Naslednje priobéene strani izhajajo iz Koledarja druzbe sv. Mohorja za leto 1917. Prispevki so vezani na soko fronto. V njem se sicer nahaja Se veé gradiva, ki pa je v prvi vrsti hvalnica Conradu in pa kasneje pregled dogajanj na drugih bojiSéih. Povzeto po forumu Pro Hereditete 1915-1917 (prispevek Svejka in Pinkfloyda)il. Vojska 2 Italijo. ja je preteklo leto doi, odkar nam ga 2 SKO. nekdanja nada zaveznica Ko aie essa Klical dr2avo v bo} prot mover je rekel med drugim: , Verolomnost. ka= ovina Ne pozna, Je napravila {tai Meera zaveenikoma, Po vee kot tridesetictni eof tasu je lahko mnotita svojo posest ty bees nedoumnneya. procvitanja, nas je caps vit aevarnost I prestapla vitvaos iv tabor nasih sovragnikov ... Usoda cai Poadravijam Moje boja in zmag ‘ete, zaupam vanje in v njihove voditelje= Friderik je pa 25. maja 1915 cesarjeve ‘akole dopolnil: Mi vojaki moramo kaznovati [Beate in sramotno izdajstvo nagega novega so- (faa in mu zopet pokazati pot, ki so mu jo ne- plazali na&i predniki pri Mortari in Novari, pri in Visn.* luvavi ples se je zatel tudi tu doli, na jugo- monarhije. Celo leto smo se omejili na od [ober ernzsth: napador, a saves wean dni pt wetnico smo priteli sami z ofenzivo, 15. maja [mt Nadvojvoda Friderik, vrhovni povelinik vseh Ee ie indal ob obletnici sledete armadno ‘Dunes pred enim letom je Italija ventala svoje Zaneravano in skrbno_pripravijeno izdajstvo 2 napovedjo vojske. Nad pol milijona pusk Tasproti silam naSe obrambe osemkrat mot- af Silt takrat sovrazna vojska grozeé na nasi ‘dnno slavohlepno zgovornostjo so obetali tam ‘Rekle preslepljenemu Ijudstvu lahko in [Bui titim navalom bi se bilo moralo nesti ita- Se gattetit skozi .neodre3ene" pokrajine v srce = ot Jo hoteli razbiti in tako odlo- 0. “i Pa, ki niso poznali strahu, so osovraze- ‘otnika povsod zadréali, kjer o to dolotila ‘aSega zmagovitega poleta na severu rbtom ni oviral. Polagoma mi je pets d@ sem na§o slabotno brambo meje ‘Tostimi tetami, kadar je to zahteval polozaj. {Gb Soki, brezStevilno bojev na a iti bitk Sti od Stiliskeg: if fa prelaza do morja so si- fem gaat Mole zaupanje v mot nae obrambe. {0M smo osvobodili Galicijo sovradnika, PP8imo sovratno ozemije, vrgli ob tla i eronoro im j¢ mogla in Albanijo. Obrambne fronte so bile tr: tirolska, koroska in stvo vaeh treh armad na jugu je prevzel cea Na Titolskem je poveljeval Dank, ne Rohr, ‘na so8ki pa slaval laiprvo podamo’ kratek pregled vseh Tirolske fronta. Ta Je deuga glede varno i sti, prva je sokka, zadnja tae" je bila pa korotka prva. roti_vabnem. mest Tridentas cate ae souraaalk s It dejo v dolini Adite Alo in Pilcante, nadalje mogotni Monte Baldo med Adizo in Gardskim jezerome kar a 2e ital ni bilo italijanskega, potem Storo v dolini hiese (Kjeze) ter so poskusali udreti tudi preko tonalskega prelaza med Ortlerjem in. skupino Ada- mellovo. Razvili so se hudi boji ob Stilfskem prelazu, Tu in na Tonale niso mogli Italijani nikamor naprel, Posamne éete so prodrie do doline Genova med Pre~ sanello in Adamellom, a dalje ni lo, Ravno tako smo ustavili_njihovo prodiranje ob gorenji Chiese ali v dolini Daone, kamor 32 pa pri Maljant ele letos aprila, Vzhodno odtod so zasedli Se ardaro; nato gre pa fronta dalet doli na jug v dolino Ledro, in vsi Poskusi, polastiti se Rive in krajev tam okoli, $0 brezuspeSni. Tukaj in sploh na vsej fronti proti Italji opazimo, da se sicer nekoliko umaknemo, ée hotemo, in prepustimo sovrazniku nezavarovane kraje, Kier pa to. zt ne amen, tay ob meji, primer: Stilfski ni na namen, ga ustavimo ob mej, prelaz. Vahodno od Rive smo. prepustli Haljanom oremlje priblizno do éte Torbole—Mori. Veliko vainejSa je pa nadaljna fronta. lalijani so olagoma dosegli pribligno tole &rto: Mori—Folgaria— Eavarone—Roncegno? v dolini Sugana-—skuping Cima d’Asta—Marmolada—Cortina d'Ampezzo, potem pa izvetine drfavna meja. Najvet ozemlja so torej zasedli tukaj, pogled na karto nam pokaze zlasti doling Sugana ob Brenti, dolini in dolinice ob Vanoju in Cismone. Glavni cil na_jugu je bil seveda Trident. Koncem januarja so prisli do zapadno od Roncegna, a so bili 1. februarja odbiti. Poskusi marca in aprila so imeli {sti neuspeh. 13. aprila se pritne bol] 2ivahno delo- vanje, 17. aprila zatnemo celé s_protinapadom in Italijan mora izprazniti prve postojanke, 25. se pa Se malo umakniti, Potem je do 15. maja mir. "Med Roveretom in Sugano zapirata dostop do ‘Adize in s tem do Tridenta tisti dve znani nj visoki planoti Folgaria in Lavarone. tka ee ae nage ofenzive nam ae skoro vsak dan porotalo 0 h eee ih sovratai sage vvrste. Ni Slo, vse sm | 2a gor .‘Tirolska iagubljena. A tudi tukaj nasprotniku ni bila srega_ mila, akorayno je nastopil navadno 2 veck: junija se 2atno boji, ki tra) 5 ti siloviti so mi ‘22 jullja, gre aa prelaze Kreuzberg, Peutelstein itd ‘Tudi najs! karla nam pokate vatnost tega ozemija. Vsi napadi so odbitl, izgube sovratnikove ogromne. V onih dneh se zatno na mani Col di L Marmelado in Totano, kler se cepijo pota v Amper- tansko, Adteisko, Grodensko in Fassa-dolino. Ni tuda, da je gora vaina, Dva bataljona zagneta z naskokom ‘& julija, brez uspeha, napadi se ponovijo 3 in 5. av- gusta, 2 istim neuspehom, Septembra in oktobra so hudi boji elasti pri Schluderbachu in v dolini Popena = juitno od Toblacha. Zopet nif 2a Italijane. ‘Sele 29, oktobra imajo majhen uspeh na Col di Lana, kjer fepraznimo pred priblitno desetkratno premogjo' prve postojante. Napadi na Coldi Lana in na biltaje Sichene Sedlo so se ponavijali od 7. do 11. ter 20, in 21. no- vembra 1915, potem pa nastopi tu gori razmeroma mir, ki traja do konca marca, V onih dneh so pod- minirall Italijani vrh Col di Lana, ki smo ga imeli zasedenega mi, porabili so 100 centov razstreine dre~ latine. Nekoliko pred polnotio od 17. na 18. aprila Telos $0 vigall rove, vrh je Sel v zrak; na novih dveh wrhovih se je ustalil sovratnik. A kaj mu je poma, galo, ko smo obdrzali mi na isti gori sami 3¢ neki freben, § katerega nas niso mogli pregnati. Naprej tudi sedaj niso mogli. V splosnem je to Prvo ve~ Meo podietie vojake v rovih v'visokem gorovju. Svi- carski listi so rekll: Mnogo so se trudill, a utiniek je bil zelo majhen. Uspeh cele vojske enega leta tore] ni bil drugi nego posest dveh vrhov na Col di Lang. Korodka fronta. Mejo med Italijo in Koro8ko tvori mogotni grebe Karnskih Alp, 2e sam na sebi dober obramber zid. Zato so se vrgli Italljani predvsem na prehode. Znana je Kanalska dolina, tam kjer tete reka Bela. Topoct najtetjega kalibra ‘so neprestano grmeli tukaj prott hain strdbam pri Pontblu in Naboren Pe sebnega uspeha. Streljall so tudi na Trbiz in razrufihl Vibarje, ki 80 seveda y zratni &ti komaj 8 km od. jene od laske meje. Trbi? je oddaljen 10 km, Do ih vatnej8ih bojev je prislo te ob gori Peraiby 2604 m, nia koroBko-tirolsko-laski meji'ter ob preleey ocken, 1363 soe Stitita Mali in Veliki Pal, “ake | dan po vojni napovedi mejo ee oddelki NM boji od Plickna (Plekna) so najprvo , se A at 2 hu mae el toto nage magalo, Nihée se de ni take Siroko Opravil; kakor. so se Ialljant pred vena td) de’ nf il tako osramoven, *Pohod ant sodredenje tlatenih" itd. 80 tmenonat apadii 8 nas zahrbino r vso ilo, ko woe feveru najvet opravka, in. vendar, kako engi nile njihove sanje v prazen nie. 5 cal % bil doloten anititi nato grot Cadorna, vrhovni zapoved: kiN Get." Ge ratunimo samo 10, vee ae Generalni potkovnik Franc Rohe, Poveljnik na korusht Sposobni i mneenees 28 voisko, boj eno 80 lahko spravili Laht armado na noge, tedaj, ‘ko amo {eto najhujgih bojev, Zato $0 m skega eta je potoval la. solza i jimi nisno vtech Le cad tet doli na ji sam.