Zaris

zavod za razvoj,
izobraževanje in svetovanje

Seminarska naloga pri predmetu

GRAD BREŽICE

Predavatelj: HENRIK DOVŽAN Avtor: Qazim Zogaj

Novo mesto, 10.09.2010

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO LJUBLJANA
GRAD BREŽICE

Njegovi zacetki sežejo v leto 1241, ko so v pisnih virih prvic omenjene

Brežice. Grad je bil
sprva lesena utrdba (povezan s takratno naselbino Gradišce), kasneje pa
se je razvil v obliko,
Grad Brežice je danes najvidnejša stavba v Brežicah, ki jo mesto s
pridom koristi. V njej
domuje Posavski muzej Brežice s številnimi zbirkami, v viteški dvorani
potekajo številne
prireditve, v grajski kleti shranjujejo vino Vina Brežice.

Njegovi zacetki sežejo v leto 1241, ko so v pisnih virih prvic omenjene

Brežice. Grad je bil
sprva lesena utrdba (povezan s takratno naselbino Gradišce), kasneje pa
se je razvil v obliko, ki jo ima danes. Sam grad je prvic omenjen leta
1249 kot castrum. Grad in naselje (takrat že znano pod imenom Brežice)
je pridobilo na pomenu proti koncu 12. stoletja, ko so Brežice postale
upravno in gospodarsko središce salzburške posesti v Posavju. Tako sta
se v gradu naselili vojska, kovnica denarja in sodišce. Grajsko dvorišce.
http://www.visitbrezice.com/hr/turizam/grad-brezice-g312.shtml

Zgodovina

Zgodovino brežiškega gradu so oblikovali številni boji in upori. Žal

grajski gradovi ne morejo povedati vsega kar se je dogajalo v gradu,
vemo pa, da se je »razburljivo« obdobje v grajski zgodovini zacelo leta
1479, ko je izbruhnila vojna med Habsburžanom, cesarjem Friderikom
III., in ogrskim kraljem Matijo Korvinom, ki ga Slovenci poznamo kot
kralja Matjaža. Ogri so tu ostali vse do leta 1491. Po njihovem odhodu je
to obmocje z mirovno pogodbo pripadlo Habsburžanom.
http://www.visitbrezice.com/hr/turizam/grad-brezice-g312.shtml
V vseslovenskem kmeckem uporu leta 1515 sta zgorela grad in mesto.
Ti dogodki so povezani s hrvaškim vitezom Markom iz Klisa. Ko je
slovensko ozemlje tega leta zajel krvavi punt, so ga kranjski plemici
poslali po vojaško pomoc k hrvaškemu banu.

Marko je spotoma ujel okoli 500 žena in otrok upornih kmetov in jih kot
sužnje prodal v hrvaško primorje. V dveh dneh se je pri Brežicah zbralo
okoli 900 upornih kmetov, ki so cakali na vracajocega se Marka. Ta se je
s svojim vojaškim spremstvom zatekel v brežiški grad, še prej pa požgal
mesto Brežice. Ogorceni kmetje so zavzeli grad in pobili vso gosposko.
Grad so nato popravljali vse do leta 1528, ko je ponovno pogorel. To je
bil cas, ko so Turki zelo pogosto, celo po veckrat na leto, vpadali na
slovensko ozemlje. Zato so v tem casu Habsburžani zaceli z vso naglico
graditi obrambni pas proti Turkom, imenovan Vojna krajina.
www.gradovi.jesenice.net/brezice.html
Nemški cesar Ferdinand je 22. januarja 1529 odobril za zidavo novega
gradu in utrditev mesta
Brežice 3000 goldinarjev. Zidali so ga italijanski stavbeniki. Med leti
1530 do 1551 so podrli
in odstranili ruševine starega gradu ter sezidali novega s štirimi
obrambnimi stolpi in dvema
obrambnima obzidjema. V gradu vzidana napisna plošca z grbom
pripoveduje, da je gospod
Franc Gall von Gallenstein, že davno prej zaceto gradnjo na obmejnem
ozemlju koncal leta
1590. Po arhivskih podatkih locimo pri gradnji brežiškega gradu tri faze.
Med leti 1530 in
1550 je nastala obodna utrdba s štirimi vogalnimi stolpi in veznimi
zidovi, med 1567 in 1579
vzhodni in zahodni grajski trakt ter koncno med 1586 in 1590 oziroma
1601 severni grajski
trakt in arkadni hodnik.
Sredi 17. stoletja je grad prišel iz posesti Gallensteinov v roke
Frankopanov. Po smrti Julijane
Frankopan so ga njeni dedici leta 1694 prodali grofu Ignacu Mariji
Attemsu. Ta je dal urediti
reprezentancne prostore, ki jih vidimo še danes. Slavnostno viteško
dvorano je dal poslikati s
freskami, ki na stenah prikazujejo razvoj arhitekture od antike do
renesanse, na stropu pa
obcudujemo prizore iz grško-rimske mitologije. Stopnišce je med leti
1715 in 1732 poslikal
štajerski barocni slikar Franc Ignac Flurer. V posesti Attemsov je grad
ostal vse do leta 1945.
Potres, ki je 29. januarja 1917 opustošil obmocje Brežic, je poškodoval
tudi grad. V casu
vojne vihre je bil grad zopet uporabljen za vojne namene, saj je bila
prekrasna viteška dvorana
spremenjena v vojaško bolnišnico.
Brežice, Grad Brežice, Viteška dvorana
V renesancnem brežiškem gradu ima Posavski muzej svoje upravne in
muzejske prostore,
depoje in restavratorsko delavnico, kjer hrani premicno kulturno
dedišcino od prazgodovine
do zbirke novejše zgodovine in slikarskih zbirk. Odlikuje ga tudi celovita
urejenost.
V prvem nadstropju gradu so obiskovalcem namenjeni mali avditorij,
galerija za obcasne
razstave, zgodovinska zbirka iz 16. stoletja, ki hrani dokumentarno in
arhivsko gradivo iz
obdobja kmeckih uporov in reformacije v Posavju. Slovensko-hrvaški
kmecki upor iz leta
1573 je predstavljen v posebni zbirki, saj nanj spominjajo številna
prizorišca. Predstavljeno je
tudi orožje plemicev in kmetov. Viteška dvorana je najvecji prostor z
barocnimi poslikavami
v Srednji Evropi, ki jih je na zacetku 18. stoletja ustvaril Karel Francišek
Remb (1674-1718).
Iz nje vodijo vhodi v prvo in drugo nadstropje. Dvorana je dolga 35,
široka 10 in visoka 8 m.
Ob celnih stenah sta leseni stopnišci, bogato okrašeni z motivi viticevja
in s srebrno barvo
naslikanimi
portreti v
medaljonih.
Vzdolžne stene
so poslikane z
arhitekturnimi
motivi iz
preteklosti, na
celnih stenah so
upodobljene
pokrajine, na
prehodu k stropu
pa mitološki
motivi. Na
samem stropu je
slikar upodobil
znanost in
umetnost. Na
stenski poslikavi
so oljne podobe v
rokah velikanov,
zgoraj jih držijo putti (putto – podoba majhnega krilatega otroka).
V drugo nadstropje pridemo po mogocnem stopnišcu z barocnimi
poslikavami, ki jih je v
zacetku 18. stoletja naslikal Franc Ignac Flurer (1688-1742). Slikar je s
perspektivno
naslikanimi arhitektonskimi elementi ustvaril prepricljivo iluzijo
neskoncnega prostora, v
katerega je umestil najpomembnejše like grško-rimske mitologije z
osrednjo podobo Venere,
boginje lepote in ljubezni. Flurer je s poslikavami v kapeli prekosil
samega Remba. Na stene
je naslikal arhitekturo stebrovja, vaze in nepogrešljive školjke, brez
katerih ne bi bilo baroka.
Nad vrati sta družinska grba Attemsov in Herbersteinov. Ves ostali
prostor kapele je v slogu
iluzionizma, saj se s slikami kot skozi okna odpira pogled v neskoncnost.
Na vmesnih površinah med stenami in stropom ter na stropu samem so
svetopisemski prizori.
Arheološka zbirka prikazuje predmete, ki so jih raziskovalci našli v
okoliških krajih, in
spadajo v cas od mlajše kamene dobe do poselitve slovanskih
prednikov, ter predstavljajo
pomemben clen v zgodovini Posavja in Slovenije kot celote.
Zbirka novejše zgodovine (1900-1945) vsebuje dokumentarno gradivo in
predmete iz obdobja
narodnostnih bojev v Posavju, socialnih vrenj med obema vojnama in boj
z okupatorjem med
letoma 1941 in 1945. Posebej pa je prikazano gradivo o izganjanju
Slovencev v taborišca.
Umetnostno-zgodovinska zbirka obsega zbirko barocnega slikarstva.
Lahko jo razdelimo na
vec pomembnejših skupin: sakralna umetnost, krajinarstvo, portreti,
lesene barocne plastike in
izvirno stensko okrasje v prostorih zbirke.
Galerijsko zbirko zaokrožuje stalna razstava akademskega slikarja in
grafika Franja
Stiplovška (1889-1963).
Zemljevid Gradu:
Prvo nadstropje:
Vhod v grad v pritlicju
Pritlicje - dvorišce (500 sedežev)
Viteška dvorana (280 sedežev)
Puntarija
Barocna soba z glasbili
Terasa
Arkadni hodnik
Uprava
Galerija
Mali avditorij (80 sedežev)
Porocna dvorana
Drugo nadstropje:
Recepcija
Barocna kapela
Arheologija
Etnologija
Viteška dvorana
Novejša zgodovina
Barok
Galerija Franja Stiplovška
Spominki
Dvoramno barocno stopnišce
http://www.posavski-muzej.si/meni.htm
Nekaj gradbenih karakteristik gradu:
Vhodna stran gradu; dostop krasita stebra z obeliksoma; v grad drži zidan
mostovž
nad grajskim jarkom, ki je nadomestil lesenega;
Grajski stolpi so v pritlicju delno 4m debeli in so bili
nekoc opremljeni s strelnimi linami, ki so sedaj zazidane
Vhodni renesancni portal je žlebljen, sekundarno nekoliko razširjen, z
odprtinama za
verige dvižnega mostu; poudarja ga okvir z rusticno - diamantno oblikovanima
pilastroma z ravno, profilirano gredo in letnico 1548 na prekladi
Dvonadstropni arkadiran gosposki trakt; v pritlicju so stebri pravokotni s
posnetimi
robovi, v nastropjih pa okrogli toskanski
Današnja uporaba gradu
Leta 1949 je v gradu dobil prostore Posavski muzej Brežice. Za zacetek
muzejske zbirke je
zaslužen njegov prvi direktor Franjo Stiplovšek, prinesel pa jo je s seboj
iz Krškega
(Aumannova zbirka), kasneje pa so jo dopolnjevali in razdelili v
arheološko, narodopisno,
zgodovinsko. Imajo tudi galerijo oljnih slik domacih in tujih mojstrov ter
spominsko zbirko
Franja Stiplovška.
V kletnih prostorih Gradu Brežice podjetje Vino Brežice že od leta 1946
vzdržuje in skrbno
neguje svoja najžlahtnejša in najdragocenejša vina. Žal je le klet pod
zahodnim traktom
brežiškega gradu povsem opremljena za vinarsko dejavnost, ki je bila
prenovljena v letu 2003.
Grajska klet, vklesana v živo skalo ter pozidana s kamnom in opeko, je
edina tovrstna klet v
 Sloveniji, ki dostopna za javne oglede ter poizkušnjo arhivskih vin
podjetja Vina Brežice.
Grad ima danes pritlicje in prvo nadstropje (v njem se nahaja viteška
dvorana). Ni pa vec
prisotnega dvižnega mostu (nanj spominjajo le še verige) in pa
obrambnega jarka, saj se je tok
Save scasoma spremenil. Danes se v gradu odvijajo številne prireditve,
kot so koncerti
Festivala Brežice, prav tako pa grad služi kot prijeten kraj za poroke.
http://www.ntz-nta.si/imagelib/ecard/large/razglednice/brezice-grad1.jpg
Viri:
http://www.posavski-muzej.si/meni.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Bre%C5%BEice
www.gradovi.jesenice.net/brezice.html
www.ntz-nta.si/content.asp?id=143&lid=7&iid=4
http://www.festivalbrezice.com/sl/Lokacije_1/Brezice-Grad-Brezice-
Viteska-dvorana_1/
http://www.gradovi.net/show.php?id=43
…