. Mlade strigalice so podobne odraslim, le da še
nimajo razvitih kril in so manjše in svetlejše.
Strigalice so vsejede. Hranijo se tako z žuželkami, kot tudi rastlinsko hrano in
odmrlim rastlinskim in živalskim materialom. Lahko povzročajo škodo na
mladih rastlinicah in sadju, vendar so tudi koristne, saj pospravijo kar precej
škodljivcev, na primer listnih uši.
Aktivne so predvsem ponoči, podnevi se skrivajo pod kamenjem, listjem in
drugimi vlažnimi in temnimi prostori.
118
DRUGI KORISTNI
ČLENONOŽCI
 Pajkovci – Arachnida
 Skalne strige – Lithobiidae
 Ozke strige – Geophilidae
119
PAJKOVCI - ARACHNIDA
Aphantaulax sp (Gnaphisidae) Lorinoides sclopetarius (Araneidae)
Osasti pajek – Agriope bruennichi Cyclosa conica (Araneidae)

(Araneidae)
Pajek skakač – ( Salticidae) Araniella opistographa ( Araneidae)
120
PRAVE SKALNE STRIGE - LITHOBIIDAE
Navadna striga – Lithobius forficatus
Razred-Classis Stonoge - Chilopoda

Red–ordo: Skalne strige - Lithobiomorpha
Družina–familia Prave skalne strige - Lithobiidae
Velikost: 20-30 mm
Odrasli: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki
Ličinke: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki
Prave ozke strige so zelo vitke, črvičaste strige s kratkimi nogami. So prave talne
živali, ki prežive svoje celo življenje v zemlji. Ob obali je razširjena naša najdaljša
striga – himantarij (Himantarium gabrielis, ki lahko meri v dočžino do 200mm in ima
kar 173 parov nog.
Haplophilus je olga in ozka stonoga meri v dolžino do 80mm in ima od 77 do 83
parov nog. Telo je rumene do svetlo rjave barve, glava, ki nima oči pa ja lahko
nekoliko temnejša.
Hranijo se z manjšimi žuželkami in njihovimi jajčeci, pršicami, kočiči. Haplofilus je
tudi edina vrsta strig, ki se prehranjuje tudi s koreninicami, vendar večinoma v vrtu,
kjer je raznovrstnost rastlin in živali velika, ne naredi večje škode.
121
PRAVE OZKE STRIGE - GEOPHILIDAE
Ozka striga – Haplophilus sp
Razred-Classis Stonoge - Chilopoda

Red–ordo: Prave ozke strige - Geophilida
Družina–familia himantriidi - Himantriidae
Velikost: 25-200 mm
Odrasli: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki, pršice
Ličinke: Manjši nevretenčarji – žuželke, deževniki, pršice
Prave ozke strige so zelo vitke, črvičaste strige s kratkimi nogami. So prave talne
živali, ki prežive svoje celo življenje v zemlji. Ob obali je razširjena naša najdaljša
striga – himantarij (Himantarium gabrielis, ki lahko meri v dočžino do 200mm in ima
kar 173 parov nog.
Haplophilus je olga in ozka stonoga meri v dolžino do 80mm in ima od 77 do 83
parov nog. Telo je rumene do svetlo rjave barve, glava, ki nima oči pa ja lahko
nekoliko temnejša.
Hranijo se z manjšimi žuželkami in njihovimi jajčeci, pršicami, kočiči. Haplofilus je
tudi edina vrsta strig, ki se prehranjuje tudi s koreninicami, vendar večinoma v vrtu,
kjer je raznovrstnost rastlin in živali velika, ne naredi večje škode.
122
ŠKODLJIVI ORGANIZMI
in nekaj njihovih naravnih sovražnikov
123
ŠKODLJIVI ORGANIZEM KORISTNI ORGANIZEM
Najezdniki - Braconidae
Polonice - Coccinellidae
Male plenilke - Nabidae
Listne stenice - Miridae
Tenčičarice - Chrysopidae
Hržice - Cecydomiidae
Trepetavke - Syrphidae

Muhe gosenčarke - Tachinidae
Krešiči - Carabidae
Kresnice - Lampyridae
Roparske stenice - Reduviidae

Muhe goseničarke - Tachinidae
Scelionidae - (Trissolcus sp)
124
ŠKODLJIVI ORGANIZEM KORISTNI ORGANIZEM

Brakonidae - Braconidae
Mehkokrilci - Cantharidae
Muhe goseničarke - Tachinidae
Eulopide - Eulophidae
Pteromalide - Pteromalidae
Najezdniki jajčec - Trichogramatide

Najezdniki jajčec - Scelionidae
Voščeni mrežekrilci - Conyopterigidae
Mehkokrilci - Cantharidae
Travniške stenice-Miridae

Ščipalkarke - Driinidae
Travniške stenice-Miridae
Antokoride - Anthocoridae (Orius sp, Anthocoris)
125
KAZALO
Antokoride – Anthocoridae 111 Harmonia axyridis - ličinka 79

Aphantaulax sp (Gnaphisidae) 120 Harpalus sp 94
Aphidius colemani 54 Harpalus sp 94
Aphidoletes aphidomyza - imago 31 Harpalus sp 96
Araniella opistographa ( Araneidae) 120 Himacerus mirmicoides 108
Arma custos 106 HROŠČI 70
Asilidae – grabežnica 28 hržice - Cecydomiidae 30
Betilide - Bethylidae 51 HYMENOPTERA 36
BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV 7 Ichneumon suspiciosus 37
bogomolka 116 Italochrysa italica- laška tančičarica 102
bogomolke 115 KAZALO 126
bogomolke - mantidae 116 KORISTNI ORGANIZEM 124
Brachinus crepitans 97 KOŽEKRILCI 36
Brachymeria sp 52 kratkokrilci - Staphilinidae 86
brakonide - Braconidae 53 kresnice - Lampyridae 83
Brzci -Cicindelidae 93 Krešiči - Carabidae 94
Cantharis rustica 82 Lampyris noctiluca 83
Cerceris sp 64 Leptomastyx sp 44
cHALCIDIDAE 52 Ličinka 22 pike polonice 77
Chilocorus bipustulatus 71 Ličinke Aphidoletes aphidomyza 31
Chilocorus bipustulatus 80 Lorinoides sclopetarius (Araneidae) 120
Chilosphex argyrius 62 Macrolophus caliginosus 114
Chrysopilus asiliformis 29 mala osa - Polistes sp 67
Cicindela campestris 93 Malachyius bipustulatus 85
Coccinella septempunctata 71 Male plenilke – Nabidae 107
COLEOPTERA 70 Mali ščurkov njezdnik 43
Cotesia glomerata 56 mantodea 115
Cyclosa conica (Araneidae) 120 Medetera sp 34
členonožci 119 Mehkokrili cvetni hrošči - Melyridae 85
Dacnusa sibirica 57 Muha - Coenosia attenuata 26
Deraeocoris ruber 113 Muha goseničarka 20
DERMAPTERA 117 Muhe goseničarke - Tachinidae 18
Dicyphus sp 112 Muhe trepetavke - Syrphidae 11
Diglyphus sp 49 Nabis rugosus 109
DIPTERA 10 Najezdniki jajčec - Scelionidae 59
Dlakava skolija 39 Najezdniki jajčec - Trichogrammatidae 60
Dlakava skolija 40 Navadna striga 121
Dlakava skolija 41 NEUROPTERA 99
Dlakava skolija (Scolia hirta)-kokon 41 Ognjeni hrošči - Pyrochoridae 84
Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka 40 Ophion luteus 38
Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka 40 Orius sp 111
Dolgonoge muhe - Dolichopodidae33 Osasti pajek – Agriope bruennichi (Araneidae)
Drugi koristni 119 120
dvaindvajset pika polonica 77 Ose grebače - Sphecidae 62
DVOKRILCI 10 Ozka striga 122
Elachertus sp 47 Paederus littoralis 88
ENCYRTIDAE 45 Pajek skakač – ( Salticidae) 120
Encyrtus aurantii 45 PAJKOVCI - ARACHNIDA 120
Enkirtide – Encyrtidae 44 Pemphredon lugubris 62
Epistrophe eligans 16 Pemphredon lugubris 63
Episyrphus balteatus 12 Philonthus sp 86
Eulopide – Eulophidae 46 Philonthus sp 89
Euplectrus sp 46 Poecilus cupreus 95
grabežnice – Asilidae 28 Polonice - Coccinellidae 71
Harlekinska polonica – Harmonia axyridis 78 Poplesovalka v letu 32
Harmonia axyridis - ♂in ♀ 79 poplesovalke -Empididae 32
Harmonia axyridis - buba 79 Praon sp58
Harmonia axyridis - jajčeca 79 prave Muhe - Muscidae 26
126
Prave ose-Vespidae 65 strigalica 118
prave ozke strige - geophilidae 122 strigalice 117
prave skalne strige - lithobiidae 121 strigalice - Forficulidae 118
Pravi MRE ŽEKRILCI 99 Ščipalkarka - Neodryinus typhlocybae 50
Pravi najezdniki-Ichneumonidae 37 Ščipalkarke - Driinidae 50
Pritlikavi voščeni mrežekrilec - Coniptreryx ščitaste stenice – pentatomidae 106
pygmaea 104 Ščurkovi najezdniki – Evanioidea 43
Propylea 14 punctata - 14 pika polonica 71 Šilaste muhe - Therevidae 27
Prostemma aeneicolla 107 ŠKODLJIVI ORGANIZEM 124
Psyllobora – Thea- vigintiduopunctata 71 štirinajst pika polonica 73
Pteromalide - Pteromalidae 42 Tachinus subterraneus 90
Pteromalus puparum 42 tančičarica – Chrysopa perla 100
Pyrochroa 84 Tančičarice - Chrysopidae100
raznokrilci - STENICE 105 Thereva aurata 27
Rhagonycha fulva 81 travniške stenice – Miridae 112
Rhynocoris sp 110 Trepetavka-Myatropa florea -♀ 11
rjava tančičarica - Micromus angulatus 103 Trichogramma sp 60
Rjave Tančičarice - hemerobiidae 103 Trissolcus sp 59
roparske stenice – Reduviidae 110 Trypetoptera punctulata 35
Sceliphron caementarium 62 Usnjati krešič 94
Sceliphron curvatum 62 Usnjati krešič 98
Sciapus sp 33 Vespa crabro 69
SCIOMYZIDAE 35 Vespula vulgaris 65
Scolia hirta išče ličinke minic v kompostu 41 Voščeni mrežekrilci - Coniopterygidae 104
Sedempika polonica 74 Xanthogramma pedissequum 15
Sedempika polonica 75 Xantholinus sp 91
Skolije- Scoliidae 39 zlate ose - Chrysididae 61
SLOKARICE – RHAGIONIDAE 29
Sneženke(mehkokrilci)-Cantharidae 81
Stilbum cyanurum 61
127
Koristni organizmi v vrtu
Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le malo ljudi
pozna koristne organizme, ki na biološkem/ekološkem vrtu vzdržujejo škodljivce v
razumnih mejah. Večino zanimajo le škodljivi organizmi in škoda, ki jo ti lahko
povzročijo na pridelkih.
KORISTNI
vrtu, polju ali njivi, kjer se ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev in
ORGANIZMI V VRTU
se gnoji le z naravnimi organskimi gnojili.
Večina posnetkov koristnih členonožcev v tej knjigi, je nastala v Istri na majhnem KONTROLA RASTLINOJEDIH VRST ŽUŽELK
S POMOČJO PLENILSKIH IN
Marko Lengar
PARAZITOIDNIH VRST
Marko Lengar
ID: 1248469
www.lulu.com
Marko Lengar

Koristni Organizmi V Vrtu

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Koristni Organizmi V Vrtu

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Koristni organizmi v vrtu

Kamnik, september 2007

Če pazljivo opazujemo žuželke, ki letajo okoli

Parasitoids and predators

Čeprav je interes za ekološko pridelavo med vrtičkarji razmeroma velik, pa le malo

Kamnik, september 2007

BIOLOŠKA KONTROLA ŠKODLJIVCEV ......................................................................7

Vodilo vsakega ekološkega vrtnarja oziroma pridelovalca je biološka raznovrstnost. Znano

S pojmom paraziti (zajedavci) označujemo organizme, ki odvzemajo hrano iz telesa drugih

 Muhe trepetavke - Syrphidae

Red – ordo dvokrilci -Diptera

Myatropa florea je muha trepetavka (Syrphidae) po obliki telesa podobna

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Zamolklo oranžen zadek trepetavke Episyrphus balteatus ima črne prečne

Buba trepetavke je hruškaste oblike

Episyrphus balteatus na sadežu kakija

ličinka trepetavke z listno ušjo

Jajčece trepetavke med

Ličinka trepetavke se hrani z

Jajčece in ličinka trepetavke med kolonijo listnih uši

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Xanthograma je muha trepetavka, katere telo s svojo lesketajočo črno-rumeno

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Muha trepetavka Epistrophe eligans, katere ličinke uspešno plenijo med

Syrphus ribesii Syrphus ribesii - ličinka

Paragus pecchioli Paragus pecchioli - ličinka

Muha goseničarka- Trichopoda pennipes

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Domovina muhe goseničarke Trichopoda pennipes je Amerika. V Evropo so jo

Muha goseničarka- Trichopoda pennipes.

Muha goseničarka- Trichopoda pennipes.

Muha goseničarka-Phryno vetula

Ličinka muhe goseničarke na gosenici Chrisodeixis chalcites

Jajčeca muhe goseničarke na listni stenici Nezara viridula-zelena smrdljivka

Buba muhe goseničarke ob parazitirani bubi repnega belina Pieris rapae

Muha goseničarka leže jajčece na gosenico lastovičarja (Papilio machaon)

Muha goseničarka - Mintho rufiventris

Tachinide: Dexia rustica

Muha goseničarka- Ectophasia crassipennis

Red – ordo dvokrilci - Diptera

To toploljubno vrsto goseničarke najdemo v južni Evropi in toplejših predelih srednje

Muha - Coenosia attenuata

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Coenosia attenuata je majhen a učinkovit plenilec manjših letečih žuželk.

Red – ordo dvokrilci - diptera

Ti dvokrilci imajo podolgovato, rumenkasto rjavo do črno telo, ki je pogosto precej

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Slokarice so majhni, do srednje veliki plenilski dvokrilci (od 3 – 20 mm). Večinoma

Hržica (Cecydomiidae): Aphidoletes aphidomyza

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Aphidoletes aphidomyza je majhna mušica hržica. V nasprotju z drugimi hržicami, ki

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Poplesovalke so visoko specializirana

Red – ordo dvokrilci - Diptera

Odrasle dolgonoge muhe so velike od 1 do

Medetera je majhen plenilski dvokrilec, ki se prehranjuje z manjšimi

Evropske Sciomyzidae so majhne do

Red – ordo kožekrilci - Hymenoptera

Pravi najezdniki so velika skupina parazitoidnih žuželk, ki so pomembne pri kontroli

Red – ordo kožekrilci - Hymenoptera

Prave najezdnike spoznamo po

Ščetinasta skolija (Scolia hirta)