Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo

GOSPODIN FRANJO BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Fran Maselj
– Podlimbarski
Gospodin
Franjo
O M N I B U S 1
BESeDA
GOSPODIN FRANJO BESeDA
Fran Maselj-Podlimbarski
GOSPODIN FRANJO
Po prvi izdaji pri Slovenski
matici, Ljubljana 1913
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-121-5
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
Istinu reci pa uteci!

Bosenska prislovica.
1.
K o je bil France Vilar dokonãal l. 1877. svoje ‰tudije

na tehniki, se je povrnil kot nadobuden inÏenir v
svojo domovino. âez zimo je bival doma na Gorenj-
skem, spomladi je zaãel iskati sluÏbo. Pa niã primerne-
ga ni mogel dobiti. Îe je hotel zapustiti oÏjo domovino
in se nameraval ogledati po ‰irni Avstriji, ni li kje posla
zanj, ko ga nenadoma doleti ukaz, naj se kot rezervni
poroãnik oglasi pri svojem polku, ki je bil namenjen, da
se udeleÏi zasedbe Bosne in Hercegovine. Tisti polk je
bil prideljen Saparijevi diviziji, ki je prodirala od Doboja
ob reki Spreãi proti vzhodu, pa skraja ni imela sreãe in
je ‰ele okrepljena z novimi ãetami po trdem boju vzela
mesto Tuzlo. Po konãani zasedbi je proti koncu l. 1878.
z lahkim srcem zapustil voja‰ki stan in deÏele, kjer je
videl dosti ostudnih bojnih slik, ki so potem ‰e dolgo
ãasa kakor s krvjo o‰kropljene stale pred njim. Potem je
bil dve leti zaposlen pri zgradbi nekega mostu ãez Savo.
— Koncem spomladi 1881 je ãital v novinah, da i‰ãe bo-
senska uprava za izkori‰ãanje gozdov inÏenirjev. To ga
je mikalo. Nekoliko so se mu bili v spominu Ïe zabrisali
oni krvavi dogodki in zaÏelel je videti Bosno sreãno in
3
prerojeno, ko jo je pred tremi leti videl tako solzorosno.

VloÏil je pro‰njo in dobil odgovor, da je s prvim julijem
sprejet. Ni se teÏko loãil od domovine. Nekaj mu je re-
klo, da ni podoben drevesnemu listu: ãe ga odtrga vihar,
nikoli veã ne pride na prej‰nje mesto; on se vrne nazaj,
kadar izkusi Ïivljenje drugod in se mu poleÏe Ïelja po
spoznanju tujih krajev.
Peljal se je do Siska, potem s parobrodom po Savi do
Broda, dalje po Ïeleznici do Zenice. Slavonski kraji ne
zanimajo popotnika, ki je vajen gor, hrumeãih potokov
in idilnih kotov; topo zre na ravne pokrajine, zave‰a oãi,
vzdihuje: Oj, da, je taka plodovita ravnina kje na Slo-
venskem ali na âe‰kem, kako vse drugaãe bi se obdelo-
vala! — in dremlje. Zanima ga pa dobro in krepko pre-
bivalstvo, ki vsled nebriÏnosti vlade in nesreãne gospo-
darske politike na tako rodovitni zemlji tiãi ‰e v povojih
napredka.
Vilar se je zaãel ogledovati ‰ele onstran Broda na hri-
boviti bosenski zemlji. Tod je mar‰iral pred tremi leti v
nepregledni vrsti oznojenih in izmuãenih ljudi, deloma
ob neugodnem vremenu. In zdaj sedi v ozkem Ïelez-
ni‰kem vagonãku stisnjen kakor v orehovi lupini. Ni za
dana‰nje ãase Bog ve kaj, no kultura se je vendar Ïe pri-
ãela. Drugih njenih znakov z vlaka ni zapazil. Kako naj
se paã v treh letih zasedbe vgnezdi v zapu‰ãeni deÏeli
kar cela kultura! Ob progi je videl tu in tam obhodne
4
straÏe vojakov in oroÏnikov, dvakrat je njegov pogled

naletel na vklenjene Bo‰njake, ki so jih oroÏniki vedli
Bog ve kam k sodi‰ãu. Obakrat je povesil glavo in se
poglobil v teÏko misel. Bil je namreã tako ustvarjen, da
ni mogel videti vklenjenega ãloveka. Ni dalo njegovo
mehko ãlovekoljubje, ki mu je tiãalo v krvi, ki mu je bilo
prirojeno in se ga ni priuãil iz knjig.
Do Doboja je imel za sopotnika dva lepo opravljena
Turka, ki sta mraãna, skrivnostna in molãeãa ãepela na
rdeãih pli‰astih blazinah ter kazala, da sta nepristopna
za pomenek. V Doboju sta izstopila in priroÏljala sta v
njegov kupe dva ãastnika, razgreta in dobrovoljna, ka-
kor da sta pri‰la od dobre pojedine.
Oba sta ga prijazno pozdravila, oba sta se predstavi-
la, videã dokaj fino opravljenega, inteligentnega ãlove-
kaj ki pride najbrÏ z onkraj Save. V zasedenih deÏelah so
bili v tistih ãasih avstrijski gosposki ljudje zelo druÏlji-
vi in sloÏni; pri domaãinih niso na‰li soglasja in druÏab-
ne opore, zato so Ïiveli med seboj brez ozira na stanov-
ske razlike v dobrih prijateljskih odno‰ajih. Vilar je bil
vesel, da je dobil zgovorna potnika, ker doslej na dolgi
poti ni ‰e z nikomer govoril, a niti on sam bi nam ne
mogel povedati, kako se je takrat na‰la nit pogovora in
zabave.
Ime mlaj‰ega ãastnika si je precej zapomnil; poveda-
no je bilo trdo in razloãno, tako da bi se zapomnilo za
5
veãne ãase: Simon Buzduga, oroÏni‰ki nadporoãnik.

Vilarju je imponirala ta juna‰ka, gibãna postava, dasi je
ni venãalo prelepo lice. Bilo je nekoliko razdrapano po
kozah in nepravilno v tem, da se je konec velikega nosu
za spoznanje povesil na levo stran. Tudi oãi niso bile pri-
jazne. Drugi ãastnik je povr‰no zamrmral svoje ime, no
Vilar je videl, da je stotnik in za kak‰nih petnajst let sta-
rej‰i od prvega. Po njegovi nem‰ãini s tujim priglasom
ga je precej spoznal za Poljaka. Za njegovo ime je zve-
del na maglajski postaji, kjer je iz krdela ãastnikov, sto-
jeãih na peronu, pohitel k vlaku star major, podal roko
stotniku, nagniv‰emu se skozi okno, ter ga v srbsko-
hrvatskem jeziku vpra‰al: »Kako si, Hvalibogovski?« in
mu pri odhodu vlaka zaklical: »Îivio, HadÏirumba!«
Stotnik Hvalibogovski, z bosenskim priimkom HadÏi-
rumba, je bil majhen, zavaljen ãlovek, precej razbrazda-
nega ãela, sesedlega nosu, drobnih in milih oãi, ki soÏi-
vahno kolotoãile pod moãnimi obrvmi, kakor bi iskale
plen. Njegov obraz je bil izÏit, raskav, podoben gosto
pre‰iti temnozelenkasti usnjeni blazinici. Britev bi ne
mogla gladko teãi po njem, zato ga je pokrila redka raz-
nobojna bradica, kakor prekrilijo sive, ãrne in rjave ovce
obmuljeni pa‰nik.
Sopotniki so govorili o razliãnih predmetih. âastnika
sta potovala v sluÏbenih stvareh iz Tuzle v Sarajevo. Se-
veda tujcu nista povedala, kak‰nega znaãaja so tiste
6
sluÏbene stvari, vedla sta se nekako zdrÏno; umela sta z

neko dostojnostjo zakrivati vse, kar se tiãe vaÏne in koã-
ljive sluÏbe. Vilar je vse odkrito povedal, kaj in kako je
z njegovim potovanjem. Pristavil je, da je Ïe videl Tuz-
lo. Ko sta onadva sli‰ala, da je rezervni ãastnik in da se
je udeleÏil okupacije, sta postala ‰e prijaznej‰a.
»Prav lahko je mogoãe, gospod inÏenir, da vas deÏel-
na vlada nastavi v Tuzli, to se pravi, na Konj-planini,
kjer se na debelo trebijo pragozdi; trdno vem, da pride
tja inÏenir. Sedaj opravlja administrativna, inÏenirska in
gospodarska dela moj prijatelj Bierkopf, ki seveda sam
ne more biti kos tak‰nemu ogromnemu delu,« je rekel
stotnik.
»To bi bila lepa pridobitev za na‰ zeleni otok, ko bi
gospod inÏenir pri‰el v na‰ okraj. Dal Bog, da bi se zgo-
dilo!« je potrdil stotnikovo misel Buzduga.
»Zakaj mislite tako, gospod nadporoãnik?«
»Gotovo ste dober plesalec, morda tudi godbenik,
pevec ali kvartaã. Na na‰em otoku vse lahko porabimo.«
»NajbrÏ nisem ne eno ne drugo. Pust samotarec sem,
ki se Ïelim ãimprej zariti v pragozd.«
»Oho, oho!« je obÏaloval nadporoãnik.
Da bi Vilar pokazal zanimanje za voja‰ke stvari, je
vpra‰al po tem in onem polku, kje je sedaj nastanjen.
Tekom pogovora je zvedel, da je slotnik sluÏil v 17.
kranjskem polku. No Hvalibogovskemu ta polk ni ostal
7
v dobrem spominu. »Tak‰nih pretepaãev in razgrajaãev

ni, kakor so Kranjci. Sedaj je ta polk na Dunaju in veli-
ke sitnosti imajo z njim. Vsak ponedeljek pride na polk
ovadba, da so se prej‰nji veãer ali ponoãi pretepavali
Kranjci v tem ali onem okraju. In tako se je godilo tudi
v Tridentu, kjer sem ‰e jaz sluÏil pri njih. Zaradi teh ro-
govileÏev so me pomaknili na vi‰jo stopnjo za celo leto
pozneje, nego sem bil na vrsti. Sploh bi trebalo tele Slo-
vence kurirati, njih nadutost pritisniti k tlom.« Pri teh
besedah se je stotnik razburil, z napetim palcem je nare-
dil po zraku kretnjo, s kakr‰no se ubije nadleÏna Ïival-
ca. »O, jaz bi jim pokazal! Kakor je v starih ãasih Kon-
fucij kuriral nedisciplinirane in pijanstvu vdane Korej-
ce s tem, da jim je ukazal, nositi vsak dan, ki so ga praz-
novali, od jutra do ure poãitka neprestano na glavi por-
celanaste klobuke, zato da niso mogli razgrajati, tako bi
tudi jaz Slovencem predpisal za nedeljo in praznik
lonãene z uradnim znakom opremljene klobuke. Nihãe
bi ne smel zunaj doma pokrivala odloÏiti, pri Ïganju,
vinu in pri veselicah pa Ïe celo ne. Tako bi morali hoditi
in sedeti ravno in mirno kakor vojaki na paradi ali v ‰oli.
Stroga kazen bi zadela tistega, ki bi se pregre‰il proti
moji naredbi, posebno pa ‰e onega, ki bi pri‰el z ubitim
klobukom domov. Jaz bi jim Ïe izgnal razposajenost in
pretepa‰tvo ter jih navadil reda!« Hvalibogovski si je
pomel roki od samega veselja ob originalni misli.
8
Vilar je izprevidel, da ima opraviti s ãlovekom, ki mu

je alkohol naãel moÏgane. Ni mu bilo prav, da je ta
HadÏirumba tako nasajen na uboge Slovence. »Pa bi
mojim rojakom privo‰ãili vsaj sadrena pokrivala, velja-
kom in prvakom pa porcelanasta,« se je po‰alil.
»A kaj ste vi tam doma? Pardon! Oprostite! Nisem
hotel Ïaliti,« je pohitel stotnik. »Kar je res, je res,« je na-
daljeval resnega obraza in pritrjujoã z glavo. »Sedem-
najsti polk je med najhrabrej‰imi na‰ega cesarstva. Na
La‰kem, v Bosni, kamorkoli so ga postavili, povsod se je
izkazal. Nikdar ne pozabim izgubljenega leta, a kranjski
fantje so korenjaki.«
»Kaj to, a ko se vãasi stepejo z Dunajãani. Saj so vo-
jaki pravzaprav samo za pretep na svetu,« je pomogel
Buzduga svojemu tovari‰u iz zadrege.
»Gospod stotnik je napravil dovtip na raãun mojih
rojakov,« je mirno govoril Vilar. »No dovtip ‰e nikogar
ni snedel. Koliko so jih izumili Dunajãani na raãun
MadÏarov in Slovanov, toda vkljub temu so MadÏari
malone gospodarji drÏave in tudi proti Slovanom se ne
bo moglo dolgo vladati.«
Buzduga se je poãesal po nosu in nedoloãno se je za-
zrl v nasprotno steno. Njegova noga je nalahno pritrko-
vala ob tla, tako da se je sli‰alo tiho Ïvenkljanje njego-
ve ostroge. Bal se je, da ne bi ta dva gospoda zaãela go-
voriti o pustih narodnostnih stvareh. Hvalibogovski je
9
mahnil z roko ter zamomljal: »Hm, Slovani…« Potem se

je naslonil ob okno, podprl glavo z roko in se zazrl v
hribovje. Po dolgem premolku je vzkliknil: »Glejte,
kak‰no bujno vegetacijo imamo v Bosni! Vsega je dos-
ti, samo kultura je ‰ele v zaãetkih.« In migal je z glavo,
v mislih hvaleã dobrotljivo prirodo in obÏalujoã nedo-
statek kulture. Hipoma pa se je okrenil k Vilarju, poloÏil
roko na njegovo koleno ter rekel: »Gospod inÏenir, ako
Ïelite priti v na‰ okraj, ki vam je Ïe znan, vam lahko iz-
poslujem to. Znan sem pri vseh oddelkih deÏelne vlade.
Dobra beseda najde dobro mesto. V Tuzlo dobimo v par
letih Ïeleznico, za silo bomo zvezani z ostalim svetom.
Joj, in kako veselo bi Ïiveli z brhkim Bierkopfom na
Konj-planini! Sicer vas po‰ljejo v pu‰ãoben, odlegel kraj,
kjer daleã naokrog ne najdete dostojnega ãloveka.«
»O, menim, da bo vojakov in oroÏnikov v Bosni
povsod dosti, saj sem jih doslej videl ‰e na vsaki posta-
ji. In to so dostojni ljudje,« je odsekal Vilar. »Va‰e pos-
redovanje, gospod stotnik, bi bilo zelo ãastno zame,
toda hvaleÏno ga moram odklanjati, ker kot novinec ne
maram poseãi v samostojne ukrepe slavne deÏelne vla-
de. To bi ne bilo pravo priporoãilo zame.«
»Oo — oo! Ako mislite …« In Hvalibogovski je uÏal-
jen potegnil svojo roko nazaj ter se stisnil v kot.
»Nisem mislil slabo. Vse naj gre svojo ravno pot. Ako
precej prvi dan izza hrbta uglednega gospoda moled-
10
nem za kak‰no prednost, bi tega morda ne zabeleÏili v

moj prospeh. âe i‰ãem pri njih sluÏbe, naj odletim tja,
kamor me porinejo. Prav po voja‰ko hoãem slu‰ati.«
Hvalibogovski je pritrknil v znamenje, da sogla‰a. Pri-
lezla je dremota nanj, naslonil se je z ramo ob steno in
zaãel cincati z glavo, poãasno in enakomerno je padala
in se dvigala, kakor v stroju kladvo na nakovalo.
Îeleznica je tekla ob reki Bosni po malo obljudeni
prijazni dolini, obrastli po vseh poboãjih s temnimi le-
sovi. Vilar je, sedeã pri oknu, zapazil vsakega Bo‰njaka,
ki je jezdil po cesti kraj bistre reke, vsako ptico, ki se je
prepeljavala v vi‰avah, vsak mlin, ki je majhen kakor
igraãa sameval ob vodi. Vse ga je zanimalo. Poãudil se je
Vranduku, mestecu prilepljenemu na visok obronek ne-
posredno nad reko. Igraãicam podobne, tiãe hi‰ice na
skalnatih tleh in da se poljubi prirodi pomajati z obron-
kom, zdrãe vsa ta gnezda v Bosno. Bog ve, kak‰ni ljud-
je so si izbrali v davnih ãasih to mraãno sotesko za na-
selitev! Leta 1878. se je Avstrija ãudila, kako to, da vsta‰i
te strategiãne toãke niso porabili za izdatnej‰i odpor in
so pustili vrata v bosensko sredi‰ãe na steÏaj odprta.
Potem je dolgo zrl na veliko ptico, ki je kroÏila visoko v
zraku nad vrandu‰kimi hribi.
»Gospod inÏenir, ste li dober strelec?« ga je vpra‰al
Buzduga.
11
»Na tehniki sem se paã vadil v sabljanju, ne pa v stre-

ljanju. Kolikor sem se nauãil pri vojakih.«
»V Bosni imamo dober lov. Kamorkoli pridete, div-
jaãine bo dosti. V tuzlanskem okraju so ‰e volkovi. Pre-
teklo zimo so kmetje prosili za pu‰ke, da se jih obrani-
jo. Seveda jih niso dobili.«
»Pu‰ke, pu‰ke — da streljajo na ‰vabsko divjaãino,« je
hripavo vzdihnil stotnik, prebudiv‰i se iz dremote.
Vilar je Ïelel zvedeti, kak‰ne so varstvene razmere v
zasedenih deÏelah. âastnika sta se izraÏala ãrnovidno in
zaniãevalno o Bo‰njakih in Hercegovcih. Vse kriÏem so
letele psovke: lopovi, razbojniki, ovãji tatovi, u‰esni stri-
gavci, sodrga. Bila sta uverjena, da ãim veã psujeta do-
maãe prebivalstvo, tem bolj raste ugled tujcev, ki nosi-
jo kulturo na Balkan. Krãilo se mu je srce, ko je bil izpre-
videl, da v Bosni ‰e ni tiste sreãe, o kateri so govorili v
delegacijah in da je njena usoda izroãena ljudem, ki bi
nam najraj‰i nataknili svinãene klobuke na glavo. Nesel
je v Bosno usmiljeno srce, ãuvstvujoãe s trpeãim sobra-
tom.
V Zenici so zapustili vlak, ker samo do tja je bila zgra-
jena Ïeleznica. Naprej je vozila v Sarajevo voja‰ka po‰ta,
ki je dostavila vselej toliko vozov, kolikor jih je trebalo
za popotnike. Tisti dan so ãakale tri velike in okorne ko-
ãije pred kolodvorom. Na vsaki je sedel spredaj poleg
voznika, oboroÏenega z revolverjem, vojak s pu‰ko v
12
roki. Vilar je, skrbeã za svojo prtljago, izgre‰il svoja

znanca. Zlezel je v koãijo, kjer je videl prostor in v kateri
se nista nahajala.
»Kje pa je ostal najin Panslav?« je vpra‰al Hvalibo-
govski, ko so se bile premaknile koãije.
»Ne vem. V drugo koãijo je sedel,« je odgovoril Buz-
duga. »Morda je kaj uÏaljen zaradi tvojih lonãenih klo-
bukov. Povej mi, kolikokrat si Ïe porabil ta dovtip?«
»Mar mi, ãe je uÏaljen! Vse preveã po‰iljajo sem
tak‰nih uradnikov, ki so zaradi jezikovne sliãnosti na-
klonjeni domaãinom. To ni prav. Mi se nahajamo tukaj
na vulkanu. In kako je o‰aben, o‰aben!«
»Samozavesten je, sicer pa simpatiãen ãlovek. Bosna
kmalu ozdravi njegov panslavski ponos.«
13
2.
· tiri dni je Vilar ostal v Sarajevu. Prvi dan je poãival

ali se izprehajal ob Miljacki, kjer je videl mnogo av-
strijske gospode in mnogo preprostih ‰vabskih ljudi,
uniformiranih in v civilnih oblekah. Na njih obrazih je
ãital zanos orjaka, ki je bil pravkar tre‰ãil ob tla svojega
nasprotnika in ki v mislih pre‰teva, koliko mu prinese
dobiãka ta borba. To so bili sami zavojevalci Bosne in
oni, ki so jih zavojevalci pritegnili k sebi, da priãnejo s
kulturnim delom. Turbani in fesi so se malone izgubili
v tem vrveÏu tujcev, ker domaãini so ostali raj‰i v svo-
jih hladnih hi‰ah ali so pa ãepeli v pestrih duãanih. Dru-
gi dan se je dopoldne predstavil gosposki, ki ga je po-
zvala k sebi za prihodnji dan, ko so mu povedali, da je
prideljen v tuzlanski okraj na Konj-planino. âetrti dan
je naposled stal pred uglednim in vaÏnim uradnikom
mrzlega lica in lokavih oãi, ki mu je pravil, da je gozdar
na Konj-planini, Bierkopf po imenu, preobloÏen z de-
lom, da so prigla‰ene neke malenkostne pritoÏbe zoper
njega, a uboÏec — der arme Teufel — ne more zmago-
vati toliko poslov, »zato smo upo‰tevali Bierkopfove
toÏbe o mnogih poslih ter vzeli v sluÏbo inÏenirja. In
14
tako smo odredili, da prevzamete vi, gospod inÏenir,

poleg inÏenirskih del, ki jih je malo, tudi administraci-
jo, kolikor se tiãe plaãe in hrane delavstva. Sicer se pa
zglasite v tuzlanskem konaku, kjer vas natanãno uvede-
jo v vse podrobnosti dela.« Vilarju se je zdel ta uradnik
zelo visoka glava, ker je govoril o sebi, oziroma o svojem
delokrogu v mnoÏini. Z administrativnimi opravki ni bil
prav zadovoljen, toda kaj je hotel — nahajal se je Ïe v
Bosni in plaão so mu odmerili visoko.
Tri dni je trajala njegova pot v Tuzlo. Vlaki in po‰te so
vozili zaradi varnosti samo podnevi, kar je zamudilo po-
tovanje. Peljal se je nazaj do Doboja, kjer je moral pre-
noãiti, potem zopet s po‰to po lepi dolini ob Spreãi v
Graãanico, kjer je zopet noãil. Prenoãi‰ãe je dobil, ker
hotelov ni bilo, v voja‰kih tabori‰ãih, kjer so imeli po-
vsod sobico za tujce, namreã za potujoão avstrijsko go-
spodo. V obeh mestih je sedel zveãer v druÏbi ãastnikov
in uradnikov, ki so se progla‰ali za nekak‰en otok v bo-
senskem oceanu. Primerjali so Bosno ogromnemu, ne-
obdelanemu in grobemu kamenu, kamor je priroda
vbrizgnila veãje ali manj‰e gruãe dragocenih kristalov;
tem so pripodabljali sebe. Sli‰al je mnogo razbojni‰kih
anekdot, ki so mu kaj mrko slikale poloÏaj v zasedenih
deÏelah. âudil se je, kako to, da se na Dunaju slika s tako
svetlimi barvami.
15
Tako je pri‰el naposled neko vroãe opoldne — bilo je

prve dni julija — izmuãen in truden v Tuzlo. Na po‰ti so
ga poslali na stanovanje v Agularjev hotel, ki je bil edi-
ni v mestu, preprost, toda prostoren. V prvem nadstrop-
ju in v podstre‰ju so se nahajale sobe, v pritliãju je ne-
prijetno dehtelo po gostilni in kavarni. Obed, ki si ga je
dal prinesti v sobo, mu ni ‰el v slast; paprikovite jedi so
ga preveã spominjale druge drÏavne polovice. Po obedu
je dolgo spal, potem se je opravil in ‰el po mestu, da si
ogleda znamenitosti. Tuzla je ‰tela takrat z voja‰tvom
vred kak‰nih osem tisoã prebivalcev, tur‰kih, pravoslav-
nih srbskih in nekaj katoli‰kih. V eni uri je z lahkoto
opravil svojo izsledovalno pot. S pomoãjo najetega ci-
ganãeta je na‰el konak, Sem‰ibegovo hi‰o — cigan jo je
imenoval dvor — dalje nekaj dÏamij, med njimi tisto s
po‰evnim minaretom na levem bregu potoka Jale, na-
posled ugledno pravoslavno cerkev in franãi‰kanski
samostan z neznatno cerkvico. Na teh poslopjih ni videl
niã zanimivega.
Odpustiv‰i cigana, je kakor prikovan obstal sredi ãar-
‰ije. Zagledal je bil na pragu nekega duãana davno zna-
nega ãloveka, nekdanjega so‰olca Hrena, ki se je s tur-
‰kim trgovcem pogajal za ceno preproste preproge. Sto-
pil je bliÏe, poloÏil Hrenu roko na ramo in ãez hip sta
stala dobra znanca sredi ãar‰ije v Ïivem pogovoru. Vi-
lar je razodel svoje razmere, Hren je povedal, da je Ïe
16
dve leti v davãni sluÏbi v Tuzli. »Potemtakem se pa veã-

krat lahko vidiva!« je vzkliknil ter ‰e enkrat stisnil Vilar-
jevo roko. Hren je bil tridesetletnik. V prej‰njih letih je
bil pomoãnik v manufakturni trgovini, po okupaciji je
odloÏil meter ter se posvetil kultiviranju zasedenih de-
Ïel. Govoril je hudomu‰no, z nasme‰kom. Imel je na-
vado, da je prikril desno oko, kadar je trebalo izreãi kaj
zbadajoãega ali poslu‰ati kaj politiãno nevarnega. Stra-
hopetec je bil velik, morda je hotel svojo bojazljivost
skriti za spu‰ãeno trepalnico. ·la sta po mestu, potem v
okolico proti voja‰kemu ostrogu, Na veã krajih sta vide-
la jetnike, ki so pod voja‰ko straÏo kopali odvodnike,
zasipali cesto ali delali pri zgradbah. Vsi so imeli tudi pri
delu noge vklenjene v Ïelezje; da jih veriga ni ovirala pri
hoji, je bila pripeta k pasu. Tisto roÏljanje verig je Vilarja
nemilo dirnilo. âlovek, podoba boÏja, pa v tak‰nem
robstvu!
Na nasprotnem koncu mesta sta bila priãa nenavad-
nega prizora. Oddelek voja‰tva je gnal v mesto blizu
dvajset glav goveje Ïivine. Voja‰tvo in Ïivina, vse je bilo
odeto z debelim prahom, znamenje, da je izprevod pri-
‰el od daleã. Îivina je jedva capala po trdi cesti.
»Kaj pomeni to?« je vpra‰al Vilar.
»Jutri bo semenj za to Ïivino, ako hoãe‰ kaj kupiti,« je
odgovoril Hren ter pomeÏal. Potem je pojasnil, da so
Ïivino zaplenili najbrÏ v kak‰ni vasi za Majevico-plani-
17
no, ker va‰ãani niso mogli ali hoteli plaãati globe, nalo-
Ïene za prikrivanje oroÏja, ali pa ker so bili nemara na
sumu, da so dali zavetja in hrane hajdukom.
»Ubogi va‰ãani!« je vzkliknil Vilar. »Îivino so jim vze-
li, polovico premoÏenja. ·e li tak‰ni izprevodi veãkrat
vidijo v Bosni?«
»To ni prav niã novega. Mene niã ne zanimajo te eks-
pedicije, kontribucije in usmrtitve. Toãno in vestno de-
lam sluÏbo, sicer sem pa ves boÏji ãas doma pri Ïenki in
otrocih. Nekateri gospodje in tudi dame jedva ãakajo,
da ustrele ali obesijo hajduka, da si napasejo oãi. Sme‰-
no. Jaz ne grem nikdar blizu. Glej, onstran Save imajo
svoje mirne, sladkoginjene narodne veselice, pri nas se
vr‰e tak‰ne zabave, kakr‰ni si sedaj priãa. Sicer pa, pri-
jatelj — jezik za zobe! Moj svet je ta, da hodi‰ slep in
gluh po Bosni, ako pa tega ne more‰, si vsaj zaveÏi je-
zik.«
»Poslu‰al bom tvoj svet, kolikor mogoãe. Preden
umolknem, mi povej, ãemu vklepajo v Bosni jetnike, ki
se nahajajo pri delu, v Ïelezje? Saj jih straÏijo vojaki z
nabitimi pu‰kami.«
»Vsak pride v Ïelezje, ki je nad dvajset dni zaprt.«
»Meni to neprestano roÏljanje z verigami, ãe vem, da
jih nosi ãlovek, neprijetno doni na uho.«
18
»Vsega se treba navaditi. Za tur‰kega gospodarstva so

v Ïelezje vklepali jetnike, to je Ïe vkoreninjena navada,
in na‰i noãejo kr‰iti starih ‰eg in navad.«
»V ãem so se pregre‰ili ti mnogi nesreãniki, da morajo
javno nositi verige?«
»Hm, mogoãe, da so katerega zaprli, ker je rekel be-
lemu kruhu ‰truca,« je odgovoril Hren ter zameÏal. »Se-
daj pa nobene besede o stvareh, ki se naju niã ne tikajo.
Uradnik naj toÏi ob obilnem poslu in ob mali plaãi, vse
druge toÏbe so zanj neumestne.«
Niã ni ugajalo Vilarju, kar je videl in sli‰al. Kot dijak
je z vnemo ãital zgodovino francoske revolucije, spisano
po zgodovinarju, ki je opraviãeval vse grozovite morije,
ki so se vr‰ile za svobodo, bratstvo in enakopravnost, ter
pisal, da so te dobrote vredne najveãjih krvnih Ïrtev. Ta-
krat se je navzel radikalnega mi‰ljenja, ki je pri‰lo neko-
liko v nasprotje z njegovim dobrim srcem. Vklenjeni
Bo‰njaki so ga spominjali, kako ga je za prvih dija‰kih
let, ‰e pred 1866. letom, marsikatero noã prebudilo roÏ-
ljanje verig iz spanja; stanoval je tedaj v ljubljanski Blat-
ni ulici, po kateri so gonili s kolodvora v Ïelezje vkova-
ne Italijane na Grad. Vsaj toliko jih je bilo sram, da jih
niso tirali podnevi. V Bosni jih ni sram, kazati te verige
pri belem dnevu. Pri tak‰nih mislih se mu je zbudila re-
volucija v du‰i.
19
Vrniv‰i se v sredi‰ãe mesta, je Hren opozoril prijatelja

na voja‰ko postajno poslopje, stojeãe na lepem polju ob
veliki cesti. Za njim se je razprostiral vrt z gredicami
bujnih cvetic in z nasadi mladih, jedva nekaj pedi viso-
kih drevesc.
»Glej, ono poslopje, ki stoji v ozadju vrta s krilcem, je
kazinska last,« je razlagal Hren. »Tam imajo ujetniki na-
jetega restavraterja, tja hodijo na hrano. Skoncema je
prizidano kegli‰ãe — vse nobel. Ali sli‰i‰, kako keglajo?
Ti sreãni ljudje imajo prekrasno Ïivljenje; nam ubogim
uradnikom se po dovr‰enih sluÏbenih urah ne ljubi, me-
tati krogle.«
»Vinko, le nikar se mi ne prekrehni v sluÏbi!«
»Moram. Je Ïena, so otroci.«
»To vse so si nemara brezplaãno prilastili po pravilih
okupacije — a?« je vpra‰al Vilar zroã po vrtu.
»I kaj pa? No — pst, pst!«
»Na tem ozemlju bo stal lahko lep park. Sedaj je ‰e
vse v povojih. Harmoniãnega zasnutka pogre‰am. Vojak
paã ni vrtnar.«
Naposled je Hren pouãil prijatelja, da se mora pred-
staviti generalu v njegovi pisarni; tako se spodobi in je
obiãajno v Bosni, z drugo gospodo se pa ‰e tisti veãer
lahko seznani v kazinski restavraciji, kjer je vsak urad-
nik dobrodo‰el. »V kazini bo‰ vse videl, tudi na‰e naj-
lep‰e dame se zbero vãasi tam. Ve‰, France, vsega je pri
20
nas dosti, le Ïensk imajo premalo. Z domaãinkami ni

niã; kolikor je avstrijskih, so vse obletavane in zalezava-
ne in nobena ne ostane brez dveh, treh tajnih ali javnih
ãastilcev. Izvzeta je samo moja Minka, po‰tena Kranji-
ca. Pa kam naj gre Minkec, ko ima tri otroke in ãetrti je
na potu.« Vilar se je nasmehnil ob tolikem blagoslovu in
ãestital.
Pred Agularjem sta se poslovila. InÏenir je moral ob-
ljubiti, da kmalu poseti prijatelja na domu.
Ko se je zmraãilo, se je napravil v kazinsko restavra-
cijo. V veÏi je ‰epetaje vpra‰al vojake-natakarje, je li tudi
general v gostilni, kar so mu potrdili. Stopil je v prostor-
no dvorano, kjer je sedelo v dimu bosenskega duhana
mnogo gospode. Vzravnal se je in ozrl, kje visi cesarje-
va podoba. Proti njej se je napotil, pod njo mora sedeti
general. Slok, postaren moÏak ãastitljive vnanjosti se je
napol pridvignil ter mu vljudno podal roko. Vilar mu je
moral ponoviti svoje ime, ker prvikrat ga je bil general
presli‰al. Na vpra‰anje, ali je bil Ïe kdaj poprej v Bosni,
je pritrdil, na kar je rekel general: »Me veseli.« Poleg
najvi‰jega voja‰kega dostojanstvenika je sedela najvi‰ja
civilna osebnost tuzlanskega okraja, okrajni naãelnik pl.
Pester, srednjeleten moÏ temne polti, kljukastega nosu
in za spoznanje nabrekle dolenje ustnice. Ta se je pred
Vilarjem gibãno dvignil, uprl vanj temnoÏareãe oãi, ga
zgrabil z obema rokama za desnico, rekoã, da ga zelo
21
veseli, ker vidi gospoda inÏenirja, s katerim bo imel vãa-

si neposredno opravka v konaku in ki bo v pragozdih
Konj-planine z vnemo delal za deÏelne finance. »Îal mi
je, da skraja ne bo posebnih inÏenirskih poslov, zato so
vam naloÏili del administracije, da vam ne postane dol-
goãasno. Ne stra‰ite se, pri nas tudi administracija ni su-
hoparno ‰tevilãno ‰pijonstvo. Delavci vam napravijo
dosti sitnosti in opravka.«
»Za mladega gospoda je dandanes spoznanje poslo-
vanja s ‰tevilkami zelo potrebno in pouãno. Ves na‰
druÏabni red sloni na ‰tevilkah,« je rekel general svoje-
mu sosedu na drugi strani, brkastemu polkovniku. Vi-
lar se je predstavil vsem ‰tabnim ãastnikom; vsak mu je
rekel: »Me veseli.« Pri tej mizi veljakov je sedelo tudi
nekaj starej‰ih stotnikov in uradnikov, med njimi Hva-
libogovski, ki je vstal, ‰el Vilarju naproti ter kliknil:
»Glejte, gospod inÏenir, kako kmalu ste pri‰li za menoj!
Prav je tako!« »Me veseli,« je suho odgovoril Vilar in ‰el
dalje. ·e prijazneje ga je pozdravila druÏba mlaj‰ih Iju-
di, v kateri so ‰tele dame jedva petino. Klanjajoã se od
mize do mize, gledajoã v razgrete obraze in segajoã v
zapotene roke, je izrekel veã ko ‰tiridesetkrat svoje ime
in prav toliko tujih imen je ‰lo skozi njegova u‰esa.
Pri poslednji mizi je skoãil k njemu visok in suh moÏ
bledega obraza in ogrizenih brkov, ki je z mehkim, pri-
jetnim glasom viknil: »Dobro do‰el, Vilar, stari bojni
22
tovari‰! Nama se ni treba predstavljati. Ali se ‰e kaj spo-

minja‰ nadporoãnika Bajiça? Evo me v civilni haljini! Ej-
ej-ej! Kmalu bodo tri leta … Zdaj sem okrajni komisar
tukaj v Tuzli.«
Zdaj je bila vrsta na Vilarju in prav tako prisrãno se je
vedel. »Bog te Ïivi, prijatelj Bajiç! âital sem v voja‰kem
naredbenem listu, da si popustil aktivno sluÏbo. Me zelo
veseli, da te najdem tukaj.« In iskrenost je zvenela iz teh
besed.
»âestitam ti na prijetni sluÏbi.«
»Prijetni? Îe zdaj se norãujejo iz mene, da bom ‰te-
vilãni ‰pijon, ãisloÏer, pikoder —«
»E, kaj to! Predvãeraj smo dobili v konaku glas, da
pride‰ sem. In tvoje dokumente ima Ïe oni Ïid, ki ti je
pravkar tako hinavski stisnil roko.« Bajiç je z glavo na-
mignil tja, kjer so na prvi toãki naãelovali veljaki. Z Ïi-
vahno kretnjo je primaknil stol. »Kar pri na‰i mizi osta-
ni, ker obral si Ïe vso dvorano! A dragi moj, do zdaj po-
zna‰ samo polovico mojega bitja, evo je druge polovice
— moja soproga Ljubica.« In Vilar se je zazrl v krepko in
sveÏo junonsko postavo, ki mu je izza mize iztegnila
roko v pozdrav; pogrelo ga je ob toliki lepoti, zavzel se
je in ostrmel kakor v ãasih Ïive vere pravoverni romar,
ãe je po dolgi poti zagledal v romarski cerkvi kolikor
mogoãe idealiziran Madonin obraz.
23
»Gospod inÏenir, moj moÏ mi je Ïe veãkrat pravil o

vas, kako sta 78. leta v tem okraju sluÏila skupaj. Îelim,
da bi bili zadovoljni in sreãni pri nas,« je rekla gospa
Ljubica z odkritim smehljajem in z glasom, ki se je zdel
Vilarju tenak, neÏen in kakor bi bil zastrt z oblaãkom
trpeãe misli.
»Kaj ti nima‰ niã pritiklin s seboj, se ‰e nisi oÏenil?«
»Ne ‰e,« je odgovoril Vilar in po de‰ko zardel.
»Prav ima‰.« In prijatelja sta sedla.
»Pa kod se potika na‰a Katica?« je ãez hip razburljivo
vpra‰al Bajiç. »Pride kavalir k mizi in nje ni, da bi ju se-
znanil.«
Lepe oãi Ljubice so blisnile po dvorani ter obstale pod
cesarjevo podobo, kjer sta si drugovala prvaka, oba v
veliãastni pozi, z rokami, oprtimi v bok. »Pri Korkiriçe-
vih sedi na levi strani.«
»A—a! In oblega jo pol bataljona ãastnikov.«
»âastniki dvorijo Korkiriçevi Kaliopi in ne na‰i Kati-
ci,« je hladno pojasnila gospa in Vilar se je spomnil, da
si je pri predstavljanju zapomnil samo ime mestnega
notarja Odiseja Korkiriça, ki mu je predstavil dve gospi-
ci, ki sta s svojo izredno lepoto zbudili njegovo pozor-
nost.
»Katica naj ostane pri na‰i mizi; ãemu dela izlete po
dvorani.« Bajiç je vstal ter zaãel z roko in glavo migati k
mizi na levi strani.
24
Gledajoã v podani mu jedilni list, je Vilar sli‰al, kako

se je Bajiç z osornim glasom obregnil k svoji soprogi.
»Îe zopet sedi pri poroãniku Miku. Posvari jo vendar,
Ljubica, naj opusti tisti nehvaleÏni flirt s ãlovekom, ki je
nikdar ne more na po‰ten naãin dvigniti k sebi.«
»Mik lahko prestopi v civilno sluÏbo, kakor si ti,« je
tiho pristavila gospa.
Bajiç, mahniv‰i z roko, pa ‰e ti‰e: »Îenska pamet, la-
rifari! Njegovi dolgovi pojdejo vedno za njim. Njej je
potreba po‰tenega uradnika, ki stoji na trdnih nogah. Ti
si njena sestra, ti ji mora‰ to povedati.«
»Ti bi jo rad Ïe spravil iz hi‰e, dasi gre ‰ele v 18. leto.
Zaradi mene naj gre k roditeljem, ako ti je odveã tukaj.«
Vilar je strmel v jedilni list in ãakal, da konãata za-
konska svoj prepirãek. âutil je, da obraãa gospa, govo-
reã o sestri, svoj pogled vanj.
»No, glejte, naposled priskaklja izgubljena ovãica v
svoj hlev,« se je razveselil komisar, ko se je prizibala
kakor na vzmeteh k mizi deklica, kateri je Vilar Ïe po-
prej globlje pogledal v oãi. »Predstavljam ti svojo sva-
kinjo Katico pl. âoban.«
»O, z gospodom sva si Ïe pri Korkiriçevih segla v
roke. Pa ‰e enkrat: Zdravstvujte!« V Vilarju je zasvirala
radost, ko je stal pred deklico, kateri je toplo Ïivljenje
plamtelo v Ïareãem obrazu in Ïiva igravost v vsem Ïivo-
tu.
25
»Ba‰ smo govorili o vas, gospod inÏenir.«

»O—o—! Nadejam se, da same lepe reãi.«
»To se ve. Veste, mi smo vso zimo delali naãrte za po-
letne izlete. Nekaj naãrtov je Ïe padlo v vodo, ker je vso
spomlad deÏevalo, druge bomo ‰e izvr‰ili.«
»Kaj je v Bosni deÏevalo?« je vpra‰al inÏenir z vaÏ-
nostjo salonskih pogovorov. »Na Kranjskem smo imeli
pa tako krasno vreme.«
»O, na Kranjskem je tako krasno! Sicer sem ãitala sa-
mo o Postojnski jami in tudi nameravali smo iti tja,« je
odgovorila deklica ter dvignila pahljaão, kakor bi mu
hotela poboÏati lice.
»V kranjskih jamah je prijetno, tam je vsaj toplo in
vãasi jih razsvetijo, a na povr‰ini je mraz, in tema nam
noãe izginiti,« je rekel Vilar in sentimentalno je povesil
glavo.
Katici se je tak‰no govorjenje zdelo ãudno. — Nagnila
se je k svaku ter ga tiho vpra‰ala, je li inÏenir ‰e samec.
»Ni spodobno ‰u‰ljati, kadar so drugi ljudje navzoãi,«
jo je pouãila sestra.
»Saj ne ‰u‰ljam. Hotela sem zvedeti, ali je gospod in-
Ïenir oÏenjen, in zdaj vem, da ni in kako ga moram ob-
delavati. To je vaÏno za nas deklice.«
»Ti si Ïiva razposajenost.«
»Kaj pa naj bom! Ali naj povesim glavo ter premi‰-
ljujem o jamah, mrazu in temi. Sli‰ite, gospod inÏenir —
26
udarila ga je s pahljaão po roki — nocoj smo se zmeni-

li, da pojdemo na Konj-planino na lov na divje pra‰iãe.
Pri tej priliki vas posetimo in vi nam pomorete sami in
s svojimi delavci.«
»Jaz bi najraj‰i, da gre cenjena druÏba kar precej z
menoj v tiste samote.«
»Zdaj ‰e ne, zdaj vas ‰e ne smemo motiti pri va‰em
poslu. Vi se morate prej udomaãiti v svojem novem za-
viãaju. Seznaniti se morate s krajem —«
»In z divjimi pra‰iãi —«
»Tudi.«
»Izku‰al bom, da hitro pregledam svoje posle in do
bilke spoznam Konj-planino. Verjemite mi, da bom
kmalu vedel Ïe za vsak brlog in kotiãek, kjer se skriva
zverjad; vse njih ‰ege in navade hoãem prouãiti: po ka-
terih predelih se najraje ‰etajo, na katerih tratinah se
shajajo. O, zanesite se name, gospica!«
V Ïivo sta se smejala, obrnjena drug k drugemu, in
Katica je sklenila roki ter jih v zanosu veselih ãuvstev
krãevito stiskala ob koleni. Ko pa je Bajiç pripomnil, da
je biftek na mizi, se je Vilar okrenil od deklice ter si
predstrl prtiã ãez telovnik.
»Kar se tiãe kuhinje, ne boste zadovoljni pri nas; bo-
senska Ïivina je medla in suha in po tem je tudi meso,«
je prijazno pouãila gospa Ljubica.
27
Bajiç nato: »Mari bo prijatelju za bosensko govedo,

ko si pa ob Konj-planini lahko nastrelja divjaãine, koli-
kor hoãe!«
»Mi vam nastreljamo divjih pra‰iãev za vso zimo,« je
zagostolela Katica.
»Ti pojde‰ za zverino, ovãica preprosta!«
»Zakaj pa ne, Sa‰a? Streljati umem in jahati tudi. Ti
vedno pravi‰, da sem ovãica, pa nisem tako brezsilna in
slabotna, kakor misli‰. V fiziãnih naporih se lahko ko-
sam z marsikaterim mo‰kim.«
»Katica je res utrjena. Poroãnik Mik pravi, da je naj-
bolj‰a jahalka,« je potrdila gospa Ljubica, sanjavo zroã
proti cesarjevi podobi.
»Kar Mik mlati, to mi je prazna slama,« je rekel komi-
sar.
»Bo‰ videl, da se na prihodnjem izletu ‰e s teboj poiz-
kusim. Kaj je lep‰ega nego beÏati ob lepem vremenu
med bogatimi lesovi, kjer na vsak korak dobi‰ gradiva za
drugo besedo.«
»To je pa res lepo. Ali kar tako na mah ne sme‰ oku-
pirati gospoda Vilarja. Pusti, da se oddahne in se vÏivi v
nove razmere,« je govoril Bajiç. Potem je zaãel razkla-
dati, kak‰no sluÏbo bo opravljal inÏenir. Res bo Ïivel na
samoti, toda poleti je med zelenjem ob Oskovi prijetno.
In vsakih deset dni lahko najmanj enkrat pride na konju
ali z vozom v mesto na po‰to in v konak po denar in
28
drugih opravkih. O tej strani sluÏbe ga itak jutri natan-

ko pouãe v konaku.
»Niti naslikana bi ne hotela biti poleg pustega in sit-
nega âumurpa‰e,« je pritaknila Katica.
»Kdo je âumurpa‰a?« je vpra‰al Vilar ter odrinil praz-
ne pladnje.
»Tako pravimo gozdarju Bierkopfu. Tur‰ka beseda
ãumur pomeni oglje.«
»Ali Ïge oglje?«
»Ne. Priimek so mu dali tak‰en, ker biva v gozdu.
Mimo lova ne bo nobene zabave v pu‰ãavi, zato pridi-
te veãkrat v Tuzlo. Ali ste pevec?«
»Sem, pa slab, sam zase.«
»In jaz igram na citre. In na kegle igramo. Rusko keg-
li‰ãe tudi kmalu dobimo.« Potem mu je razodela, kako
je zasnovan izlet na Konj-planino. Vsa druÏba bo na ko-
njih, ki si jih izposodijo pri Bo‰njakih, dvojico jih da
morda baterija, pri kateri sluÏi poroãnik Mik. Ona vza-
me najãilej‰ega, tak‰nega, ki se navzame ãlove‰ke ãilo-
sti in smelosti in se razigra pod Ïenskim sedlom. Mor-
da jim posodi Sem‰ibeg iz svoje konju‰ne, kjer jih stoji
nekaj brzih in skoãnih. »Vi paã znate jahati?«
»Ne znam najbolje, no vsekakor se udrÏim na sedlu.
Saj so bosenski konjiãi zelo pohlevni, prave ovãice.«
Obrnila sta se na stolih zopet drug k drugemu, in
obema je sijala radost v oãeh. Katica je pravila o svojih
29
jahalskih vajah. Ker jezdi skoraj vsaka Bo‰njakinja, ãe je

le konjiã pri hi‰i, noãejo zaostati dame ãastnikov in
uradnikov in se urijo na konju. Uãi jih pa poroãnik Mik,
ki slove za najbolj‰ega jezdeca v Tuzli.
30
3.
O b deseti uri je general zapustil druÏbo. Veljaki, ki

so mu drugovali, so posedeli ‰e nekaj ãasa skupaj;
ker so pa od vseh miz leteli nanje Ïenski pogledi s pro‰-
njo, naj vendar Ïe pridejo in prisedejo, so se kmalu pre-
selili, kdo sem kdo tja. Okrajnega naãelnika je nemirno
oko gospe Ljubice, ki je preko nekaj manj vrednih glav
Ïe tolikokrat zablodilo k njemu, zvabilo k sebi. Vilar se
je precej prepriãal, da je pl. Pester zelo udomaãen pri
Bajiçevih. Na krilih svoje mogoãnosti se je prizibal po
dvorani, smehljaje se na vse strani. Ljubica mu je pripra-
vila stol kraj sebe. Samo prijaznost in priljudnost je
izraÏalo njegovo lice, ko je globoko sklonjen stisnil nje-
no roko. Pred predstaviteljem najvi‰je civilne oblasti v
okraju, ki je pravkar pri‰el od najvi‰jega predstavitelja
voja‰ke sile, je Vilar skraja ãutil neko tesnobo, ãeprav se
sicer ni bal obãevanja z visoko gospodo. Spomnil se je
vklenjenih jetnikov ob cesti in zaplenjene Ïivine, vrhu-
tega ga je vznemirjala misel, da bo delavcem plaãnik in
kuhar in ne bo imel mimo odurnega gozdarja nobene-
ga tovari‰a. To malodu‰je ga je minilo, ko je videl, da
ima pl. Pester za vsakega v druÏbi toplo besedo.
31
Pl. Pester je bil rojen Dunajãan; izhajal je iz Ïidovske

plutokracije, zato je imel v javno Ïivljenje vrata odprta
na steÏaj. Njegov oãe je bil ugleden poslanec liberalne
stranke in vladi udan politiãar, za kar je dobil na stara
leta mastno sinekuro, kjer je obogatel do milijonov. Ker
njegovega sina niso smatrali za odprto glavo, ki bi se
mogla kosati s talenti in pridnostjo, so ga njegovi pro-
tektorji spravili v Bosno, kamor so porivali takrat tudi
take uradnike, ki so bili drugje nemogoãi. Tu je postal
okrajni naãelnik ali muta‰erif, kakor so ga imenovali
Turki, dasi ni umel srbsko-hrvatskega, ne kak‰nega dru-
gega slovanskega jezika. Nelepe plemenske znake na
obrazu je izku‰al zagladiti s tem, da se je nenavadno pri-
jazno vedel z vsemi, ki jih je usoda pripeljala na otok in
ki so se ‰teli k inteligenci. Posebno voja‰tvu, damam,
nunam in franãi‰kanom se je kazal pri vsaki priliki
usluÏljivega. Z domaãini se je vedel drugaãe: menil je, da
ravna v smislu svojih vi‰jih, ako smatra domaãine za
suÏnje, porobljene v krvavi vojski.
Poprej tiha, zami‰ljena, v daljavo strmeãa gospa Lju-
bica je nenavadno oÏivela. Oãi so se ji razbistrile, vse
njene kretnje so se razvezale in razveselile. Tak‰na strast
je zavalovila v njej, da so se zdele njene prve besede ne-
koliko afektirane: Ïevala jih je in valjala po ustih. Vilar
je opazil, da krasna Ïena svojega dolgega pogleda vãa-
si kar ne more prenesti z naãelnika kam drugam; vsako-
32
mur se je moralo zdeti, da ta pogled hoãe uÏivanja. Nje-

ne lepo odprte, temne in ‰iroke oãi so vabile, vlekle k
sebi. Pomembno je bilo to, da so govorile samo naãelni-
ku, za soproga niso imele ne izraza, ne ognja, ne ljubez-
ni. In kruta verolomnost je sedela v njih, ki so jo ljudje
spoznali in prav obsodili ‰e le par mesecev pozneje.
Bajiç je zrl na svojega hi‰nega prijatelja s preseneãenim
pogledom, kakor bi iskal na njem tiste sposobnosti, ki so
ga posadile na tako odliãno mesto, in kakor bi ga hotel
opomniti: Bodi oprezen, ker gorje vama, ãe pride v jav-
nost in pomaÏe mojo ãast!
Katica je, ne meneã se za naãelnika, pravila o izletih,
ki so jih Ïe naredili. Pod Ozren-planino bi se bili prav
dobro imeli, ko bi jih Sa‰a ne bil spravil v ondotni samo-
stan, kjer jih je povabil iguman k kosilu.
»Ne govori o tem, Katica! âemu zopet blebeãe‰?« je
posvaril Bajiç.
»Naj gospod inÏenir pozna tukaj‰nje razmere, da bo
vedel ravnati z ljudstvom.«
»Hm — no!« se je okrenil k deklici naãelnik s svaril-
nim pogledom.
Pa Katica se ni dala ustaviti. Pravila je, kako je bilo v
samostanu za kosilo pripravljenega tako malo, da so
sami razpoloÏili po mizi peãeno kuretino, ki so jo imeli
s seboj. Na razpolago so dali tudi dve veliki ãutari vina.
Tisti ãutari sta znamenito tur‰ko delo; priplenjeni sta
33
bili v bitki pri Jajcu in na dalj‰e izlete jih jemljejo s seboj.

Ko je iguman videl toliko blagodati na mizi, je postal
zgovoren in na moã je zaãel hvaliti avstrijsko upravo.
No ona, Katica, ne veruje v njegovo lojalnost in ko bi
imela oblast, izgnala bi ga v Srbijo, njegovega kaludje-
ra pa bi dala obesiti na prvo drevo.
»I, kaj pa vam je storil Ïalega?« se je prestra‰il Vilar.
Okrutne besede iz Ïenskih ust mu niso bile po godu.
»Temno in mrko je gledal kakor hajduk v ‰umi, gra-
bil se v dolge lase in trdil, da so ·vabi nesreãa za srbski
narod, ker ga stiskajo in sejejo nemoralnost vanj.«
»Morda je imel s svojega stali‰ãa prav. Besede so be-
sede in zaradi njih bi ga jaz ne dal obesiti,« je izustil Vi-
lar, no precej je ãutil ostrost naãelnikovega pogleda na
sebi.
Katica je nadaljevala: »Oãital nam je na‰o potratnost,
da pohuj‰ujemo narod s svojimi razko‰nimi izleti, na‰e
zabave po gostilnah in kavarnah mu niso bile v‰eã. No-
bena stvar mu ni bila dobra, ãe je pri‰la ãez Savo; vsemu
je zabavljal. ·e moje obleke ni pustil pri miru.«
»Aj — kako?«
»Ko sem mu povedala, da sem Srbkinja in pravoslav-
ne vere, me je ta barbar sirovo zavrnil z odpadnico, ker
se ne oblaãim v srbski narodni kroj, in z narodno izda-
jico, ker sluÏim ideji tujcev. Tak‰na blazna prenapetost!«
»Tako je govoril pri mizi?«
34
»Pri mizi. In pomislite, da se barbar ni dotaknil na-

‰ega vina in na‰e kuretine. Raj‰i je glodal suhe skorje.
Najprej nas je iguman pozdravil z lepo in dostojno be-
sedo, potem nam je pa suroveÏ kaludjer kar po vrsti za-
ãel brati levite. Nadporoãnik Buzduga mu je pozneje
zato plaãal, da ga bo dolgo pomnil.«
»Pravi enfant terrible je va‰a sestra,« je tiho rekel na-
ãelnik, obrnjen h gospe Ljubici.
»Katica!« je nevoljno vzpihnil Bajiç in poÏugal s
prstom. »Jovica Milo‰eviç ‰e ni bil kaludjer, samo pri-
pravljal se je na meni‰ki izpit. Svojo prevroão hajdu‰ko
glavo si je hladil Ïe v jeãi.«
»In vendar ga zagovarja tvoja mati.«
»Pusti mojo mater na miru, ona Ïe sama ve, kaj dela.«
Deklica je na‰obila ustni in nastal je kratek premolk.
Ljubici je bilo prav, da se je sestra ukvarjala z Vilarjem,
tem laÏe in svobodneje se je sama zabavala z naãelni-
kom. »Povej gospodu inÏenirju, kako smo jahali v Bre‰-
ke,« je poprosila, in Katica je zaãela praviti o onem izle-
tu. V Bre‰kah je katoli‰ka farna cerkev in poleg nunski
samostan. Îupnik-franãi‰kan jih je pogostil s kruhom,
sirom, maslom, jajci in s slivovko. Potem jim je pokazal
svojo oroÏarno. Leto po zasedbi so ga hajduki oropali za
3000 goldinarjev in preteklo zimo so jeli izpra‰evati, ali
je Ïe zopet kaj obogatel, zato mu je deÏelna vlada daro-
vala nekaj pu‰k, samokresov in handÏarjev in ‰tirje
35
kmeti spe vsako noã v Ïupni‰ãu kot njegova telesna

straÏa. Îenske so ‰le tudi v nunski samostan, kjer so bile
zelo prijazno sprejete. Sploh je ni udanosti nad uda-
nostjo katoli‰ke duhov‰ãine in nun — tako je sodila
Katica — in vlada ima prav, da se opira nanjo, pa naj bo
to kaludjeru v‰eã ali ne. Na povratni poti jih je ujela
huda nevihta in morali so vedriti v gorski tur‰ki vasi, ki
so ji prizadeli mnogo strahu s tem, da so v divjem diru
pridrvili vanjo in se, kakor da so padli z neba, ustavili
pred muktarjevo hi‰o. Vilar je zvesto gledal v njen
obraz, kakor bi poÏiral njene besede. Imel je Ïe svojo
sodbo o njej: to je nedorasla, blebetava in vesela dekli-
ca, ki je sama sebi malik. Veã o njej ni hotel misliti, ker
krasna se mu je zdela.
K mizi je pristopil topniãarski poroãnik Mik, dolg in
tankih nog in suhih rok, raven liki struna. Njegov drob-
ni obraz je cvetel v rjavkastordeãi barvi, kakor bi ga bil
nekoã nabrizgal z moko od natrte opeke, obesil v dim-
nik ter posu‰il. Od njega je vedno po neãem dehtelo:
bodisi po konju in hlevu, bodisi po alkoholskih pijaãah
in cigaretah. Majav je bil njegov korak, znamenje, da je
mnogo sedel na konju. Bil je moãno ugleden pri Ïen-
skah. Pridobil si jih je z izredno smelostjo v druÏabnem
vedenju, z drznim jahanjem, posebno pa s svojo zabav-
nostjo. Odkar je bil zapazil, da z razliãnimi prednostmi
svojega intelekta imponuje na tuzlanskem otoku, se je
36
dvignil za merodajalca pri vseh podjetjih in zabavah,

tako da se brez njega niã ni moglo izvr‰iti. âudovit je bil
njegov glas, zmoÏen vseh modulacij, bil je dober pevec
zabavnih kupletov, igral je na citre in tamburo, pri ple-
sih je bil kolovodja. Kot lahak in gibãen ãlovek se je po-
kazal mojstra na svoji suhi kobili, ki je beÏala Ï njim
kakor ptica pod nebom. Dame se ga niso mogle nagle-
dati.
âe se je vedla Katica z Vilarjem zelo prijazno, je rav-
nala z Mikom kolikor mogoãe po domaãe. Na dolgo je
razvijala pred njim svoje misli o izletu na Konj-planino.
Neprestano so zvenele v njeni glavi — menda niãesar
drugega tam ni, si je hudomu‰no rekel Vilar. Mik kot
dober poznavalec Ïenske vihravosti je vedel, da deklici
ni za izlet sam na sebi, ampak za mo‰ko dru‰ãino in da
hoãe Vilarju pokazati svojo naklonjenost, govoreã mu o
tori‰ãu njegovega delovanja, o Konj-planini. Satirski se
je nasmihal in prigovarjal, ãe‰: pot do Konj-planine je
predolga, in z damami izleta nikakor ni mogoãe izvr‰iti
v enem dnevu.
»Onda ga izvr‰imo v dveh dnevih. Vi imate ãasa do-
volj: itak spite celo dopoldne, da nimate popoldne no-
benega posla veã. Gospod inÏenir bo tako prijazen in
nam priredi prenoãi‰ãe v kolibah ali pa kje v gozdu na
listju.« Vilar je v znak soglasja naklonil glavo. »Vi pa,
37
gospod poroãnik, nam preskrbite veãerjo. Same postrvi

iz Oskove morajo biti.«
»Kaj pa s kosilom … kdo naj skrbi zanje? Ali menite,
da lahko obidem obed in sem Ïe sreãen, ako moram ves
ljubi dan jahati in ribariti? Moj poklon tak‰nemu izle-
tu!«
»Uuu!« se je na‰obila gospica in dregnila poroãnika v
komolec. »Ne domi‰ljujte si vendar toliko in ne mislite,
da naloÏimo res vse na va‰e rame. Tudi brez vas ne po-
ginemo od strada in glada. Pa nekaj drugega vam ‰e po-
vem: na va‰i kobili bom jahala jaz, vi pa si smete vzeti
katerega konja hoãete pri bateriji.«
»Ali smem? Milostiva ste, gospica Katica.« In zopet je
dobil sunek v komolec.
Ko je bil Vilar zapazil, da sedita gospa Ljubica in
naãelnik tako blizu skupaj, da se zadevata s komolci, je
rekel sam v sebi: »Med ãudne ljudi sem za‰el; ‰tejejo se
k inteligenci, pa se sujejo s komolci kakor pijani kmet-
je.«
V tem je bil dal pl. Pester postaviti ‰tiri steklenice
Shery-vina na mizo ter naliti kozarce. Mik se je polastil,
vstal in povabil omizje, naj pije na zdravje na‰ega
muta‰erifa, da bi ‰e dolgo vladal kaurinom, Vlahom,
·panjolom, ciganom, Turãinom — in polnoustna pijaãa
je stekla po njegovem grlu. Nalili so mu zopet do vrha,
na kar se je pogladil po licu, s krotkim pogledom obvel
38
obe dami in napil ,na‰ima damama, ki bi ju primerjal

juna‰kim amazonkam, ki so v starih ãasih ne ve se kje in
ne ve se kako zavladale mo‰kemu spolu.’
Katica se je po teh napitnicah pogreznila v neke taj-
ne misli; morda je tako uãinkovalo moãno vino, ki se ga
je dvakrat zapored z ustnicama veã ko dotaknila. Njene
ble‰ãeãe oãi so se uprle na mizo, kjer so njeni roÏnati
prsti meli ko‰ãek kruha. Ko je bil do skorje zrobkan, je
skrivila kazalec desnice, zataknila palec, poloÏila nanj
drobtino, sproÏila in puf — drobtina je zletela Vilarju v
obraz. Dvignila je vanj vpra‰ujoãe oãi, in on se ji je po-
smejal. Potem je dvakrat strelila v Mika. »Na vas sem
jezna,« je izpregovorila s tihim glasom, razpoloÏiv‰i res-
nost v cvetoãe ãrte svojega obraza.
»Kaj sem pa zopet zakrivil?«
Z nagajivim izrazom mu je oãitala Kaliopo, rekoã, da
mora le sreãen sluãaj zahvaliti za njegovo druÏbo; da
niso Korkiriçevi od‰li spat, bi se on nikakor ne mogel
loãiti od njih ter se preseliti k njej. »O ta svetlooka, slad-
koglasna Kaliopa z gr‰ko glavo se vam je zasadila v srce.
No, ãakajte!« In strelila je v Vilarja.
Mik je odgovoril poetiãno, da obãudujemo ubogi
zemljani nebroj teles na nebu, nad vsa druga pa solnce
in mesec; nemogoãe pa je obãudovati le eno ali drugo,
ampak ustvarjena je na‰a narava tako, da dvigamo svoj
pogled k vsem predmetom, ki vzbujajo v nas ãut lepo-
39
te. Luno pride‰ gledat, kadar zaide solnce, no luna je

izpremenljiva —«
Vilar veã ni poslu‰al. Svoje zanimanje je obrnil na
oroÏni‰kega ãastnika, ki je, ves razgret in rdeã, kakor bi
bil pri‰el od napornega dela ali pa iz dolge seje, pijan-
cev, stopil k naãelniku. Spoznal je v njem onega Buzdu-
go, s katerim se je bil vozil po bosenski Ïeleznici.
»Nu, kako je, ali si kaj pozvedel?« je tiho vpra‰al pl.
Pester.
»Gospod naãelnik, ves dan sem lazil po hribih gor in
dol, vse sem preiskal, kak‰nih trideset oseb sem zasli‰al,
vem pa toliko kakor poprej. To vem, da moram jutri ves
dan pisati raport.« Sklonil se je k naãelniku in nekaj ãasa
sta ‰epetala, kimaje z glavama, srepo zroã drug druge-
mu v oãi.
»Aha!« je rekel naposled naãelnik. »Kaj pa Atif Saraj-
lija niãesar ne ve?«
»Ta zlodej nas morda vãasi za nos vodi. Verjemi mi,
gospod naãelnik, da ni na svetu bolj prekanjenega ãlo-
veka. Morilec in poÏigalec je, ãeprav se je zaradi obeh
zloãinov izmuzal. Hvalibogovski mu vse verjame, a jaz
le to, kar sam vidim. Vse boste ãitali v raportu.« Kolikor
je dopu‰ãal hripavi in izpiti glas, je govoril z zanosom,
da bi vsi vedeli, kako huda in teÏka je njegova sluÏba in
s kak‰nimi ljudmi se mora ukvarjati.
40
·e le zdaj, ko je bila opravljena sluÏbena zadeva, je

ãastnik udostojil tudi ostalo omizje svoje pozornosti.
Okorno se je priklonil, po domaãe je pozdravil ter za-
gledal Vilarja. »O — znanec s poti v Sarajevo. Torej na
Konj-planino so vas poslali? âestitam vam, gospod in-
Ïenir! Niste pogodili slabo.« Vilar je vstal in poloÏil svo-
jo desnico v njegovo. »Me veseli. Hvala!«
Buzduga je sedel in povedal, kako je tisti dan obde-
laval kneza v Prnjavoru, kjer je bil v neki zadevi, pa niãe-
sar ni opravil. ·el je h knezu in ga izpra‰eval. Pa knez se
je delal, kakor da ga ne ume in ne pozna. Dal ga je pre-
vesti v oroÏni‰ko pisarno. To je kneza prestra‰ilo in zde-
lo se je, da je Ïe ves skesan. Buzduga je z bikovko v roki
stopil predenj, prijel ga za ‰op las, ki mu je ‰trlel iznad
u‰esa, uhljal ga, robanteã: »Ali me sedaj pozna‰, ali me
pozna‰, lopov!« Pa od kneza vendar ni niãesar zvedel.
Dal ga je vkleniti v Ïelezje, pa tudi to ni izdalo. Buzdu-
gi je knez toliko, kolikor mu je noht, kar si ga odreÏe,
ãeprav ve, da ga bo zatoÏil, morda celo v Sarajevo.
Vilar je z izgovorom, da je truden, kmalu ostavil druÏ-
bo. Vsi so mu rekli: »Na svidenje jutri!« Da bi se dobro
prezraãil, predno gre spat, je ‰el parkrat gor in dol pred
kazinskim vrtom. Premi‰ljeval je o onih, s katerimi je
sedel v kazini. Simpatiãen mu je bil Bajiç. Spomnil se je,
kako se je njegovo oko veãkrat zbegano uprlo v naãel-
nika, potem obotavljajoã se obrsnilo soprogo, kakor bi
41
obema govorilo nekaj resnega in ju opominjalo. O Ka-

tici je sodil, da govori nepremi‰ljeno in se vede vihravo
liki razneÏeno dete, ki vse sme in je prepriãano o svoji
veljavnosti, ki vse posnema v druÏbi, ãeprav je okrutno.
Mika je smatral za dobrega veseljaka, ki se da izrabiti za
vse. Buzduga in naãelnik sta se mu zdela vaÏna faktor-
ja v bosenski upravi, predstavitelja vsega tega, kar je do-
slej videl ali sli‰al neprijetnega in odurnega: lonãeni klo-
buki, vklenjeni jetniki, zaplenjena Ïivina, prnjavorski
knez.
Drugega dne je ‰el dopoldne in popoldne v konak,
kjer so ga uvedli v njegovo sluÏbo. Okrajni naãelnik pl.
Pester mu je sam razkazal krajepis Konj-planine, kjer je
bilo naãrtano vodno omreÏje Oskove in njenih pritokov,
vse drãe, po katerih se je spravljal les v dolino. Z rdeão
tinto je bilo zarisano, kje bo treba za splav lesa urediti
vodo ali zgraditi nove Ïlebove. Za zdaj naj se gospod
inÏenir samo pouãi o krajevnih razmerah, popravi naj,
kar treba pri drãah, a jeseni se zaãne zanj pravo delo.
Tudi je bilo na krajepisu zaznamovano, koliko je Ïe po-
sekanega, kje se zdaj seka, kje stoje drvarske kolibe. Vi-
larja je vse to zanimalo, ker je spadalo v njegov delo-
krog. Pri slovesu mu je naãelnik naroãil, naj se odpravi
precej jutri na svoje mesto, naj si najme za pot konja; do
Samojlovega hana, ki leÏi ob reki Spreãi, ga bo spremi-
la mala kazinska druÏba, in sicer na konjih. Manj ga je
42
zanimala administracija. Mlad uradnik, h kateremu je

vstopil popoldne, da si prilasti njene skrivnosti, je lomil
nem‰ãino s trdim madÏarskim naglasom. Najprej ga je
ta neÏni golobradec vpra‰al, kje je doma. »Na Kranj-
skem«, je odgovoril Vilar. Uradnik je nategnil obraz v
uãene poteze ter stopil k velikemu zemljevidu avstro-
ogrske monarhije, viseãemu na steni. »Kranjsko, Kranj-
sko — aha, to je tu gori na severovzhodu ogrske drÏa-
ve«, je rekel ter s prstom pokazal na Bukovino. »Kranj-
sko leÏi tu doli ob Savi in meji na hrvatsko kraljevino,«
je pojasnil Vilar, kaÏoã na zemljevid in smejoã se golo-
bradcu v obraz. »Onda ste Hrvat,« je rekel ta in inÏenir
je prikimal, ker je vedel da uradnikova zemljepisna veda
ne sega preko Ogrske in njene ,posestrime’ Hrvatske.
Potem mu je mladi MadÏar z veliko samozavestjo raz-
kazal raãune prej‰njega meseca, ki jih je bil podpisal in
predloÏil gozdar Bierkopf. Iz teh listin je bila razvidna
vsa manipulacija, koliko plaãe dobiva gozdar in dva
paznika, kolike dnevnine drvarji. Pokazal mu je inven-
tar vsega orodja in pohi‰tva za kolibe in mu povedal, da
mu mora itak gozdar izroãiti vse listine, ki se tiãejo
pisarni‰kega posla, in naj se v dvomljivih sluãajih za na-
vodilo zateãe vselej k natanãnemu in praktiãnemu Bier-
kopfu. Konãno mu je naroãil pozdrav na gospoda goz-
darja, posebno pa ‰e na Samojla in njegovo soprogo, ki
zalagata delavsko naselbino z Ïivili. Vilar je zvesto zrl v
43
liãni, pri‰piljeni, ptiãji obraz drobnega uradnika, katere-

mu je v mislih nadel priimek ‰tevilãni vrabec.
Veãerjal je zopet v kazini. Ker je bila sobota, se je
zbrala tam ‰e veãja druÏba. Sedel je zopet z Bajiçevimi
pri eni mizi, zopet so prisedli tisti gospodje kakor prej‰-
nji veãer. Da je hodil Vilar veãno v kazino, zabava bi se
bila vr‰ila veãno po tisti ‰abloni. Najveã je govorila Ka-
tica, pona‰ajoã se, da od nje izhaja pouda za izlet v han
ob Spreãi. UdeleÏniki izleta niso dolgo ostali v dvorani.
Sklenili so bili za drugo jutro zgodnji odhod, zato so ‰li
‰e pred enajsto uro spat.
44
4.
V nedeljo se je naredil dan, kakr‰en je po izletniko-

vi volji. Solnce je bistro gledalo iznad nizke âakla-
vice-planine, ko se je zbralo ‰est izletnikov na konjih
pred voja‰kim ostrogom. Njim se je pridruÏil Vilar s
Turkom, pri katerem je najel konja. Prva je Ljubica po-
dala roko naãelniku, potem so si vsi segali v roke, kakor
da se niso videli par mesecev. Odjahali so. Vsem se je
svetilo radostno priãakovanje na licih, celo resnemu
Turku se je zjasnil obraz, ko je gledal po nizkih brdih,
kjer je narava po vseh straneh ‰epetala svoje umerjene
poletne besede. Razvrstili so se tako, da je jahal na ãelu
Buzduga, potem naãelnik z gospo Ljubico, Mik z gospi-
co Katico, Bajiç z Vilarjem, kot zadnji pa Turek z inÏe-
nirjevo prtljago. Kjer je bila pot ozka, so morali odsto-
piti drug od drugega in posamiã jahati; kjer se je raz-
‰irila in spojila s tratino, so se zdruÏili v tolpo in v div-
jem diru gnali po mehkih tleh.
Katica je s pobalinskim smehom ter z otro‰ko brblja-
vostjo in nagajivostjo zabavala vso druÏbo. Pojoã se je
zdel njen srebrni glas in vsi so utihnili, ko je izpregovo-
rila. âlovek bi vgriznil v ta melodiãni glas in v opojno
45
vonjavo rosnega jutra. Njeni volji se je vse pokorilo. Iz-

pod nekega grmovja so gledale najlep‰e spominãice;
Katica jih je Ïelela imeti in druÏba se je morala ustavi-
ti; Mik je skoãil s konja ter nabral damama vsaki ‰opek.
Na drugem kraju je priskakljala veverica po resju;
ugledav‰i jezdece, je bistro skoãila v oskubeno, skoraj
brezlistno ãre‰njo kraj poti. Pogled na ãilo in pozorno
Ïivalco je pobudil druÏbo, da je postala in se zazrla v
drevo. Katica je zaÏelela, da bi imela tak‰no ljubo Ïivalco
doma v kletki, na kar je Mik nemudoma skoãil s konja
in splezal na ãre‰njo. Ko je stal na prvi veji, mu je pl.
Pester med krohotom druÏbe zaklical; »Lovite jo, primi-
te jo, drÏite jo!«
»S krikom je ne ujamemo,« je zagorel Mik. »Obkoli-
te raj‰i drevo, in ko skoãi na tla, navalite nanjo, pa bo
na‰a!«
Razen naãelnika so vsi razjahali, privezali konje k plo-
tu ter obkolili drevo v velikem krogu, kamor je stopil
tudi naãelnik.
»Zdaj pazite, da jo ujagmite! Ako prodere ãrto, pa vi,
gospod naãelnik, napravite atako nanjo! Pozor!« je ve-
lel Mik in stopil za dve veji vi‰e. Veverica ni ãakala ple-
zalca: v silnem skoku je ‰vignila na travo prav pred
naãelnika, ãigar konj se je prepla‰en vzpel, kar je spra-
vilo jezdeca iz ravnoteÏja in na tla. Nastala je zme‰njava.
Pl. Pester je obleÏal v travi ves bled in v omedlevici. K
46
njemu je priskoãila gospa Ljubica vsa prestra‰ena. Viso-

ko so se ji dvigale grudi, podprte s prsnim steznikom,
globoko je dihala, pokleknila je na zemljo tik njegove
glave; in preden je mogel kdo mo‰kih priskoãiti, mu je
odpela ovratnik, telovnik in srajco. Z robcem mu je bri-
sala pot z obraza. Bajiç je zavil vrat, kakor bi bil nekaj
pogoltnil, potem se je odvrnil in stopil po travi, zroã v
bliÏnji gozd.
»Kako je, gospod naãelnik, kje te kaj boli?« je vpra‰al
Buzduga, ki se je sklonil na drugi strani k ponesreãen-
cu.
»Konjaka gospodu!« je velel Mik, skoãiv‰i s ãre‰nje.
Vilar je vzel iz svoje torbe stekleniãico konjaka ter jo
podal gospe Ljubici. Ulila je omedlelemu nekaj tekoãi-
ne med ustnici, drÏeã z roko njegovo gladko ostriÏeno
glavo. Kmalu je odprl oãi in hvaleÏno se je posmejal svo-
ji streÏnici, ki mu je odgovorila z mehkim, blaÏenim si-
jajem v oãeh in na obrazu. Pogoltnil je nekaj kapelj ko-
njaka. Izkazalo se je, da se ni po‰kodoval; priletel je na
tla po strani in padel na revolver. Vsi mo‰ki mimo Tur-
ka so bili oboroÏeni z revolverji.
»Kaj je, gospod naãelnik, ali pojdemo naprej ali na-
zaj?« je vpra‰al Mik, sklonjen, opirajoã roki ob koleni in
s pritajenim nasme‰kom zroã na nedeljskega jahaãa.
»âe se ne poãuti‰ dobro, napravimo izlet lahko dru-
gikrat,« je menil Buzduga.
47
To je spravilo Katico v nevoljo; napela je ustnice, od-

mignila ter se zavrtela k inÏenirju. »Vas spremimo pa
sami,« mu je tiho rekla.
»Moja nezgoda naj vam ne provzroãi slabe volje,« je
izpregovoril pl. Pester. S pomoãjo Ljubice, ki ga je drÏala
pod pazduho, je vstal. Potem se je, popravljaje si oble-
ko, glasno zasmejal, da bi pokazal neustra‰ljivost in do-
bro voljo. »Ta prokleti konj, da se prepla‰i tak‰ne nez-
natne Ïivalce! No … naj bo! Druge nesreãe ni, kakor vi‰-
njevo liso mi je vtisnil revolver v bok. Na konje in na-
prej! Srãnemu pripada svet!«
Zdajci je poãil za njegovim hrbtom strel. Vsi so se
prepla‰eni ozrli, naãelnik se je od strahu po‰ibil v kole-
nih. Bajiç je bil strelil za veverico v hrast, ki je stal za
njimi.
»Izborno strelja‰, Bajiç, kar v skoku si jo podrl,« je
viknil Mik, stopil po mrtvo Ïivalco ter jo prinesel Kati-
ci.
Obveselila se je. »Natrpano bi jo rada imela, da bo
stala na mojem oknu.«
»Na konje, na konje!« je viknila Ljubica, posnemajoã
naãelnika. »A vpra‰am vas, ãemu smo kazili krasni pri-
zor v naravi? Kaj nam je storila veverica na ãre‰nji, da je
nismo pustili na miru. Kakor mi, se veseli Ïival, bujna kri
ji kroÏi po telescu, pa tu pride kruti ãlovek in jo umori.
Grozno!«
48
Bajiç je ãutil ugrizljivost oãitanja. »Hotel sem se samo

prepriãati, ali moja roka ‰e zadene,« se je opraviãil. Sko-
doÏeljno je pogledal na pl. Pesterja, ki se je poizku‰al
vzkobaliti na konja. Ker ga ãili, srbonogi vranec iz Sem-
‰ibegove konju‰ne ni hotel pustiti nase, ga je z lahkoto
zasedel Buzduga. »Jahaj ti mojo Heugeigen, na njej se
sedi kakor na mizi. Za dve luknji sem ti skraj‰al streme-
ni. In ostroge odveÏi; saj ti jih ni treba. Tile tur‰ki konji
so vsi trdi in neokretni v gobcu, razvleãeni, ker Turki
rabijo preveã vajeti in premalo meãa. Treba ga stisniti
med kolena — glej tako! Pa naj se gane!«
Spustili so se v globok jarek. Mik si ni mogel kaj, da ne
bi pouãil naãelnika, kako treba jahati navzdol, da se ne
prekopicne ãez konjsko glavo. Bajiç je po zorno gledal
na nerodnega jezdeca in nasme‰ljivo je omenil Vilarju:
»Glej ga, Ïida, kako sedi na konju kakor Ïaba na kuma-
ri! Ako ne ume jahati, naj gre pe‰ ali pa naj ostane do-
ma! Ali mora biti povsod kuhan in peãen?« Grizlo ga je,
da je pl. Pester spravil njegovo Ïeno tako zelo v tok svo-
jih misli. Vilarju je postal prijateljev poloÏaj jasen.
Nad jarkom se je zaãela po planjavi ravna pot po
drobnem pesku, in po tej so drvili, dokler niso zagledali
na pa‰niku ãrede mr‰avih Ïivinãet in poleg krdelo praz-
niãno obleãenih pastiric, igrajoãih kolo. Sredi njih kro-
ga je stal pastir ter piskal na postranico, gibajoã z goren-
jim delom Ïivota in bijoã z glavo takt. ·e drug momak je
49
bil navzoã — kolovodja. Ta prizor je jezdece presenetil,

zamikal ter vÏgal v nekaterih Ïeljo, gledati od blizu
igranje preprostega kola. Udarili so preko pa‰nika, v
hipu so obstali pred kola‰icami, ki so obstrmele ob ne-
navadnem pojavu. Postranica se je razmogla v dolgem
in tankem piskljaju in to je bil znak, da je zdaj konec
igre. In kolo se je utrgalo.
»Zakaj ne igrate dalje?« je zarohnel v nem‰kem jezi-
ku pl. Pester, hoteã zakriti svojo nerodnost, ker ni mo-
gel ustaviti konja pred dekli‰kim zborom, ampak ga je
zajahal vanj. Bulil je razjarjene oãi na prestra‰ene dekli-
ce, ki so stale kakor ukopane. Bilo jih je kak‰nih petnajst
v starosti 12 do 20 let.
»Igrajte, igrajte, devojke!« je povzbudila gospa Ljubi-
ca v zelo neÏni srb‰ãini.
»Dekleta se vas boje,« je trezno in resno odgovoril
kolovodja. »Boje se va‰ih konj-vitezov in va‰ega oroÏja.«
»Niã Ïalega vam ne storimo. Igrajte dalje, mi bi radi
videli va‰e kolo,« je zaprosila Katica, zroã v najstarej‰o
deklico, h kateri sta se stiskali dve druÏici, drÏeã se je ob
rameni.
»Danes ne igramo veã, ne ljubi se nam,« je poroglji-
vo odgovorila deklica in postavila desno nogo smelo na-
prej. V vsej njeni postavi, na zagorelem obrazu, na kos-
mu svetlih las, ki se je usul ãez oko, je bila izraÏena ne-
upogljiva smelost in drzna kljubovalnost.
50
»Kaj pravi, kaj pravi?« je nestrpno vpra‰al pl. Pester

Buzdugo.
»Da se jim danes ne ljubi veã igrati. Glejte, tak‰en je
ta u‰ivi narod! Izlepa se ne opravi niã, izgrda niã —
tak‰en je na‰ poloÏaj sredi tega v zlobi zakorenelega
ljudstva. O, ko bi imel ãlovek svobodne roke, pokazal bi
jim!«
Pl. Pester je srdito pogledal na deklice, hripavo je
zakrakal: »·ta! — ·ta! — Bagage!« Buzduga pa je z bi-
kovko poÏugal: »âakajte, nauãim vas, kako se vesti pred
svojim muta‰erifom! Zaradi hajdu‰tva smo imeli Ïe
opraviti v va‰i vasi, in ‰e pridem tja. Razbojniki! Tatin-
ska zalega!«
»Niãesar vam ‰e nismo ukradli, nesreãe vi na‰e!« je
odgovorila gorko uÏaljena deklica, prezirno strmeã v
ãastnika, ki je pljunil pred njo ter okrenil konja. Izletniki
so ozlovoljeni odjahali.
»Glej, na tak‰no odgovornosti polno mesto so posta-
vili ãloveka, ki ne ume razen ,‰ta — ‰ta’ izpregovoriti
nobene srbohrvatske besede,« je tiho rekel Bajiç.
»Mari jim za slovanske jezike. ProteÏirance povsod
silijo v ospredje,« je zamomljal Vilar.
»To se jim bo ‰e ma‰ãevalo. Drugaãe je ravnal gene-
ral Filipoviç v Sarajevu. Generala Nemca, ki so mu ga
bili poslali z Dunaja za mestnega poveljnika, je stante
pede poslal ministru na Dunaj nazaj z obvestilom, da
51
generala, ki ne ume nobenega slovanskega jezika, ne

more rabiti za mestnega poveljnika. Filipoviç ve, kaj tre-
ba Bosni.«
»Ljudi ji treba, ki ãutijo z njo.«
»A ta-le?«
Ob devetih so prispeli k reki Spreãi. Tu je stal nekdaj
uboÏen lesen han, ki je ob zasedbi zgorel. Njegov last-
nik je ali poginil ali pobegnil, in pogori‰ãe je ostalo brez
gospodarja. Ko so se zaãeli Ïidovski podjetniki zanimati
za les Konj-planine, so zasedli pogori‰ãe in postavili na
njem precej dolgo pritliãno hi‰o. Vanjo so nastanili
sremskega Ïida Samojla Blaustifta ter mu poverili nalo-
go, da z vsem ÏiveÏem preskrbljuje sekaãe na Konj-
planini. Pridobili so mu koncesijo za han in prodajalno.
To je bil han prve vrste, kjer se je dobilo razen ãrne kave
tudi vino, Ïganje, pivo, meso, v ‰tacuni pa razno blago
za obleko in razna Ïivila. Stal je pribliÏno napol poti od
mesta do Konj-planine in Samojlo je bil posrednik med
obema. Dobival je blago iz Tuzle ali pa naravnost iz
Ogrske in ga dostavljal gozdni upravi. Deloma so ‰le
tudi po‰tne po‰iljatve za drvarje potom njegovih rok.
Poleg hana je dala oblast postaviti oroÏni‰ko straÏarno,
kjer je bivalo pet oroÏnikov, ki so straÏili pota in Samoj-
lovo zalogo. Precej za hanom onstran Spreãe sta se ce-
pili poti: bolj‰a je drÏala naravnost v Kladanj, slabej‰a pa
na desno pod Konj-planino. Îidovski konsorcij je trebil
52
imenovano planino samo poldrugo leto, potem ga je

vlada zaradi velikih dobiãkov primorala, da ji je odsto-
pil vso gozdno upravo s Samojlom vred.
»O, kako ste me poãastili, milostivi gospod naãelnik
in vsa gospoda, da ste pri‰li k meni! O—o, kaj naj
reãem? Le to reãem, da sem ves vesel in da vam je vse na
razpolago, kar se dobi pri meni. In pri meni se vse dobi.
âesa sem Ïelel ves ãas? Bog mi je priãa — niã drugega
nisem Ïelel, nego da vam ‰e enkrat postreÏem pod svojo
streho.« Tako je skakaje in mahaje z rokama govoril Sa-
mojlo, rejen, majhen moÏ razlezlega trebuha, ko so bili
izletniki, ki jih je mimo Vilarja Ïe vse poznal, stopili pred
njegovim hanom raz konje. V veliki poniÏnosti je sklo-
nil glavo in solze hvaleÏnosti so stopile v njegove
krmeÏljave oãi, ko je vsem po vrsti podajal desnico,
drÏeã v levici ãrno ãepico, kakr‰no nosijo pravoslavni
popi.
Turek je privezal svoja konjiãa v senco k plotu, drugi
so jih zavedli v hlev.
»Kako je, oãka Samojloviç?« je ljubeznivo vpra‰al
naãelnik.
»Nikdar ‰e ni bilo dobro, toda z boÏjo pomoãjo rijem
naprej.«
»Narasli ste, he—he!« Naãelnik mu je s kazalcem po-
trkal po trebu‰ãku. »Kaj je pa z raki, ki ste mi jih ob-
53
ljubili? Potopili so se tu notri — a? Foter Samojloviç?« In

zopet je potrkal.
»Kap naj me zadene, ãe vem, kam so pre‰li raki. Men-
da so jih zastrupili Bo‰njaki. Ako pa Ïelite postrvic iz
Oskove, polno banjo jih imam — to vam je nekaj poseb-
nega.« Samojlo je Ïevaje nabral sline v ustih in poÏrl; od
slasti se mu je raztopil obraz. Potem je poizkusil posko-
ãiti, kakor bi se bila izproÏila vzmet v njem, zakrilil je z
rokama ter zavpil v hi‰o: »Etelka, Manojlo! Pridita ven-
dar poveselit se z menoj visoke gospode! — Kaj naj re-
ãem? Blagoslov boÏji je pri‰el pod mojo streho.«
»Tiste postrvi okupiramo mi!« je rekel Buzduga, bijoã
se z bikovko po golenici.
»Vse anektiramo, kar imate!« je pristavil Mik.
»Nadejam se, da pri vas ne bomo stradali. Je li va‰a
zaloga tolika, da nas lahko preÏivite danes?« je vpra‰al
pl. Pester z izrazom zaupanja v Samojlovo skladisãe.
Îid se je zgreznil v kolenih, pomolil trebu‰ãek naprej,
vtaknil palca pri pazduhah za telovnik in zakrilil s prsti.
»Leto dni naj ostane visoka gospoda pri meni in ‰e ne
bo konca moji zalogi. âesa ni dobiti pri meni? Z vsem
postreÏe Samuel Blaustift.«
Pojavil se je njegov sin Manojlo, osemnajstletnik ‰iro-
kih ust in nabreklih, napol odprtih ustnic, iz katerih so
gledali sila beli zobje. Za njim je pri‰la na dan Samojlova
Ïena Etelka, mogoãna in ãedno opravljena dama sred-
54
njih let, okusna, obila, pa vendar gibãna. Izletniki so se

z njo prisrãno pozdravili, posebno pa Buzduga, ki jo je
imenoval svojo bosensko majko. Samojlo je naroãil sinu,
naj skrbi za konje, da bodo imeli vsega dosti.
Naãelnik je Ïelel videti tisto banjo postrvi, na kar se je
Samojlo zavrtel in tako naglo tekel pred druÏbo, da je
njegov zamasljeni kaftan kar frãal za njim po zraku. Vsi
so stopali za njim po stezi, ki je drÏala k Spreãi. Prepriãa-
li so se, da je postrvi za vso druÏbo veã ko dovolj. Na-
roãili so si slasten obed.
Ko so pri‰li zopet pred han, sta jih priãakovala tam
dva oroÏnika v paradi ter se spodobno javila pri naãel-
niku in pri nadporoãniku. Buzduga jima je naroãil, naj
preskrbita odrtega janjca za popoldne.
Vsi izletniki so bili sveÏi in ãili, le pl. Pester je toÏil, da
si je ob stremenskih jermenih odrgnil stegna in da ãuti
vsled padca s konja boleãino na strani. Poprosil je Sa-
mojla, da mu odpre sobo, kjer bi se umil, oziroma z
mrzlimi obkladki pohladil svoje boleãine. Tako se je za-
ãela druÏba drobiti. Gospa Ljubica se je ponudila, da bo
sama pomagala v kuhinji, kar je bilo sprejeto s pohva-
lo, le Bajiç je pikro omenil, da nima kuhinjske obleke s
seboj. Buzduga je rekel, da gre poin‰picirat svoje oroÏ-
nike, Bajiç in Mik sta ‰la s Katico ob Spreãi poiskat me-
sta, ki bi bilo ugodno za popoldanji raãji lov. Ko je Sa-
mojlo zvedel, da gre Vilar za inÏenirja pod Konj-plani-
55
no, se je jel smukati krog njega. Povabil ga je, naj gre

pregledat njegove shrambe, kjer ima v zalogi najrazliã-
nej‰e blago za drvarsko kolonijo.
Razkazal mu je vse skladi‰ãe, odpirajoã po vrsti vreãe,
predale, zaboje in lonce. Povzdigoval in hvalil je blago,
urno se kretajoã krog Vilarja. »Prosim, milostivi gospod,
pokusite to maslo, blagovolite dejati na jezik. A? Kako se
to razleze in ni atoma Ïarkosti ne ãutite v ustih. Glejte,
tu je troje vrst moke, pa poduhajte — nu! — ni drobec
prhkosti in plesnobe ne udarja iz nje. In kako lepo ãist
in trebu‰ast je ta fiÏol!« Samojlo se je razburil in v jezi je
poskoãil. »Pa pravijo drvarji in se pritoÏujejo, da imam
preperelo, trohnelo in preleÏano blago. O—o, milostivi
gospod inÏenir — roko na srce — Bog praviãni mi je
priãa, no — kaj naj reãem? — iz jasnega naj tre‰ãi name,
bodeãi osat naj mi zraste pod brado, ãe je kaj slabega in
pokvarjenega med temi stenami.«
Vilar se je ogledoval po prostoru, pripravljen, zago-
varjati interes drvarjev.
»Spomladi so se pritoÏili v Sarajevo, na kar je pri‰el c.
kr. polkovni zdravnik Raps — morda ga Ïe poznate — iz
Tuzle pregledat mojo zalogo. Vse je prebredel in pre-
vrnil, vse je preduhal in pretipal — in tak‰en kaj ume! —
pa ni bilke neuÏitnega ni na‰el. Od nekaterega Ïivila si
je dal napraviti jed in ãudil se je okusnosti. Dva dni me
je vizitiral. Ko je odhajal, me je potrepal po rami, rekoã:
56
,Lepo izpriãevalo vam napi‰em, gospod Blaustift!’ Od

takrat pride vsak mesec pretipat moje blago, in vlada ga
zato plaãa. Kar ãudi se, od kod dobivam tak‰no pre-
Ïganko.«
»Verjamem, da se pri vas napravi bolj‰a jed nego na
Konj-planini. Vsekakor pa je treba, da ima teÏak, ki
opravlja naporen posel, teãno, zadostno in ceno hrano.
Cene, cene —« je poudaril Vilar, kakor bi prehajal v opo-
zicijo.
»Ali jaz kaj drugega trdim? Popolnoma se strinjam z
vami, gospod inÏenir. Toda v dober kup hrana ne more
biti, ni mogoãe — Bog praviãnik! Le pomislite, kako da-
leã smo od Ïeleznice, kaj velja prevaÏanje?«
»Docela novinec nisem v Bosni, poznam Ïe nekoliko
razmere. Vozniki tukaj niso dragi.«
»Pa cest ni, cest, in pota so zanemarjena. To vpliva na
certo, o—o—« Samojlo se je pogreznil v kolenih, zamah-
nil z rokama in odskoãil od tega hudobnega ãloveka, ki
nasprotuje visokim cenam. Stopil je za korak bliÏe k
Vilarju. »Prosim poniÏno, predstavite si moje zadrege,
vÏivite se v moje skrbi pozimi, ko je pot iz mesta zasne-
Ïena, zametana in smo takorekoã odrezani od sveta,
delavec pa mora imeti svoj teãni in zadostni ÏiveÏ. Le
pritrdite mi, ljubi moj gospod, da je takrat dobava Ïivil
teÏavna in draga.«
57
»To ne more priti v po‰tev. Bo‰njak zna pregaziti

sneÏene zamete, ãe so ‰e tako debeli, ali pa po ovinkih
si izklesati pot k vam mimo najvi‰je gore.«
Neverni Samojlo je majal z glavo. Zdajci pa se je vzpel
ter odprl nov predal. Zajel je pest riÏa. »Glejte, gospod
inÏenir, kak‰no blago dostavljam za delavce. Le poglejte,
kak‰na dolga zrnca — takole proti luãi prosim — kako se
to sveti, kakor zvezdice na veãernem nebu.« Tre‰ãil je
riÏ nazaj v predal. »Najvecja gospoda v Trstu ne uÏiva
bolj‰ega, to mi mora vsak priznati, ki se razume na riÏ.«
»Ni moja stvar, da bi sodil. O tem naj razsodijo delav-
ci sami in njih kuharji.«
»Dovolite, gospod, da vam pokaÏem svojo svinjsko
mast.« Samojlo je priskoãil ter odprl velik lonec. »Ves-
te li, na ãem se pozna dobra svinjska mast?«
Vilar je mahnil z roko, prehajajoã v obstrukcijo. »Jaz
jo spoznam ‰e le na Ïgancih. Tudi zdravnik se o tem lah-
ko moti. Toda zanimal se bom za to stvar in z vso vne-
mo nameravam delati za blaginjo delavcev. To si za-
pomnite, gospod Blaustift!«
Temnega obraza je zaklepal Samojlo skladi‰ãe. Potem
je vedel svojega gospoda v klet, kamor je bila vloÏena
zaloga alkoholnih pijaã. Na vse pretege je hvalil, trkajoã
na sode, sremska vina in bosensko slivovko. Natoãil je
iz majhnega soda kozarec ãrnega vina ter ga ponudil
Vilarju, naj pokusi; pa ta se je ubranil z izgovorom, da
58
dopoldne nikdar ne pije. »Sicer pa tega vina nimate za

drvarje?«
Samojlo se je ‰iroko nasmejal in se razkoraãil, kakor
bi hotel zaplesati valãek; potem je vtaknil oba palca za
telovnik in dromljaje z vso osmerico prstov po prsih, je
govoril: »To je za gospodo. V Tuzli ga pijejo, vãasi tudi
v Sarajevu in pa gospod Bierkopf, va‰ novi tovari‰, ga
rad srka. V okolici Sremskih Karlovcev je rastlo.« Po teh
besedah se je nekako skrãil, desnico je prenesel k ustom,
iztegnil palec in kazalec, kakor bi hotel priseãi, ter po-
‰epetal: »Gospodje imajo pri meni posebne cene, pol
zastonj, pol tako. Imam pa ‰e druga vina iz Vilanja in
Seksarda v butiljkah. Ali jih smem par vtakniti v torbe
va‰ega Turka?«
»Bog ne daj! Moj Turek ne pije vina.«
»Za vas ga ponese pod Konj-planino. Bog praviãnik
mi je priãa … po njem se zaspi, kakor bi se zazibal v Ab-
rahamovem naroãju. Dovolite, milostivi gospod inÏenir
… midva bova imela toliko posla drug z drugim … nekaj
butiljic no … prosim … Odma‰ita jih danes zveãer z go-
spodom gozdarjem Bierkopfom in izpraznita jih na sre-
ãen zaãetek sodelovanja. Oh, âumurpa‰a, to je po‰te-
njak in dobrina — kdor ga ume okreniti k sebi.«
»Lepa hvala, gospod Blaustift,« je rekel Vilar z izra-
zom nevolje na licu. »Nikakor noãem kaj posebnega,
ãesar nimajo delavci.«
59
»Va‰i drvarji pijejo Ïganje in tega vi ne bodete.«

»Onda se zadovoljim z vodo.«
In skrbnega lica je zapiral Samojlo svoj hram. Za hi‰o
je pokazal kurnik, kjer se je dolgoãasilo pet pitanih pu-
ranov. Vtakniv‰i palca za telovnik, je zarajal pred kur-
nikom in pohvalil slastno puranino; pa tudi s tem ni
omehãal inÏenirja, ki je odloãno izjavil, da bo Ïivel z de-
lavci in uÏival tisto hrano kakor oni, pa dobra bo morala
biti in po primerni ceni. Samojlo je dromljal po prsih in
enomerno je majal z glavo, ker v svoji du‰i je obÏaloval
inÏenirja in ni verjel njegovim besedam. Jadrno se je
obrnil in ‰el pred hi‰o. Ko je zagledal Turkova konja,
kako Ïalostno pove‰ata glavi, jima je velel prinesti krme.
Tudi v hlev je pogledal, je li pri gosposkih konjih vse v
redu.
60
5.
V ilar je poãasi stopal skoncema hi‰e, ogledujoã se po

okolici, kje bi zapazil ono trojico, ki je ‰la iskat pro-
stora za raãji lov. Ko je stopil izza ogla, je videl naravnost
v kuhinjo. Na odprtem oknu sta sedela tesno drug pri
drugem, gledajoã v kuhinjo, pl. Pester in na njegovi des-
ni gospa Ljubica. Iz kuhinje je bilo sli‰ati bobneãi glas
nadporoãnika Buzduge; gotovo je pravil nekaj zelo
sme‰nega, ker pl. Pester se je od same zadovoljnosti mel
na oknu, glasno se smejal, pripogibal se naprej, vãasi
pogledal v obraz gospe, ki se je tiho hohotala, tako da
sta se tresli njeni rami. »Tu se zbijajo umazane ‰ale,« si
je mislil Vilar, ko je bil zasli‰al iz kuhinje glasni grohot
gospe Etelke in je naãelnik v‰ãipnil v komolec gospo
Ljubico, ki je sklonila glavo in si srameÏljivo pokrila oãi
z roko. Ta prizor ga je piãil. Bajiç se mu je smilil. Ko bi
bil prijatelj, v svesti si svoje du‰evne in telesne nezmoÏ-
nosti, Ïe zrl ravnodu‰no na nezvestobo svoje soproge,
onda bi se Vilar niã ne zgraÏal; kadar ptica veã ne naj-
de zrna na severu, se preseli po naravnem nagonu na
jug. Toda Bajiçeva osebnost je visoko nadkriljevala
naãelnikovo; bil je lep‰i in mlaj‰i; Ljubica se je morala
61
samo v nekem du‰evnem mraku odvrniti od soproga in

se udati onemu, ki jo je omamil z bogastvom in s svojim
vplivnim dostojanstvom.
Proti poldnevu so se zbirali izletniki v hanu. Prva je
prihrumela Katica z novico, da so na‰li zelo pripravno
mesto za raãji lov: kjer Spreãa teãe v ovinku med trav-
niki, kjer dela oster komolec, prav tam je lahko pristop-
na; tam stoje na bregu stare vrbe in jel‰e ter spu‰ãajo
korenine v vodo; in travnate ru‰e segajo izpodjedene ob
koreninah v tolmune, kjer mora kar mrgoleti rakov. Za
njo je Mik prinesel sake za raãji lov: majhne mreÏice,
okroglo prikrojene in privezane k Ïeleznim obroãkom;
nanje se dene Ïabji krak ali ãrv in kamen, da se potope.
»Ste li zacelili rane, gospod naãelnik?« je sirovo vpra-
‰al Bajiç, stopiv‰i v kuhinjo. Na Ïeno se ni ozrl.
»Tista prokleta stremenska jermena sta mi naãela
koÏo. Ne vem, kako pojaham nazaj,« je odgovoril pl.
Pester, Ïevaje ob debeli smotki. Sedel je z Buzdugo pri
steklenici konjaka.
»Samojlo naj te pelje nazaj,« je svetoval oroÏni‰ki
ãastnik.
»To je dobra misel.«
»Jermena sta vas ogulila, ker ne sedite trdno v sedlu,
ampak stojite v stremenih,« ga je pouãil Mik.
»Vam bolje pristoja sedeti pri pisalni, pivski ali ku-
hinjski mizi nego na konju,« ga je pikal Bajiç. »Za dol-
62
go jeÏo niste. Pod Konj-planino vas ne vzamemo s seboj,

ako ne pojde z nami sanitetna patrula z nosilnico.« Nih-
ãe drug bi ne smel tako v‰ãipljivo govoriti z naãelnikom;
na Bajiçeve zbadljivosti ni odgovarjal, le prihuljeno se je
smejal, ker odolÏenega se je ãutil pred njim.
H kosilu so sedli oÏivljeni, nestrpni kakor Ïival. Dobra
volja se je pokazala v tem, da so se zaãeli kepati z brisal-
kami. Kepanje se je nadaljevalo tudi med obedom. Ko
pa je brisalka, ki jo je Katica pomerila na Vilarja, padla
na mizo in prevrnila ãa‰ico vina, ki se je razlilo proti Lju-
bici, so skoraj vsi veselo zahrumeli, da to nekaj pomeni,
in Samojlo, sloneã ob steni, je zaploskal. Takrat je ãe-
merni Bajiç ostro pogledal na svakinjo, odmignil z gla-
vo, in Ïoganje je prenehalo. Katica je nasme‰ljivo napela
roÏnati ustnici, v razposajenosti nakremÏila obraz in s
poluzaprtim oãesom je pokukala na zlovoljnega svaka.
»Govorimo torej o ãem drugem, o popoldanji zabavi,
najprej pa o Ïabah in ãrvih, ki so nam potrebni za raãji
lov.« In razdelila je uloge: naãelnik in Buzduga pojdeta
lovit Ïabe. Mik naj uredi svoje sake, ona z Vilarjem na-
bere ãrvov, oroÏniki naj preskrbe, zakoljejo in odero
janjca. Sklenili so, da precej po kosilu nastavijo rakom,
potem poigrajo z Ïogo, zaple‰ejo kolo, pred odhodom
speko janjca.
Zdajci je viknila Katica: »Poglejte, gospoda — kaludjer
Milo‰eviç gre mimo. Nasujmo si pepela na gre‰ne gla-
63
ve!« Vsi so pogledali na pot, po kateri je proti hanu ko-

rakal velik, mlad moÏ, ‰irokih pleã, lepe ãrne brade, ko-
drastih las, kakr‰ne nosijo pravoslavni sveãeniki; ‰trleli
so mu na vseh straneh izpod ãrne ãepice. Obut je bil v
opanke in obleãen v bosenske ãak‰ire, ki so zgoraj zelo
ohlapne, pod kolenom pa ozke. Samozavestno je ‰el,
mahaje z levico, ki je drÏala debelo grãavo palico; desni-
co je imel obvezano in nesel jo je na ãrni ruti, priveza-
ni krog vratu. Mladostna gibãnost se je kazala v njego-
vih korakih. Pri‰ed‰i pred han, se je pridruÏil Vilarjeve-
mu Turku, ki je ãepel v senci, lu‰ãil trdo kuhano jajce in
prigrizaval kruh. Poãenil je k Turku.
»Na tega pazite, gospod inÏenir, ker ta seje nezado-
voljnost v delavskem taboru,« je rekel Samojlo, ki je v
kotu sobe odpiral buteljke. »Sitnosti je delal gospodu
gozdarju in tudi vi boste spoznali njegovo delovanje. On
je zakrivil, da zahtevajo delavci nemogoãih stvari. Milo-
stivega gospoda naãelnika vpra‰ajte, ako ne verjamete
meni.«
Pl. Pester je prikimal, rekoã: »Ako se pojavijo ‰e kdaj
nemiri na Konj-planini, poprosim za pol bataljona vo-
jakov, in onda poteãe kri. Neredov mora biti v Bosni
konec, ker vsa Evropa gleda na na‰e kulturno delo.«
Tudi Buzduga je stopil na Samojlovo stran z beseda-
mi: »Milo‰eviç je prvi podpihovalec tega okraja in vele-
izdajnik. O, dobro ga poznam. Zaznamovali smo ga Ïe,
64
da bo dolgo pomnil. Bujna, smela glava, ki ne umrje

navadne smrti.«
Naãelnik se je obrnil k Vilarju z glasom, iz katerega je
zvenel blag pouk in rahla groÏnja. »Prosim, imajo li
drvarji teÏko delo? Ves boÏji dan pod milim nebom na
zdravem zraku, poleti v prijetni senci, po zimi v zati‰ju
gostega gozda; ‰kodljivega prahu ni, nevarnih plinov ni.
Povsod okoli samo fantastno veliãastvo pragozda. In
vedno imajo primerne odmore za uÏivanje hrane. Njih
delo se nikakor ne da primerjati z delom v rudnikih glo-
boko pod zemljo. Res imajo na‰i sekaãi poleti veã delav-
nih ur na dan nego rudokopi, zato pa po zimi veãjidel
spe. In vlada jih vedno enako plaãuje z isto plaão kakor
delavce v premogovnikih. Na njih pritoÏbe treba zreti s
poveãevalnim steklom, vse okolnosti treba vpo‰tevati,
trmoglavost pa krotiti s primernimi sredstvi. Îe sem
mislil o tem, ali bi ne predlagal, da se nastavijo oroÏni-
ki kje v bliÏini delavskega tabora.«
Samojlo se je pri teh besedah zadovoljno muzal ter
pritrjeval z glavo, Vilar pa je odgovoril: »Nadejam se, da
bomo izhajali brez oroÏnikov.«
»Brez oroÏnikov ne pojde. Gospod inÏenir ‰e ne poz-
na razmer v Bosni,« je rekel Buzduga.
»TeÏko in nevarno je delo tudi v gozdu. Kaj drugega
je, vihteti sekiro, kaj drugega, vihteti pero. Vsekakor bi
mislil, da morajo biti drvarji zadovoljni s svojim zasluÏ-
65
kom, ki ga polovico lahko denejo na stran, ker bivajo

daleã od mesta in se ne morejo udeleÏevati potratnih
zabav. Moja skrb bo, da jih navajam k varãnosti, da vsak
spravlja sedaj, ko ima. Malo k malemu da mnogo, in
vsak mora imeti majhno premoÏenje, kadar zapusti
Konj-planino.«
»Gotovo se prevarite, gospod inÏenir! Poznam drvar-
je, skromno ne marajo Ïiveti, za gosposko mizo bi se-
deli,« je dejal Samojlo, prijazno se smejoã naãelniku v
obraz.
»Kolikor je v moji moãi, bom izku‰al, da jih odvadim
potrate. Z malim naj izhaja teÏak in o svoji prihodnjos-
ti naj misli. Blagostanje treba ‰iriti s treznostjo, ‰tedlji-
vostjo in modrim gospodarstvom. Iz blagostanja se rodi
svoboda.«
S prezirnim izrazom se je posmejal naãelnik. »Utesni-
li mu boste osebno svobodo, ako nadzorujete krompir
v njegovi skledi. Naj je, kar hoãe in za kolikor mu nese.
Enemu ugaja to, drugemu ono in nihãe si ne da kratiti
pravice do izbire. V tej pravici naj ima svojo svobodo.
Druge svobode za tak‰ne ljudi ne poznam. Delavec naj
se pita, naj se redi, v nedeljo naj se napije, ker sit nam ni
nevaren. Bati se ga je tedaj, ko zaãne premi‰ljevati o
svoji prihodnjosti in zanjo varãevati. Takrat se mu zdi,
da vse premalo zasluÏi, takrat se zaãne upor.« Pl. Pester
66
v Bosni besedice »svoboda« ni rad sli‰al, dasi je stal na

Dunaju v vrstah liberalne stranke.
Vilar je prikimal, ãeprav v srcu ni sogla‰al. Molãal je,
ker je vedel, da pri teh trdosrãnih in razvratnih ljudeh
niã ne zaleÏe beseda ljubezni do siromaka. Pol osato je
gledal na naãelnika, ki si je slabovoljen zataknil brisal-
ko za telovnik ter se lotil pi‰ãanca, sveteãega se v rumeni
tol‰ãi. Bil je paã agresivna natura, toda obiãajna pravi-
la vljudnosti so mu branila, obelodaniti Ïe danes svoje
nazore, ki v tej druÏbi gotovo zadenejo na odpor. Po
vsem, kar je sli‰al, je spoznal, da delavci niso zadovolj-
ni. Ako je tako, jim pomore, kolikor je v njegovi moãi.
âemu razvijati teorije, dokler ni pokazal dela! V zaãet-
ku je bila praksa, potem so se razvile teorije. Obirajoã
pi‰ãanca, se je zazrl skozi okno na ona dva, ki sta ãepe-
la zunaj ob meji, na svojega Turka in na Milo‰eviça, ki
je privlekel izza pasu kosec sira in kos kruha ter priãel
skromni obed. Na jezik so mu silile gorostasne besede:
Kadar bosta tudi ona dva ob meji sedela za na‰o boga-
to obloÏeno mizo, takrat zavlada v Bosni blagostanje in
svoboda — pa jih ni izgovoril. Tak‰ni so bili nazori mla-
dega Vilarja. ·tel je ‰ele 26 let.
Obed je trajal samo eno uro, potem se je druÏba dvig-
nila in odpravila na rake. Ob meji sta ‰e vedno ãepela
Turek in Milo‰eviç, pu‰eã svalãice in pijoã ãrno kavo,
katero jima je dona‰al Manojlo.
67
»Hej Ture in ti kaludjer, idita in nalovita nam Ïab!«

jima je zaklical Buzduga, stopiv‰i na pot.
Turek je skomizgnil z ramama in razprostrl roki, ka-
kor bi hotel objeti pol Bosne. »Gospodine, kje so tukaj
Ïabe?«
»Na njih sedi‰, lena para! Vsenaokrog moãvirnato, pa
bi Ïab ne bilo. No in ti Milo‰eviç — se li ne more‰ dvig-
niti?«
»Ako te po obilnem obedu mikajo ‰e Ïabe, nalovi si
jih sam! Vse polno jih je v luÏah po travnikih. Eto!«
Buzduga je z bikovko poÏugal. »âakaj, kaludjer, en-
krat si se nam izmuznil, drugikrat ne uide‰. Les za tvo-
ja ve‰ala ne bo veã dolgo rastel.«
Niso ‰li dolgo ob Spreãi, ko nalete ob grapi na ‰tiri
deãke; trije so bili prazniãno obleãeni, eden je pohajal iz
ciganstva. »Alo, otroci, nalovite nam Ïab in ãrvov! Po-
i‰ãite po luÏah!« je viknil Mik.
»Ne smemo ‰lapati trave. Razjezil bi se lastnik travni-
kov,« je ugovarjal najstarej‰i deãek.
»âemu ste pa do zdaj ‰lapali — u‰ivci, a?« je zagrmel
Buzduga in pogrozil z bikovko. Stopil je bliÏe in prijel
onega paglavca za uho, rekoã: »Si razumel? ârvov in Ïab
prinesite! Ako ne, pridejo zaptije po tebe in po tvojega
kneza. Zrla bosta Ïabe in ãrve, ako jih moram sam na-
birati. Si sli‰al?«
68
Otroci so ostolbeneli in zazijali. »Le pohitite, otroãaji!

Tja k Spreãi prinesite, na ovinek! Za vsak komad dobi-
te novãiã,« je neÏno zalepetala gospa Ljubica, in drob-
njav se je v diru spustila po travniku.
DruÏba je legla v senco po travi, da mirno prebavi
obed, oziroma ga nadaljuje pod milim nebom. Samojlo
je prinesel za njo veliko ãutaro vina, gospa Etelka v jer-
basu peciva in ãa‰ice, Manojlo pa ponvo ãrne kave. Tak-
rat je ‰el mimo po poti Milo‰eviç. Z vzboãenimi prsmi
je ‰el, gledaje visoko predse. Solnce mu je sijalo od stra-
ni v obraz, na katerem se je kazal cvet mladosti in izraz
moÏatosti obenem.
»Lep ãlovek,« je izpregovoril pl. Pester.
»Tip Srba,« je rekel Bajiç.
»Ponosno gre, kakor bi bila vsa Bosna njegova,« je
menil Mik.
»Zlovoljen ãlovek je, in takemu je vsaka stvar dobra,
da jo zabrusi nam ali neljubemu ãloveku v obraz. Glej-
te, Ïe v njegovi hoji je nekaj agitatorskega. Tega imam
na piki. ·el bi ãlovek in mu podstavil no‰o, da se njegova
izzivalnost prevrne v prah,« se je hudoval Buzduga.
»âemu vzeti ãloveka na muho, o katerem ni dokaza-
no, da je hudoben. Sodi‰ãe mu ni moglo do Ïivega,« je
rekel Bajiç.
»Dokazano je, da se njegovo mi‰ljenje ne strinja z
na‰im redom, da je nazadovoljneÏ, malkontent prve
69
vrste. Jaz bi vse ljudi njegovih misli dal obesiti, ne po-

streliti, ker smrt iz pu‰ke smatrajo za juna‰ko.«
Pl. Pester nato: »Naj stopi nas kdo pred zbor Bo‰nja-
kov in naj jim pove najsvetej‰e resnice, ne bodo mu ver-
jeli, a njemu verjamejo. Agitator je in nevaren ãlovek.«
Prekinil ga je komisar in ga piãil: »Zato ga poslu‰ajo,
gospod naãelnik, ker jim govori v narodnem jeziku, zato
ga razumejo in mu verjamejo. Pred onim, ki ga ne razu-
mem, sem nezaupljiv, ãeprav pride s polnimi rokami k
meni. Sicer pa jaz ‰e nisem videl na‰ih polnih rok … Ni
treba imeti posebnega proro‰kega daru, da bi ne videl
Ïrtev, ki jih bo treba, preden pomirimo zasedene deÏe-
le.«
»S kulturnim delom treba pridobiti nezadovoljneÏe;
jezik, s katerim se to vr‰i, je postranska stvar,« je odloãil
pl. Pester.
Bajiç je majal z glavo, kakor bi imel tehtne pomisleke.
Hotel je omeniti Dalmacijo in Istro, ki sta Ïe desetletja
zdruÏeni z drÏavo in ‰e tako zanemarjeni. No previd-
nost mu je velela molãati.
V tem je izginil Milo‰eviç za drevjem in Ïe je stal ci-
ganãek z lonãeno ãrepinjo polno Ïab in ãrvov pred Mi-
kom.
»Zakaj se pa tvoji tovari‰i niso vrnili?« je vpra‰ala
gospa Ljubica rjavega otroka, obdariv‰i ga z desetico.
70
»V vas so zbeÏali. Boje se, da jim daste Ïreti Ïabe in

ãrve.«
Mik je spustil sake, obloÏene z vado, v vodo, potem se
je priãela igra z Ïogo. Pl. Pester se je ni udeleÏil, skraja
tudi gospa Ljubica ne. Sedeã sama v travi, sta se smeja-
la in gledala na igralce. Ko je bil pa naãelnik parkrat za-
pored pohvalil Katico, kako estetiãne so njene kretnje,
se je zagnala tudi gospa med one, ki so lovili Ïogo, da
pokaÏe svojemu ljubimcu, kako ume tudi njeno bujno
telo zaigrati v mladostnem poletu.
Ker so igrali na solncu, so se Ïoge kmalu naveliãali.
Sedli so v senco upehani in razgreti. Naãelnik je postre-
gel Ljubici, Mik Katici z ogrinjalom. Samojlo in njegova
Ïena sta se zopet pojavila ter nalivala vino in kavo. Pri-
Ïgali so si svalãice. Iz straÏarne sta dva oroÏnika prinesla
odrtega janjca in naroãje drv. Kmalu je zaprasketal ve-
sel ogenj na produ kraj Spreãe. Vnel se je pomenek o
kulturi sploh in o bosenski posebe. Kultura je bil tisti
konjiãek, ki ga je rad zajahal pl. Pester. Bil je do dna srca
prepriãan, da so ga samo zato poslali z Dunaja v Bosno,
da bi tukaj ‰iril kulturo, in da svojo nalogo tudi izvr‰uje.
»V lepem kraju ste se naselili, Samojloviç,« je govoril.
»Podnebje je ugodno, vode je dosti, zemlja rodovitna,
vegetacija bujna. Kaj hoãete ‰e veã?«
»Kaj pomaga vsa dobrota in lepota, ãe pa ljudi ni pra-
vih tukaj.«
71
»S tak‰no krasno Ïenko bivati v pravljiãno lepi po-

krajini, to je sreãa, ki jo je Bog namenil samo svojim iz-
voljencem.«
Gospe Etelki je ugajala tak‰na hvala. Zasvetili so se
njeni beli nekoliko skrivljeni zobje. »Gospod naãelnik,
verjemite mi, da mi je onile ciganãek, ki ‰e vedno ãaka
v travi va‰ih naroãil, ljub‰i nego vse drugo domaãe pre-
bivalstvo. Ko bi ne bilo tukaj gospodov oroÏnikov, bi jo
bila Ïe zdavnaj potegnila nazaj na Ogrsko. Ti so najini
za‰ãitniki, dobrotniki. Kaj ne, Sami?«
»Tako je, Etel-leben. Glejte, milostivi gospod naãel-
nik, ta poloÏna prisojna brda, ki jih zara‰ãa grmovje,
kako ugodna so za kultiviranje, za krãenje, pa nihãe se
jih ne loti. Tako stoji ta svet nenaãet in ãaka odre‰enja.
Bogme, ko bi jih meni podarila vlada!«
»Le ãakajte, korenito se vse izpremeni, kakor hitro bo
re‰eno agrarno vpra‰anje. Domaãinom treba dati zem-
ljo, ki jedva ãakajo nanjo,« je rekel Bajiç. »Niã dati iz rok,
poleg pa zabavljati, to je lahko, pa ni po‰teno.«
Pl. Pester je resno in blagohotno zrl na Samojla, ker
smatral ga je za vaÏen steber kulture. »Stavil bi, da bo
stala v petdesetih letih krog va‰ega hana veãja vas, ãe ne
mesto; tako se mi zdi ta kraj pripraven za veãjo naselbi-
no.«
»Samojlovac se bo imenovalo,« se je ponorãeval Ba-
jiç.
72
»Ali pa Samivaro‰,« je pristavil Mik.

»Zahvalili nas bodo Bo‰njaki za mesto, kjer bo Ïupa-
noval Samojlo ali Manojlo,« je govoril Bajiç. »S tako kul-
turo jih ne bo pridobiti, marveã z ono, ki bo redila do-
maãine. Ali storimo kaj za domaãine? Trosijo se ogrom-
ne vsote za varstvo deÏele, za kulturne namene, namreã
za ‰olstvo pa se ne stori niãesar. Od kod naj pridejo do-
maãini v vladne sluÏbe, ako se jim ne da priloÏnost, da
se po na‰e izobrazijo? V prvi vrsti bi bilo skrbeti za izo-
brazbo ljudstva, da postane sposobno samo Ïeti tam,
kjer Ïanjejo sedaj tujci. Ker na‰ gospod naãelnik rad na-
gla‰a kulturo, naj pripomnim, da moramo v Bosni
vpo‰tevati dve kulturi, na‰o, ki nas je oblizala onstran
Save in stremi za na‰o koristjo, in tukaj‰njo domaão
kulturo, ki je Ïe v starih ãasih vzrastla na tleh balkanske-
ga poluotoka. Prva bi morala drugo oplojati, to ni mo-
goãe, ker prva Ïivi sama ob sebi in sama zase in je tako
neplodna, da se ne prime Bo‰njakov. Omenjam n. pr.
zadrugo. Zakaj pospe‰uje vlada razdruÏenje? Popolne-
ga ni na svetu niãesar in tudi zadruga popolna ureditev,
vendar pa varuje na ‰iroko razraslo rodbino rev‰ãine in
prepreãuje izseljevanje. Vlada ima vedno pri rokah stro-
gi zakon, kadar gre za njen prospeh, zakaj nedostatkov
v zadrugi ne odpravi s posebnim zakonom? V gozdih
ima na razpolago neizmerna bogastva, s temi naj kupi
od veleposestnikov zemljo, to naj prepusti nesvobod-
73
nim kmetom in rodbine naj zdruÏi v zadruge, ki bodo

nesle drÏavi veã nego davki upornih begov. Pravite, da
Bosna ‰e ni na‰a. Zakaj pa trebite gozde, ako niso drÏav-
ni? In kjer sekate, tam treba ondi iznova zasaditi, ker si-
cer se lahko zgodi, da bo stala v sto letih tam kra‰ka
golava, kjer stoji sedaj pragozd. Tako si mislim jaz vpli-
vanje na‰e kulture na bosensko, gospoda! In ‰e nekaj.
Ker pragozda ni mogoãe postaviti v muzej, naj bi ven-
dar deÏelna vlada naredila, da se pusti nedotaknjen del
Konj-planine, da bodo prihodnji rodovi vedeli, kak‰en
je pragozd sploh in kak‰ni so bili oni, ki jih je na‰la Av-
strija v Bosni.«
Vilar je sam pri sebi odobraval komisarjeve nazore,
no gozdarstvo ni spadalo v njegov delokrog, zato se ni
vme‰aval v pogovor. Pl. Pester se je po‰alil, da bi bilo
dobro, ko bi poklicali komisarja Bajiça v skupno minis-
trstvo, kjer opravljajo bosenske zadeve, no ugovarjati ni
mogel in tudi ni hotel.
Zdajci je poskoãila Katica in viknila: »O lenobe zaspa-
ne, kaj menite, da sem ‰la z vami, da leÏim v travi in po-
slu‰am va‰e neslane nazore. Samo v meji bi se pasli in
klepetali. Alo, gospod poroãnik, vi ste kolovodja, zdaj
pride na vrsto sremsko kolo.«
Mik je vstal in prijel Katico za roko. Potihoma pojoã
pesemco, je po napevu stopical pred druÏbo, vnemajoã
za ples. Gospa Ljubica se je ozrla na naãelnika.
74
»Hoãete li z nami?«
»Boga mi, ne morem. Oprostite me za danes!« Îive
naãelnikove oãi so se zabodle v lepo gospo. V razmahu
je zagrabil Bajiç svojo soprogo za roko. Pomignil je Vi-
larju in ta je skoãil v sredo med obe sestri. Toplota ga je
izpreletela, ko sta se njegovi roki staknili z mehkima
Ïenskima rokama. Potem je Buzduga pritegnil Etelko k
Bajiçu v vrsto, ki jo je, izravnav‰i se z Buzdugo, zakljuãil
krivonogi Samojlo. Priãelo se je kolo. Tanko je pel Mik:
O moj — o moj Mijo,

O moj — o moj Mijo,
Gde si sinoç bio?
Gde si sinoç bio?
Nato je ves zbor glasovito pritisnil:
Haj, haj, neka, neka,

Haj, haj, haj, neka, nek —
Gde si sinoç bio?
Gde si sinoç bio?
Tako so, gibajoã telo na desno in na levo, peli vsako

vrstico nastopne pesmi:
O moj Mijo, gde si sinoç bio?

Gde sam bio, dobro mi je bilo.
Jerbo ja sam rujno vince pio,
75
Rujno vince iz rodne gorice.

Vidio sam bisernu devojku,
Ogleda se, nasmije se name,
åini mi se, da bi po‰la zame.
Uzeo b’ ju, al ju neda majka,
Oteo b’ ju, al ju ãuva straÏa
Devet bana, deset kapetana.
Pred kuçom joj bunar voda ladna,
Pred bunarom jablan drvo raste.
Penjat çu se jablanu na granu,
Zakukat çu kavo kukavica
I zacvilit kavo lastavica,
Nebi l’ mi se smilovala majka,
Nebi l’ meni svoje zlato dala.
Nit se meni smilovala majka,
Nit je meni svoje zlato dala.
Rahlo so se zibala razgreta telesa, nagibala se drugo

k drugemu. Velika jim je bila proÏnost, celo Samojlo je
s tako gibãnostjo metal krive noge, da se je zdelo: zdaj-
zdaj mu odlete, a Mik jih je vrtel, da so ‰vigale kakor bo-
rilãeva gola sabla; v goreãnosti mu je padla ãepica z gla-
ve, a on jo je z nogo bacil daleã od sebe; koder plav-
kastih las mu je zamahal po rdeãem in znojnem licu.
Bajiç je lahno in prosto otepaval; krog usten mu je drge-
tala nevolja, sicer pa se je vedel sveãano, kakor bi se na-
76
hajal na resni narodni sveãanosti. Vilarju je ‰la igra zelo

k srcu, s toploto in lahkoto je plesal; navadnih kroÏnih
plesov ni maral, ker se mu je pri njih vrtelo v glavi. Meh-
ko je stopal, kakor bi z nogama boÏal mater zemljo. Ob
napevu se mu je zdel ples naraven, sam ob sebi umeven,
resno delo. Pri‰teval se je k jugoslovanski kulturi, o ka-
teri je maloprej govoril Bajiç. Buzduga je cepetal in otre-
sal nogi, kakor bi plesal na razbeljeni plo‰ãi. âe je nag-
nil svoje ogromno telo proti Samojlu, ga je pogledal na-
sme‰ljivo, kakor bi mu hotel reãi: »Osel, oh kak‰ne ro-
gove nosi‰!« A k Etelki se je globoko nagibal, hoteã ji
po‰epetati kaj prijetnega na uho. Krãevito in strastno ga
je drÏala za roko, zroã na svoji koleni, ki sta se izrazito
slikali pod tankim krilom. Kakor iz zelenih listov bije v
oãi belordeãi jabolãni cvet, tako se je v vrsti javljala in
odlikovala lepota Bajiçeve Ïene in njene sestre. Igraje sta
plesali, v harmoniãnem valu jima je teklo veselje po top-
lih udih. V svesti svoje krasote se je svetlega in sreãne-
ga obraza zibala Katica, kakor da sedi v gugalnici med
dvema moãnima drevesoma. Tako se sveti v jutranjem
smehu lice zdravega in krepkega deteta iz bogato
opravljene zibelke. Njen pogled je prehajal od tistega
kodra, mahajoãega po Mikovem obrazu, do male Vilar-
jeve bradice in obratno, ves udan in ves zamaknjen v
harmoniãno vihro plesa in v druge tajne stvari. Kakor bi
se majal poln cvet v pomladanskem vetru, tako je plesa-
77
la gospa Ljubica. Îarovitih oãi je pogledavala na svoje-

ga ljubimca, pogledavala in potepavala oãi v tla, kakor
bi se ji vtihotapljala sladka misel ali zavest teÏke pre-
grehe. Njena obleka je bila tako prikrojena, da ni skriva-
la bujnih oblik njenega proÏnega telesa. Zdelo se je, da
to zapeljivo telo v vsakem gibljaju razodeva ljubezen, da
bi najraj‰e v strasti splavalo tja v mejo k naãelniku. In
pazil je dunajski pohotnik na vsa razodetja ozko prikro-
jene obleke. Ljubi Bog, zakaj si pripustil, da je zasejal
vrag tak‰ne stvari med tvoje zemljane, ki si jih vstvaril
za svoje nebe‰ko kraljestvo!
Po prvem so plesali novo kolo po napevu pesmi:
Jelen pase po gorici travu,

za dan pase, a za dva boluje,
a za treçi ni glave ne diÏe.
In potem ‰e eno s pesmijo:
Dve su druge lepo drugovale;

jedna drugu na prozor doziva:
Hodi drugo, da ti se potuÏim!
Vilar teh pesmi poprej ‰e nikdar ni bil sli‰al, no njih

besedilo mu je moãno ugajalo; niã ni bilo v njih nespo-
dobnega: v plemenitih, mehko ubranih besedah so ope-
vale tu resno, tu hudomu‰no srãne zadeve mladih ljudi.
78
Prvi se je odtrgal od vrste teÏki Samojlo; Ïe po dru-

gem kolu se je ves razgret naslonil ob vrbo. Kmalu za
njim je izstopila Ljubica, potem Buzduga z Etelko, ostali
so se razdruÏili po konãanem tretjem kolu, za kar jih je
neugnana Katica po‰teno okregala. Zavili so se v plede
in ogrinjala ter polegli po travi, Samojlo je nalival vino
in kavo, njegova soproga je ponujala pecivo.
79
6.
V ilar ni hotel poãakati peãenega janjca, ker se mu je

mudilo, da pride z noãjo vred pod Konj-planino.
Obraãunal je s Samojlom za obed. Îid skraja od milo-
stivega gospoda inÏenirja, s katerim bo imel toliko
opravkov, ni maral vzeti novcev; sprejel jih je ‰e le tedaj,
ko ga je bil oni pisano in strogo pogledal. Solnce je sijalo
‰e vroãe, ko se je poslovil pri izletnikih. Slovo je bilo
kratko, ker svojega srca ni pustil pri njih, niti pri Katici,
dasi ga je celo minuto drÏala za roko in mu zabiãevala,
naj kmalu pride v Tuzlo in jih poseti v njih hi‰i. Vsi so
mu naroãili pozdrave za âumurpa‰o. »Naposled pride,
kar sem Ïelel vse te dolge dni — gozdna ti‰ina, samota,
mir«, je vzdihnil, ko je s Turkom izginil iz.letnikom iz
vidika. Spustila sta se v lahen dir po mehki, malo izvoÏe-
ni poti. Zamislil se je v tuzlansko gospodo. Niã mu ni
ugajala. V stra‰ni lenobi se pase, sluÏba ji je igraãa, ki
preganja dolgoãasje, razuzdano Ïivi in poleg misli, da je
kulturna in vr‰i imenitno naroãilo, izobraÏa in lika za
cesarstvo dve ji izroãeni provinciji. Kdo se more ogreti
za kulturo pl. Pesterja, ki brezsrãno gazi veljavno zakon-
sko pravo, ali za kulturo Simona Buzduge, ki z bikovko
80
in detektivnim talentom strahuje ljudstvo! Le Bajiç se

mu je priljubil. Ta se prostodu‰no zavzame za pravico
ter po‰teno in odkrito sodi o razmerah, paã iz prepri-
ãanja in izku‰nje, ker vsa ta ‰vabska kultura je strla nje-
govo rodbinsko sreão.
Polagoma se je zaãel svet dvigati. Dospela sta do dveh
bornih vasi, do kr‰ãanskih in tur‰kih Îivinic, katerih
hi‰e so, na ‰iroko raztresene, stale po zelenem hribov-
ju nasproti Konj-planine. Doãim v kr‰ãanski vasi ni no-
benega znaka, po katerem bi bilo spoznati, da v njej
prebivajo kristjani, sta za tur‰ko vas kazala dva zaãrnela
lesena minareta, vidna Ïe od daleã. Vilar je radovedno
ogledaval kraj in ljudi, mimo katerih ga bo ‰e mnogo-
krat vedla pot. Mnogo je videl tu ‰e rodovitnega sveta,
ki je bil zarasel z grmovjem in trnjem. Kar se tiãe ljudi,
je sli‰al, da govore Turki in kristjani isto nareãje, da so
si po obrazih vsi podobni, kakor bi bili vsi bratje, no
kristjani se mu ugibajo prepla‰eni in poniÏni, z
malodu‰no udanostjo zrejo vanj, doãim stopajo Turki
o‰abno in srdito v stran in ga niti ne pogledajo.
UÏalilo ga je, ko je videl, da se mu ti ljudje umikajo in
ne poznajo njegovega dobrega srca in ne uvaÏujejo nje-
govih po‰tenih namer. Ne nosi sicer srca na dlani, toda
vsi bi morali ãutiti, kako toplo bije zanje. Na pragu neke
hi‰e v kr‰ãanskih Îivinicah sta stali dve brhki deklici,
katerima bi bil rad povedal svodobno in prijazno bese-
81
do. Ko pa je prijahal blizu, sta skoãili v veÏo za vrata in

Vilar jima je hudomu‰no zaklical: »Solnce naj se vama
odteguje tako, kakor se vedve prikrivate mojim oãem!«
Te besede so celo njegovemu ãemernemu Turku priva-
bile nasmeh na rjavo lice.
Z Îivinic ju je vedla steza preko predgorja v temno
dolino, po kateri teãe Oskova. Ta moãni potok izvira
visoko gori v Konj-planini; skraja ima znaãaj hudourni-
ka: veãni sovraÏnik rastlinstva izpodjeda in trebi drev-
je, bobneã ãez skale, in si samovlastno razriva in ‰iri
skalnato strugo; v dolini mirno ‰umlja in leze preko
svetlih tolmunov Spreãi v naroãje. Podjetnim Ïidom je
pokazal pot k neizmernim bogastvom Konj-planine.
Kraj njega so dali nakopati zloÏno pot.
Vilarja se je polastila dobra volja, ko je jahal po senã-
nati dolini. SveÏ hlad je vel iz vode in zelenja. V dnu zadi
je Ïe videl visoki vrh Konj-planine, ki mu drugujeta ‰e
druga dva vrhova, Zeleboj in Kravanja. V dalji pred se-
boj je zapazil bodro postavo kaludjera Milo‰eviça. Po-
gnal je konja v dir in ga poleg mladega popotnika hitro
ustavil, iz ãesar je le-ta sklepal, da hoãe z njim govoriti.
Okrenil se je k jezdecu in ga spo‰tljivo pozdravil. Vilar
se je obveselil prijaznega pozdrava, ker priljudnosti ni
prisojal ãloveku, ki je poprej tako zadirãno odgovarjal
Buzdugi.
82
»Ti jaha‰ pod Konj-planino, gospodine. InÏenir si,« je

rekel Milo‰eviç, odkrito zroã Vilarju v obraz. Kakor bi
nekaj veleval, tak‰en je bil njegov glas. Nekaj ponos-
nega, krepkovoljnega je zvenelo iz njega.
»Gotovo sem tisti. Pa odkod ve‰, da so nastavili inÏe-
nirja? Ima‰ li zveze s konakom?«
Milo‰eviç je potresel svoje dolge, temne kodre, ki so
mu padali ãez tilnik, in se posmejal. »Stike sem imel z
va‰o gospodo, no precej Ïalostne. Ako ‰e nisi sli‰al o
njih, pa ‰e bo‰. Sicer sem te pa vãeraj videl hoditi v ko-
nak noter in ven, in ljudje so mi povedali, kdo si. Tudi v
novinah sem ãital tvoje imenovanje, v sarajevskih, no-
vosadskih in belgrajskih. Pri nas mnogo stvari prikriva-
jo, mnogo se vr‰i tajno, vse, kar je kriviãno, se zastere z
globokim molkom. No kar se tiãe lako zvanega kultur-
nega dela, to umejo raztrobiti urbi et orbi, in inÏenir je
kulturno delo.«
Vilar se je poãudil tak‰nim izbranim besedam, iz ka-
terih se je zrcalila ogorãena inteligentnost.
»Povej mi, gospodine, s kak‰no voljo jaha‰ pod Konj-
planino?«
»Z dobro.«
»Morda meni‰, da bo‰ deloval za bosenski blagor, ako
pomaga‰ trebiti na‰e gozdove.«
»Moja misel je ta, da bom deloval za tistega, ki me je
najel. To je moja dolÏnost.«
83
»Kajpada. Ve‰, gospodine, mnogo lahko koristi‰ na-

jetim delavcem. Tvoja inÏenirska dela ne bodo obseÏna,
a z oskrbo delavcev bo dosti opravka.«
Vilarju se je zdelo, kakor bi stal pred tuzlanskim na-
ãelnikom, prav tako je govoril Milo‰eviç o njegovem
sluÏbenem delokrogu. »Vestno hoãem opravljati sluÏbo
brez tvojega pouka in ne oziraje se na desno ali na
levo,« je rekel. Ni mu bilo v‰eã, da hoãe Ïe vsak s svoji-
mi nasveti segati v njegov posel. In pomislil je: Ia pro-
ziravi ãlovek pozna ves moj bodoãi delokrog; to je znak
agilnega agitatorja, da vse ve, kar se pripravlja ali godi
v nasprotnem taboru; tisti agitatorji niso niã vredni, ki
ne poznajo poloÏaja in ga izpregledajo ‰e le takrat, ka-
dar dovr‰eni fakt udari nanje in jih na glavah zapeãe
udarec.
Konja sta brzo stopala, toda Milo‰eviç ni zaostal. Nje-
gov korak je bil trd in razvaljen, zdelo se je, da doni
zemlja pod njegovo mi‰iãasto nogo, podobno oni slav-
ni nogi, ki jo je bil Michelangelo izklesal za razjarjene-
ga Mojzesa. S tihim veseljem je zrl Vilar na orjaka. âe-
prav je bil ‰e mlad, vendar je Ïe dosti videl, vedel in pre-
mi‰ljal. Vedel je, da ima ãlove‰ka ãreda svoje pastirje in
tem pomagajo psi. In oni, ki se nahaja v ãredi in ni pas-
tir, pes pa noãe biti, mora ravnati oprezno, da izhaja.
Vzlic temu sam ni bil oprezen in ni ljubil tistih tiho‰la-
pov in lizunov, ki uspevajo po vseh slojih druÏbe z
84
neodkritostjo in hinavstvom. Ugajal mu je ãlovek, kate-

remu je strast odkrila srce, ãlovek smelega ãela, neu-
pogljivega znaãaja in drzne misli. Tak‰en se mu je zdel
Milo‰eviç.
»Kako napreduje kultura v Bosni?« ga je vpra‰al z iz-
razom nasme‰ljivca, ki Ïe naprej ve, kak‰en bo odgovor.
»Za tujce dobro; oni Ïanjejo in veÏejo v snope, nam
pa ‰e pabirkov ne puste. Oprosti, da govorim odkrito!
Bo‰njaki ne smemo molãati; kdor molãi, kaÏe, da je za-
dovoljen.«
»Bodi odkrit z menoj! Glej, moje srce je vedno na
strani potlaãenih in robujoãih ljudi. S svojim znanjem
nisem suÏenj nobene vlade. Sicer pa zasedba Bosne tra-
ja ‰e le tri leta; v tako kratkem ãasu ni mogoãe doseãi
vidnega napredka.«
»O, imamo viden napredek! Îe rastejo na‰a mesta in
se lep‰ajo in ‰e bolj se dvignejo, pred vsemi Sarajevo.
Îeleznice in poti nam gradijo, vso deÏelo objema trda
mreÏa oblasti. Kaj hoãe‰ ‰e veã? Pa mesta napredujejo le
po tujcih in zanje, komunikacije skrbe le za strategiãne
zveze. Ta napredek niã ne koristi na‰emu ljudstvu. Kako
bi se sicer trumoma selili Turki iz deÏele, ko se vendar
vlada v prvi vrsti hoãe opirati nanje! Poglej pa po vaseh,
kjer prebiva masa ljudstva, ãe se je kaj storilo za kmeta.«
Jeza vnetega agitatorja je gorela na Milo‰eviçevem ob-
razu, oÏganem od solnca. Energiãneje je potresal s kodri
85
in vi‰e je dvigal gorjaco. Vilar mu ni ugovarjal. Po krat-

kem presledku je oni nadaljeval: »Kakor riba vode, ka-
kor vzduha bi potrebovali va‰e ljubezni sedaj, ko smo
Ïiveli blizu 500 let pod tur‰kim igom. In vi nam niste
prinesli zaÏeljene dobrote. O, ko bi bili pri nas vse tako
uredili, da bi nam bilo prijetno in udobno Ïiveti, da bi
rekli: toplo nam je pod bosenskimi krovi! No vi ste tu-
kaj obrnili vse v svoj prid; vam sije solnce, a mi ãutimo,
kakor bi Ïiveli v mrazu, vi ne razumete na‰ih potreb‰ãin,
in kriÏajo se te-le z va‰imi na vseh potih.«
Vilar je kimal z glavo, pritrjujoã agitatorju, ki tega ti-
hega soglasja ni mogel videti, ker je govoreã neprestano
zrl predse v temna poboãja planin. Zvonek je bil njegov
glas, neustra‰enost in prepriãanje je odmevalo iz njega.
Zdelo se je, da ne govori toliko svojemu sopotniku, am-
pak v ogromne gozdove Zeleboja, Kravanje in Konja,
kakor bi videl v njih vse polno naroda, ki drhti po svo-
bodi in ga poslu‰a, nadahnjen s prav isto strastno misli-
jo.
»Na‰e vode ne smejo po na‰ih Ïlebovih teãi v tuja
korita. Iztrebiti se ne pustimo. Ako so izstrebili divjake
v Ameriki in naselili tja Evropejce, se da to upraviãiti le
s stali‰ãa evropske sebiãnosti; no v Bosni ni divjakov; tu
je bilo modro urejeno gospodarstvo Ïe takrat, ko so v
Carigradu gospodovali Grki. Od tam smo dobili svojo
kulturo, ne s severa, ne od vas. Ko so nas s tistega Cari-
86
grada porobili, se nas je polastila apatija, imenujem jo

mrÏnja ali lenoba, kakor hitro smo spoznali, da ne de-
lamo zase. ·e dandanes se dostikrat prigodi, da kmet
noãe pokositi travnika, noãe poÏeti njive, ker vidi, da mu
niã ne ostane, ako redno plaãa bega, carja in najetega
delavca. Od tod veãni prepiri, razboji, nezadovoljnost.
Lenobo oãitajo na‰emu ljudstvu, no pridno in marljivo
postane, kadar dobi svobodo, mine ga apatija, prinese-
na z muhamedovsko vero iz Azije. Prepriãan sem, gos-
podine, da razcvete v Bosni zopet blagostanje, pride pa
po drugaãni kulturi, nego je tista, ki jo imajo v mislih
tvoji prijatelji v Samojlovem hanu. Ljudje se pomnoÏe in
ob vsestranski marljivosti bo Bo‰njak razmeroma dobro
Ïivel; ali tisti, ki pride iz tujine in hoãe tu bivati, se mora
ãutiti domaãina, na‰ jezik mora govoriti, na‰e obiãaje
spo‰tovati, tisti plamen mu mora goreti v srcu kakor
nam. Mnogojeziãnosti tu ne potrebujemo. Samo slo-
vanski jezik mora tu obveljati, pa naj se imenuje srbski
ali hrvatski. âudna stvar je jezik; on nas zdruÏuje in raz-
druÏuje. Tu je posebno treba, da nas zdruÏuje, ker nas
loãijo nesreãne razlike v veri.«
»Da bi vsem en plamen gorel v srcih, tega ni nikjer.
Povsod se kriÏajo nazori. Brat, ti si odu‰evljen za stvari,
ki niso vseskozi izvedljive.«
»Pravijo, da sem nevaren agitator. Moje prepriãanje
je stalno: voda ga ne izpere, rja ga ne izje. Nikdar ne go-
87
vorim samo zato, da bi napravil efekt. Nazori se povsod

me‰ajo, dokler se ne izbistrijo, misel in protimisel se
vrtita v glavah, konãni uspeh je pa napredek. Glede na‰e
uprave je moj nazor ta, da se mora prilagoditi potrebam
ljudstva vseh slojev. Rokav treba tako narediti, da se
prilega roki, roke ni mogoãe prikrojiti po razmerah ro-
kava.«
Od teh splo‰nih stvari je pre‰el na posamezne sluãa-
je, na konkretnosti. Grajal je vlado, ki ima za vsakega
dosti zemlje; kolonisti, samostani, cerkve, vakuf je dobe,
kolikor poÏele, le domaãi kmet je ne dobi. Oglasil se je
c. k. stotnik za zemljo in dobil jo je ter obdelal s svojo
stotnijo. Posebno je zabavljal zistemu kolonizovanja.
»Kaj pa so kmetski kolonisti? To so ljudje, ki so Ïiveli v
svoji domovini ob bera‰ki palici, bodisi da nikdar niso
niã imeli ali pa da so pri slabem gospodarstvu zapravili
svojo zemljo — pa hajdi v zasedene deÏele ‰irit kulturo!
âlovek, ki kaj ima v svoji domovini, ostane tam in ne
ponese kar na dobro sreão svoje kulture v tujino. Ker
jim vlada podeli vse mogoãe dobrote in svobo‰ãine ter
dovoli, da se povsod svojevoljno razprostirajo in odriva-
jo domaãine, se ti kolonisti sãasoma dvignejo, kolonije
zacveto. In ãez sto let po njih prihodu v deÏelo, ako ne
poprej, dvignejo glave in se zaãno pona‰ati, da so oni
kultivirali deÏelo in da morajo stati, ako ne na prvem, pa
vsaj na odliãnem mestu. Tako se vedejo dandanes po-
88
tomci onih, ki so svoje dni kot kolonisti, to je kot beraãi

in klativitezi pri‰li na Ogrsko, âe‰ko, Rusko in v Ame-
riko. Ako bi vlada proglasila za domorodno prebivalst-
vo tiste ugodne agrarne zakone, kakor jih uveljavlja za
koloniste, onda bi deÏela napredovala in se povzdigni-
la z domaão moãjo. Mi imamo samo dolÏnosti in nobe-
nih pravic. Poprej tudi nismo imeli pravic, a vrag se je
menil za tur‰ko carstvo.«
Vilar je zvesto poslu‰al svojega razburjenega sopotni-
ka, ki mu je strast razgrela glavo, pognala kri v lice. Niã
ponarejenega ni videl v njegovi goreãnosti. »âital sem,
da osebne varnosti in varnosti imetka poprej ni bilo v
va‰i deÏeli,« je pripomnil.
»Da, tako se ãita v va‰ih novinah, da na‰ imetek po-
prej ni bil varen, a zdaj bo kmalu ves na varnem, nam-
reã v tujih Ïepih. Poprej je na‰a pest skrbela za varnost.
Dasi je bilo kristjanom zabranjeno nositi oroÏje, smo
bili za silo vendar vsi oboroÏeni. Na tur‰ka razbojstva se
je odgovarjalo z oroÏjem. Prigodilo se je, da so kmeta, ki
je posamiã gnal Ïivinãe preko planine, napadli tur‰ki
razbojniki. No strah je iznajdljiv: v nevarnih ãasih in
krajih so se napotili kristjani iz ene ali veã vasi s han-
dÏarji in samopali za pasom skupno na semenj in obo-
roÏenim se ni trebalo bati sovraÏnega navala. Naj nam
ne hvalijo sedanje varnosti! Ptica v kletki je gotovo na
89
varnem in lev v zverinjaku tudi, toda kak‰no je Ïivljenje,

kjer ni svobodnega gibanja.«
Milo‰eviç je globoko vzdihnil, kakor bi bila njegova
iznajdljiva in gibãna misel zadela ob mreÏe in okove Ïi-
valskih kletk in zaporov.
»Zdi se mi, da pretirava‰ in prehitro sodi‰,« je govo-
ril Vilar. »Vse, kar je temno, slika‰ ãrno in svetlobi nikjer
ne pusti‰ prostora. Ako hoãemo spoznati posameznega
ãloveka, pravijo, da treba ãakati sedem let; ãe se v tem
ãasu ni pokazal, kaj je in kako, ãakaj ‰e sedem let; onda
se ti gotovo odkrije, kaj velja in ãesa more‰ priãakovati
od njega. Tako treba ãakati tudi na upravo, ki pri zamo-
tanih razmerah, kakr‰ne je na‰la v Bosni, ne more vse-
ga preurediti kar na hitro roko.«
»Lahko bi bila vsaj zaãela, da je sposobna in po‰tena.
Nekaj je Ïe uvidela, lani je nekaj pometala z uradniki, ali
tak‰nih, ki bi imeli srce za nas, nam ‰e ni poslala. Îe no-
coj ali jutri bo‰ spoznal gozdarja Bierlopfa in tedaj po-
reãe‰, da govorim resnico. Obljubila nam je v proklama-
cijah ‰iroko kulturo, blagostanje in kaj ‰e vse, no od be-
sede do dela se mnogo predela in od besede do dejanja
se ãloveku mnogo sanja. Ako inadniki ne delajo za nas,
kdo naj dela? Morda nune, ki so jih poslali sem in so v
mestu otvorile ‰olo za otroke ãastnikov in uradnikov?
Priredile so pozimi neko boÏiãnico ter povabile na slav-
nost tudi bosanske otroke. Obdarile so jih z man‰etami,
90
ovratniki, zavratnicami ter s hlaãicami ‰vabskega kroja,

z igraãkami in drugo drobnjavo, ki za na‰e otroke nima
prida. Zato so bile pa tudi poti iz samostanske ‰ole kar
nastlane s tak‰nim blagom, do‰lim z Dunaja. Z man‰e-
tami kulturo sejati na Balkanu, to je paã sme‰no.«
Milo‰eviç se je trpko posmejal. Tudi Vilar se je sme-
jal.
»Glej, tvoji ljudje tam v mestu pravijo, da Ïive patri-
arhalno Ïivljenje na otoku sredi sirovega naroda. Svoje
sirovosti, kriãeãe v nebo, ne vidijo in prisojajo jo nam.«
Vilar mu ni odgovoril, a razsodil je sam v sebi: Ta ãlo-
vek bi s komolcem, ne — s handÏarjem bi si delal pot
med tirane. In spo‰tovati je zaãel ãloveka, ãigar filozo-
fija si je nadela Ïalno obleko narodnega gorja. Rad bi ga
bil vpra‰al po njegovi preteklosti, kje je ‰tudiral, kako je
pri‰el v samostan, kako iz njega, zakaj nosi roko v obve-
zi, pa Milo‰eviç je zaostal za njim. Pogreznjen v svoje
strastne misli je molãe korakal poleg Turka.
Vilar je zagledal pred seboj na levo ob poti poniÏno
hi‰ico, naslonjeno ob breg nad Oskovo, ki je ‰umela na
desno v globoki strugi. Milo‰eviç je pospe‰il korak in se
zravnal z njim. »To je Mu‰içev han ali han ob Oskovi.
Tukaj se loãita najina pota. Tvoj pelje dalje vedno poleg
potoka, jaz sem tukaj doma.«
»V tem hanu?«
91
»Moj pravi dom je daleã od tukaj v Hercegovini, a

sedaj bivam v Piliçu. To je pravoslavna vas dobre pol ure
nad Oskovo. Gori bivam s handÏijo Mu‰içem pod eno
streho. Tukaj si odpoãijem in potem hajdi v breg.«
Tudi Vilar je postal pred hanom. Nameraval je kar na
konju popiti ãa‰ico kave, ko pa je zagledal pod visokim
pristre‰jem, stojeãim na koncu hana na ‰tirih drogih ter
pokritim s suhim vejevjem in prapretjo, kopo otrok, ra-
jajoãih in igrajoãih neko igro, in poleg njih deklico
mamljive lepote, je razjahal ter oddal konja Turku. Te-
daj je stopil iz hana visok, suhljat, star moÏ prijaznih,
dobrih oãi, ki je v pozdrav povr‰no dvignil rjavo in ko-
‰ãeno roko h koniãasti albanski kuãmi, nekoã beli, sedaj
pa zelo obno‰eni in zamazani.
»Pomozi Bog, gospodine! Hoãe‰ li kave?« je vpra‰al
starec s tiho, hripavo in ubito besedo.
»Prinesi, handÏija!« In Vilar se je okrenil proti pri-
stre‰ju, kjer je sedel na konec klopi, ki je stala ob zunanji
steni.
»Daj i meni, Pero!« je zaklical Milo‰eviç in ‰el za in-
Ïenirjem. »Umoril sem se danes, bogme! Dolgo pot sem
napravil. Ob treh zjutraj sem bil ‰e v hribih Majevice-
planine,« je rekel ter sedel.
Vilar ga ni poslu‰al, njegova pozornost se je obrnila k
rajajoãim otrokom. Kak‰nih petnajst let star deãek s fe-
siãem na glavi, nevelik, toda Ïivoten, v novih opankah,
92
je drÏal za povodec, na katerem je bil krog vratu prive-

zan mlaj‰i deãek, bos, raztrgan in odet ãez glavo v sta-
ro koÏuhovino, obrnjeno narobe. Ta koÏuhar je v krogu
po strani stopical z nogama ãrnima kakor zemlja krog
svojega vodnika, nagibajoã glavo zdaj na desno zdaj na
levo, mrmrajoã, brundajoã in buleã oãi. Oni v opankah
mu je nasme‰ljivega obraza s tankim glasom pel: »Igraj,
igraj medjede! Igraj, igraj medjede!« — ter cukal s po-
vodcem. ,Medved’ smrãi, grãi kakor razdraÏen ris, hrka,
voha, pade na vse ‰tiri, potem se postavi na zadnji dve.
Sme‰no. Vodnik mu neprestano poje: «Igraj, igraj, med-
jede!« Drugi otroci so stali v krogu ali leÏali na trebuhih
na tleh ali ãepeli na podvrtih nogah in drezali z dolgimi
‰ibami v ,medveda’, ki je imel podolgovat Ïivalski obraz
in je znal strahovito bliskati z oãmi. Da bi bila slika po-
polna, prinese zavaljen deãek s krasto na bradici pehar-
ãek ter ga pomoli ,medvedu’. Ta podalj‰a ãeljust ter ga
zagrabi z belimi zobmi, miga z oãmi, se reÏi, ‰ãeperi in
pobira, nagibajoã se na stran. In gledalci meãejo v pe-
harãek kamenãke, travo, prah, kdo vrÏe tudi gumb. Vi-
lar se je vzpel ter vrgel dvajsetico. Potem je v pohvalo
plosknil z rokama, kar je deãke tako prepla‰ilo, da so
mahoma prenehali z igro.
»Na‰ narod je podoben medvedu na povodcu, prav
tako mora slu‰ati, stopicati, kakor bi bila razbeljena tla
pod njim, sicer ga cukajo, vleãejo sem in tam in kopo
93
batin mu naloÏe na koÏuh. Renãati ne sme, da ne bi

sli‰ala Evropa, ki z vsem svojim razumom in s tisoãeri-
mi oãmi pazi na balkanske deÏele.«
Te Milo‰eviçeve besede je prekinil handÏija Pero, ki je
prinesel kavo. »Je li dosti klaje v Majevici-planini, Jovi-
ca?« je vpra‰al.
»Detelje ne bodo kosili, ker vsled kuge je popadla Ïi-
vina. Vse pojde v propast,« je odgovoril agitator, in han-
dÏija je skrbno pogledal Vilarja, ki je precej vedel, da
govorita o oni Ïivini, ki je bila zaplenjena in predvãera-
njim prignana v Tuzlo. »Ta gospod je inÏenir, potuje
pod Konj-planino,« je nadaljeval Milo‰eviç. »Dober, po-
‰ten ãlovek,« in me‰aje kavo je dodal: »On se zavzame
za sekaãe, on ne pripusti, da bi jih odirali in izsesavali.
In tudi na‰o porobo pripozna; kdor pripozna na‰o bedo,
je usmiljen ãlovek in z nami.«
HandÏija je skomizgnil z ramo, ãe‰: mnogo so nam
obetali tak‰ni dobri in po‰teni ljudje, srca pa le niso
imeli za nas. Vendar pa se je zasvetil v njegovih milih,
skoraj otro‰kih oãeh usmev, ki je veljal inÏenirju. Podpi-
raje se z Ïilastima rokama ob suha boka je rekel: »Boga
mi, pametni in uãeni so ti ljudje, ki so pri‰li k nam. Nik-
dar si nisem mislil in nikomur v Bosni se ‰e sanjalo ni,
da pojde kedaj vsa Konj-planina po Oskovi v dolino. Za
Konjem prideta na vrsto Kravanja in Zeleboj, potem
Ozren-planina ter vsi neprodirni gozdi ob Krivaji in
94
Spreãi od Doboja pa do Kladnja. To je bogastva! Turek

je spal, tiho se je nakopiãilo tak‰no bogastvo krog nje-
ga, a on ga ni videl.«
»Zdaj vidimo, ko je prepozno.«
»Modri ljudje so nam zavladali, tak‰nih ni bilo prej.«
Agitator je pljunil.
»Vsak zase, Bog za vse,« je rekel Pero, zroã na Jovico,
kakor bi mu oãital preveliko iskrenost.
Ko se je Vilar okrenil od kave k otrokom, se je njegovo
oko ustavilo na deklici, ki je, opirajoã se ob drog pri-
stre‰ja, zrla nanj. Nekaj toplega ga je izpreletelo. Le za
hip je videl v njene temne oãi, ki so se precej umaknile
njegovemu pogledu. On sam bi se ne bil upal dalje gle-
dati vanje, ker je vedel, da se Bo‰njaku ne zdi vse do-
pustno, kar je pri nas obiãajno in spodobno. Grozeãe
motri tujca, ãe se drzno ozira na njegovo Ïenstvo.
»No, deca, sedaj nam zapojte srbsko pesem in ti, Da-
nica, mi prinesi sveÏe vode!« je ukazal Milo‰eviç. Vilar
je gledal za deklico, ki je z bakreno konvico v roki gibã-
no in hitro korakala preko poti k Oskovi. Vse na njej je
bilo prijetno napeto, lica in grudi, vsa postava v pravil-
nih razmerah, ki se ne vidijo vselej na mestni Ïenski,
dasi ji na rafiniran naãin pomaga ‰ivilja. Le tista ‰iroka
dimlija (Ïensko krilo), ki se zdolaj ob ãlenkih privezuje
k nogi, se mu je zdela neokretna in sme‰na. »Kje se je
95
vzela v teh gozdih tak‰na krasotica?« je pomislil Vilar,

ko mu je bila izginila deklica v strugi Oskove.
Otroci so zapeli srbsko pesem in Vilar je, kimajoã z
glavo, zvesto poslu‰al. »Kje so se nauãili tako lepo peti?
Imate li ‰olo v vasi?« je vpra‰al.
»V Piliçu ni bilo nikdar ‰ole, no jaz zberem po trikrat
‰tirikrat na teden otroke ter jih uãim ãitati, pisati, raãu-
nati in peti. Na‰i ljudje so nadarjeni in vneti za pouk, ‰ol
pa vendar nimamo razen v mestih, samostanih in veã-
jih sredi‰ãih pravoslavnega naroda. Kakor bi ne imel
vseh petih ãutov, tak‰en se mi zdi ãlovek, ki ni hodil v
‰olo.«
Vilar mu je pritrdil in pohvalil njegovo ‰olo. — Bog ve,
ume i ona ãitati in pisati — si je mislil, ko je sprejel iz
Daniãine roke ãa‰o z vodo. In pijoã je kradoma dvignil
oãi od njenih rok na njeno skoraj gosposko neÏno obliã-
je. — Ni mogoãe, da bi tak‰no dekle ne umelo ãitati —
je pomislil.
»No, Vazko, prinesi gusle in zapoj nam na‰o pesem!«
je velel Jovica onemu brhkemu deãku, ki je maloprej
vodil medveda. Deãek je prinesel iz hana stare gusle.
Poãenil je na tla in brundajoã po struni, je pel dolgo
pesem o starem bosenskem junaku. Njegov zatemneli
obraz se je pokril z resnostjo in starãevsko solzljivostjo,
ko je z otoÏnim glasom bolj pripovedoval nego pel o na-
rodnem junaku. Oãi je zastrl s trepalnicama, kakor bi bil
96
pravi pravcati slepec-pevec. Njegovi tovari‰i so poãenili

pred njim in prekriÏali roke na prsih ali polegli po tleh,
oprli glave z dlanmi ter napetih oãi zvesto poslu‰ali, ker
greh bi bil, ne poslu‰ati. Nihãe ni dal glasu od sebe.
Danica je slonela ob zidu, oãividno z vso mislijo vtoplje-
na v juna‰ko pesem, dasi jo je Ïe mnogokrat sli‰ala. In-
Ïenir in Jovica sta molãe pu‰ila svalãice in srebala kavo.
HandÏija Pero je pazno in bistro pogledaval na novega
gosta, ker v‰eã mu je bilo, da mu ugaja tak‰na zabava in
se kaÏe zadovoljnega. In res je bilo Vilarju mehko pri
srcu. Preproste gusle so se mu zazdele nekak‰na vrsta
du‰e, iz katere hrope sama boleãina, hrope Ïe mnogo
stoletij Ïalka in enozvoãna: izliva se iz nje potok solz in
bridkih spominov na dolgotrajno suÏnjost. Naveliãal se
je bil tistih praznih radovank pri gosposkih ljudeh, ki se
vrste dan za dnem, so povsod enake, ‰ablonske, mnogo-
krat sirove in nikdar ne nagnejo du‰e do globlje, soãut-
ne misli. Hotel je Vazka, ko je odpel, nagraditi, pa deãek
ni hotel sprejeti, ker mu je bil Jovica odmignit z beseda-
mi: »Vazko, sebi in narodu na slavo si pel in nam v ve-
selje. Pohvala naj ti bo v nagrado!«
»Od Boga je pesem in k njemu kipi,« je rekel handÏi-
ja, vihajoã si v zadovoljstvu dolge osivele brke.
Celo uro je posedel Vilar in ‰e dalje bi ostal, pa ura in
dolge sence, padajoãe od drevja, so ga spomnile, da je
ãas odriniti po nepoznani poti. Ker mu je handÏija bore
97
malo zaraãanal za kavo, mu je natresel nekaj drobiÏa

kot nagrado v pest, kar je Pero jasnega obraza spravil za
svoj pas.
98
7.
M u‰içev han leÏi Ïe na ozemlju Konj-planine, toda

do onih kolib, kjer je bila nastanjena uprava
drvarskega tabora, je bilo ‰e uro hoda. Konja sta posta-
jala trudna, ni ju bilo mogoãe izpodbuditi v izdaten dir.
Dolina se je ãim dalje bolj oÏila, znoÏje gor se je dotikalo
Ïe Oskove, ki je ‰umela po plitvi, le malokje skalnati
strugi. Na nekaterih krajih se je dolina zopet raz‰irila v
majhen kotel; tam je drÏala pot Ïe raj‰i preko kak‰nega
obrunka kakor pa tesno ob izpodjedajoãem potoku. Ti
obrunki in razrastki planin so bili gosto zarasli in pot po
njih je bila tudi podnevi temna. Od vseh strani je popot-
nikoma zavelo dihanje gozda naproti.
Z radostjo se je oziral Vilar v temo drevja. Tu si od-
poãije. Tudi gorski potok ga je zanimal, tista Ïila, po
kateri se je stekalo planinsko bogastvo v dolino. Na ne-
katerih krajih je bilo videti, kako je ãlove‰ka roka ugla-
dila vodno pot s tem, da je posekala drevje ob bregu ter
tu zoÏila strugo, tam jo raz‰irila, da so v njej gladko po-
tekli hlodi in se niso ustavljali in kopiãili. Ponekod so
potok napeljali v novo strugo in jo ogradili s krlji ali ob-
zidali, tako da je voda brez ovir hitela navzdol. S poboãij
99
gor so drÏale suhe drãe do Oskove; po njih so spu‰ãali

pozimi po zamrzlem snegu les k vodni poti. Ob pritokih
so bili napravljeni ‰iroki leseni Ïlebovi; vanje so visoko
v gori napeljali vodo, jo zajezili, navalili lesa pod jez,
odprli zatvornico in splav je bliskoma drvel v dolino.
Pozimi, ko je zamrznil sneg v Ïlebovih, ni trebalo vod-
ne sile; po njih so kakor po suhih drãah spu‰ãali hlode.
Tako je umni ãlovek odstranil zapreke ter z moãno roko
posegel po zakladih, ki so se zdeli do tedaj nedosegljivi.
Vilarja so Ïe v mestu pouãili in ga uvedli v njegov posel:
vse te naprave naj nadzira, po njegovih navodilih naj se
popravljajo in izpopolnjujejo; kjer treba, naj se gradijo
nove. Bile so ‰e moãne, jedva dve leti stare, z njimi ne bo
premnogo dela, zato se hoãe tem bolj zanimati za de-
lavsko blaginjo. Ni vse v redu pri delavcih, to je posnel
iz prikritih namigavanj tuzlanske gospode in liferanta
Samojla ter iz jasnih Milo‰eviçevih besed, no on spravi
vse to v red, tako da zadovolji delavce in ne bo trpela
‰kode vlada. Kakor ga je skraja jezilo, ker so mu naprtili
administracijo, tako ga je to veselilo zdaj, ko se je bil Ïe
nekoliko uÏivel v poloÏaj. S paznim oãesom je ogledaval
one umetne naprave, ob katerih se bo potikal od jutra
do mraka, s slastjo je vsesaval vase krepilni zrak, pome-
‰an z vonjem najrazliãnej‰ega rastlinstva. Dehtele so
temne gore in pogrezal se je vedno globlje vanje. Zaukal
bi od samega veselja, da je u‰el hrupnim mestom in
100
na‰el naposled zaÏeljeni mir v kraju, ki ga ‰e ni obliza-

la kultura. Nekaj iz tistih starih ãasov, ko ‰e ni bilo ka-
menitih mest in so na‰i davni dedi stanovali v pragoz-
du, je menda ostalo ‰e v nas, da tako Ïelimo beÏati iz
mesta vun na zelene poljane in kraj ‰umljajoãega poto-
ka v tihe gozde. V dolini je svetloba gasnila, a nad njim
se je razpenjala plast jasnega neba, podobna podolgo-
vatemu jezeru, ki v daljavi ble‰ãi v svitu zahajajoãega
solnca med mraãnimi gorami. Tihota povsod okrog.
Naposled so zalajali psi, pot je bila konãana. Razjahal je
pred lesenimi kolibami, namenjenimi za stanovanje,
pisarno in hlev.
Kolibe so stale na lepi tratini ob Oskovi na vznoÏju
Konj-planine. Zgrajene iz grobo obtesanih brun, obite
in pokrite z deskami, paã niso drÏale toplote, pa tudi
pred poletno vroãino so bile te lesene stene slaba za-
‰ãita. Od 1. majnika sem drvarji niso bivali v njih, osta-
jali so ãez noã v gori, tam kjer so sekali. Poleti so stalno
prebivali v njih samo gozdar Bierkopf, potem sluga in
hlapec. Tem se je pridruÏil sedaj ‰e inÏenir. Sluga je ku-
hal, snaÏil in opravljal vse hi‰ne posle, hlapec je oskrbo-
val dva konja, ki sta iz Samojlovega hana poleti vozila,
pozimi pa, ãe je bil velik sneg, tovorila ÏiveÏ; tudi za jeÏo
so ju rabili.
Vilarju je pri‰el naproti s tremi psi me‰ane pasme
Bierkopf, srednjevelik, trden ãlovek z neprimerno veli-
101
ko glavo, z zalizci, ki so pokrivali obe lici, kakor bi imel

na vsaki strani obraza prilepljeno gosto ‰ãetico. Obleãen
je bil v uboÏno lovsko obleko. Od njega je zadehtelo po
zemlji, gozdu, preperelosti in po alkoholu. Njegovi psi
so sumljivo vohnjali po dolenji obleki inÏenirjevi. »A,
gospod inÏenir?« se je odurno zaãudil gozdar ter pomo-
lil Vilarju mesnato desnico. »Vas so poslali semkaj na
poãitnice?« je bolj renãal nego govoril, upirajoã jastre-
baste oãi v do‰leca in sileã se v lokav nasmeh. Vilar je
precej spoznal, da tukaj ni dobro do‰el. Stisnil je poda-
no desnico, a zazeblo ga je, ko je gozdar ob nasmehu
pokazal svoje naprej stojeãe, dolge in rumenkaste zobe
in so mu zatizci stopili toliko v stran, da so zakrili u‰esi.
,Kak‰na gozdna po‰ast je to! Favn, kajli? Kje so si ga neki
izposodili!’ si je mislil inÏenir in stopil za korak nazaj,
ker ta grdi âumurpa‰a mu je puhal iz dolge pipe obla-
ke dima naravnost v obraz. Gozdar mu je v naglici raz-
kazal kolibe in ga naposled vedel v njegovo novo sta-
novanje, precej‰njo sobo s preprosto opravo. Notri je
leÏala Ïe vsa Vilarjeva prtljaga, trije majhni kovãegi.
»Precej vam po‰ljem na‰ega sluÏabnika, da postreÏe,
kar Ïelite. Tu notri bodete poãivali kakor v Abrahamo-
vem naroãju. Pa lahko noã! Da bi se vam prvo noã kaj
lepega sanjalo!« je pri vratih govoril Bierkopf s sarkaz-
mom na ustnah in v oãeh.
102
Vstopil je sluÏabnik in presenetil Vilarja s svojo pija-

nostjo. Oãi so mu mrlele v ãudnem ognju, po obrazu ga
je obljvala nenaravna rdeãica, jedva se je drÏal na no-
gah. »Îelite veãerjo, gospod inÏenir? Kaj malega bi vam
hitro napravil.«
»Sam imam kaj malega s seboj. Prinesi mi iz hleva
torbo!«
Sluga je prinesel torbo in precej za tem se je zopet po-
javil, sedaj z neodma‰eno zlatoglavo steklenico. »Tole
izpijte, gospod inÏenir, da boste laÏe zaspali«.
Vilar se je spomnil zlatoglavih steklenic, ki mu jih je
ponujal Samojlo. »Jeli dobro vino notri?« je vpra‰al.
SluÏabnik je stisnil usta in oãi, kakor bi zadrÏaval neki
slasten okus v sebi.
»Koliko velja steklenica?«
»Niã, prav niã — hi-hi-hi! — brez skrbi pijete. To nam
navrÏe vsak mesec liferant Samojlo, zastonj nam da na‰
oãka Samojlo.« Sluga je dvignil obrvi in raz‰iril oãi, ka-
kor bi hotel izzvati radost in veselo preseneãenje. In tiho
je pristavil: »Gospod gozdar jih dobivajo 30 in ‰e veã, jaz
5, Marko, ta, ki je v hlevu, tudi 5. O, brez skrbi vzame-
te, to niã ne velja.«
Vilar je nevoljen odvrnil z roko. »Lepa hvala za tvojo
prijaznost, ali tak‰nih finih vin jaz ne pijem. Danes veã
ne potrebujem tvoje postreÏbe, toda jutri te zgodaj po-
kliãem. Navajen sem zarana vstajati. Le idi!«
103
Ozlovoljenost je izpreletela sluÏabnika, v stran je na-

mrdil lice, ko se je po voja‰ko obrnil na petah. »Sladkega
poãitka vam Ïelim, gospod inÏenir! Naj se vam kaj pri-
da nasanja, da stavimo v loterijo,« je odhajajoã rekel.
Oãiten zasmeh je bil v njegovih besedah kakor malo
prej v gozdarjevih.
Vilar je zgodaj ugasil ter legel v posteljo. Zaprl je oãi
in izku‰al zaspati, odganjajoã misli, ki so se nana‰ale na
dogodke dana‰njega dne. ,K ãudnim ljudem sem pri‰el,’
je premi‰ljeval. ,Gozdar in sluga, oba sta pijana. Morda
so tak‰ni tudi delavci.’ Opraviãeval je pijanost z nedeljo,
ãe‰: na ta boÏji dan se pije tudi na Slovenskem premno-
go. Preden se je pojavila dremota, je zasli‰al nad seboj
moãno rompljanje, kakor bi kdo pod streho krompir na-
tresaval po deskah. ,Kaj je to? Ali ple‰ejo gozdni ‰krati
nad menoj? Tu ni mogoãe zaspati.’ PriÏgal je luã, vstal
ter ‰el iskat ãloveka.
Gozdar je imel ‰e luã, ki je udarjala skozi ‰pranje sla-
bo zloÏenih desk v veÏo. Vilar je potrkal.
»Kdo je?« je zahre‰ãal pivski glas gozdarjev.
»Jaz sem, inÏenir. Rad bi vedel, kak‰en vrag ple‰e nad
mojo sobo.«
»Hahaha!« se je zlobno ozvalo iz sobe. »Prosim, vsto-
pite!«
Bierkopf je sedel v domaãi suknji dopetaãi pri mizi,
pu‰il in sam s seboj igral karte. Prekladal jih je v pasjan-
104
ski igri. Kraj kart sta stali dve zlatoglavi steklenici. »Se-
dite! Ali igrate v karte? Pike bi vrgla, to je prava igra za
dva.«
»Ne umem nobene igre.«
»·koda, ‰koda! To vam bo dolgoãasno v na‰i pu‰ãavi.
Vzamete li za ljubo kozarãek vina — finega —«
»Lepa hvala, gospod gozdar, pijem samo navadno
vino in ‰e tega malo. Res — hvala!«
»Treba se vam bo navaditi — podgan.«
»Podgan?«
Bierkopfu je neprijeten smeh legel na ustnici. »Lesne
podgane vam ‰krabljajo pod streho; sredi gozdov prebi-
vamo, zato je toliko tega mrãesa.«
»Ali jih ni mogoãe ugonobiti?« Vilarju se je za malo
zdelo, da mu je maloprej Bierkopf vo‰ãil lahko noã in ga
ni niã opozoril na prijetnosti tak‰ne lahke noãi.«
»Koliko sta jih Ïe hlapec in sluÏabnik postrelila in za-
strupila, pa vse zastonj. Treba z njimi Ïiveti, vsakemu
gorju se treba prilagoditi. Najbolj‰e sredstvo proti pod-
ganam so tele zlatoglavke. Izpraznite eno, ãe ne poma-
ga, obglavite ‰e drugo, tedaj pa zaspite, nezavestno kdaj
se prevalite v Morfejevo naroãje, in naj poka koliba na
vseh koncih in oglih. Kaj vas sluÏabnik ni opozoril na
podgane?«
»Ni. V ãuden kraj sem pri‰el in ‰e veselil sem se ga.«
105
»Zaradi podgan ni treba obupati. Po zimi ne bo nobe-

ne. Va‰a sluÏba bo prijetna in lahkotna. Sploh se ãudim,
ãemu so nam poslali inÏenirja, ker inÏenirskega dela
skoraj niã ni, plaão so vam pa nakazali kar sijajno.«
»Pri deÏelni vladi bodo Ïe vedeli, ali sem tukaj potre-
ben ali ne,« je ozlovoljen odgovoril Vilar.
»Gospodarske posle so vam naloÏili in ti tudi nekaj
nesejo. Va‰a hrana vas ne bo veljala novãiãa in tudi ste-
klenic bo, kolikor jih boste Ïeleli. Pa tak‰no delo bi
opravljal lahko tudi najin sluÏabnik. V Sarajevu niã ne
vedo, tam delajo vse po neki nerazumljivi ‰abloni.«
Prezirno se je Vilar ozrl po steklenicah in ker je komaj
ãakal prilike, da pokaÏe svoje po‰tene namere, je po-
rogljivo rekel: »Postranskih zasluÏkov, na katerih lepé
morda Ïulji delavcev, ne maram. Svojo hrano bom pla-
ãeval Ïe sam. Kaj so tukaj v navadi vzetki, tiste podkup-
nine, o katerih se toliko bere v ruskih knjigah?«
»Ti so povsod v navadi, ne samo na Ruskem. PoniÏ-
nemu Ïelezni‰kemu izprevodniku jih ‰ãukajo popotni-
ki, vi‰ji uradnik jih dobiva od tovarn in premogovnikov,
ki dostavljajo material. Modrega ãloveka naãelo se gla-
si: Kadar je kaj v skledi, zajemaj, kadar ima‰, spravljaj, ãe
kaj nese, pobiraj! Bosna je pravzaprav ‰e sultanova po-
krajina, kako bi ne bili v navadi vzetki! Blagor mu, kdor
sedi pri koritu, ker njegovo bo nebe‰ko kraljestvo!«
Bierkopf je pome‰al karte ter jih zaãel metati predse.
106
Vilar je ostrmel ob njegovem cinizmu. Îelel mu je lah-

ko noã.
Razsrdilo ga je vse, kar je videl in sli‰al. ·el je v hlev,
da o‰teje pijanega sluÏabnika, ker ga ni opozoril na pod-
gane. V kotu hleva je stala dolga miza, na njej luã, ki je
svetila krepkemu fantu, sedeãemu in pi‰oãemu pismo.
»Kdo si ti?« je osorno vpra‰al Vilar.
»Konjski hlapec Marko Krpica sem,« je odgovoril pi-
sar ter dvignil glavo.
»A jaz sem rezervni ãastnik —«
Ko je bil Marko zasli‰al besedo ãastnik, je planil po-
konci ter v naglici prebrnil stol pod seboj. Vzravnal se je
v voja‰ki postoj in zagrmel, kakor so ga bili pred leti na-
uãili pri hrvatskih ulancih; »Gospod ãastnik, pokorno
javljam — vse v redu!«
»Ni vse v redu, prijatelj. Tu imate podgan na milijo-
ne. Kje je sluÏabnik, da mu navijem u‰esa?«
»Pokorno javljam — pijan spi pod kak‰nim drevesom.
Prodal sem mu svoje steklenice in zdaj je pijan.«
»Zakaj me ni opozoril na podgane? Vse polno jih je
pod streho.«
»Pokorno javljam — ne vem. Gospod ãastnik, podgan
se vam ni treba bati. V sobi pustite goreti luã, pa bo do-
bro. Luãi se boje. Tako delajo tudi gospod Birkov.«
»In onadva hudiãa mi tega nista mogla povedati!
Rada bi, da me poÏro podgane. No ãakajte, jaz vas bom
107
‰e mikastil!« Poteptal je Marka po rami in blagonaklon-

jeno mu je rekel; »Ti si edini po‰tenjak tukaj!« Napravil
se je k durim, Marko ga je spremil. »Hvala ti, Krpica!«
mu je rekel pri durih in da bi mu vcepil ‰e vi‰je spo‰to-
vanje, je strmo zroã nanj, nem‰ki pristavil: »Ein guter
Kerl!«
Dolgo ni mogel zaspati. Nekaj ga je motila luã, nekaj
podganji ples pod streho.
Ko je drugo jutro vstal, je svetil Ïe davno beli dan. Slu-
Ïabnik mu je skesanega obraza prinesel zajutrek. Vilar
ga je nahrulil s trdimi besedami: »Sanjalo se mi je o pod-
ganah in o tebi, pijana svinja! Zdaj pa stavi v loterijo! A
pri meni ne bo‰ pijanãeval!« Vpra‰al je po Bierkopfu, no
ta je bil Ïe od‰el v planino. SluÏabnik mu je pokazal iz-
hojeno stezo za kolibami, kjer se je svet zaãel strmo dvi-
gati, po njej naj gre vedno kraj Oskove ter lesenega Ïle-
bovja, za uro hoda pride do sekaãev.
S pu‰ko ob rami je ubral tisto stezo. âez pet minut je
bil Ïe v pragozdu. Ostrmel je. Silna neukroãena priroda
ga je sprejela vase. Tu je tisoãletja delovala neovirano,
samosvoja in ni je kazila ãlove‰ka roka. Prastara dreves-
na debla so na obeh straneh potoka v bizarnem neredu
leÏala po tleh ali se naslanjala na Ïivo drevje ogromnih
obsegov. Nekatera so se nahajala ‰e v poslednjih utripih
Ïivljenja, pri tleh so poganjala ‰e mladike; druga so po-
polnoma onemogla ãakala izpremenitve v prah, ali pa
108
Ïe kazala zadnje ostanke nekdanje moãi — preperel str-

Ïen s trhlimi grãami, podoba kostenjaka, ki so se mu Ïe
vgreznila rebra in ki leÏi v zemlji kakor stlaãena cvetica
v herbariju. Dih Ïivljenja in smrti je zavel na Vilarja; na
desni in na levi so nevidne moãi snovale svoje niti za
vedno jaãje Ïivljenje in povsod so se propadli deli glob-
lje pogrezali v trohnobo. In neki poseben, neopredeljiv
vonj je udarjal v nos: to je bil duh Ïivljenja, pome‰an s
smradom smrti. Toplo solnce je sijalo na nebu, toda nje-
gova svetloba je mogla le malokje prodreti k Oskovi, ki
si je v veãnem boju z rastlinjem in trdo skalo izkopala
svojo drzno pot. Kakor bi ‰el ãlovek po ozki soteski, ob-
robljeni z navpiãnimi in ãez pot viseãimi stenami gor!
Kjer si je obrovska hra‰ãevina izbrala svoje tori‰ãe, ugo-
nobiv‰i tujo okolico, so solnãni Ïarki prodirali ‰e dosti
nizko med vejevje, tvoreã na deblih in na vejah nekako
zlato mreÏo, ki je plesala, kakor je veter gibal vrhove;
ponekod so segali slabi solnãni utrinki noter do vlaÏnih
tal, doli do drevesnih mrtvecev, vkovanih v raz‰opirjeno
rastlinsko golazen, in dobrodejna svetloba je ble‰ãala s
tak‰ruh prostorov. Kjer je kipelo bukovje in gabrovje,
tam solnãni Ïarki niso pririli do tal, ãeprav je bilo nekaj
lesa za stezo ob potoku izsekanega.
Strmeã in zadivljen se je oziral v go‰ão. Tak‰nih debe-
lin ‰e nikdar ni videl. No globoko ni moglo prodreti oko:
povsod se je razrastel srobot, vse je preprezal zimzelen,
109
divja trta in podobna rastlinska navlaka. Le kraj Osko-

ve je vse jasno videl. Prikazni ãudovitih obrisov so se mu
javljale, in zaãel je prirodi lastiti ãlove‰ko ãuvstvovanje.
Nebotiãna smreka kraj steze nad skalo, obleãena v kras-
tavo lubje, ga je spominjala stare zagrenjene samice:
osato zre v hrumeãi potok, peneã se pod skalo, kakor bi
ga zasmehovala, da ji ne more do Ïivega on, ki je podrl
toliko tovari‰ic; s ãudom in strahom gleda na gibãno
bitje, ki se je pojavilo ob vodi in leze kvi‰ku — nov luba-
dar, ki grozi s poginom vsemu, kar Ïivi v planini: pri‰el
je konjederec s pasjo struno in vse, kar Ïivi, potegne v
dolino. Veliãastni macesen, ves odet s sivim mahom —
kaj se drÏi‰ tako resno in modro kraj grbavega in raz-
mr‰enega gabra? Ali premi‰ljuje‰ o stoletjih, o veãnosti,
ali pomilovalno tolaÏi‰ grbavca, ki je ostal kljub visoki
starosti pritlikavec in kaÏe ‰iroko duplino, kakor bi mu
bila priroda izrezala bolne obisti, da se napravi zaviãaj
gozdni Ïivali. Kaj pa ve, mladostne, gladkokoÏne bukve
— zakaj ste tako povesile svetle veje in se nagnile ãez
potok? Ali vas je oplazil sneÏeni plaz, zdrkniv‰i z vej so-
sednjih velikanov, ali skrivate srameÏljivo, Veneri ob ko-
pelji podobne, svojo nago krasoto? In vite‰ki storoki
hrasti stoje veliãavo kakor oãaki in kralji v zboru; trda
dlaka jim pokriva raskavo telo, od rok vise sive brade; ta
pestuje glavo, ki mu jo je odbila strela, v svojih kosma-
tih in silnih rokah; oni je naslonil svoje otrplo telo na
110
ãilej‰ega soseda in s kodelje svojih spominov prede po-

vesti o davno minulih ãasih. Videl je, kako rod za rodom
gine, a on se ‰e naslanja ob palico Ïivljenja. Rod je bil
rodu enak, in niã novega ne rodi narava. Sinovi in vnu-
ki, sami Ïe velikani, stoje kraj njega in pod njim, spo‰t-
ljivo in zami‰ljeno poslu‰ajo njegovo modrost, ki izzve-
neva v slutnji, da se bliÏa konec vsemu rodu, ker oblast-
no bitje je prodrlo v planino in zahrbtno deluje na po-
gin vsega, kar si je priborilo Ïivljenje na skalah. In raz-
posajeni pravnuki mu gledajo v staro glavo, ga cukajo za
stotero brad.
Plah rine Vilar po samotni in utrudljivi stezi navkre-
ber in pozorno prislu‰kuje razodetjem narave v gozd-
nem labirintu. O, ko bi mogel napisati stotisoãletno zgo-
dovino tega gozda! Kdaj je nastalo ogromno skalovje, ki
se danes imenuje Konj-planina, kdaj je na njem pognala
prva bilka — in potem ves razvoj do dana‰njega dne!
Koliko je stvari, o katerih nimamo najmanj‰e slutnje, in
niti o lastnem postanku ne ve ãlovek niã pravega. âez
skale hiti hrumeãi potok; le tam, kjer je nenasiten obli-
zal tla, se vidi kamenje izmito v vseh razliãicah sive bar-
ve, drugod pa pokriva, kolikor doseÏe oko, mnogovrst-
no rastlinje trdo skalo. Kdo bi vedel povedati, kako so jo
mili, razjedali in se zarivali vanjo hudourniki, po kak‰-
nih silovitih revolucijah v prirodi so nastale dolinice,
ravninice in zakotja, pokrita s prstjo, odebelelo z listjem
111
in strohnelim drevjem. Kjer ‰e ni zadosti rodovitne

zemlje, se je v zavetju ko‰atih orjakov naselil mah, ki
pokriva skale do njih poslednjih rebrin, pomolov in
rogljev. V temnem odevu stoje ti roglji, podobni mraã-
nim straÏnikom krog nedobitne trdnjave. No ta trdnja-
va se je Ïe podala. Kovarni potok je pokazal vratolom-
no pot in moãen Ïleb se dviga tu nizko, tam visoko nad
njim, mogoãen znak vse nivelujoãe kulture. Na tesarje-
vo delo kaÏejo kupi trsk in vejevja ob strugi, zakaj treba-
lo je naporne trebitve, predno se je izklestil zloÏni do-
hod na planino.
Na svoji poti ‰e ni sli‰al nobenega Ïivalskega glasu.
Vsak zvok in da je bil nebesni grom, je mestoma za-
glu‰ilo bobnenje razljuãene vode: kakor bi gorski ‰kra-
ti ob godbi viharjev balincali s skalami ter jih ozloblje-
ni metali v zavratni potok. V strahu beÏi Ïival od tak‰-
nega oglu‰ujoãega hruma, ‰ele ko je pri‰el v dolgo, pre-
cej ravno kotanjo, je prenehalo ‰umenje. Zasli‰al je ne-
kje blizu v hosti ptiãji glasek. Obveselil se je animalske-
ga Ïivljenja. ·ãebeta ptiãek, tiho Ïvrgoli, kakor bi mole-
doval in nekaj prosil drznega popotnika. Pa glej — viso-
ko v vejah zaprhutnejo peroti roparske ptice, in v smrt-
nem strahu zakoprni slabej‰e bitje. Tak‰na je svoboda v
prvobitni prirodi. âez nekaj hipov je vse utihnilo, po-
greznilo se v mrtveãe spanje, in Vilarja se je polastila
neizreãna tesnoba v strahovitem carstvu bujnega Ïiv-
112
ljenja in trde smrti. Oziral se je, da bi videl, kako globo-

ko se je zarezala Oskova v goro, pa niãesar ni zaznal, ker
se je nahajal med drevjem kakor v predoru.
Na koncu kotanje je zopet udarjal hrum na njegovo
uho. Kakor grive belih skakunov, ki dirjajo preko ravne-
ga polja, tako so vihrali nevisoko pred njim razpenjeni
vali besnega potoka ãez ãeri in pragove. Prekobalil je
bukovo deblo, ki se je bilo napol trhlo povalilo ãez ste-
zo. Ozrl se je v breg. Postal je, ker to, kar je zaznal, ga je
zgrozilo. V grozi je ãutil, kakor bi mu bilo zrastlo resje
ter pezdir na licih in bi ga nekaj pikalo po Ïivotu. Mrav-
lje, kajli? Zdelo se mu je, da vidi nad slapom velikega
rjavega medveda, stojeãega ob stezi in gledajoãega v
potok. Kosmatin je nemara Ïejen. Vilar je snel pu‰ko z
rame, se postavil za skalo, gledal in ãakal, kaj bo. Ko se
mu je pomirilo srce in razbistrilo oko, je izprevidel, da
to ni medved, ampak po‰evno leÏeãa skalnata rebrina,
vsa obrasla z mahom, od daleã za las podobna medvedji
postavi. In da je medved, ni se ga treba bati, saj stoji
pred njim prav na kraju struge gonjaã, zavaljen moÏak,
zahaljen v ãrn pla‰ã. I — saj to ni gonjaã, ampak skalnat
rogelj, zavit v temen mah. InÏenirju je odleglo, no po-
gret je sopihal navkreber. Pri‰ed‰i do rebrine, ki ga je
tako opla‰ila, je sedel, ne ba‰ z zadovoljstvom zmago-
valca, na njen kosmati hrbet, da si odpoãije. PriÏgal si je
svalãico in se oziral. Kak‰en divji, pu‰ãoben svet! Vse
113
leÏi, zmedeno, zme‰ano in polomljeno v tej plasti pra-

gozda, kakor leÏe ãlove‰ka ter konjska trupla in pohab-
ljeni udje vse navzkriÏ v veliki jami, ki so jo izkopali po
stra‰ni bitki. Vihar ali sneÏni plaz je provzroãil tak‰no
pobitje.
Zdajci je zagledal nad seboj v mraku drevja temno
postavo, podobno oni, ki jo je poprej smatral za med-
vedjega gonjaãa. ,Vil in divjega moÏa nemara ne bo veã
v teh gozdih,’ je mrmral tja v skalo. ,Kak‰na ‰koda, da je
napredujoãa omika za vselej pregnala s sveta ta fantast-
na bitja!’ V hrumu po razorani strugi se peneãe vode se
mu je zdelo potrebno, da kaj izpregovori in preÏene ob-
ãutek tlaãeãe ga osamelosti. Zdajci je zapazil, da se ne-
kaj na postavi premika in da se kadi iz njene glave. ,Vrag
ni, divji moÏ tudi ne! A po‰ten, Ïiv ãlovek bi mi dobro
do‰el v mrtvilu te zapu‰ãene samine.’ Vstal je ter po-
spe‰il korake. Kmalu je do‰el svojega znanca s snoã-
njega veãera — gozdarja Bierkopfa s pipo v ustih.
Bierkopf je na njegov pozdrav povr‰no prikimal ter
korakal dalje, in Vilar je, gredoã za njim, uganil, da ima
opravka z odurnim ãlovekom, ki je ali Ïe po svojem zna-
ãaju nesprejemljiv za prijateljske odno‰aje sploh, ali pa
samo inÏenirja ne mara, ãigar posel pride lahko navz-
kriÏ z gozdarjevim.
»Gospod gozdar, vi paã Ïe dobro poznate to veliko-
lepo gorovje?« je vpra‰al Vilar, ko sta pri‰la na kraj, kjer
114
voda ni toliko hrumela, da bi oglu‰evala pogovor. Silil se

je, da bi pozabil na njegovo snoãnjo nevljudnost in na
podgane.
»Kar je dostopnega, vse poznam.«
»Oprostite, ali ste Ïe dolgo pri tem podjetju?«
»Bil sem poleg, ko so tukaj posekali prvo drevo.«
»Gotovo je bilo teÏavno, prodreti v tak‰no go‰ão, iz-
krãiti stezo.«
»Nekak‰na hajdu‰ka steza je drÏala, ‰e preden so pri-
‰li Avstrijci sem, ãez Konj-planino v kraje pod Romanjo-
planino.«
»Jeli mogoãe, da je ãlove‰ka noga na‰la stopinjo v
tak‰ni ‰umi?«
Bierkopf je pomigal z ramo, kakor bi mu presedalo
izpra‰evanje. Zato si je odgovoril inÏenir sam. »Pa ãe je
prodrla zver, kaj bi ãlovek ne, ki je v prvi dobi svojega
zaroda prebival gotovo le v ‰umi.« Ker oni pred njim le
ni dal besede od sebe, je nadaljeval: »V prastarih ãasih
je narava tak‰ne gozde lepo pokrila in tako poskrbela,
da imajo pozni rodovi s ãim kuriti, a danes ji ãlovek ne
pusti njenega gospodinjstva. PreÏi na njo in jedva doãa-
ka, da kaj rodi, pa Ïe spravi v svojo bisago.«
»Kultura gradi in razdira — vedno bo tako,« se je za-
drl Bierkopf, kakor bi mu bilo neprijetno, da mora gre-
doã navkreber govoriti.
115
Vilar se je spomnil, da je Ïe veãkrat v Bosni sli‰al be-

sedo kultura. Potresel je z glavo. »Hm, hm, kultura, ved-
no ta kultura! Ko bi nekateri narodi le ne mrli ob njej!«
Bierkopf je hipoma obstal, se okrenil k njemu, potrkal
z desnim kazalcem na ramo in, ostro mu mu zroã na-
ravnost v oãi, je rekel: »Kultura je palica, ob kateri rine
ãlove‰tvo naprej. Vãasi pa ni palica, ampak gorjaãa je, ki
butne enega ob tla, drugemu pomore do blagostanja. V
Bosni mora biti gorjaãa, s katero ukrotimo te ovãje tato-
ve.« Po teh besedah je urno ubral stezo, kakor bi si bil z
njimi olaj‰al du‰o.
»Nikogar bi kultura ne smela butniti ob tla,« je pri-
pomnil Vilar; in ãez hip je sarkastiãno pristavil: »Bojim
se, da se bomo v Bosni in Hercegovini poãasno priprav-
ljali h kulturnim delom, kakor se pripravljamo v Dalma-
ciji.« Gozdar ni odgovoril, le oblak dima je puhnil iz
sebe. Vilar je zaãel premi‰ljevati o praktiãnosti tega ãlo-
veka.
Pri‰la sta na mesto, kjer je s strmega poboãja skakljal
bister pritok v Oskovo. Razmite skale ob njegovi strugi
in podrta drevesa, v divjem neredu se kopajoãa v njem,
so priãala, kako srdito je tekel za hudourja. »Jaz pojdem
kraj potoka v Volãji Dol, kjer seka 10 drvarjev, veãja par-
tija dela v Medvedjem Dolu kraj Oskove, kamor greste
vi,« je z veliteljskim glasom odloãil gozdar.
»Se li nahajajo medvedi in volkovi na Konj-planini?«
116
»Ko smo priãeli s sekanjem, smo pregnali tu volka in

medveda, zato so delavci tori‰ãi svojega dela krstili po
teh Ïivalih. Oglejte si ob Oskovi na‰e naprave; posla, ki
bi spadal v va‰o stroko, tam ne najdete. Je Ïe vse nare-
jeno, tako narejeno, da potraja nekaj let. Poprave se iz-
vr‰e lahko brez inÏenirja. Ker so vas Ïe poslali sem, iz-
peljemo kraj tega pritoka jeseni Ïleb, da bomo po njem
spu‰ãali pozimi les tukaj pod nama v glavni Ïleb. V pre-
cej odprtem polkrogu bo moral zaviti novi Ïleb, tako, da
njegova krivina ne bo ovirala hitrega odvoda. To razu-
me vsak lajik.« Bierkopf se je brez slovesne besede vzpel
v breg, kjer je malo izhojena stezica drugovala pritoku.
Prijemajoã se za veje in skale, je deloma po vseh ‰tirih ril
navkreber.
117
8.
V ilar je ‰el dalje ob Oskovi. Gozdar mu je ãimdalje

manj ugajal. Kar bo on naroãil, to bo treba izvr‰iti;
inÏenirska veda bo dekla tega zatohlega in samosvoje-
ga ãloveka. Vsekakor pa drugaãe ne more biti; po navo-
dilih, ki jih je bil prejel v mestu, bo gozdar odloãeval, kje
in kako naj se seka; pokoriti se mu bo treba, ker brez
sloÏnosti vseh zaposlencev uspe‰no delo ni mogoãe. Da
Bierkopf le tako prezirno in o‰abno ne stavlja svoje ve-
ljavnosti v luã, bi laÏe izhajal z njim, ãeprav se v neka-
terih nazorih nikdar ne moreta ujemati. Spomnil se je
Katice in prav ji je dal, da je neugodno sodila o âumur-
pa‰i.
Ves zasopen je pri‰el na kraj, kjer se je Ïleb, ki ga je
spremljal do sem, delil v dvoje, podoben velikanskima
rogljema lesenih vil. Eden se je ti‰ãal Oskove, drugi je bil
napeljan po suhi drãi v stran. Skoraj sama smrekovina,
oblita s smolo, je rastla tukaj. Visoko v vrhovih se tem-
ni igliãje in ostro zre v napravo, kamor je kakor k debeli
verigi priklenjena planina. Ali so to solze, kar v svetlih
kapljah leze po deblih, pona‰ajoãih se z bujnim Ïivlje-
njem, solze, lite v strahu pred smrtjo, ki poje nekoliko
118
vi‰e v gori svojo uniãujoão pesem? Ali je treba temu

mehkemu lesu toliko balzama, da si hladi in celi rane, ki
jih provzroãuje vihar in lubadar? Solze in leki ne odvr-
nejo smrti, ki se bliÏa z grozeãimi koraki. Nad razÏleb-
jem je postal, da si natanãneje ogleda umetno napravo.
Blizu nad seboj je zasli‰al votlo donenje. Vlekel je na
uho. V enakomernih udarcih so padale teÏke sekire na
les. Podvizal se je, ker ãlove‰ko bitje ga je v teh mraãnih
prostorih vleklo nase. Kmalu je na solnãnosvetlem, do
golega izkrãenem, na obeh straneh potoka leÏeãem pri-
breÏju zagledal drvarje. Eni so mahali s sekirami ob sto-
jeãa debla, drugi so s posekanih klestili veje, tretji so
Ïagali. Vonj po vlaÏni zemlji, ki se pari na solncu, po
Ïaganju, smoli in strtem zeli‰ãju mu je udaril v nos. Vse
polno smrekovih in bukovih debel, pripravljenih, da
zdrknejo v dolino, je leÏalo med pohojeno, zmeto in
razdrobljeno hosto, iz katere je mestoma zijala odrta
rodovitna prst. Sredi tega razdrtja se je ob moãni odprti
zatvornici konãal Ïleb. Vilar je izprevidel, da bo treba
zatvornico pomakniti niÏe dol k velikanskim kopicam
hlodov, ki so ãakali splavljenja. Vse je pazno ogledal.
Malo vi‰e je zagledal iz brun sestavljeno dolgo kolibo.
Napotil se je k njej. Stala je na usedlini, naslonjena na
visoko, skoraj golo skalo. Bila je drvarsko zaveti‰ãe in
bivali‰ãe. Ne daleã od nje je pod oãrnelo skalo plapolal
119
ogenj v moãnih plamenih; nad njim sta visela dva kot-

la.
Ko so drvarji zagledali neznanega gosposkega ãlove-
ka, so prenehali z delom ter dvignili glave. Vilar je kora-
kal k ognju, kjer se mu je, pri‰ed‰i iz kolibe, pridruÏil
delaven ãlovek z osmojenimi viseãimi brki.
»Kdo si?« je vpra‰al inÏenir ter prislonil pu‰ko k ste-
ni.
Kakor vpra‰anje, tako je bil tudi odgovor slovenski.
»Kuhar.«
»Ali me kaj pozna‰? Ve‰, kdo sem?«
»Niã ne vem.«
»Jaz sem za inÏenirja postavljen tu pri vas.«
»Aha … so pravili, da pride Ïelir. Zatvornico bo treba
premakniti za 50 metrov niÏe, pa to prestavimo lahko
brez Ïelirja. Tako so rekli gospod Birkov.«
Vilar se je nasmehnil ter pogledal po prostoru. Drvarji
so se bili zopet polotili dela.
»Kje si pa ti doma?«
»Z Gorogranskega. Jaz sem Janez Glavaã, po domaãe
Mrkezkov Janez od Sv. Franãi‰ka.«
»Od Gornjega Grada na ·tajerskem? … Hm, nisva
daleã narazen doma. Kaj pa ima‰ danes v kotlu?«
»Golja‰.«
»So li tovari‰i zadovoljni s kuho?«
120
»S kuho so zadovoljni, saj sem pri dragoncih tudi

kuhal in so bili zadovoljni.«
Vilar je s palico pobezal v Ïerjavico pod kozico, v ka-
teri se je cvrl lep kos mesa. »To pa ne bo golja‰. To je
kak‰en pribolj‰ek zate — a?«
»To je biftek za na‰ega paznika.«
»Kaj on bifteke je?«
»Vãasi Ïe. Na‰ liferant mu vselej po‰lje kaj posebe.«
»Kak‰na pa je hrana za delavce? Dobra?«
»Hrana je tak‰na, kakr‰no je blago. Po pravici godr-
njamo in zabavljamo liferantu, tistemu Ïidu Samojlu, ãe
ga poznate.«
»Kaj njegova roba ni dobra?«
»Dostikrat je kaj pokvarjenega ali snetivega. Tudi pri
meri in vagi nas u‰ãipne.
»Kaj pa cena? Je nizka?«
»O ni, ni! Mi smo tukaj prav dobro plaãani — po dva
goldinarja na dan, pa nam za hrano toliko odtegnejo, da
nam zelo malo ostane.«
»To bo drugaãe, brate Gorogrance. Hrana mora biti
dobra in po ceni. To stvar vzamem jaz v roke. Tukaj po
neãem dehti.«
»Lahko dehti, saj sem zlil danes dva kotla ajprenka tu
dol po bregu.«
»Kaj je to ajprenk?«
»Jutranja juha, ki nam pride cenej‰a, nego je kava.«
121
»To je torej preÏganka. Govori tako, da se razumeva!

Ne govorim o naturnem duhu, ampak zdi se mi, da tu
dehti po nepo‰tenem gospodarstvu. To hoãem odpravi-
ti.«
Janez je prepla‰en zazijal in niã ni zahvalil inÏenirja za
dobre namene.
»Kaj pa, ali bi ne mogel precej sedaj zbrati krog sebe
delavce in zasli‰ati njih Ïelje, kar se tiãe plaãe in hrane?«
»Saj niã ne pomaga,« je rekel kuhar, dvigniv‰i rame-
ni. »Kar je v Ïidovskih rokah, tega s kle‰ãami ni mogoãe
izvleãi. Na‰im gadom ne boste strli glav. Kveãjemu se
zamerite gospodu Birkovu, in potem — adio! Sicer pa
ljudi lahko pokliãem.«
»Pokliãi!«
Kuhar je izza kamna potegnil staro trobento in zatro-
bil. Delo je prenehalo, drvarji so se zaãeli zbirati. Prvi je
pristopil iz kolibe visok, suh ãlovek, stisnjenih ustnic,
naprej potisnjenega ãela in dolgega obraza, ãigar brada
je silila naprej, tako da je bil obraz podoben pri‰ãipnjeni
luni. Spo‰tljivo se je bliÏal. Zdelo se je, da ta ãlovek ti‰ãi
pod udrtima ustnicama samo hudobo, ki mu pri ostrih
oãeh gleda na dan. Obleãen je bil v pono‰eno, tu in tam
zakrpano obleko gosposkega kroja. Po njegovi majavi
hoji in nestalnem koraku je Vilar sodil, da je moÏ prija-
telj opojnih pijaã.
122
»Dovolite, gospod, da se vam predstavim: Ignac Ga-

jer, paznik pri delavcih,« je izpregovoril do‰lec ter se
odsekano po oficirskem naãinu priklonil. SluÏil je v
mlaj‰ih letih kot prapor‰ãak pri vojakih; ker si je pa pri-
lastil nekaj tujih denarnih po‰iljatev, so ga spodili. Nje-
gov nastop, nekoliko omajan po pijanstvu, je ‰e vedno
kazal starega vojaka. Govoril je nem‰ãino, iz katere je
udarjalo ‰vabsko nareãje iz Banata.
Vilar je odgovoril hrvatski: »Oprostite, da vas za hip
motim v delu. InÏenir sem in nastavljen pri tem podjet-
ju. NaloÏili so mi administracijo, ekonomijo. Rad bi spo-
znal ljudi, s katerimi bom imel posla. Imate li imenski
izkaz delavcev?« Paznik je zopet odsekal priklon ter ‰el
v kolibo po izkaz.
Delavcev je bilo 80, in sicer po priliki tri petine do-
maãinov, med njimi ‰est Turkov, drugi po veãini pra-
voslavne vere, ena petina Hrvatov iz Dalmacije in Pri-
morja in ena petina Slovencev. Postavili so se v gruãe po
veri in narodnosti. Vilar je klical njih imena ter se zazi-
ral v shuj‰ana, po veãini obrasla lica, ki so na videz brez-
ãutno, kakor bi se nahajala v letargiji, gledala nanj. Ko je
pri‰el do imena, ki je bilo rdeãe podãrtano, je vpra‰al
paznika, kaj pomeni rdeãa ãrta.
»Gospod inÏenir, to je rovar, podpihovalec; ‰e deset
dni sme delati, potem je odpu‰ãen,« je odgovoril Gajer
nem‰ki.
123
»Kako ruje in podpihuje?« je vpra‰al Vilar tudi nem-

‰ki.
»NezadovoljneÏ je, malkontent, agitator —«
»S ãim je nezadovoljen?«
»S hrano, s plaão, z vsem. Obãenevaren ãlovek.«
V gruãah se je pojavila oÏivljena zvedavost.
»Trkulja Ivo,« je zaklical inÏenir, in iz gruãe pravo-
slavnih je dvignil ko‰ãeno roko dolg, upognjen starec,
razgaljenih kosmatih prsi, sivih las, ki so se izpod zama-
zane ãepice usipali na tilnik. Vilar se je zazrl v izmuãe-
no obliãje, ki je z izrazitimi oãmi, odeto v posivelo bra-
do spominjalo Garibaldijevega obraza. Delavec je stal z
dvignjeno roko, upiraje zasolzele oãi nepremiãno v in-
Ïenirja, dokler ni ta nadaljeval izklicevanja.
Po konãanem izklicevanju je z moãnim glasom vpra-
‰al Vilar: »MoÏje in mladeniãi, pri‰el sem k vam kot va‰
tovari‰, zakaj tudi jaz moram delati, dasi manj z roko
nego z glavo. Ste li zadovoljni s svojo usodo v teh goz-
dih?« Srpo je pogledal po drvarjih, ki so jim otopele oãi
zalesketale v toploti nasme‰ljive zvedavosti. Neka ner-
vozna paznost se jih je polastila in njih pogledi so se sre-
ãali z Vilarjevimi. Gajerju se je zdelo ono vpra‰anje ne-
umestno; votel zvok zaãudenja se je odtrgal v njegovem
grlu in precej zamrl. Vilar je to opazil in ‰e vesel je bil,
da paznik strmi in se ãudi. Korupciji treba iti do dna
124
brez okoli‰ev in naravnost, pa naj se temu ãudi Peter ali

Pavel — si je mislil.
»Nu — ti Trdoglav, ti bi se raj‰i v koãiji vozil po Bosni,
nego sekal drva na Konj-planini. Kaj?« je nasme‰ljivo
vpra‰al Gajer — ker se nihãe iz gruã ni oglasil — raz-
mr‰eno glavo, debelih ustnic in krmeÏljavih oãi, ki je iz
gruãe Slovencev kukala, kakor nihalo se tresla na gu‰i in
kazala znake bebstva. Ta glava se je abotno posmejala,
a odgovorila ni.
Norca se dela iz ubogih trpinov — je mislil inÏenir in
se domislil, da je zastavil svoje vpra‰anje preobãe, pre-
prostim ljudem neumljivo. »Ste li zadovoljni s hrano in
plaão?« je kliknil.
Spogledovanje in molk je trajal ‰e celo minuto, potem
se je oglasil oni starec z Garibaldijevim obrazom, ozr‰i
se na drugi konec delavske skup‰ãine: »Govori ti, Bati-
niç! Jaz ne govorim veã, ker so mi zaradi mojih po‰tenih
in praviãnih besed itak Ïe odpovedali delo.«
Vilar je pogledal v izkaz na podãrtano ime ter velel:
»No, ti — Trkulja Ivo, govori torej, zakaj so ti odpoveda-
li?«
»Gospodine, ker veli‰, povedal bom resnico ãisto ka-
kor zlato solnce. Na‰a plaãa je velika, hvala ti, dobri Bog,
ali na roko dobimo malo, ker si obdrÏe veã kakor polo-
vico za hrano. In zato smo se dogovorili, da se pritoÏi-
mo v Sarajevo in prosimo pomoãi. Moj prijatelj Jovica,
125
s priimkom kaludjer, nam je napisal pro‰njo. Tako smo

postavili v pro‰njo, da bi smeli zanaprej sami kupovati
Ïivila pri trgovcih. V nedeljo bi poslali nekaj ljudi z vo-
zom v mesto; ti bi kupili in pripeljali. Za polovico bi bila
na‰a hrana cenej‰a. Od takrat me preganja gospodin
Birkov, ker sem jaz poprosil kaludjera in mu vse raz-
loÏil.«
Starec je motno pogledal na paznika, ki je porogljivo
na nem‰kem jeziku siknil v stran: »NezadovoljneÏ je in
ovaduh.« InÏenir mu je nalahno odmahnil z roko.
»Moje roke so moãne kakor kogar si bodi, dasi ‰tejem
morda Ïe sedemdeset let. Pa me pode od dela, odpove-
do mi trdo zasluÏeni kruh. Vnuãke moram Ïiviti in lepo
uãim svoje vnuãke in jim pravim: Spo‰tujte carja in nje-
govo gospodo, vse se sãasoma prevali na bolj‰e. Glej,
gospodine, vse moje Ïivljenje me je spremljal glad, ko
da sva rodna brata. âuj, koliko sem prestal, kako sem
delal.«
»Stoj, Trkulja, zdaj ni ãasa, drugikrat mi razloÏi‰ svoje
boleãine!« Vilar se je ozrl, priãakujoã ‰e od druge stra-
ni odgovora na svoje vpra‰anje.
Zdajci se je oglasil na drugem koncu skup‰ãine visok
moÏ, oni Batiniç, ki ga je bil Trkulja izpodbujal, naj go-
vori. Sunkoma mu je vrela trda beseda iz ust. »Preteklo
je pet mesecev in na na‰o pro‰njo nismo dobili odgovo-
ra. PritoÏba raje-siromakov niã ne izda v Sarajevu, zanjo
126
nimajo lepe besede. Dobro vedo, da so vsi ti drvarji suÏ-

nji zasluÏka in vsakdanjega kruha. No, naj ne napenja-
jo preveã strune, da ne poãi. Trkulja govori v okoli‰ih,
ker je vezan na svojo rodbino in bi rad tukaj umrl, a mi,
ki nismo navezani, ti povemo naravnost, da zapustimo
delo vsi in ga pojdemo iskat v Srbijo in Rumunijo, ako
se Trkulji ne prekliãe odpoved. Ako noãe zlo od tebe,
beÏi ti od zla — pravi na‰a prislovica in po njej se hoãe-
mo ravnati.« Vsenaokrog so pritrjevale glave, in fesi so
se gibali kakor cvetoã mak ob vetru.
Mirno je povzel Vilar: »Ne vem sicer doloãno, toda
zdi se mi, da je imela va‰a pro‰nja ta uãinek, da so mene
poslali semkaj. âital sem jo pri deÏelni vladi v Sarajevu,
kjer so mi naroãili, da spravim zadevo z va‰o hrano ko-
likor mogoãe v red. Vlada me je tudi pooblastila, da
smem sprejemati in nastavljati delavce po svoji uvid-
nosti. Vsled te pravice sprejemam Trkuljo za po prete-
ku desetih dni nanovo v sluÏbo. Tega vlada ni dovolila,
da bi si sami nabavljali Ïivila, ker je s kontraktom veza-
na na liferanta in ker se boji, da bi si sami ne privo‰ãili
tiste krepke hrane, ki je potrebna pri va‰em teÏkem
delu. Tudi ste ji predaleã od mesta. Zato ostane stvar pri
starem, no odloãno hoãem pritisniti na liferanta zaradi
cene. S tem je stvar konãana in zdaj hajdi vsak na svoje
delo!«
127
Drvarji so se poãasno razhajali. Spotoma so postaja-

li in se ozirali na novega gospodarja, ki se jim je moãno
prikupil. Drugaãe je govoril, nego so bili vajeni sli‰ati
gozdarjevo besedo.
»Gospod inÏenir, bojim se, da zanaprej ne bo mogoãe
vzdrÏevati reda pri nas. To so ljudje sirovih znaãajev, in
ako jim ãlovek le enkrat popusti, onda gre vsa discipli-
na k vragu,« je rekel Gajer, stojeã ob inÏenirjevi strani.
»Vi ste bili gotovo vojak.«
»Bil. Zato vem, kaj je disciplina.«
»Med vojaki in delavci je razloãek: oni po veãini pri-
siljeni prisegajo in sluÏijo, ti pa so svobodni ljudje, ki
zapuste delo, kadar hoãejo. Treba je drugaãe ravnati z
njimi. Prosim, spremite me v kolibo! Rad bi si jo ogle-
dal.«
Po vsej dolgosti kolibe je stala primitivna miza, se-
stavljena iz obsekanih vej; tak‰ne so bile tudi klopi. Ob
straneh je bila nastlana slama in listje za leÏi‰ãe. V ste-
ne so bili zabiti Ïeblji za obe‰anje obleke. Tu in tam si je
pritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V kotu je bilo
s pregrinjalom oddeljeno in zastrto prebivali‰ãe. Vilar je
korakal naravnost proti kotu ter odgrnil zastor. Ko je bil
zagledal na liãno sestavljeni mizici napol izpraznjeno
ãa‰o ter kak‰nih pet zlatoglavih steklenic, na tleh poleg
slamnice pa ba‰ toliko Ïe obglavljenih in praznih, je po-
128
majal z glavo, se nasmehnil in zamrmral: »Ruski vzet-

ki.«
»To je va‰e letovi‰ãe?«
»Moje.«
»Po ãem plaãujete te zlatoglavke?«
»Te so od na‰ega liferanta.«
»Vem, od Samojla. Ceno bi mi povedali, da si jih na-
bavim tudi jaz.«
Gajer je zaãutil nekaj toplega pri u‰esih: odmev, ne
vesti, ampak strahu je udaril tjakaj. Izku‰ajoã potlaãiti
neznani glas, je nerodno dejal: »Ako ugodno, gospod
inÏenir … ãa‰ico —«
»O, ne pijem, dokler ne vem cene. Maãka v vreãi ne
kupujem. Jaz pijem in jem samo ono, kar morem plaãa-
ti.«
Zdaj je Gajer spoznal, kam meri zbadljivoironski na-
mig inÏenirjev. Kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem in
kakor da mu grozi pogin, tako ga je pretreslo. Zbral je
svoje misli in se postavil v voja‰ki postoj, topo in malo-
du‰no zroã nasprotniku v oãi. Ni tako pla‰ljivih ljudi,
kakor so stari vojaki. Dolgoletna disciplina jim je umo-
rila ãut samozavesti in ob najmanj‰em pogre‰ku, kadar
pride na dan, jih navda smrten strah.
Pri odhodu je pogledal Vilar ‰e enkrat na steklenice
ter rekel s poudarkom: »Novi red bo treba zaãeti z novo
disciplino. Pri glavah jo treba uvesti.«
129
Pod kolibo je obsekaval delavec moãno bukev; temu

je velel, naj ga spremlja in mu kaÏe stezo, ki drÏi v Volãji
Dol k drugi partiji delavcev. Stez je bilo veã, ker delavci
iz Volãjega Dola so hodili v Medvedji Dol spat in po hra-
no. Prvi je bil od drugega dobre ãetrt ure oddaljen. Steze
so se vile med grmadnim ‰torovjem in vejevjem zdaj po
mehki bregoviti zemlji, zdaj po mahovitem skalovju.
Mestoma je bila ta golava po nalivih razorana in razje-
dena, zato ni bilo mogoãe spe‰no stopati po njej. Vilar
je naletel na mnogo pepeli‰ã, kjer so drvarji pozimi pod
preperelim drevesom, padlim v nevihti ali vsled starosti,
zanetili ogenj, da so se ogreli. Ponekod je iz njih Ïe po-
ganjalo mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih ‰e duh
smodi‰ãa. OÏgana hosta, ogoreli hlodi, posu‰eno grmiã-
je, to je bilo vse, kar je ostalo od pragozda na izkrãeni
goliãavi, iz katere so moleli skalnati grebeni. Korenito je
posegel ãlovek v stvarstvo prirode. Tudi nad krãevino se
je razprostiral ‰e pragozd, pa gori takrat ‰e ni prodiral
drvar, najbrÏ zato ne, ker ni dobil vode za splav, zakaj
Oskova je izvirala v moãnem pramenu nedaleãod koli-
be, tam kjer so prviã zapele sekire.
Na polpoti mu je pri‰el naproti Bierkopf, ki je ‰el iz
Volãjega Dola. Ko bi bilo mogoãe, stopiti kam na stran-
sko stezo, gozdar bi bil napravil velik ovinek, samo da se
ogne Vilarju — to je ta zapazil. Bierkopf ga ni ogovoril,
130
obrnil pa se je k njegovemu spremljevalcu, rekoã: »Kaj

ti tukaj hodi‰?«
»Stezo kaÏem gospodu.«
»Si se ponudil — a? Ti se rad odtegne‰ delu. Pazi!«
»Jaz sem ga poklical,« se je ozlovoljil inÏenir. »No se-
daj se lahko vrne.« Potem je vpra‰al: »Kdaj lahko pre-
vzamem administrativne knjige? Rad bi se ãimprej po-
globit v poslovanje.«
»Popoldne vam jih po‰ljem po sluÏabniku. Tudi de-
nar priloÏim, kar ga je ostalo. Vse je v redu. Kar se tiãe
va‰ega poslovanja, so vam itak Ïe vse razloÏili v konaku,
zato meni ne bo treba kaj pristaviti.«
»Vem, da je treba k Samojlu dvakrat ali trikrat na te-
den po‰iljati voz po meso in druga Ïivila in da moram
vsakih deset dni v Tuzlo po denar.«
»Vse drugo stoji ãrno na belem v raãunskih knjigah.«
»Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala nekoã lica
kra‰kega peãevja, ker je vse tako na golo posekano in
pomandrano,« je pozvedoval inÏenir, gledaje po goliãa-
vi. »Z drevjem ste kar pometli.«
»To je moja stvar,« je pikro odgovoril gozdar z izra-
zom sovraÏnosti v pogledu.
»O, prosim, nikakor se noãem vme‰avati v va‰ delo-
krog, ampak skromna prijazna pripomba brez osti po-
uka in oãitka mi bo pa vendar dovoljena.« Gozdar se je
odurno nasmehnil. Vilar je ‰el dalje.
131
Volãji Dol so drvarji imenovali ravno usedlino, na ka-

teri je izviral oni pritok, ki je po Ïlebovih odvajal hlode
k Oskovi. Tudi tu je inÏenir sklical delavce, ki so ob paz-
nikovi odsotnosti kazali ‰e veã nezadovoljnosti nego oni
v Medvedjem Dolu. Posebno so se pritoÏevali zaradi
Gajerja, kako okrutno ravna z njimi. »Svaka sila do vre-
mena!« so vikali eni, drugi: »Bog ne plaça svake subote,
a on plaça,« in tretji celo: »Bolje je, da nas du‰mani gaze
mrtve nego Ïive!« Trde so bile te besede kakor skalna-
ta plast. Rohneli so, da jim paznik nalaga denarne glo-
be in jim trga pri plaãi, da jih zmerja in predlaga za od-
pust od dela. Vilar jim je obljubil dalekoseÏno podporo
in pomoã: dnino bo sam delil, skrbel bo za cenej‰o in
bolj‰o hrano, sam bo sprejemal delavce in z njimi rav-
nal praviãno in ãlovekoljubno. HvaleÏno so zrli na do-
brega gospoda, ki jim toliko obeta. Ko se je odslovil, jim
je zaklical: »Bogu boÏje, caru carevo, pa mirna Bosna!«
Povratno pot je ubral kraj pritoka po zelo strmi stezi.
Pletel se je po grandioznem gozdu, zdelo se mu je, da se
mu du‰a ‰iri v soãutju do drvarjev-trpinov. Vso pot je
nekaj toplega obvevalo njegovo srce.
Bierkopf administrativnih knjig in aktov ni poslal po
sluÏabniku, sam jih je prinesel proti veãeru v Vilarjevo
‰obo. Namr‰il in raz‰ãetinil je lase, obrvi in zalizce, ko-
likor mogoãe je stisnil ustnice in zbulil oãi, kar je kaza-
lo, da se je silno razburil. RazdraÏen je zabrusil knjige na
132
mizo. »To je va‰e, gospod inÏenir, uredite si po svoje! Ali

to vam povem, da vam ne dovolim zadrÏevati drvarjev
pri njih poslu, sklicevati jih na skup‰ãino, hujskati jih na
predstojnike, sploh: politiko uganjati z njimi.«
Vilar je stopil bliÏe k njemu. »O politiki jim nisem go-
voril, a povedal sem jim, da se bo po‰teno in praviãno
ravnalo z njimi. Sklical sem jih, ker bom imel opravka z
njimi in jih moram spoznati. Nikakor se ne smete vzne-
mirjati, gospod gozdar, nisem pri‰el kot sovraÏnik pod
to streho, tudi ne kot predstojnik, ampak kot enakovre-
den, enakopraven in enakougleden uradnik. Midva mo-
rava sloÏno delati za koristi vlade in delavcev, saj zato
sva plaãana. In po mojih nazorih mora biti delavec za-
dovoljen, potem bo njegovo delo dobro. âe skraja kaj
zagre‰im proti obstojeãemu redu, tega novincu nikar ne
zamerite! Kadar pridem v svoj red — in brez jeze in kri-
ka bi rad to dosegel, onda uvidite, da bo ta red na vse
strani po‰ten in praviãen. Tako se govori!«
»Vi ste delavce hujskali, kr‰ili ste disciplino —«
»To vam je rekel paznik, ãigar glas pri meni ne velja.
Sem vam Ïe razloÏil, o ãem sem govoril drvarjem, in
tudi od paznika ste zvedeli.« Stopil je nazaj k mizi in
zaãel prekladati prinesene knjige. Bierkopf mu je pre‰tel
denar, ki ga je moral oddati po raãunih, sprejel potrdi-
lo, potem je zapustil sobo.
133
9.
T isti veãer je Vilar dolgo brskal po imenski, plaãilni,

nakupni in blagajni‰ki knjigi. Vse je na‰el v redu,
vse se je lepo stikalo in ujemalo, kar se tiãe suhih ‰tevilk,
no po meritorni strani — kakor se izraÏajo predpisi ‰te-
vilãnih vrabcev — se mu je zdel Samojlov cenik mnogo
previsok. V imenski knjigi je stala poleg imen zabeleÏe-
na porabnost, zanesljivost in vedenje vsakega delavca,
potem, od kod je, kdaj je nastopil sluÏbo, in kratek po-
pis osebe. Trkulja, Batiniç in ‰e nekaj drugih je imelo be-
leÏko: malkontent, agitator. Mnogo imen je bilo pre-
ãrtanih in zapisano je bilo, kam so dotiãni delavci od‰li.
Nekaj Turkov in Srbov je bilo zaznamovanih za begune,
ki so u‰li v Turãijo, Srbijo in ne ve se kam. Med imeni se
je nahajalo eno, ki je stalo samo zase, izven abecedne
vrste, takorekoã golo, brez zabeleÏene domovine in po-
rabnosti, brez osebnega opisa. Ime se je glasilo Atif Sa-
rajlija. V pripombo je bilo s svinãnikom zapisano, da je
konfident, glasom zapisne ‰tevilke 125 iz leta 1880. Vi-
lar se ni spominjal, da bi bil ãloveka tak‰nega imena vi-
del med drvarji, a spomnil se je, da je v kazinski dvora-
ni oroÏni‰ki nadporoãnik Buzduga govoril z okrajnim
134
naãelnikom o njem kot o nekakem oroÏni‰kem zaupni-

ku in ogleduhu. »Nemara je detektiv ali kaj?« Odprl je
sveÏenj listin ter poiskal ‰tevilko 125. Z njo je bilo lan-
sko leto okrajno naãelni‰tvo naznanilo vodstvu delavske
kolonije na Konj-planini, da prideli po ukazu deÏelne
vlade bosenskega Turka Atifa Sarajlijo drvarjem za paz-
nika, za kar se je sam ponudil; in ker je ve‰ã deÏelnega
jezika v vseh njegovih obratih, pregovorih in reklih, naj
pazi na mi‰ljenje delavcev, posebno domaãih. Oblast ga
bo, kadar treba, po‰iljala kot konfidenta po tuzlanskem
okraju, za kar dobi vodstvo od sluãaja do sluãaja potreb-
ne ukaze. MoÏ je zapriseÏen na zvestobo, vernost in
molãeãnost. Ker je oblast z nastavljanjem domaãih
oroÏnikov na slabo naletela in izkusila, da se v podob-
nih sluãajih ne more zaupno zanesti (v originalu je sta-
lo: kann nicht vertrauensselig bauen) na po‰tenje do-
maãih ljudi, zato kaÏe Atifa Sarajlijo oprezno nadzoro-
vati v njegovi delavnosti. Vsa stvar je silno tajna. Posled-
nji dve besedi sta bili ãrno in potem ‰e rdeãe podãrtani,
tako da bi se bil Vilar kmalu prestra‰il, da ima tak‰no
uradno skrivnost v svojem obmoãju. Iz druge temu aktu
priloÏene listine, ki je bila oznaãena istotako kot naj-
stroÏja tajnost, je razvidel, da so poslali pred tednom
Atifa Serajlijo na njegov ogledu‰ki posel.
Pozno v noã je Vilar zloÏil vse te knjige in listine ter
jih zaklenil v stensko omarico. »Ta je lepa — je pomislil,
135
ko je legel v posteljo — zdaj naj nadzorujem konfidente,

ogleduhe in ovaduhe. Naposled bodo i oni mene nadzo-
rovali sredi teh groznih ‰tevilk. In ti dopisi so tako stro-
go tajni, da bi jih ãlovek najraj‰i vrgel v podstre‰je pod-
ganam, naj jih poÏro, da ne pridejo nepoklicancu v
roke.«
Misel na inÏenirja Bierkopfu tisto noã ni dala miru.
Na vse strani je premi‰ljeval, kaj bi se dalo storiti, da
ostane volk sit in jagnje celo. Prej se ni nikdar spomnil,
da ravna nepo‰teno, ko jemlje od Samojla na ‰kodo de-
lavske hrane najbolj‰a vina in na raãun te hrane obira
pi‰ke, pure in gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne da
bi kdaj kaj plaãal za te dobrote. Samojlo mu je ponudil,
in on je hlastno segel po blagodati. Tako je zastonj jedel
in pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je odletelo tudi
za Atifa, za sluÏabnika in hlapca, ne da bi ga kaj ugriz-
nila vest. Spomnil se je, da sta s Samojlom Ïe naraãunala
ceno teh zastonjskih Ïivil na 7% one vsote, ki so jo pla-
ãevali drvarji za hrano. Dalje je dajal Samojlo 10% po-
pustka od zneska, ki ga je dobival za Ïivila. In tega po-
pustka ni odraãunal drvarjem, ampak spravljal ga je v
svoj Ïep. Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli inÏenir ni
tak‰en, da bi pustil vse pri starem in bi hotel z njim kaj
deliti. Silno je obÏaloval, da je neprestano prosil v tuz-
lanskem konaku in pri deÏelni vladi za zvi‰anje plaãe in
podpiral svoje moledovanje s tem, da ne opravlja samo
136
napornih gozdarskih poslov, ampak tudi inÏenirska in

administrativna dela. Usli‰an je bil, pa kako! Mrcine pri
vladi mu niso zvi‰ale plaãe, ampak inÏenirja so mu po-
slale v pomoã! O, kako je bilo to neumno! Mari bi bil
molãal, vse bi bilo ‰lo po starem, in niti raztrgal bi se ne
bil v sluÏbi. Kako je bilo do sedaj krasno! Koliko se je
zasluÏilo! Kako lepo sta se razumela s Samojlom! Kako
imenitno mu je postregla gospa Etelka! Oh, ‰e njeno du-
‰o in telo bi naposled vkljub Buzdugi spravil na svojo
stran! Od vseh strani mu je teklo skupaj in v par letih bi
bil obogatel. Potem bi se povrnil v svoj rojstni kraj, tam
bi si kraj velike ceste postavil liãno hi‰o in ne trebalo bi
veã sluÏiti tujim ljudem. O mati nebe‰ka, kak‰no ne-
umnost je napravil! Dobrot se je bil preobjedel, pa je ‰el
na led plesat kakor osel. Bierkopf je bil sicer energiãen,
brezobziren in neustra‰en ãlovek, kadar je ‰lo za njegov
Ïep, a mahoma se je prestra‰il, omalodu‰il, ko je videl,
da pridejo njegove lopov‰ãine lahko na dan. Zagazil je
v kolomaz in ãim veã ga me‰a, tem neprijetneje puhti iz
njega. Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride inÏenir, se
je ‰e tolaÏil, da bosta skupaj ‰ãipala delavce; ko pa je
prviã zagledal tega domi‰ljavega ãloveka, ki ne pije in ne
igra, je Ïe vedel, da so njegovi tajni upi splavali po vodi.
Kako se je danes ‰irokoustil pred drvarji! To je slabo, da
imajo tak‰ni ljudje mnogo kavalirske domi‰ljavosti in se
radi pona‰ajo, ako doseÏejo v ulogi pobolj‰arja uspehov.
137
Da bi falot le po preteklosti ne brbal! Naj si uredi, kakor

hoãe, ali kar je bilo, to naj pusti spati smrtno spanje. V
prihodnosti naj bo, kakor se mu zdi, da le preteklih gre-
hov ne odkrije! Ako odkrije — potem adio sluÏbica, in ‰e
prejete odstotke bi moral ne mara povrniti drvarjem.
Tej sluÏbi se pa nemara odreãi, ker mu poleg izdatne
plaãe nese tudi pri lesnih prekupcih lepe pribolj‰ke.
Bierkopf je bil sin gozdarja, ki je sluÏil poljskemu gro-
fu v Galiciji. V mladih letih je hodil na realko, ki je ni
dovr‰il, ker mu je bolj ugajalo pohajkovanje po razseÏ-
nih grofovih gozdih nego sedenje za knjigo. Po grofovi
pripro‰nji so ga sprejeli v kadetno ‰olo, kjer si je prilas-
til dosti vnanje izobraÏenosti, ‰e veã pa domi‰ljavosti.
Takrat ga je zaãela mikati voja‰ka slava, ki je pa ni ma-
ral doseãi z juna‰ko smrtjo na bojnem polju, ampak s
povi‰anjem v vedno vi‰ja dostojanstva. Neprestano je
sanjaril o oni visoki gospo‰ãini, ki od pamtiveka s konja
ukazuje tolpam, vleãe bogato plaão in si privo‰ãi udob-
no Ïivljenje. Dosegel je ‰e nadporoãnika, a tu mu je iz-
podletelo. Pri neki umazani stvari so mu dokazali, da ni
po‰tenjak, in izginiti je moral z voja‰kega pozori‰ãa. Na
njegovo sreão je pri‰la okupacija. Ker ni mogel s sabljo
v roki ãez Savo, je ‰el v Sarajevo kot pisar in uradnik
velike transportne druÏbe Rotter et Per‰iç. Leto pozneje
je prestopil k druÏbi, ki je dobila dovoljenje, da priãne
svoje kulturno delo ob Konj-planini. Nastavila ga je za
138
gozdarja, ker je bil njegov oãe tudi gozdar. Ko je deÏel-

na vlada spoznala, kak‰ne ogromne dobiãke dela druÏ-
ba, jo je primorala, da ji je za 200.000 goldinarjev pro-
dala naprave za splav lesa po Oskovi. Tako je pri‰el Bier-
kopf v sluÏbo deÏelne vlade, ki je skraja nastavljala vsa-
kega, kdor se ji je ponudil: brivske pomoãnike za carin-
ske, trgovske komije za davãne uradnike itd. Bierkopf je
bil srãno zadovoljen z novim poloÏajem, nikdar se ni
nadejal, da tako udobno leÏe v mah, blagroval se je, da
mu je izpoddrsnilo pri vojakih. Tako bogatih dohodkov,
kakor jih je imel pod Konj-planino, bi ne bil tam nikdar
deleÏen, ker nikdar bi ne bil dosegel dostojanstva rdeãe
podvleãenega pla‰ãa. Njegova nekdanja voja‰ka slavoh-
lepnost, ki itak ni slonela na etiãni podlagi, se je izpre-
menila v dobiãkaÏeljnost, v nizko grabeÏljivost. Ves je
bil v krempljih umazanega egoizma. »Pa ãemu toliko
besedi o po‰tenjaku, ki se je rodil v Tarnovu!« mi poreãe
kritiãar. Zato preneham z Bierkopfovim Ïivotopisom.
Drugo jutro je hlapec Marko Krpica zapregel voz, da
se odpelje v han ob Spreãi po Ïivila. Z njim se je odpe-
ljal Bierkopf. Samojlo se je zelo zaãudil, ko je zagledal
prijatelja, ker gozdar se je bil oglasil pri njem z denarjem
za preteklo dekado ‰e le pred par dnevi.
»Kaj pa ti tukaj? Bog praviãni — kak‰en si! Ali si
bolan?« je vzkliknil Samojlo, ko je pomagal prijatelju z
voza. »Tako si upadel in medel, ves iztrkan, kakor bi bil
139
u‰el z mrtva‰kega odra. Pa ni bila morda zopet Lavra iz

,Rdeãe svetilne’ pod Konj-planino?«
»Oh, vso noã nisem spal. Ko bi ti vedel —« je zastokal
gozdar ter se oprl ob Samojlovo ramo.
»Prav, da je polkovni zdravnik Raps tukaj. Lahko te
pregleda in ti kaj napi‰e. Pa precej, ker je pri meni in
moji Ïeni Ïe odpravil in odhaja.«
»Zdravnik? On ni zanesljiv in odkritosrãen ãlovek. Ta
bi le grabil in grabil, prodajal svojo laÏiuãenost ter se
slinil krog gospode,« je potihoma govoril Bierkopf in
cukal Samojla za rokav. Zasli‰al je bil v veÏi zdravnika,
katerega je smatral za nevarnega ãloveka, stojeãega Ïe
blizu gospode v konaku. Kolikor mogoãe je zatrl med-
lost in upalost na licu ter se poizkusil prebibati v naj-
bolj‰e du‰evno razpoloÏenje, kar se mu je tudi posreãilo.
Oãi so se mu neprijetno svetile in nos je rdeã kakor na-
vadno ‰trlel v boÏji svet.
»Zdravstvujte, gospod gozdar!« je prijazno pozdravi-
la gospa Etelka, stopiv‰i z zdravnikom na prag. »Vselej
sem sreãna, kadar vas vidim.«
»Ker âumurpa‰a prinese denar,« je pripomnil zdrav-
nik in z veselim pogledom obrsnil vse navzoãe.
»O, tudi brez tega. Saj danes ga ni prinesel, ker ga je
‰e le pred par dnevi. Vesela sem, ker je na‰ prijatelj tako
tolaÏljive in zadovoljive zunanjosti.«
140
Glej babo — si je mislil Bierkopf — a njen soprog me

je smatral za ubeglega mrliãa.
»Lahko mu je, ker biva vedno med gorami in na sve-
Ïem zraku. In nese mu — ej—ej! Da sem jaz le tri leta na
njegovem mestu, pa bi si kupil vilo kje v bliÏini mesta.«
Gozdar se je popolnoma osrãil. Zdravnikove besede
so ga potolaÏile, ker so opraviãevale njegovo grabeÏlji-
vo poslovanje. Vsak drug bi na njegovem mestu prav
tako gospodaril zase, le ta vraÏji inÏenir noãe. Dalje so
ga one besede prepriãale, da so v mestu itak poznali nje-
gove manipulacije in gotovo so jih smatrali za umestne,
ker so jih pokrivali s pla‰ãem kr‰ãanske molãeãnosti in
jih niso ustavili. V prisiljenem nasmehu je pokazal svoje
zobe in sladko in premi‰ljeno je odgovoril: »Raj‰i bi bol-
nike prena‰al na ramah, nego imel opravka s sirovimi in
predrznimi delavci. To so sitnosti in teÏave, gospod dok-
tor. Tem ljudem Ïe nobena stvar veã ne di‰i. Pomislite,
da venomer zabavljajo Ïivilom, ki jih vi vsak mesec pre-
gledate.«
Zdravnik se je vzpel in pogledal v daljo. »Îivila so
zdrava, dobra, teãna, na to lahko stokrat priseÏem in
sem tudi Ïe prisegel, da bom vestno in toãno vr‰il svo-
jo zdravni‰ko dolÏnost. Meso vidim Ïe v mestu vsak
dan. Tak‰no meso kakor danes — saj ga na Dunaju ni
dobiti! Dal sem si odrezati krajãek, in tak‰en biftek mi je
spekla gospa, da se je kar tajal v ustih. To umete delikat-
141
no, gospa. In tisti p‰eniãni cmoki poleg, malce opeãeni

in po‰vrkani z maslom — reãem vam — nebe‰ka jed!«
Bierkopf je poslu‰al kakor zamaknjen v petje rajskega
ptiãa. Nekaj vodenega se mu je steklo v ustih in pogolt-
nil je slino. »Tudi gospodu gozdarju napravite tak‰no
predpoldanico, gospa!« je svetoval zdravnik. »Slabo iz-
gleda na‰ âumurpa‰a.«
»Pa res ni tak‰en kakor drugekrati. Moj biftek ga Ïe
pozdravi.«
»Kaj je pa novega pod Konj-planino? InÏenirja ste
zdaj dobili. Dolgo so odla‰ali in cincali, naposled ste ga
vendar izbezali. Ta vas razbremeni, odvzame vam nekaj
va‰ega teÏavnega posla.«
»Ta me razbremeni, ta. Oh bojim se, da bom sedaj ‰e
teÏe sluÏil. Pomislite, ta ãlovek hujska drvarje zoper hra-
no, da je slaba in predraga.«
»Kaj? Jaz vse to vidim, vzamem na dlan, predno se
skuha za drvarje. In vse je naravnost znamenito. Peãen-
ke in torte pa niso zanje, ker jih ne morejo plaãati. To
povejte inÏenirju! In drvarjem recite, da jim zavidam za
planinski zrak in da bi si oblizal vsak dan vseh deset
prstov, ko bi mogel piti vodo iz Oskove. Kaj pa delavci
v premogokopih — a? Kak‰en zrak morajo Ïreti! Apro-
pos — kako pa kuhajo jutranjo preÏganko?«
»Z vodo.
142
»No, seveda. Ali to povejte kuharju, da preÏganko iz

konzerv treba v kotlu me‰ati, dolgo me‰ati. âimdalje
me‰a, tem bolj‰a je in tem veã se je nakuha.«
Bierkopf se je poniÏno zahvalil za modri recept.
Zdravnik je po toplem slovesu sedel na voz, ki ga je ãa-
kal v senci ob Spreãi. »âez mesec dni zopet tak‰no pred-
poldanico, gospa — prosim.« Sklenil je roki. »Pri Agular-
ju ne dobim tak‰nega bifteka. Vso pot me bo prijetno
‰ãegetal moj notranji minister, tako ste mu ugodili,« je
govoril z voza in mahal z roko v konãni pozdrav.
»Ljubi moj prijatelj, jaz Ïe slutim, kaj te je privedlo k
meni. Ali je oni novinec Ïe kaj pobrskal in potipal?« je
brez pomilovanja vpra‰al Samojlo.
»Brska, brska … On bo skrbel za delavce — pravi.
Hrana mora biti cenej‰a.«
»Cenej‰a?« je s strahom vpra‰ala Etelka.
»In bolj‰a.« Bierkopfu so se na‰ãetinili lasje, na ãelu se
mu je pojavil znoj in ves je bil zopet medel in upadel
kakor po stra‰nem maãku.
»I — cenej‰a je lahko,« je ravnodu‰no odsekal Ïid.
»O, kako o‰aben in samosvoj je va‰ inÏenir,« je v za-
nosu srda in preziranja pridejala Ïidovka. »Tako nesim-
patiãen ãlovek! Odbijte mu njegove ‰iljaste roge!«
»Etel-leben, v kuhinjo mi pojdi! Pri vreli vodi mi ve-
ljaj tvoja! Velik biftek z dobro po‰vrkanimi cmoki na-
pravi gospodu gostu! Midva se pomeniva sama.«
143
MoÏa sta ‰la v sobo in sedla za mizo. Bierkopf je z raz-

draÏeno besedo povedal, kaj se godi. »Vse je razburil in
spravil v veletok, ki naj me potopi. Odriniti me hoãejo,
mene, ki sem se veã ko dve leti trudil za podjetje. Tak‰ne
mleãneÏe po‰iljajo v Bosno, ãe‰: ti naj upravljajo, nova
kultura naj napoãi!«
»Kaj nam mari kultura?« Samojlo je s kazalcem po-
mel ob palec. »To le je najbolj‰a in naj‰ir‰a kultura. Zdaj
je inÏenir gospodar, vse treba tako urediti, kakor on ho-
ãe. Proti vetru ne bomo pljuvali, ker bi nam padalo na
lice. Oprosti, prijatelj!«
»Vso noã sem o tem premi‰ljeval.«
»Tebi odlete lepi dohodki, no jaz nisem kriv, ti glej!«
je brez milosrãnosti rekel Samojlo.
»Nikakor ne sme‰ povedati nikomur pod milim ne-
bom, da sem dobival sconto. I ti si pri tem udeleÏen.«
»Jaz? Sconto sem vselej odraãunal. Kdo ga je spravil,
meni niã mari ni. Jaz sem nedolÏen kakor novorojeno
dete.«
»Ti si nedolÏen, Samojlo, kakor p‰eniãna moka, iz
katere se speãe hostija. To vem,« je v obupnosti govoril
Bierkopf. Izpreletela ga je kurja polt, v megli je sedel
pred njim navihani Ïid; gozdar se ga je zaãel bati.
No ta ga je potolaÏil, rekoã: »Niã hudega ne bo. Tre-
ba vse polagoma izvesti v pravi red. TrÏne cene se izpre-
minjajo in po teh se ravna cena hrane. Prviã ko pride
144
inÏenir, mu pokaÏem cenik, ki bo za 10% niÏji, nego je

bil dosedanji: toliko zna‰a sconto, ki si ga dobival ti. Par
tednov pozneje mu predloÏim ‰e za 4% niÏji cenik, to je
cena tistih Ïivil, ki sem jih brezplaãno po‰iljal zate.«
»A meni si naraãunil, da mi po‰ilja‰ za 7% vrednosti
vseh viktualij.«
»Raãun je bil po‰ten in praviãen, a sedaj mora ostati
nekaj meni za moj trud in za modrost, s katero prevalim
vratolomno stvar s starega na novi tir, tako da zate ne
bo ‰kode.«
»Ali zame ne odleti niã veã?«
»Ne morem, prijatelj, ne morem. Bog praviãni mi je
priãa!«
»Ti si velik ganef.«
»Poglej se v zrcalo, tam zagleda‰ enakega. Ti me
grdi‰, a jaz sem tvoj dobrotnik. Glej, ko bi zahtevali se-
daj drvarji tisti sconto, ne mogli bi ga iztoÏiti, ker ga
nisem vpisal v svojo knjigo. Tako sem skrbel zate, ko si
izdatno ‰ãipal delavce. In ti mi pravi‰ ganef!«
Bierkopfu se je razjasnil obraz. »No, no, oprosti, os-
taniva prijatelja!«
Uro pozneje sta se po‰tenjaka loãila. Slabe volje se je
peljal Bierkopf nazaj, Samojlo pa je od samega veselja
poskoãil pred svojo Ïeno. »Hvali Boga praviãnega, Etel-
ka, Ïivljenje moje! Zdaj sva se iznebila tega nenasitne-
ga zajedalca! In ne v najino ‰kodo. 3% ostanejo pri hi‰i.
145
S tem lahko pomaÏem, kadar bomo delali novi kontrakt.

Delam kakor Rot‰ild in drugi bogata‰i: jemljejo denar
ljudem, da ga potem nazaj dajo v obliki podpor, milo-
‰ãin in podkupnin. Ne dado vsega, le toliko, da si po-
vi‰ajo ugled.«
»Meni Rot‰ild ‰e niãesar ni dal,« je rekla Etelka ter
od‰la v kuhinjo.
Vilar je delal dva dni doma; vse listine je prebrskal,
vso administracijo je prouãil. Tretji dan ga ni veã strpelo
v izbi; dopoldne je hodil krog kolib in kraj Oskove se je
ogledaval, popoldne se je napotil v planino. Pu‰ke ni
vzel s seboj, ker prezgodaj se mu je ‰e zdelo, da bi stre-
ljal na Ïival; zaradi varnosti si je opasal revolver, ker tudi
Bierkopfa je videl tako oboroÏenega. Na stezi ga je vse
‰e zanimalo kakor prvikrat: gorski potok s svojimi tem-
nimi tolmuni, s svojim divjim begom, hrumenjem in Ïu-
borenjem, ãudoviti pragozd s pokonãnim in poleglim
drevjem, podobnim storokim titanom ali pa vitkim mi-
naretom tur‰kih sveti‰ã.
Pri delavcih je postal ter gledal na njih naporno in
enomerno delo. Kakor mravlje v bilko, tako so se upirali
v hlode, jim podtikali kole in cepine, jih dvigali z vinta-
mi in premikali k drãi. Povsod med zelenjem so mrgo-
lele glave, pokrite z oguljenimi klobuki, fesi in ãepicami,
ali pa gole, tu osivele, tam ku‰trave ali obrite; nekatere
je krasila kita. In rjave, ko‰ãene roke so mahale, se upi-
146
rale, vlekle ali pritiskale; Ïilasti, oznojeni vratovi so se

svetili na solncu. Nihãe ni mogel podu‰kati, ker nad od-
delki je ãuval Gajer z debelo bikovko v roki. Tedaj je ‰ti-
rim drvarjem u‰el hlod ter se z neznanskim tru‰ãem
zaletel nekam v go‰ão. Gajer, ki se je vedel pred inÏenir-
jem priliãno mirno, vendar pa z zanosom ãloveka, ki
opravlja samostojen posel, je zaãel grozovito kleti ter
zmerjati in zavihtel bi bil bikovko, da ni stal Vilar poleg.
»Hlod bo leÏal najmanj dve leti v go‰ãi, ker pred tem
ãasom tega tori‰ãa ne zaãnemo izsekavati. Izgubil bo
vrednosti in izgubo, kakor jo izraãuni gospod gozdar,
mora ta oddelek plaãati.«
»Je li vlada predpisala tak‰ne stroge kazni?«
»Izrecno ne, toda mi se moramo ravnati po njenih in-
tencijah, ki merijo na to, da se deluje vestno in s ãim
veãjim dobiãkom zanjo. Vlada je pri nas gospod goz-
dar.«
InÏenir je nekaj ugovarjal, no dosti oprezno, da bi ne
pri‰el navzkriÏ z gozdarjevim delokrogom. Sklenil pa je,
da v raportu, ki ga mora pisati vsak drugi mesec na de-
Ïelno vlado, oznaãi te globe kot vzroke nezadovoljnosti.
Delavci so ga opozorili na stezo, po kateri se pride v
han ob Oskovi. Ker je bilo dosti ãasa, da dospe tja in
potem ‰e pred noãjo po dolinski poti krog planine do-
mov, je krenil nanjo. Steza je bila dobro izhojena, toda
strma, temna in vlaÏna. Vãasi je moral skljuãen pod niz-
147
kimi vejami navzdol, vãasi je lezel po vseh ‰tirih ãez

jarek. Na veã krajih je naletel na vodico, ki je kristalno-
ãista izvirala izpod ru‰e ali skaline, rila meter daleã po
pesku in se izgubila med drevjem. Pragozd je povsod
nekak‰na shramba za vodo, ki se rodi in zbira pod vlaÏ-
no ãrno prstjo. Ob tak‰nih vrelcih se je posebno bohot-
no razlezel slak ovijaã in plezavec, tvoreã med debli ze-
lenoÏametaste preproge, za katere Vilar ni mogel pog-
ledati. A kakor na stezi kraj Oskove, tako je tudi tu ãu-
til, kak‰no tiho veliãastje ga obkroÏuje. Ponekod je ras-
la ob studencih visoka trava, po kateri so se v bliÏini
bistre tekoãine zibale krasne libele. V pol uri je prisel na
tratino nad hanom. Pod pristre‰jem je ãepel handÏija
Pero ter pletel iz slame in vrbovih viter ko‰nico. Doãim
je bil v nedeljo prazniãno obleãen, je danes kazala nje-
gova obleka nekaj lukenj; stara albanska ãepica je leÏa-
la kraj njega na tleh. Vilar je stopil k njemu in handÏiji
se je razjasnilo lice, ker spomnil se je dobrih besed, ki jih
je o tem gospodinu govoril Jovica.
»Ti ima‰ paã malo gostov,« je rekel Vilar, ko mu je bil
handÏija prinesel kavo.
»Malo, bogme.«
»Je li vredno, da sedi‰ in ãaka‰ tukaj ves dan?«
»Zaradi kave bi ne ãakal, ampak tu doli za to skalino
imam mlin ob Oskovi. Vãasi dobim kak‰no mletev iz
Piliça.«
148
»Ti si iz Piliça?«
»Iz pravoslavnega Piliça sem. A vse to, kar vidi‰: han,
mlin, hi‰ica v Piliçu in njiva, vse to je Karavajiçevo, ki
mu plaãujem tretjino. Dober ãlovek je Mitar Karavajiç,
ki me je sprejel pod svojo streho, ko sem taval v najveãji
bedi po Bosni.« Starec je potegnil s tak‰no silo za vitro,
da se mu je utrgala.
»Ali pridejo kaj drvarji s planine v tvoj han?«
»Pridejo, v nedeljo popoldne radi pridejo. Preteklo
noã sem imel gosta s Konj-planine.«
»Ali noãuje‰ v hanu?«
»Ne. In da noãujem, to noã ne bi hotel; tak‰en lopov
je spal pod mojo streho. Pri‰el je snoãi, ko sem hotel za-
preti, k meni razbojnik —«
»Hajduk?« je hitro vpra‰al Vilar, ker hajduki, o kate-
rih je toliko sli‰al in ãital, so ga zanimali.
»Huj‰i nego hajduk. Pride in pravi: ,Pusti me, da no-
ãujem v hanu. Glava me boli in dalje ne morem.’ — Tudi
mene poboleva, pravim, da bi se ga iznebil. Idi spat k
svojim tovari‰em v Medvedji Dol, pravim, lahko ‰e pri-
de‰ gor. Bojim se, da mi zaÏge‰ han in mlin. Pa se ga
nisem mogel otresti. ·e prosil me je, da mu delam po
noãi dru‰ãino. Ne bi rekel, da je po‰ten ãlovek, kakr‰en
si ti, ali to je lopov iz najniãemnej‰e rodbine v Bosni.
Pijan je bil, obresten, bal sem se ga.« Pero je pljunil v
stran.
149
»Kdo pa je bil?«
»Atif Sarajlija, tisti, ki je pri vas vpisan, pa nikdar ne
dela, samo pohajkuje. In danes je zopet vse jutro slonel
pri meni, potem je ves dopoldan spal za plotom. Ni dve
uri tega, kar je od‰el po dolini.« HandÏija je utihnil, Vi-
lar si je dal prinesti vdrugiã kave. Pogostil je starca s
svalãicami in ga vpra‰al to in ono, da bi mu razvezal je-
zik in mu vcepil zaupanje. Rad je poslu‰al njegovo mir-
no, preudarjeno govorjenje, njegovo blesteão in krepko
srbsko besedo. Vrhutega je Ïelel spoznati, kako Ïive
ljudje zunaj mesta. V mestu je paã nekaj sli‰al o Ïivljenju
na kmetih, toda pripovedovali so mu ljudje, ki so imeli
oblast v rokah, sedeli za obloÏeno mizo in s tega stali‰ãa
sodili; zdaj hoãe vedeti, kaj govori in misli seljak. Vsako
priliko je hotel porabiti, da se seznani z njegovim Ïiv-
ljenjem.
Posebno se je zanimal za Atifa Sarajlijo. Domneval je,
da mora biti ta ãlovek tanka nit v ‰iroki mreÏi policijstva.
Kak‰en je, kje je, kaj dela? Navedel je besedo nanj, toda
Pero o njem ni hotel ãrhniti, pri njegovem imenu je le
pljuval v stran in odbijal z glavo. In poglobil se je v misli,
kakor bi urejal nekaj v moÏganih, urejal tako, da izteãe
v gladki besedi. Tu se je Vilar spomnil, kako ga je nekoã
v Ïelezni‰kem vozu spravil v dolg pogovor Ïidovski
agent, ki je od vsakega potnika rad kaj pozvedel in se ni
dal odpraviti s kratkim odgovorom. Z vso spo‰tljivostjo
150
se je Ïid okrenil k njemu, poloÏil dva prsta na ãelo ter

vpra‰al z umiljenim glasom, kakor bi prosil za novãiã:
»Oprostite, gospod, ali Ïe nisem imel te ãasti … m-da …
ali se nisva Ïe videla v kavarni Central v Pragi?« Vilar je
‰el na lim ter prostodu‰no odgovoril, da v Pragi sploh ‰e
nikdar bil ni, da je kranjska deÏela njegova domovina in
je ‰tudiral na dunajski tehniki — sploh o vsem se je raz-
blebetal, kar je hotel Ïid.
S podobno diplomacijo se je Vilar obrnil k Peru. Po-
gledal je na njegovo albansko ãepico. »Jeli, ti nisi rojen
v tem okraju, ti pohaja‰ iz juÏnih zemelj, od tam, kjer se
Srbi stikajo z Arbanasi. Tvoj obraz kaÏe, da si nekje da-
leã doma.«
»Jaz sem Hercegovec, iz Hercegovine sem se priselil
sem. Glad in vstaja sta me pregnala od tam in ta dva sta
mi tovari‰evala tudi v Bosni.«
»Jeli davno temu?«
»Davno, brate! Dnevi lete kakor ptica in leta kakor
voda. Oj, da ve‰, kako sem se trudil za svojo rodbino in
kak‰ni lopovi so Sarajlije! Danes nam vlada car ãastiti,
ne veã sultan in svobodno lahko govorimo o svojem trp-
ljenju.« Nagovor ,brat je znaãil, da se je govornik ogrel
ob prijaznem in neprisiljenem vedenju mladega gospo-
da — tako je sklepal Vilar, priãakujoã, da se zdaj raz-
govori starec. Toda ni se zgodilo tako. Prinesel je bil te-
daj mlad Bo‰njak, ki je bil morda Turek, lahko pa tudi
151
cigan, meh Ïita na rami. Ta rjavi, sicer pa brhki ãlovek se

je zavzel, ko je videl ‰vabskega gosta; kakor da ga je za-
pekla vest, je obstal na oglu hana in ni maral pod pri-
stre‰je. HandÏija si je nasadil ãepico na glavo ter ‰el za
onim v mlin. InÏenir je pogledal za Mu‰içem, ãigar hoja
je bila opotekava kakor onih starih kmetskih ljudi, ki so
znosili mnogo teÏkih ko‰ev na hrbtu.
Ko se je bil povrnil Pero, ga je izku‰al zopet zaplesti v
pogovor, rekoã: »Sli‰al sem o Atifu, da je ljut Turek, ne-
priljubljen pri ljudeh.«
Pero je odgovoril: »Od vekov je bila pasja vsa rodbi-
na Sarajlij. Sami morilci in poÏigalci. âuvaj se Atifa, gos-
podine, on vohuni in ovaja. Cele vasi spravlja v ne-
sreão.« Po teh besedah je poãenil h ko‰nici ter jo zaãel
iznova napletavati. Njegov obraz je bil teman, omrtvel.
Gost je pu‰il in gledal na Perovo ãepico, gugajoão se nad
suhim tilnikom. Veã ni bilo mogoãe spraviti iz njega po-
‰tene besede. Vilar bi bil rad kaj zvedel o deklici, ki jo je
videl v nedeljo v hanu, o Jovici, a ni se upal vpra‰ati,
tako ãemeren se mu je zdel Mu‰iç. Hotel je zopet naves-
ti pogovor na Atifa, toda handÏija je pri tem imenu stre-
sel glavo ter odsekal: »Muãno je z volkovi lokati vodo.«
InÏenir ni vedel, ali se nana‰ajo te pikre besede nanj ali
na Sarajlijo. Umolknil je. Kmalu je plaãal in se vrnil po
dolini domov.
152
Ko je pri‰el zveãer k svoji kolibi, se je skoraj prestra‰il

ãloveka, ki se je v kotu pri durih visoko vzravnal in v
pozdrav segel k turbanu.
»Kdo si?« je gromko vpra‰al inÏenir.
Od onega v temi je nekaj hrknilo, kakor bi zakrulil
‰ãetinec.
»Kdo si, pravim!« je ponovil Vilar in poloÏil roko na
revolver.
»Jaz sem. V temo nikar ne streljaj!«
»Kdo je ‚jaz’?«
»Atif Sarajlija,« je odgovoril oni ter stopil iz teme v
mrak.
Vilar je odklenil vrata svoje sobe in mignil onemu, da
vstopi. Atif je moral nekoliko poniÏati glavo, da ni zadel
ob poãezni tram. Zavalil se je v sobo in okni sta za‰kle-
petali. Nekak‰en duh po plesnivi obleki je udaril od nje-
ga. Vilar ga je premeril od nog do glave. Prvi hip ga je
zazeblo na du‰i ob ãloveku, o katerem gre tak slab glas
po okraju. — Morda je on provzroãil, da so kmetom v
vasi za Majevico-planino zaplenili ono Ïivino, ki so jo
pretekli teden prodali v Tuzli — je premi‰ljeval maloprej
na poti iz Mu‰içevega hana. Prikrito mu je pokazal svojo
nezaupnost s tem, da si ni odpel revolverja. »Ti dobi‰ od
mene drvarsko plaão a?« mu je rekel, ostro ga opazujoã
in drÏeã tok z revolverjem pred seboj.
153
»Pazni‰ko plaão dobivam,« je odgovoril Atif in zatre-

petal z nemirnimi oãmi, v katerih so begale sence zlobe
in o‰abnosti.
— Zloãini lepe na njem, in jaz po‰tenjak moram imeti
z njim opravka, ne da bi mu smel javno pokazati svoje
zaniãevanje — je pomislil Vilar. Odprl je omarico ter
vzel plaãilno knjigo. »Za dva tedna dobi‰.« Na‰tel mu je
denar. »Potrdi mi s svojim podpisom, da si prejel!« Atif
je pomoãil pero v tinto, si namazal kazalec ter ga priti-
snil na predloÏeni mu papir. Tak‰en je bil njegov podpis.
»Kje si bil toliko ãasa?« je vpra‰al Vilar, ko je bil zaprl
omarico.
»V konaku.«
»Kaj tam dela‰, ko pisati ne zna‰?«
»Pisarne ne pometam, obleke ne snaÏim, deci ne oti-
ram nosov. Tudi vetra ne lovim.«
»Nekak‰en posel vendar ima‰, sicer bi ti ne ‰teli tako
lepe plaãe.«
Atif se je lokavo nasmehnil in drgajoã s kazalcem po
bujnem ‰opu las, ki mu je ‰trlel izpod brhkega turbana,
je vaÏno rekel: »Gospodine, jaz i speã gledam kakor za-
jec.«
»Bogme, lepa lastnost, ãedna zmoÏnost,« je govoril
inÏenir s sarkazmom na obrazu. »Vsaka sposobnost je
dobra, ako po‰teno preÏivi gospodarja. Videl sem ljudi,
ki umejo s trebuhom plesati. Na tak naãin si sluÏijo svoj
154
kruh. Navadno dela glava ali roka za vse na‰e potreb-

‰ãine, in glej — ti dela‰ z oãmi. Pa zakaj te ne nastanijo
v konaku? Tam bi bilo ugodneje zate nego tu med
drvarji? åemu hodi‰ tako dolgo pot iz mesta do sem in
nazaj?«
»Kdor me je poklical v sluÏbo, Ïe ve, zakaj.«
»Gotovo. Sli‰al sem o tebi, da si po‰tenjak.«
»Ljudje ne govore dobrega o meni in jaz ne o njih.
Svoje ukaze dobivam v konaku in po njih se ravnam.
âemu naj dremljem, ako lahko spavam? Vsak na svoj
mlin vodo navraãa in vsaka ptica se s svojim kljunom
hrani in brani.«
»In vsak konj k sebi grebe seno. VaÏen in teÏak posel
ima‰. Konaku in narodu lahko koristi‰, ako hoãe‰ biti
vesten.«
»Dober konj tudi brez ostrog dva plota preskoãi.«
»Gotovo, gotovo.«
Zdajci se je zasli‰al iz sosednje sobe Bierkopfov hre-
‰ãeãi glas: »Sit pes tudi na zvezde laja. Hahaha!« Ker so
bile stene lesene, je gozdar ves pogovor sli‰al.
»Pa ne zalaja, dokler se mu ne stopi na rep,« je pikro
odgovoril Vilar.
Atif Sarajlija se je izma‰il in izvalil iz sobe tako ne-
okretno, kakor je bil pri‰el.
155
10.
T eden pozneje je Vilar jahal prvikrat v Tuzlo. Z njim

se je peljal Marko Krpica po Ïivila v han ob Spreãi.
Samojlo je Ïe od daleã videl voz in gospoda na konju,
zato je ‰el pred hi‰o naproti. Zaprhutal je s kaftanom,
zakrilil z rokama, rekoã, da ga veseli, ker ima opravka s
tak‰nim uglednim gospodom, ki se je mnogo uãil in ve,
kako se treba vesti z najodliãnej‰o gospodo in s prepro-
stim ljudstvom. Potem je pravil, kako so cene pri Ïivilih
padle, najbrÏ vsled vladnega pritiska na Ïitno borzo —
Vilar o tak‰nih stvareh ni imel pojma — in pa zaradi lan-
ske dobre letine v Ameriki. Zato zniÏa ceno Ïivil precej
za deset odstotkov. In prihodnji mesec pride novo zni-
Ïanje, ker tudi letos Ïita lepo kaÏejo. Vilar je priljudno
poslu‰ajoã vihal brk, se nasmihaval z blesteãimi oãmi in
kimal. Ves sreãen je bil, da mu je pri‰el Ïid tako radovo-
ljno v‰tric in se ni bilo treba niã pogajati. Tudi Ïivila, ki
jih je naloÏil, so bila vseskozi dobra, kakor je bilo dobrih
Ïe par dobav. »Tako mora vedno ostati, oãka Samojlo!«
je zabiãal Ïidu, ki je priskoãil in se zaklel pri vseh oãakih
in prerokih, da nobenemu drugemu ni delavska blaginja
tako na srcu kakor ba‰ njemu in da le on ustreÏe vsem
156
zahtevam brezpogojno in nesebiãno, ker delavec naj

Ïivi udobno in prihrani naj si kaj za stara leta. Kaftan bi
slekel in podaril delavcu-trpinu. Vilar se je ‰kodoÏeljno
in veselo muzal, ko je odpravljal hlapca z vozom nazaj,
videã, da Samojlo ni dodal ni ene zlatoglavke, ni pri-
maknil ne pol griÏljaja bifteka. Paã je podtaknil v hlap-
ãev Ïep stekleniãico Ïganja, pa ob tak‰no malenkost se
inÏenir ni maral obregniti. Najraj‰i bi se bil precej po-
vrnil na Konj-planino, sklical delavce in jim povedal o
svojih uspehih. No po njegovem poslovniku ga je klicala
dolÏnost naprej v Tuzlo po denarno zalogo in nekaj de-
narnih po‰iljatev so mu izroãili drvarji za po‰to.
Mujezini so z minaretov klicali Alahove vernike k
opoldanski molitvi, ko je po Saparijevi ulici prijahal v
Tuzlo. Pred kazinskim vrtom je stala gruãa ãastnikov, ki
so ga veselo pozdravili. Oni, s katerimi se je bil najbolj
seznanil, so ga. povabili, naj pride na obed v kazino. Pa
je raj‰i kosil pri Agularju, ker je bil ves pra‰en in znojen
in ga je utrudila dolga jeÏa. »Zveãer pridem v kazino,«
je obljubil.
Popoldne je ‰el na po‰to in v konak. Na‰teli so mu
kopo denarja, vrhutega pa ‰e kopico znamk. S tak‰nimi
kositarskimi znamkami je imel sitnosti pri drvarjih, ko
je prvikrat delil plaão; zabavljaje so jih sprejemali. Vsaka
znamka se je raãunala za 15 novãiãev, za vsak drugi dan
je moral drvar eno vzeti mesto denarja. Pri Samojlu je z
157
znamkami lahko kupil, kar je hotel, obleko ali pijaão. To

ugodnost je imel Ïid s kontraktom zajamãeno. »S temi
znamkami so drvarji navezani na liferanta, ki jim proda-
ja, kar hoãe,« je rekel Vilar, ko je bil pre‰tel zalogo. Ple-
‰asti uradnik, ki je imel z njim opravka, ga je debelo po-
gledal, kakor bi ga bilo osupnilo, da si upa ãlovek, ki je
‰e le pred dobrim tednom stopil v bosensko sluÏbo, Ïe
kritikovati. Namrdnil je usta, vzel pero ter ‰iroko sedel
k mizi, ãe‰: Brbljaj, kar hoãe‰, a jaz v sluÏbi ne smem.
Gredoã iz konaka, je na hodniku naletel na Hrena, ki
ga je pokaral, da ga zadnjiã niã ni posetil na domu, pa ga
je precej tudi opraviãil z besedami: »Posla si imel v ko-
naku in z gospodo v kazini — kaj pa! Malo si se vlaãil z
lepimi damami, z Ljubico, Katico, Kaliopo — tako da ni
ostalo niã ãasa zame.« MeÏe z desnim oãesom, je levo
uprl vanj, kakor bi mu hotel do kraja raziskati notra-
njost.
»V kazini sem gledal po tebi. Kaj ti nikoli ne gre‰ v
kazino?« je vpra‰al Vilar.
»Kadar moram, grem, pa se dolgoãasim pri tisti visoki
gospodi in komaj ãakam, da pridem zopet k svoji rodbi-
ni. Ve‰ kaj, ti mora‰ danes na moj dom. S pristnim cviã-
kom ti lahko posluÏim in morda bo ‰e kaj drugega. Bodi
do veãera moj gost, potem gre‰ ‰e vedno lahko v kazi-
no.«
158
»Tudi mene ne mika ba‰ v kazino, toda odno‰aji so

tak‰ni, da se moram pokazati.«
Hren je vedel Vilarja po pra‰ni, umazani in ozki uli-
ci, ki se je vila med dolgimi stenami lesene, ãrvive in
vegaste ograje. Nobena hi‰a ni stala tik ob ulici, paã pa
tu in tam lesena gospodarska poslopja; ãlove‰ka biva-
li‰ãa so bila pomaknjena proã od ceste ter so ji kazala
svoja hrbti‰ãa, doãim so bila proãelja obrnjena na vrte;
kar je gledalo oken na ulico, vsa so bila zamreÏena.
»V tej ulici prebivajo sami Turki in tu sem si najel sta-
novanje,« je rekel Hren, ko sta postala pred vrati, vde-
lanimi v ograjo.
»Kako se imenuje ta ulica?« je vpra‰al Vilar.
»Kaisersheimbova, po nekem generalu.«
»Kako si more domaãin zapomniti tak‰no ime?«
»Pst, pst! V Bosni ni dovoljena tak‰na kritika,« ga je
pouãil Hren.
Stopila sta na vrt. Pred njima je stala sredi sadnega
drevja ‰e dobro ohranjena zidana hi‰a. Na enem koncu
se je hi‰e ti‰ãala hladnica, na drugem raztrgano gumno
in hlev. Pod drevjem je rastla sveÏa trava, tu in tam po-
hojena in poleÏana. Polovico vrta so pokrivale gredice in
tori‰ãa, kjer je rastla razliãna zelenjava. No predno je
mogel Vilar vse razbrati, se je pojavila izza ogla Ïenska,
okrogloliãna, polnoudna in zdravobojna, s peharjem
polnim fiÏola v stroãju in kumar.
159
Hren je predstavljal. InÏenir se je priklonil in molel

prijetni Ïenski roko.
»Oh, gospod inÏenir, saj vam ne morem podati roke.
Glejte, kak‰na je! Delala sem na vrtu.«
»Niã ne de, gospa. Lepa je, k veãjemu ima ãastni znak
dela na sebi.« In Vilar je stisnil podano desnico. Zelo mu
je ugajalo njeno neprisiljeno, odkrito vedenje, njena
milozvoãna slovenska govorica mu je udarila v srce.
»Kaj pa delajo otroci?« je vpra‰al Hren, poloÏiv‰i roko
na njeno ramo.
»Mi‰ka spi, fanta se pa igrata poleg nje.«
Hren ji je nekaj po‰epetal, na kar je stopila v hi‰o. Po-
tem je razkazal gostu ves vrt. Za razpadajoãim hlevom
je bilo nekaj visoko ograjenega sveta; to je bil kurnjak,
kjer je brskalo in se kopalo v prahu vse polno perutni-
ne. V hi‰i je vedel gosta po vseh oddelkih. Pritliãje je bilo
nepriljudno, temno, z majhnimi okenci in razpraskanim
debelim zidovjem. Poleg prazne sobe sta se nahajali tu
dve shrambi. Na pragu ene je ãepela in straÏila velika
maãka. Skripajoãe lesene stopnice, ne vzidane, ampak
prosto poloÏene, so drÏale iz veÏe v prvo nadstropje, ki
je bilo ‰ir‰e nego pritliãje. Tu je bilo vse svetlo, vse v ve-
likih oknih, s katerih je bilo sneto leseno omreÏje. Dve
peãici, kakor dva na vrhu prisekana stoÏca, sestavljeni iz
samih glinastih lonãkov, sta pozimi greli zraãni sobi,
sprejemnico in spalnico. Na masivnem podzidju pritliã-
160
ja so stali komaj za ped debeli zidovi prvega nadstrop-

ja; pozimi jih je bilo treba prepreãi z bosenskimi prepro-
gami iz kozje volne, da so drÏali toploto. Poleg peci v
spalnici se je nahajal z gladkimi deskami oddeljen pro-
stor, podoben ‰iroki omari. »Kopali‰ãe za tur‰ko bulo, a
zdaj shramba za obleko,« je razlagal Hren. Pohi‰tvo je
bilo mimo posteljne oprave preprosto, pa liãno. V tistih
ãasih oblast ni rada videla, ãe je za uradnikom ali ãast-
nikom ‰la njegova rodbina v zasedene deÏele, prevozni-
ne za rodbinske ãlane in za prtljago ni plaãevala, pre-
vozni podjetniki pohi‰tva niso prevaÏali, zato se je mo-
ral onkraj Save vsak zadovoljiti s tem, kar je dobil na
mestu in kar je izumila njegova glava. Hren si je napravil
in nabavil toliko pohi‰tva, kolikor ga je trebalo. V vsaki
sobi je stala zofa, ki je priãala o iznajdljivosti in praktiã-
nosti obeh zakonskih. On ju je zbil iz dveh starih zabo-
jev, ona ju je natrpala s senom in prevlekla z zelenka-
stim pli‰em. Prav tako enostavno sta bili zgrajeni noã-
ni omarici in umivalnik: navadni zabojãki z zelenkasti-
mi zastorci in prevlekami. Obe hi‰ni omari je v davnih
ãasih izgotovil soliden tur‰ki mizar in ju ozalj‰al z ara-
beskami; Hren ju je kupil od uradnika, ki so ga pognali
iz Bosne, ker je hotel preveã okupirati zase in se po ne-
previdnosti dal zasaãiti; veliãavo in resno sta stali ob
steni posteljama nasproti, kakor bi nadzorovali vse os-
talo pohi‰tvo.
161
»Gospod inÏenir, zdaj poglejte pa ‰e v na‰o otro‰ko

sobo,« je zaÏgolela gospa Hrenova, vesela, da je gost ne-
prestano hvalil njeno stanovanje. ·li so preko lesenega
mostovÏa, ãigar tla so se svetila v sveÏi belini, ter stopi-
li v majhno sobo, kjer je dihalo in soplo troje otrok. Na-
stopili so tisti mehki in blazeni trenotki Ïivljenja, ko
star‰i v radosti in sreãi iztegujejo roke k otrokom in
otroci k njim, ko se zde roditeljske dolÏnosti ‰e lahke in
pretemni eblaki sebiãnosti ‰e niso padli na otro‰ki uda-
na srca.
»Glej, prijatelj, mojo drobnjav! Ta je moj Mirko, naj-
starej‰i; on bo nekoã ‰kof, pravi Minka,« in Hren je pri-
jel vitkega deãka za glavo ter ga pritisnil k svojemu ko-
lenu. »Zato preide rodoplod na tegale Stanka« — Hren
je mlaj‰ega krepkej‰ega deãka prijel za neÏno u‰esce —
»in ona v zibelki je za nameãek, devica Nata‰a, moja
najmlaj‰a pritiklina. Zaradi malenkostnih razmer in
obsegov jo imenujemo Mi‰ka. No, prvovrstna krasotica
je moja Mi‰ka.« Hrenovka je dvignila to prvovrstno kra-
sotico, ki je z noskom strastno zaãela riti v materine gru-
di. Mati je srameÏljivo stopila k oknu. »Kak‰na imena je
izbrala temu drobiÏu! Pa ime je prazen zvok, glavna
stvar je, da mi ostane golazen krepka in zdrava.«
»Krasno deco ima‰, prijatelj,« je pohvalil Vilar in,
skloniv‰i se k deãkoma, je vsakega pogladil, poboÏal in
na lahno v‰ãipnil v roÏnata liãica.
162
Gospodinja je prinesla vina, kruha, sira in klobas ter

prisedla na zofo.
»Najprvo kruha in soli, gospod inÏenir — po slovan-
skem obiãaju,« je rekla.
»Vidi‰, kak‰na Slovanka je? Uh, ta bo vzgojila otroke,
ki kdaj ‰e prebrnejo nepobolj‰ljivo vlado in kar je v so-
se‰ãini.«
»Ti se norãuje‰, ali jaz ti povem, da so otroci moji in
jih vzgojim po svojih nazorih. âe ostanemo v Bosni, na-
uãe se hrvatskega oziroma srbskega jezika v ‰oli in pri
drugih otrocih, pri meni pa slovenskega. Ta dva jezika se
morata v njih du‰ah svetiti na prvem mestu, njih srca
glas bo govoril v teh jezikih.«
»Drr-drr — kaj pa nem‰ãina?« Hren je priprl desno
oko in pomembno zrl na Vilarja.
»âe bo treba, naj se je uãita toliko, da zado‰ãa za
vsakdanji kruh in za vse tisto, kar s srcem nima opravi-
ti.« Gospa je ponudila inÏenirju od vsega, kar je bilo na
mizi. Segli so po jedilih in pijaãi.
Hren je mnogo govoril, najveã o svoji preteklosti. Pra-
vil je, v kak‰ni rev‰ãini je ‰tudiral par razredov na ljub-
ljanski realki, kako so ga pustili skopi domaãi ljudje na
smodi‰ãu prav takrat, ko je bil dobil veselje do uãenja,
kako je postal trgovski pomoãnik in pri‰el kmalu po
okupaciji v Bosno za davãnega praktikanta.
163
Gospa je vpra‰ala inÏenirja, ãe mu je kaj dolgãas v

gozdu, na kar je zaãel hvaliti veliãastvo svojih pragoz-
dov. Za‰el je na svojo administracijo in povedal, kako se
mu je posreãilo, zniÏati ceno za delavsko hrano. In kon-
ãal je: »·e nekaj moram odpraviti — tiste znamke, ki jih
dobivajo delavci mesto denarja, da z njimi kupujejo pri
zaloÏniku.«
»To je ogrski sistem, tako ravnajo ogrski Ïidi z delavci.
Tega ne odpravi‰ izlepa.«
»Z novo pogodbo morda vendar pojde. Kontrakt z
Ïidom izteãe prihodnje leto. Jaz sem proti korupciji v
velikem in malem.«
»Bog ti pomagaj, ako se bo‰ pri nas zaganjal vanjo. —
Oprosti, prijatelj, da se ob takozvane razmere ne zade-
vam rad. Dasi stoji hi‰a sredi vrta in smo na samem,
imajo stene vendar u‰esa. Bil je tu sodni uradnik, ki je
zaãel javno kritikovati to in ono, ali so ga kmalu spravili
preko Save. Tu je najpametneje: prst na usta kakor sv.
Janez Nepomuãan.«
»Jaz se ne bojim stenskih u‰es in kadar vidim nasilje,
ne morem molãati.«
»Tebi je lahko, France. Z inÏenirskim znanjem so ti
odprti vsi deli sveta, prav kakor duhovniku, ki bere
ma‰o lahko sredi Afrike. Na Balkanu merijo Ïeleznice
vzdolÏ in poãez in nastavljajo inÏenirje iz vseh kotov
Evrope.«
164
»Kakor bi bil vzel to misel iz mojih moÏgan. Menim,

da mi bo Konj-planina le kratka postojanka.«
»Vidi‰, ti si svoboden na vse strani, a jaz sem privezan
morda za vse Ïive dni na to svojo sluÏbo, zato hvalim
vse, kar vidim. Je Ïena, so otroci — glej, to mi stoji noã
in dan pred oãmi.«
»Tato,« je viknil zdajci Mirko iz kota, »Stanko pa ‰e
ne ve, zakaj je ura —«
»Mu pa ti povej!« je malomarno odgovoril Hren.
»Znaj, ura je zato, da se nanjo pogleda,« je lepetal
deãek.
Gospa je vpra‰ala, ãe je mnogo divjaãine na Konj-
planini. Vilar se je spomnil Katice, se nasmehnil in prit-
rdil, da so medvedje, volkovi in — divji pra‰iãi.
»Onda pijmo na medvedovo koÏo,« se je vme‰al
Hren. »Na koÏo prvega medveda, ki ga poãi‰, se naro-
ãim jaz. Minkec me vedno nadleguje, naj kupim med-
vedjo koÏo za predlogo k postelji.«
»Glejte, kako je na‰e stanovanje preprosto. Ni enega
paradnega komada nimamo.«
»Kaj pa otroci? Ali niso najlep‰i okrasek vsake rodbin-
ske sobe?« je rekel Vilar.
Gospa je svoji prvovrstni krasotici poljubila usteca,
gospodar je pohvalil svoje stanovanje ter povedal, da je
najel hi‰o z vrtom vred za majhno od‰kodnino od age,
ki upravlja premoÏenje bega, izseliv‰ega se v Anatolijo.
165
»Se li moãno sele Turki?«

»Dosti jih je pobralo ‰ila in kopita. Kje bi dobili vsi
uradniki in ãastniki prostora, da se nam niso ognili Tur-
ki!«
»âudno. BeÏe pred ·vabo noter dol za Carigrad.
Kak‰na malodu‰nost je to, da beÏe in prepuste rodno
zemljo kolonistom, ki jo dobe zastonj. Vsi protesti, ki jih
po‰iljajo iz tujine proti zasedbi, ne zaleÏejo niã — kakor
bi skozi steklo lizal med. Doma naj bi ostali, iz rodne
zemlje naj bi pili moã. S ãim veãjo moãjo polaga‰ vanjo,
tem veãjo moã ti vraãa. Kdor bo imel v Bosni silnej‰i
vpliv na rodovitno grudo, tisti bo vladal. Vselej prema-
ga silnej‰i vpliv. Oni, ki se selijo v inozemstvo, delajo v
pogubo domovine in na roko onim, ki jo hoãejo porobi-
ti.«
Hrenov obraz se je omraãil, ker mu ni ugajalo Vilar-
jevo modrovanje; poslu‰al ga je odprtih ust, sukal in po-
drgetaval je z glavo, naposled je odgovoril: »Najbolj‰e
bo, ako gredo vsi Bo‰njaki iz deÏele in mi naselimo sem
na‰e ljudi.«
Slabo je naletel pri inÏenirju. »Hvala za te na‰e ljudi,
ki stoje v ‰vabski sluÏbi. Slovenec in âeh prideta sem, da
sluÏita germanizaciji, a najveãji ·vaba je Poljak, ker se
najbolj sili, da bi vr‰il nem‰ko ritje proti vzhodu in
jugu.«
166
»Gospod inÏenir govori ãisto resnico,« je rekla gospa

Hrenova, »ti ljudje, ki se shajajo vsak veãer v kazini, niso
sposobni, da bi ‰irili kulturo, ker je sami nimajo. Mar-
sikak‰en odstavãek bi lahko povedala o njih vedenju, pa
raj‰i molãim.«
Hren jo je debelo pogledal. »Prav ima‰, Minkec, da
molãi‰. Saj dolgo ne bo‰.« Potem je prijel za kozarec in
napil gostu, meneã, da s tem prepreãi nevarne politiãne
pogovore.
Toda Vilar je bil na svojem tiru ter je hotel govoriti.
Hren pa je vstal, da gre vun.
Vilar je ostal sam, ker gospa se je opraviãila, da mora
previti Mi‰ko, ter stopila v sosedno sobo. Pusto mu je
bilo v mislih vsled razgretih besed, ki jih je govoril v
veter. Dve podstavki sta mogoãi — tako je premi‰ljeval:
ali so bosenske razmere res tako zmedene in krute, da
je nevarno, javno izpregovoriti o njih, ali je pa ta Hren
brez vzroka pla‰ljivec prve vrste. Odlomimo od vsake
podstavke drobec, pa dobimo razmere, kakr‰ne so po-
vsod: uprava samopa‰na, uradniki bojazljivi in sebiãni
— oboje je povsod tako.
»Tata so rekli — so rekli —« je za‰ãebetal zdajci Stan-
kov tanki glasek. Sedeã na tleh, je deãek dvignil svetlo-
laso glavico proti tujcu, raz‰iril oãi, odprl usteca ter po-
vedal, pa precej je na‰obil ustnici, ker ni hotela misel do
kraja na dan.
167
»No kaj so rekli tata, povej, Stanko!« je milo povzbu-

dil Vilar. Deãek se je posmejal tujemu ãloveku in svoji
neizraÏeni misli ter se povalil na podnice.
Tedaj je Mirko pomogel bratãevi domi‰ljiji. »Tata so
rekli, da kupijo tak‰no uro, kakr‰no imajo pri Grgiçevih
— s kukavico.« I on se je zavalil k bratcu na tla.
Vilar je zaãutil, kakor Ïe veãkrat po dovr‰enem viso-
ko‰olskem uãenju, da nekaj pogre‰a, da njegovo Ïivlje-
nje ni prav uravnano, da mu nedostaje druÏice in srãka-
nih otro‰kih obrazov. Ta obãutek je priplaval na povr‰je,
priplaval iz morja misli in pognal vse drugo nazaj v
morje nazavestnosti: skrhala se je za hip narodna misel,
propadel ãut usmiljenja, otemnel je celo nagon in am-
bicija do neumornega dela, kadar je zaãel sanjati o rod-
binski sreãi. Plavale so te sanje vrhu morja, vse je cvetelo
v njih, obetale so obilo sadja za vso dobo do konca dni.
Oklepal se je teh sanj, dokler mu niso u‰le v vrveÏu za-
motanega du‰evnega delovanja. Tako se mu je zgodilo
mnogokrat, a tisti veãer ga Ïelje po rodbinski sreãi niso
zapustile. Nalezel se jih je bil pri Hrenovih.
Ko se je povrnil gospodar in precej za njim njegova
soproga brez Mi‰ke, se jima je prijazno nasmejal. Poz-
nal je, da s temi sreãnimi ljudmi ni treba govoriti o po-
litiki; ti so se ukerili kraj korita, za nobeno ceno ga ne
zapuste; bob bi metal v steno, kdor bi jih spravljal proã,
in pregre‰il bi se tisti, ki bi jim kalil mir. Z meni‰kim kla-
168
tivitezom Jovico bo govoril o politiki, v grabeÏljivega

Bierkopfa in v varalico Samojla se bo zaganjal, po‰te-
njaka Hrena bo pustil na miru.
»Resniãno ti povem, prijatelj, da ti zavidam v tvoji
rodbinski sreãi,« je povzel Vilar.
»Pa se i ti oÏeni, bo‰ Ïe videl,« je govoril malomarno
Hren, trpajoã pipo. »Hoãe‰ li pipo, France?«
»Hvala! Z gospejnim dovoljenjem si naÏgem svalãi-
co.«
Gospodinja je postavila na mizo pepelnjak.
»Ba‰ slabo se mi ne godi,« je pravil Hren, ko je bil pri-
sedel, »v volni se pa tudi ne valjam. Otrok bo preveã.
Trije so Ïe tu in ‰tevilka ãetrta —« Pridurnil je oko in se
namuznil proti Ïeni. Ta ga je oplazila z brisalko, potem
pa ‰e okrcala s primernimi besedami.
Vilar je dolgo ostal pri Hrenovih, a ni se dolgoãasil.
Udobno je sedel na zofi, smehljajoã se je poslu‰al za-
konsko dvojico, ki se je nadalje prerekala, da bi zabavala
njega, gosta, prerekala tako, da je iz vsake nagajive be-
sede vrela topla ljubezen.
V sobi se je zaãelo mraãiti. Gospodinja je vstala, da
priÏge luã. Tudi Vilar je vstal ter pogledal na uro. »Reãi
moram, da je zelo prijetno pri vas. V kazini med unifor-
mami mi ne bo tako. Pa ãlovek mora.«
»Le ‰e pridite, gospod inÏenir, ako vam ugaja pri
nas,« je rekla gospa.
169
»France, vsak dan si nam mil in drag. Ne pozabi nas!«

je rekel Hren.
Vilar se je poslovil. Zakonska sta ga spremila do vrt-
ne ograje.
170
11.
G redoã v kazinsko dvorano, je premi‰ljeval o za-

konski sreãi, kakr‰no je videl pri Hrenovih. ,To bi
bilo kaj drugega, ko bi na ãloveka pod Konj-planino
gledale tak‰ne mehke, svetle in umne Minkine oãi! Po-
zabil bi na vse sitnosti, na Bierkopfa in na paznika. In
otroci bi morali biti, ko me moje srce tako zelo vleãe k
njim. OÏeniti se bo treba, France!’ Tako je govoril sam
v sebi. Ni mu ugajalo, da se nocoj v kazini ni nahajala
nobena dama. Bil je mo‰ki veãer, dame so bile izkljuãe-
ne, ker so mo‰ki hoteli vsak teden enkrat biti sami, da
svobobno lahko govore in — kvantajo.
Ko ga je brigadir zagledal pri vratih, ga je poklical k
sebi. »Nekaj bi vas poprosil, gospod inÏenir,« je govoril
general in mu ponudil stol kraj sebe. »V pravem ãasu ste
pri‰li v na‰ kraj. Rad bi imel ãez Jalo trden most na Golo
Brdo. Îe dva so mi postavili moji pionirji, pa oba je vzel
vrag, oziroma odnesla voda. Tako je, ako se mojster-
skaza loti dela, ki se ga ni uãil. ·koda denarja. Da vam na
kratko povem: pisal sem v Sarajevo, da mi nakaÏejo de-
narja, gotovo bodo ugodili. Ko se to zgodi, dam napeljat
lesa in kamenja, potem zaãnem graditi. Vas pa prosim,
171
da sodelujete pri tej stavbi. Gospod naãelnik je bil tako

prijazen in mi je vas dal na razpolago za to obãekorist-
no delo. Kaj ne?« General je prenesel svoje medle oãi od
Vilarja na pl. Pesterja, ki je pazno poslu‰al in leno kimal.
»Gospod inÏenir, to je ãastni posel, ki vas ãaka,« je
rekel naãelnik. »Ker visoka voja‰ka oblast Ïeli va‰ega
sodelovanja, sem precej obljubil. Menim, da ne bo na
kvar va‰emu poslovanju pri delavski koloniji, ako tudi
mesec ali dva ostanete v mestu. Tiste administrativne
posle oddaste za ta ãas gozdarju Bierkopfu«.
»O, âumurpa‰a je po‰ten in delaven ãlovek, on vse
sam opravi,« je z mehkozveneãim glasom rekel mlad
nadporoãnik, ki je sedel pri tisti mizi generalu naspro-
ti. Njegove prijetne oãi so se izzivalno uprle na Vilarja.
Ker se ta ni spomnil, da bi bil Ïe kdaj videl tega nadpo-
roãnika, je hitro vstal, pomolil desnico ãez mizo in se
predstavil. Oni se je urno odzval ter se imenoval: »Pl.
Merks, brigadni adjutant. Me zelo veseli!« Potem je
sladko pristavil: »Tu so tak‰ne ãudne razmere, da mora-
mo vojaki in civilisti delati z roko v roko.«
»Posebne razmere, izjemno stanje,« je potrdil gene-
ral. »Menim, da delo ne bo trajalo tako dolgo; temelja za
most bosta kmalu postavljena in to je glavna stvar; vse
drugo zma‰ijo pionirji sami. Tu v Bosni mora biti ãlovek
vse: zidar, tesar, uãitelj in ne vem, kaj ‰e vse.«
»Profos,« je maliciozno pristavil naãelnik.
172
»Tudi to,« je potrdil general, nekoliko izbegan, zakaj

naãelnik mu je z ono besedo oãital, da se vse preveã bavi
z zdravstvenimi razmerami v jetni‰nici, ki je bila za vo-
jake in civiliste pod eno streho. Obrnil se je zopet k Vi-
larju: »Sicer se mi pa zdi, da vam bo prijetneje bivati v
mestu nego zunaj v gozdni pu‰ãavi.«
»Prijatelj sem prirode, zato pu‰ãobe v gozdu ne po-
znam. Posebno v tem ãasu ne, gospod general.«
»Kaj ne, kak‰na bujna vegetacija, prav tropiãna.«
»Saj je lahko, ko je deÏela tako oblagodarjena z vodo.
Vse kaj drugega nego kamenita Hercegovina,« je izpo-
polnil generala njegov adjutant.
»Kadar zaãnemo z mostom, vam pravoãasno sporo-
ãim. Ali vam je prav?«
»Prav, gospod general.« Ljubil je gozd, samoto, a rad
bo tem visokim ljudem pokazal, kaj ume, da ni samo
‰tevilãni vrabec.
Poleg generala je sedel star polkovnik s ple‰o do tilni-
ka, njemu nasproti pa stotnik Hvalibogovski. Prvi je
obrnjen h generalu udano gledal na njegovi ustnici; ka-
zalo se je, da skromno priãakuje ãasa, ko pride tudi on
do besede; drugi je, pod pazduhama zataknjenih rok,
nagubanãen in skrãen, sedel globoko v stolu ter strmel
na mizo. V generalovi navzoãnosti je bil vselej zami‰ljen
in nem kakor tur‰ki hadÏija, kadar premi‰ljuje o svoji
poti v Meko.
173
Pl. Pester je zaãel govoriti, kak‰en blagoslov so za de-

Ïelo mostovi in dobre ceste, kako se dvigajo mesta. Ge-
neral se je hitro vnel za blagoslov cest, mostov in Ïelez-
nic, ker se po njih vojne kolone lahko pomikajo naprej,
glede mest pa je omenil, da si dosedaj ‰e noben Bo‰njak
ni postavil v mestu nove hi‰e, podirajo in zidajo le tuj-
ci, ki so se polastili veãje trgovine.
»Treba bo, da se kaj stori za mase ljudstva, da se gra-
dijo ‰ole, se dvigne Ïivinoreja, poljedestvo, domaãa obrt
ter omeji izseljevanje. Z davãnim vijakom ne pritegne-
mo ljudstva nase. SovraÏi nas, ogiblje se nas in na‰ih
prireditev.«
Vilar je kimal, ker visoka oseba se je izraÏala skoraj
tako kakor agitator Jovica.
Naãelnik je topo strmel v mizo, ker ni mu bila po
godu kritika, ki je merila proti vladajoãemu sistemu, v
katerem se je sam izvrstno poãutil. Sploh ni mogel
sli‰ati besede ,tujec’ od osebe, ki sama ni bila doma v
Bosni, pa Ïe celo ne. Zdela se mu je oskrunitev njegove-
ga visokega poklica. Vedel je, da tiãi v generalu nekaj
antisemita in da razumeva pod tujci priseljene Ïide, ki
so vzeli v Bosni trgovino v roke in postavljajo hi‰e, vedel
je, da general sovraÏi posebno one Ïidovske tujce, ki so
se vtihotapili v bosenske urade in se tam po pa‰evsko
vedejo. Ker mu je bilo pa tudi znano, da so v generala
nekaj z Dunaja podregnili in se Ïe pripravlja na dosto-
174
jen odhod v zasluÏeni pokoj, ga ni mnogo uvaÏeval in se

je vãasi osmelil k ugovoru. »Najprej je treba ljudstvo na-
vaditi na‰ega reda, da spo‰tuje na‰e naprave, da razume
na‰e intencije,« je rekel.
General se je lahno posmejal in tega smehljaja se je
navzelo troje lic: pl. Merks, polkovnik in Hvalibogovski.
»Na‰e intencije morajo biti tak‰ne, da bo imelo domaãe
ljudstvo kaj prida od njih. Po mojih nazorih bi se moralo
15 ali 20 let po zasedbi na kakr‰ensibodi naãin oceniti
ljudsko blagostanje. Namreã dognati bi se moralo, ko-
liko ima deÏela veã Ïivine, veã denarja v denarnih za-
vodih, Ïive li domaãi ljudje bolje nego prej, se li poÏlaht-
njuje ãlove‰ko pleme, koliko se veã pridela. Nam, ki smo
se sem priselili, se godi tu prav dobro, doãim blagosta-
nje domaãinov pada. Kaj pomagajo po mestih lepe uli-
ce, nove zgradbe, ‰etali‰ãa in igrali‰ãa, ãe pa narod sam
niãesar nima od tega.«
Pl. Merks je komaj vidno pritrdil z glavo, dasi je bil
popolnoma nasprotnih nazorov.
»Dovolite, gospod general, moje mnenje je pa to, da
moramo poprej dvigniti mesta, in iz mest se bo kultura
‰irila tudi na kmete,« je povzel naãelnik.
»Ako doãakamo. Sicer pa mestna kultura ni za kme-
te. Ni vse za vse.«
»Îal, da treba trmastemu narodu vsiljevati to, kar mu
je koristno.«
175
General se je uprl z rokama ob bok ter se nagnil na

stran, bodisi da je markiral kak‰no notranjo bolezen,
bodisi da se je hotel oddaljiti od nepriljubljenega naãel-
nika. Vselej mu je bilo Ïal, kadar je v njegovi navzoãno-
sti za‰el v pogovoru na politiãno polje, ker je imel tega
zoprnika na sumu, da vohuni in ovaja v Sarajevo in je
kriv, da na Dunaju niso zadovoljni z njim in mu oãita-
jo zavoÏene razmere v tuzlanskem okraju.
Tedaj je pri‰el v dvorano Bajiç. Preden je ‰el k svoji
mizi, kjer sta sedela Mik in Buzduga, se je globoko pri-
klonil generalu in naãelniku. General je vpra‰al Vilarja,
kdaj se je sprijateljil z Bajiçem. Ko je bil vse zvedel, je
rekel: »Bajiç je spo‰tovanja vreden ãlovek, zlata du‰a,
kavalir brez hibe in bojazni, znaãaj iz kovine.« Obmolk-
nil je, segel po vinu in si nalil. Za hip je pomislil, kako bi
‰e povzdignil komisarja in s tem poniÏal naãelnika, ki je
ves pozoren s kazalcem grebel drobtine po mizi ter jih
spravljal na kupãek. General je nadaljeval: »·koda zanj,
da je zapustil voja‰ko kariero. Tak‰en odkrit, brezma-
deÏen ãlovek, ki lahko vsakemu naravnost pogleda v oãi
—« Odpil je in pritrknil z glavo, bodisi temu, kar je po-
vedal, bodisi dobroti vina.
»Po‰tenjak je in priden,« je povzel naãelnik z glasom,
ki se mu je malone zadu‰il v grlu. »Prorokujem mu lepo
bodoãnost v bosenski sluÏbi.« Pogledal je daleã tja po
dvorani v nasprotni kot, kjer je visela stenska ura. — Dal
176
Bog, da bi ta nadleÏni ãlovek Ïe kmalu zapustil kazinsko

druÏbo! — si je mislil.
Generalu se je zdel mladi inÏenir simpatiãen, zato je
rad govoril z njim. Zaãel je o razmerah pod Konj-plani-
no, kak‰ne dobiãke dela vlada v gozdih, povedal je, kam
gre les, vpra‰al, koliko je zdaj delavcev. Omenil je tudi
visoke dnine, ki jih _obivajo drvarji. Vilarju se je zdelo
priliãno povedati, da so drvarji s hrano nezadovoljni in
kako se mu je posreãilo zniÏati njeno ceno. General ga
je pohvalil, toda objavil je svoj strah pred socializmom.
Rekel je, da je dandanes vsa ãlove‰ka delavnost prepo-
jena z individualnim in kolektivnim egoizmom, da vsi
na‰i prepiri in boji izvirajo iz sebiãnosti in kako se tre-
ba pobriniti, da se te neznosne razmere re‰ijo v vses-
transko zadovoljnost. Ljudstvo — tako je razlagal — ima
le malo prida od vsega tega, kar ustvarja silno razvita
produkcija, vsa bogastva se stekajo v roke posameznih
bogatinov, ki edini imajo sredstva za udobno Ïivljenje in
za nabavo vseh teh mnogovrstnih razko‰nih, a nepo-
trebnih predmetov, ki jih izdeluje obrt, doãim delav-
skim vrstam vãasi nedostaje najpotrebnej‰ih Ïivil. Bo-
gastvo pritiska na revne sloje, ki se pri tem ‰e neznan-
sko mnoÏe, pod pritiskom se rodi odpor proletariata, se
rodi agitacija proti sedanjim uredbam in razmeram,
kakor gobe po deÏju, rastejo bojevite organizacije soci-
alizma, katerih skrajnji program je anarhizem, ki se za-
177
ganja ob temelje drÏavnega in druÏabnega ustroja, ãe-

mur se zopet konservatizem protivi na vseh ãrtah.
Pri teh izvajanjih je pl. Merks neprestano in udano ki-
mal z glavo; gledal je na svoj fini noÏiã, ki ga je vrtel v ro-
kah, a vãasi se je za hip prav otro‰ki milobno zazrl v ge-
neralove vodene oãi.
»Ta socialni boj — je zakljuãil general — je nevarnej‰i
nego vsi politiãni in narodnostni boji skupaj, ker ima
svoj izvir v Ïelodcu.« Pri teh besedah se je govornik stre-
sel, kakor da ga je nekaj piãilo v notranjosti. PoloÏil je
roko na trebuh in vzdihnil. Potem se je ozrl po omizju in
namignil polkovnemu zdravniku Kapsu, tistemu, ki je
hodil v han ob Spreãi poku‰at Samojlova Ïivila. Raps je
precej prihitel in se sklonil k brigadirjevi glavi. Zaãel se
je med njima tajen ‰epet, iz kalerega ni bilo niã sli‰ati
nego par medicinskih besed.
General je bil dobra du‰a po‰tenih nazorov. Domaãi-
nov ni preziral, a nemirneÏe in hajduke je pestil z ne-
izprosno strogostjo in praviãnostjo.
Staremu polkovniku, ki je nadome‰ãal brigadirja, ka-
dar je bil ta odsoten ali bolan, se je zdelo umestno, na-
daljevati pogovor v zapoãeti smeri. »Da —« je povzel z
moãnim glasom, »naj reãejo vsi ti kvaritelji drÏave, kar
hoãejo, eno je jasno kakor beli dan in stoji kakor pribi-
to: dokler bo vojska moãna, dobro urejena, preskrblje-
178
na z vsem, kar treba, se nam ni treba bati prevrata na

slab‰e, ne v politiãnem ne v socialnem oziru.«
»V tvojem taboru je Avstrija! — je zapel na‰ najveãji
pesnik oãetu Radeckemu,« je poudaril adjutant, ki se je
rad izraÏal pesni‰ki.
»To je deloma istina,« je prisiljeno rekel Vilar. »Ven-
dar pa je treba gledati tudi na ono ljudstvo, ki z delom
vzdrÏuje drÏavo in vojsko, ki se sama ne more. Obubo-
Ïano ljudstvo teÏe skrbi za voja‰ke potreb‰ãine nego bo-
gato.«
»Saj ljudstvo ni uboÏno,« je oÏivel stotnik Hvalibo-
govski, »ne v Avstriji pa tudi v Bosni ne. Le poglejmo
Bo‰njake, kadar ple‰ejo kolo! Koliko nosijo njih zcnske
zlatega denarja na fesu, na vratu in na prsih! In v Avstriji
potipajte mlado kmetsko ali delavsko Ïensko za jopo, za
krilo, pretipajte blago njene obleke in precej uvidite, za-
kaj se jih ne drÏi denar. Ljudje Ïive sedaj bogato, raz-
ko‰no, ‰iroko in potratno. Odtod pride rev‰ãina, ako se
res nahaja kje. Gospoda moja, sluÏeã v na‰ih alpskih de-
Ïelah, sem spoznal, koliko zapravijo tam ob nedeljah po
nepotrebnem denarja za zabave, s katerih neso pozno v
jutru krvave glave domov. Jaz bi Ïe zaãepil njih razpo-
sajenost —«
»Z lonãenimi klobuki — a?« je s sarkazmom vpra‰al
naãelnik.
179
»V Avstriji lahko ‰e nosijo takozvana voja‰ka breme-

na,« je menil pl. Merks, avtomatski gibaje misli polno
glavo.
»Kak‰na bremena so pa to — moj Bog!« je zavpil pol-
kovnik in udaril ob mizo. »Vse, kar skopi davkoplaãeva-
lec od‰teje za voja‰ke potreb‰ãine, gre nazaj k skopemu
davkoplaãevalcu, ves denar mu damo nazaj, ker ne
jemo suhega. Voja‰tvo je — kako bi rekel — potrebni
pospe‰evalec hitrega denarnega prometa. Kaj pa bi nas-
talo, ko bi se res izvr‰ilo razoroÏenje, po katerem vpijejo
nerazsodni ljudje? Kam naj pa damo nad dvajset tisoã
aktivnih ãastnikov in kam naj spravijo skrbni star‰i to-
liko nadobudnih sinov, ko bi ne bilo tega odtoka?«
Vilar je z nasmehom v oãeh gledal v polkovnika in s
tem razodel, da se ne strinja z njegovo logiko.
»E-e — morali bi ta stan ustvariti, ko bi Ïe ne bil ust-
varjen,« je zaresno privrgel pl. Merks in se samozavest-
no vzravnal na stolu. Trdil je, da je voja‰tvo lijak, skozi
katerega se lije kultura v narode.
Vilar je ostrmel ob tej trditvi. In utemeljeval je nas-
protno mnenje, namreã da ‰irijo vojaki in delavci, ki se
vraãajo iz Amerike in Pruske, samo potratnost, razuz-
danost in spolne bolezni med poljedelsko ljudstvo, ki je
Ïivelo ‰e pred petdesetimi leti kolikortoliko v patriarhal-
nih razmerah.
180
»O, to je Ïe preveã, gospod inÏenir!« se je razburil

polkovnik. »Vi imate prav izprevrnjene in zavite nazo-
re o stvareh — oprostite! Iz stanu, kjer hodi ãlovek raz-
capan in skoraj vedno laãen, naj se trosi potratnost v
ljudstvo? Prav nasprotno je res: vojak prinese domov
smisel za red, varãnost in ãistoto. Tak‰ne voja‰tvu nepri-
jazne nazore raz‰irja socialno demokratska stranka.«
»Dovolite, gospod polkovnik — sam sem rezervni
ãastnik, torej nisem sovraÏnik voja‰tva. Kot misleã ãlo-
vek se poglabljam v vse nazore: v voja‰ke, delavske, du-
hovni‰ke. V vsakem sem na‰el drobec resnice. Odloãnih
predsodkov nimam o nobenem, ker se tako najlaÏe og-
nem zmoti. Le kar se tiãe mojih delavcev, stojim zaradi
njih hrane na njih strani in jim hoãem pomagati.«
»Jasno je, da prodirajo nevarne socialne ideje Ïe tudi
v vojsko,« je rekel Hvalibogovski. »DrÏava bo morala
raãunati s tem.«
»Vse vun iz vojske, kar se ne strinja z na‰imi nazori,«
je pristavil pl. Merks in sukajoã si svetle brãice, je zade-
klamiral: »Wer ’s nicht edel und nobel treibt, lieber weit
von dem Handwerk bleibt.«
Vilar se je posmejal. »Tako je zapisal pesnik Schiller.
Toda vse ni za vse. Naj pa poizkusi katerikoli poveljnik
po hodnikih voja‰nice razobesiti tablice z onimi Schil-
lerjevimi besedami — kaj stavim, da mu uideta v eni uri
dve tretjini polka domov!«
181
»To je pa res. Hahaha!« se je zakrohotal polkovnik,

ker presedala mu je adjutantova uãenost sploh, poseb-
no pa ‰e pesni‰ka, in dobro se mu je zdelo, ãe ga je kdo
zavrnil.
Pl. Merks je osato pogledal na Vilarja. Gospodje bi bili
pri‰li morda do kak‰nih resnih nasprotij, no takrat je bil
konãal general svoje posvetovanje s polkovnim zdravni-
kom. Vstal je ter podal polkovniku roko v znamenje, da
odhaja. Vilarja je odlikoval s tem, da mu je odhajaje po-
loÏil roko na ramo, rekoã: »Pri tem ostane!« — na kar je
inÏenir globoko naklonil glavo. Po dvorani je zavr‰elo.
Ob premikanju in ‰kripanju slolov je vsa druÏba vstala.
Vilar se je priklonil moÏem, s katerimi je bil besediãil;
vleklo ga je k Bajiçevi mizi.
»Ta inÏenir nam s svojimi nevarnimi nazori ‰e pobuni
delavce na Konj-planini,« je rekel naãelnik, ki mu je od-
leglo po odhodu sitnega generala.
»Mlada kri, ki ne premisli, kaj govori,« je pristavil pol-
kovnik.
V dvorani so stale ob stranskih stenah liãne s ‰ahov-
nicami opremljene ali z zelenimi prtiãi prevleãene mizi-
ce. Tja je sedla veãina gospodov in se zatopila v ‰ah ali
v karte. Tisti mo‰ki veãer se je slabo obnesel; zaradi ne-
znosne sopare je izostalo obiãajno petje veã ali manj
umazanih kupletov. Vilar in Bajiç se nista udeleÏila iger.
Ob enajstih sta zapustila kazino.
182
Zunaj je stala temna, ‰e vroãa noã. TeÏki oblaki so se

bili kakor testo razlezli po nebu. Prijatelja sta korakala
po kazinskem vrtu na cesto mimo bujnih zelenih ple-
tenin, ki jih je bil majnik vzbudil in juli s paro dodelal.
Onkraj ceste je stala na tratini tur‰ka ‰e razsvetljena
hi‰a.
»Spremi me do one hi‰e, da bo‰ vedel, kje stanujem,«
je rekel Bajiç ter odprl vratca, vdelana v zeleno ograjo.
»Tu je stala prej grda lesena ograja; pred dvema letoma
sem jo podrl in na njeno mesto sem zasadil krivenãas-
to grmicje, ki je zdaj prepleteno z bohotnim plotnim
slakom.«
»Ta dom je tvoja last?« je vpra‰al Vilar, ko sta stala
pred hi‰o.
»Moja last,« je potrdil Bajjç, iskaje hi‰nega kljuãa po
Ïepih.
»To si okupiral?«
»Po‰teno plaãal,« je odgovoril Bajiç z izrazom sarkaz-
ma na licu, ki ga pa Vilar v temi ni mogel videti. »To je
begov dvor, po‰teno kupljen. Beg ni mogel strpeti ·va-
bov, pa je prodal in se izselil. Nam je moral po ceni pro-
dati, ker domaãini ne marajo niãesar kupiti. Dobil sem
carsko tapijo nanj. Kaj pa misli‰, da se tu dobivajo hi‰e
kar zastonj! Le poizkusi!«
»Hvala — ne bom. Bosenski domaãin ne postanem,
okupirati in anektirati ne maram niãesar.«
183
»I zakaj pa ne, gospod inÏenir?« se je odzval zdajci iz

pritliãnega okna neÏen glas, ki se je mehko dotaknil Vi-
larjevega ãuvstva. Preseneãen je stopil k oknu.
»Dober veãer, gospica Katica, vi ‰e ne spite, vi ‰e
oprezujete, kaj govore ponoãnjaki krog va‰ih oglov?«
Pomolila mu je roko in pogrelo ga je, ker zdelo se mu
je, da ga ta mehka, topla roka siloma vleãe k sebi. »Gori
je stra‰anska vroãina, zato se hladim tukaj. Zakaj se nas
pa ogibate, gospod inÏenir? Îe ‰tirinajst dni ste v na‰em
kraju, pa vas ‰e ni bilo v na‰i hi‰i. Niti se danes niste
potrudili, da bi pri‰li vpra‰at, kako smo potovali zadnjiã
iz Samojlovega hana nazaj.«
»Ne sitnari, Katica!« jo je rahlo ustavil svak.
Vilar se je ãutil zadetega. Po eni strani se mu je zdelo
sme‰no, da si ljudje prostovoljno nadevajo okove etike-
te, ker tiste prisiljene posete je smatral za neke vrste
suÏnjost, po drugi strani ga je po‰ãegetala samoljub-
nost, namreã da ga vabi ta draÏestna in vesela deklica v
noãni, nezadostno zapeti bluzi v hi‰o ter ga s svojo roko
vleãe k sebi. »Oprostite, gospica — dosle sem bil v sluÏbi
toliko zaposlen, da sem moral pozabiti na nekatere
dolÏnosti privatnega znaãaja —« je govoril v zmedeno-
sti.
»O, saj vem, sluÏba je vedno glavna reã, mi Ïenske pa
naj ostanemo lepo v kotu kot privatna stvar —«
184
»To ne, gospica, to ne,« je hitel ter tresel dekliãino

Ïametasto roko. »VÏiveti pa se vendar moram v svoje
delo, preden se z zbrano mislijo lotim drugih stvari —«
»Nas privatnih revic.«
— Drzna je, podjetna in vedno pripravljena na odboj
— si je mislil Vilar. »Jutri dopoldne vas posetim, gospi-
ca. Najprej moram ogledati kraj ob Jali, kjer naj po ge-
neralovi Ïelji postavim most. Ne vem ‰e, kje je tisto
mesto, a orientirati se hoãem —«
»Vi boste postavljali tisti ponesreãeni most ãez Jalo?
Torej se preselite v Tuzlo?«
»Vsekakor moram bivati nekaj ãasa tukaj.«
Stisnila mu je roko in jo izpustila. »Ima‰ li ãas, Sa‰a,
iti z nami? Jutri spremimo gospoda inÏenirja k Jali.«
Svak je bil Ïe odprl duri in je v temi ãakal, kdaj bo
konãan ta pogovor. »Nimam, sem zadrÏan v sluÏbi, ti pa
lahko gre‰,« je ãemerno odgovoril.
Vilar se je domislil, da se treba loãiti. »Na svidenje
torej, gospica. Jutri dopoldne ob desetih pojdem k Jali,
ako mi hoãete pokazati ono mesto.«
»Dobro, ob desetih bom Ïe stala pred va‰im hotelom.
Lahko noã in na svidenje!« Zopet mu je podala roko in
zopet se mu je zdelo, da ga vleãe k sebi. »Pa zapomnite
si, gospod Vilar — v Bosni se mora okupirati in anekti-
rati,« je ‰e rekla, preden je izginila v temi.
185
Ostrmel je ob njenih poslednjih besedah. Smatral jih

je za nedostojen namig. — Oãita mi menda mojo
skromnost, ker se ji nisem hotel pribliÏati. To Ïe ni veã
nezavedna otro‰ka blebetavost, tak‰nih besed se je na-
uãila v kazinski atmosferi — tako je mislil. Opotekal se
je, ko je ‰el od Bajiçevega doma preko tratine na cesto,
ki je drÏala k Agularju. Îenska bliÏina v noãni uri mu je
zbudila dekoltirano misel, ki ga je tako razburila, da ni
precej dobil trdnega koraka. Tisto noã se mu je v sanjah
prikazala Katica.
186
12.
D rugo dopoldne ob desetih so ga ãakali pred Agu-

larjem Katica in Ljubica, naãelnik in Mik. Katica je
zbobnala, kakor je rekla, to zaspano druÏbo skupaj, da
ga spremi na kraj ponesreãenega mostu. Vilar jo je sicer
lepo zahvalil, a hvaleÏen ji ni bil za to druÏbo. Prijetne-
je bi mu bilo, da je pri‰la Katica sama ali pa v Bajiçevi
druÏbi, ker te osebe, ki jih je bila »zbobnala«, mu niso
ugajale. Ljubice in pl. Pesterja, ki sta oãividno varala nje-
govega prijatelja, ni maral; to nepo‰teno ravnanje se je
naravnost zadevalo ob njegov pravni ãut. Mik se mu je
zdel lahkoÏivãek in veseljak, sicer ne napaãen ãlovek,
toda nanj je bil malone ljubosumen. Ujezilo ga je tudi,
da mu je Katica danes malomarneje podala roko nego
Mik. In snoãi mu jo je tako toplo stiskala! ,Îenska kapri-
ca in vihravost,’ si je mislil, ,in Mik mi hoãe pokazati, da
mu nisem prav niã nevaren, ãeprav bi gradil leto dni
most ãez Jalo.’
»Mladina naprej!« je velel pl. Pester, ki je hotel biti
sam ob Ljubiãini strani. DruÏba se je odpravila. Dokler
so hodili po mestu, je naãelnik s svojo lepo spremljeval-
ko ‰e dohajal mlado trojico, zaostajal pa je pozneje, ko
187
so pri‰li na stransko pot, ki je drÏala v ovinkih med

drevjem preko travnikov k Jali, skriti za vrbami in
jel‰jem.
Vilar je korakal malobeseden kraj Katice. Prej‰nji
veãer se je bil navdu‰il za zakonski stan; lepa harmoni-
ja, ki je vladala v Hrenovi hi‰i, ga je prevzela: tako bi on
sedel zveãer z Ïeno in otroki ter nezavedno uÏival sreão;
pojav Katice na oknu ga je pretresel in ogrel: kakor ptiãa
spomladi ga je gnalo neko bujno koprnenje, ki teãe po
vseh Ïilah, ki mori du‰o, hrepeneão po razvedrilu. Snoãi
je sklenil, da vsekakor da slovo samskemu stanu, kjer se
uÏiva le poloviãarsko Ïivljenje. Ko pa se je danes ozrl na
ono dvojico, ki je korakala zadaj, in zapazil, kako je Lju-
bica tesno stopala poleg svojega galana, ki je lovil njen
mezinec in pritiskal svojo zamasljeno pest k njeni meh-
ki, beli roki, ko je ãutil za seboj krasno Ïensko, soprogo
svojega prijatelja, oblito s ãrnim grehom pre‰estvova-
nja, kako je, prikrita z odprtim solnãnikom, govorila ne-
kaj — kaj, tega Vilar ni mogel sli‰ati, no prepriãan je bil,
da niã po‰tenega — ko je videl in ãutil ta dva gre‰nika za
seboj, se mu je podrla vsa Ïelja do Ïenitve. Kradoma je
pogledal na Katico, ki je venomer brbljala. Kdo ve, ali bo
tudi ta tak‰na! Plodova enega drevesa sta si podobna:
ena kri, eno svojstvo. Îenska, ki se giblje v atmosferi
tuzlanskega otoka, ne bo najbolj‰a.
188
»No, povejte, gospica, kako ste se zadnjiã vraãali od

hana ob Spreãi,« je mehko poprosil, ko se je bil iznebil
mraãnih misli.
»O, imenitno. Nasmejali smo se dosti. Naposled bi se
bili kmalu do dobrega sprli.«
»Res sme‰no je bilo,« je potrdil Mik. Pripadal je tistim
ljudem, ki menijo, da so neduhoviti in pusti, ako nepre-
stano ne govore. Zato poi‰ãejo na vsak odgovor, ãeprav
se ne tiãe njih osebe, svojo pripombo.
»In muãno tudi,« je pravila Katica. »Proti veãeru smo
se ustavili v Bukinjah v hanu. HandÏija nam je posodil
sake in vr‰e, in ‰li smo k Jali lovit ribe. Ujeli nismo niãe-
sar.«
»Nasmejali smo se pa dosti,« je rekel Mik. »Meni je
nekdo v mojo vr‰o naloÏil kamenja. To ste storili vi, gos-
pica.« Iz njegovih besed je zvenela oãita dvorljivost, ka-
kor bi se zahvaljeval za dekliãino ‰alo.
»To sem storila jaz, priznavam, no najveã smeha nam
je provzroãil gospod naãelnik.«
»Neokretni medved! Sede na konja, pa ‰e za vola ni,«
je pojasnil poroãnik.
Katica se je ozrla po sestri in po pl. Pesterju, toda za-
ostala sta tako daleã, da zaradi ovinka in drevja nista
bila vidna. »Poslu‰ajte, gospod inÏenir, kako je bilo.
Gospod naãelnik je sedel precej nad vodo v meji na des-
ki, podloÏeni s kamenjem. Jaz sem sedela nekoliko vi‰e
189
za njegovim hrbtom ter se igrala z jahalno paliãico, tako

da sem bezala z njo v tisto kamniãje pod njegovo desko,
ne da bi mislila o kak‰ni ‰ali. Bog vedi, kako se je zgodi-
lo, da se je tisto vegasto sedalo podrlo in je naãelnikovo
telo tako slikovito zdrknilo v vodo, da smo se vsi zakro-
hotali.«
»To ga je jezilo, kajpada. Tak‰na vzvi‰ena oseba!« je
pridejal Mik.
»Saj smo mu precej pomagali in ga izvlekli. Potok je
tam plitev, posut s ãistim in drobnim peskom, zato ni
bilo nevarnosti, da bi se gospod kaj po‰kodoval. Ali kako
se je raztogotil —«
»Ker je voda kar curela od njega —«
»Veste, name se je nasadil, ãe‰: ako se ne umem ves-
ti pri olikanih ljudeh, naj grem v Beãkerek past gosi.
Kako je bulil name mokre oãi in kriãal: Kultura, kultu-
ra! Vzgoja, vzgoja! Vsi gospodje so ga pogovarjali in se
zavzeli zame, moja sestra pa ne — seveda —«
»Seveda — zakaj?« je negalantno vpra‰al Vilar.
»O tem ãivkajo Ïe vrabci na strehi. Bajiç ga je pokli-
cal takrat malo na stran in mu je tak‰nih povedal v uho
in na glas —« Katica se je zopet ozrla, a onih dveh ‰e ni
bilo videti.
Vilar se je tudi ozrl in nehote je vpra‰al: »Kak‰nih?«
Zardel je, ker se mu je zazdelo, da je preradoveden.
190
»Tistih si pl. Pester gotovo ni zapisal v svoje zapiske,«

je rekel Mik ter zresnil obraz.
»Sli‰ala sem besedo zado‰ãenje, in ako se ‰e nista
dvobojevala, se pa ‰e bosta.«
Oba gospoda sta molãala, ker deklica je pre‰la na
koãljiv, za mo‰ke sila vaÏen predmet. »Ali ste se Ïe kdaj
dvobojevali, gospod inÏenir?«
»Nisem. Sem miren drÏavljan.«
»A v Tuzli se vsak teden bije dvoboj. Pridejo od ko-
dersibodi ljudske pevke, pa Ïe zavre.« Katica se je s po-
gledom, v katerega je vloÏila nekaj pomembnega in vaÏ-
nega, ozrla na Mika.
»Opro‰tite, gospica, tako hudo pa vendar ni,« je od-
govoril Mik, zvito in samoljubno se smejoã, ker mu je
laskalo, da je deklica namignila na dvoboj, ki se je ne-
davno vr‰il med njim in nadporoãnikom Buzdugo zara-
di neke popotne pevke.
»O, tak‰ne ambulantne pevke so nevarne. Dame vse
zvemo, ãeprav mo‰ki to skrivate. O, da sem jaz mo‰ki,
vsak teden bi se dvobojevala.«
»Kaj ste tako nagle jeze?« je vpra‰al Vilar.
»Jaz — zelo. S temle naãelnikom bi se borila do one-
moglosti. Za vse svoje grehe, pretekle in sedanje bi se
moral pokoriti. Pred dobrim letom se je jako laskal krog
mene. Takrat sem jedva zaãela nositi dolga krila. Ne
verjamete?«
191
»Verjamem,« je rekel Vilar, smehljajoã se ji v razzareli

obraz. »Ali vam je sedaj tako zoprn?«
»Ni mi zoprn, saj je drugaãe lep ãlovek, toda ponaga-
jam mu rada.«
,âemu mu nagaja?’ si je mislil Vilar. ,To pomeni, da sta
dobra prijatelja; vse drugo je prazno govoriãenje. Kdor
sovraÏi, ne nagaja.’
»In bogat je pl. Pester. Ljubica ima ãudovito lepa dari-
la od njega; krasen niz cekinov ji je podaril in ‰e druge
dragocenosti. Tak‰ne ima malokatera begica. Jaz vem,
Bajiç pa ne ve.«
Tedaj je Vilar vedel, pri ãem je. Veã ni videl na njeni
postavi tiste glorije lepote kakor snoãi. ,Vse ve o svoji
sestri in o naãelniku in ne obsoja ju niti z besedo. Ni je
sram povedati, da jo je ‰e nedoraslo zalezoval naãelnik,
in sestri menda celo zavida za tista njegova sramotna
darila.’ Tako je mislil in zopet je molãe korakal.
Pri‰li so k jel‰ju in vrbovju, za katerim je ‰umela Jala,
ki je zdajci obvladala njegove misli; gledal je skozi hos-
to na potok in njegovo precej strmo obreÏje. Prispeli so
na kraj, kjer je zavila pot med hosto k vodi, ter se usta-
vili pred razdrtim mostom; kup mostnic je leÏal na
obreÏju, nekaj tramov je bilo sestavljenih v vegasto brv.
Vilar je stopil nanjo ter zrl po vodi. Katica in Mik sta
sedla na mostnice. Kmalu sta se jima pridruÏila naãelnik
in Ljubica. Pl. Pester je hotel stopiti na brv, pa Ljubica ga
192
je zadrÏala rekoã: »Nikar, gospod naãelnik, lahko bi

padli v vodo, kakor oni dan. Ko ste pa tako nerodni!«
Njen pogled je bil sladko melanoliãen, globok, zapeljiv;
njen glas neÏen, opojljiv in prost, ni bil tako prisiljen in
zvezan kakor oni dan, ko je v soprogovi navzoãnosti ja-
hala v Samojlov han; gorkota je zvenela iz njega in srã-
na ljubezen. HvaleÏen za njeno skrb, je mehko pogledal
nanjo; vedel je, da se je oãitek nerodnosti porodil v lju-
beãem srcu. Sedel je na bruno tako blizu nje, da sta se
dotikala s komolci.
Ko je bil Vilar pregledal poloÏaj, se je povrnil k druÏ-
bi. »Most ni stal na najbolj‰em mestu,« je razlagal. »Na
tem ovinku ima voda ob nalivih precej hud tok. Treba
ga bo prestaviti izven vodnega navala za sto korakov
niÏe in preloÏiti pot. âe dobim zadostno ljudi in gradi-
va, bo delo konãano v ‰estih tednih.«
InÏenirjev ogled je bil konãan; nastopili so obratno
pot. Naãelnik in Ljubica se sedaj nista loãila od druÏbe.
On se je pridruÏil Katici, ona pa Vilarju in Miku. Tako so
pri‰li pred Agularjev hotel, kjer jih je ãakal Bajiç. Na nje-
gov predlog so ‰li mo‰ki v gostilno na predpoldanico,
dami pa domov. Pri slovesu je Ljubica povabila Vilarja
z najprijaznej‰imi besedami, s solnãnikom se dotakniv‰i
njegove rame, na kosilo.
»Saj prideva, v eni uri sva doma,« je rekel Bajiç.
193
Ko je bil mujezin na minaretu kraj Agularjevega ho-

tela zavr‰il svoj opoldanski klic, sta se Bajiç in Vilar od-
pravila na komisarjev dom. Vilar bi bil raj‰i ostal v go-
stilni in se kmalu po obedu vrnil pod Konj-planino, no
ãlovek vãasi pri najbolj‰i volji nima svoje volje.
Katica jima je pri‰la naproti na vrt, ki se je, oddeljen
od tratine, ‰opiril pred hi‰o in skoncema. Vilar je moral
pregledati vse gredice, torz‰ãa in grme. »Glejte, gospod
inÏenir, to tori‰ãe bigonij sem pred kratkim jaz zasadi-
la. Stebelca so ‰e mlada. Kadar se razcveto, dobite vi
prvi cvet,« je ãebljala deklica, ko sta stala prav pod ok-
nom ‰irokega doma.
»Ako ne pozabite, gospica,« je sladko dejal Vilar.
»Priti morate sami po cvet, sicer bi pa res pozabila.
Pravijo, da je pozabljivost osobito Ïenska lastnost.«
»To pa zato, ker ima Ïenska dolge lase in kratko pa-
met,« se je zdajci zasli‰al nad njima tenak Ïenski glas.
Vilar se je preseneãen ozrl kvi‰ku, kjer mu je ta hip v
oknu prijazno pokimala suha in bleda glava starke in
precej izginila.
»Vi se ãudite tej prikazni, gospod Vilar,« je tiho in
uÏaljeno govorila Katica. »To je Bajiçeva mati, ki biva pri
nas. âuda‰ka in sitna gospa, ki moramo z njo potrpeti.«
Stopila sta v veÏo. Hi‰a je bila prav v tistem slogu zi-
dana kakor ona, ki je v njej stanoval Hren. Samo dimen-
zije so bile ‰ir‰e — begov dvor. Lahno in gibãno sta ubi-
194
rala lesene stopnice, no ona je stopala za prag pred

njim, in tako se je zgodilo, da se je njena roka dotakni-
la njegove, na kar sta za hip postala, govoreã najvsak-
danjej‰e reãi. Razgreta in vesela sta pri‰la na mostovÏ.
Vilar se je ozrl krog sebe: tla, stene, stopnice, vse se je
svetilo v najãistej‰i belini liki sneg zimskega jutra. Sko-
zi veliko okno na koncu mostovÏa se je lila svetloba v ta
prijazni prostor; pod oknom so bila tla dvignjena v ni-
zek oder, na katerem je stala miza; tu so pri roãnem delu
sedevale v toplih dneh za omreÏenim oknom tur‰ke
Ïene, skozi to odprtino so jim dohajali vsi oni vtiski sve-
ta, ki so jim bili po Muhamedovi volji potrebni za utes-
njeno Ïivljenje. Lepo si je priredil Bajiç ta prostor. Na
stenah je razvrstil slike med starim oroÏjem in lovskimi
trofejami.
»Kakor je mraãna zunanjost teh tur‰kih hi‰, tako je
prijazna njih notranj‰ãina. Pri vas imate tukaj pravi tem-
pelj,« je rekel inÏenir.
Katica se je posmejala: »To ni tempelj, kjer se nahaja
oroÏje, natrpane ptice in Ïivalski rogovi.«
»Naj bo torej muzej krasote in okusa.«
Tedaj je pristopil Bajiç v lahki domaãi obleki. »Povej,
Katica, v kuhinji, da smo vsi skupaj, in ti, prijatelj, idi z
menoj, da ti razkaÏem svoj mali zaviãaj. To je moj sa-
lon,« je rekel, ko sta stopila v srednjeveliko sobo. Vilar
se je zaãudil krasnim preprogam, ki so bile razprostrte
195
po tleh, ogromnemu zrcalu, ki je stalo ob steni na

podstavku iz ebenovine, veliki uri, vdelani v najbolj‰i
porcelan, stojeãi na stenski mizici, slikam, ki so bile v
presledkih razvr‰ãene po stenah. V tistih presledkih in
nad slikami je viselo vse polno starega orientalskega
oroÏja, jatagani, handÏarji in dolge, krasno okovane
pu‰ke.
Vilar je hvalil zbirko, poãasno se pomikajoã ob stenah
in pazno motreã to mavriãno krasoto. »Kje si dobil te
zaklade tur‰kega oroÏja?« je vpra‰al.
»Vse je po‰teno plaãano. Precej po zasedbi je voja‰tvo
pobralo Bo‰njakom oroÏje. Polne vozove so ga vozili v
Tuzlo, in jaz sem izbiral in kupoval — seveda za slepo
ceno. Kar tako okupiranega ni niã.«
Vilar je obstal pred durmi, ki so drÏale v postransko
sobo. Vanje so bili kaj umetno izrezljani polumeseci,
tur‰ki reki in razne arabeske. »To je moja spalnica, moj
harem. Blagor ti, da ‰e nisi vezan na tak‰ne stvari. Nik-
dar se ne oÏeni!« Bajiç je mahnil z roko proti durim, ãe‰:
Hajdiva dalje, stvar ni vredna, da bi se mudil. Vilar je
molãal.
V drugi, spalnici nasprotni sobi je zaroÏljala obedna
priprava. Stopila sta tja. Mlada dekla v no‰i sremske po-
krajine je pripravljala mizo. »Precej ti privedem svojo
mater, predobro Ïensko,« je rekel komisar in od‰el. Gost
se je oziral po obednici, pa ta je bila skoraj prazna. Po
196
stenah je viselo le nekaj malo slik, ki so vse predstavljale

vladarske rodbine, in sicer avstrijsko, rusko, srbsko in
ãrnogorsko. Postal je pred sliko, ki je predoãevala vse
srbske vladarje od prvega Nemanje do Obrenoviçev. Sli-
kar jih je izobrazil v kriãeãih barvah; posebno onim, ki
so Ïiveli pred tur‰kim jarmom, je obesil mnogo zlata na
njih oprave in jim zelo nalepotiãil ãastitljive obraze; le
kraljeviãa Marka, ki ga ni mogel vtakniti v vladarski or-
nat, je nadaril z mrkim obrazom in strahovitimi oãmi.
Dvakrat si je po vrsti ogledal te imenitne moÏe, drugi-
krat je ãital tudi letnice njih vladanja in tako se je poglo-
bil v zgodovino, da ni sli‰al prijatelja, ki je privedel svojo
mater.
197
13.
D obro do‰li, gospod inÏenir!« se je oglasil zdajci po-

leg njega pojoã Ïenski glas in Ïe je predstavljal
Bajiç svojo mater, ãilo starko v preprosti domaãi obleki.
Podala je gostu svojo tanko roko. Vilar se je klanjal in
iskal priliãno frazo, no ãastitljiva gospa mu ‰e ni dala be-
sede. »Veseli me, da vas osebno spoznam, pa da ste Slo-
venec in na‰ prijatelj. Slovence zelo ãislam. Îivela sem
veã let med njimi —«
»Res, kje pa, milostiva?« je vpra‰al Vilar ter se zazrl v
njen shuj‰ani, veli obraz in v njene ‰e vedno Ïivahne oãi.
Ugajalo mu je, da govori z njim srbski, a vsi drugi iz te
hi‰e so govorili z njim dosle zgolj nem‰ki. Precej prvi hip
se mu je zazdela simpatiãna; dobrota in miloba je odse-
vala iz vsega njenega bitja.
»V Ljubljani sem bivala tri leta; bo Ïe tega kmalu pet-
indvajset let. Glejte, kako preteãe ãas, moj Bog, moj Bog!
Jedva je ãlovek malo poÏivel, pa treba umreti. Sicer pa
tudi Ïivljenje ni kdo ve kaj. V va‰ih letih se lahko pre-
na‰a, ãlovek bi ga zadrÏeval v njegovem hitrem begu, no
pozneje pridejo skrbi, nadloge, neprijetnosti vseh vrst.
âlovek bi vãasi obupal.«
198
»Sedimo, ljuba majka, juha je Ïe na mizi,« je prijazno

rekel sin ter rinil mater k stolu.
Vilar se je ozrl ter se globoko priklonil in segel v roko
gospe Ljubici, ki je nalivala juho na kroÏnike, potem je
pokimal Katici, ki je prestavljala stole.
»Ve‰, prijatelj,« je rekel Bajiç, »moja mati je tak‰na:
vãasi ti govori za pet drugih, vse ti spravi skupaj, kako je
sedaj in kako je bilo takrat, ko je stric jemal teto —«
»Pa le malokdaj sem zgovorna, Ïalibog,« ga je preki-
nila starka ter sedla. Vilar je sedel poleg nje.
»Res je, draga moja,« je govoril komisar, zatikaje si
servieto pod vrat. »Vãasi molãi‰, kakor bi drÏala vodo v
ustih, in vsa miloba izgine s tvojega obraza.«
»Kadar imam migreno in me teÏe ‰e druge stvari,« je
z vzdihom pripomnila majka, drobeã si polovico Ïemlje
v juho, kar je povzroãilo neprijazne poglede od strani
Ljubice in Katice na njen kroÏnik. »Sluãajno danes ni-
sem bolna in druge skrbi mi je pregnal poset na‰ega
milega gosta. Kaj ti ve‰, Sa‰a, kako je pri srcu ãloveku,
kadar pride tujec iz kraja, ki se nam je omilil. Vse spo-
mine tistih davnih ãasov vzbudi, kakor bi mu bili tisti
dogodki napisani na obrazu, ãeprav takrat morda niti na
svetu ni bil, tako porahlja du‰o —«
»No, le jej sedaj in si priveÏi du‰o, nam bo‰ pa potem
pri kavi pravila o svojih lepih ãasih,« ji je ljubeznivo re-
kel sin.
199
»Tvoj brat Îivko je Ljubljanãan, on je v Ljubljani ro-

jen.« Starka se je nagnila nad kroÏnik in umolknila.
»Ali je Ljubljana velika?« je vpra‰ala gospa Ljubica
nem‰ki ter uprla svoje velike oãi v gosta.
»Ni velika, pokrajinsko mesto je, kjer se nahajajo vi-
soki uradi, ‰ole —«
»Imate li tam gledali‰ãe, koncertno dvorano? Je li
ljubljanska garnizija moãna?« je pozvedovala Katica.
»Vse je tam«, je pohvalil Vilar, srebajoã juho. Katici je
ugajalo tak‰no mesto in ko je sli‰ala, da je v Ljubljani
tudi voja‰ka godba, je vesela stisnila sklenjeni roki med
koleni.
»Ne vem, meni ne ugajajo pokrajinska mesta,« je iz-
pregovorila Ljubica, nagniv‰i se nazaj in poloÏiv‰i roko
na srce. »Ne smete mi zameriti, gospod inÏenir, no v
tak‰nih mestih so vendar malomestni nazori in ‰ege,
mestne uprave se tam trudijo, kako bi v svojih podjet-
jih posnemale prestolna mesta, pa ni pravega uspeha.
Povsod se vidi pritlikavost in nezmoÏnost, vse je bolj
parterre. V malih mestih ‰e ljudje nimajo tistega ‰iroke-
ga obzorja —«
»No, no,« jo je prekinil soprog, ne da bi pogledal na-
njo, »po tvojem bi v vsem srbskem narodu ne bilo ãlo-
veka ‰irokega obzorja, ker nimamo nobenega velikega
mesta.« V nedoumevanju je potresel glavo.
200
»Nisem mislila tako, morda se nisem jasno izrazila. Le

v velikih mestih, kjer se steka ogromno bogastvo, so
mogoãe tak‰ne stavbe, kakor jih vidimo na Dunaju in v
Budimpe‰ti, n. pr. gledali‰ãa, muzeji, parlamenti, le tam
se zbirajo umetniki vseh vrst in iz vseh delov zemlje. Vse
to vpliva na prebivalce, da ne gledajo na svet iz Ïabje
perspektive. Ko sem bila ‰e doma, smo se iz na‰ega gra-
diãa veãkrat peljali v Subotico. Je tudi pokrajinsko mes-
to, toda kako dolgoãasno! Kar se tiãe prebivalstva, Subo-
tica ne bo manj‰a od Ljubljane.«
Stara gospa je v obupnosti spustila Ïlico na kroÏnik.
»Subotica in Ljubljana — to je kakor ena in deset. V Su-
botici raste trava na ulicah, blata in prahu pa toliko, da
ãlovek jedva brede naprej. To je velika ogrska vas z ma-
dÏarskim gospodarstvom.«
»Vsak ima svoj okus,« je nevoljno pripomnila Ljubi-
ca in blisk je letel iz njenih oãi na ta‰ão.
»Nekateri ima popolnoma pokvarjenega,« se je usa-
dila starka v ognju sovra‰tva.
»Pst, pst,« je miril Bajiç, ki je paã vedel, zakaj sta dami
v svojih nazorih tako daleã narazen, pa mu ni bilo ljubo,
da se to medsebojno sovra‰tvo razliva ba‰ sedaj. Zaãel
je, obrnjen h Katici, govoriti nekaj o zadevah vrtne kul-
ture, ki je bila, kar se tiãe cvetic, v oskrbi obeh sester, z
zelenjavo pa je upravljala njegova mati. Govoril je zaradi
matere srbski, a onidve sta se menili deloma v srbskem,
201
deloma v nem‰kem jeziku; tudi kak‰en madÏarski vzklik

je padel vmes. Ljubica je govorila mirno in sladko je po-
gledavala na gosta, Ïeleã, izbrisati razglasje, ãe se ga je
kaj prijelo. Tako je minila obedna doba govejega mesa
z omako in krompirjem v lahnem pogovoru, ki se ga
stara gospa ni veã udeleÏevala. Sklonjena na mizo, je
tiho sedela ter sem pa tam ãemerno pogledala na gostov
kroÏnik. Kmalu je tudi ona pri‰la v prej‰nji tir. Pri ocvr-
tih pi‰ãancih s salato je bila pozabljena prej‰nja zlost in
njeno zanimanje za gosta oÏivljeno. Videã, kako se z no-
Ïem trudi, da bi ogolil kurjo gnjat, je prijela za ko‰ãico,
rekoã: »Kar v roko vzemite, gospod inÏenir! Po bosen-
ski ‰egi je to dovoljeno. Kaj bi pipali z noÏem?« In neka
radost je posijala na njenem licu, ko sta si bili Ljubica in
Katica nekaj za‰epetali v madÏarskem jeziku. »âe je ne-
spodobno, pri obedu glodati ko‰ãice, je ‰e bolj nepriliã-
no, ‰epetati v jeziku, ki ni razumljiv vsem pri mizi,« je
rekla z glasom, ki je priãal, da se hoãe po‰aliti in v‰ãip-
niti obenem. »Bosta vidve mene uãili kulture, mar zaã-
nita pri sebi!« In z oãividno zadovoljnostjo je zaãela gri-
sti ob ko‰ãici. Vilar se je smehljal, a posnemal je ni, zato
je tudi ona vrgla ostanek na kroÏnik, ki ga je odrinila.
Potem se je obrnila k gostu in ga obsula z mnogimi
vpra‰anji, ki so se tikala Slovencev. Ali Ljubljanãani ‰e
tako radi hodijo v ·i‰ko, ali izpijejo ‰e toliko cviãka, ali
‰e toliko nem‰kutarijo, ali imajo ‰e toliko megle in za-
202
bav. Vilar je mogel le poloviãarsko odgovarjati na stav-

ljena vpra‰anja, ker starki so ob spominu na mlaj‰a leta
tako hitro vrele besede iz ust, da jih je njegova paznost
jedva dohitevala in se jih zavedala. No kar se ji je zdelo
le poloviãarsko pojasnjeno, k temu se je povrnila tekom
pogovora ‰e enkrat.
»Veste, jaz in moj moÏ sva bila znana z va‰imi prva-
ki, s Tomanom, z DeÏmanom —«
»DeÏman je skoãil v nasprotni tabor.«
»Vem. Bog ga ubij! DeÏmanova sramota pa ostane in
narod ostane.«
»O tak‰nih ljudeh naj ne velja pravilo: De mortuis nil
nisi bene.«
»Moj moÏ je bil graniãarskega rodu in je sluÏil pri
novosadskem polku, ko sva se vzela. Pozneje sva pri‰la
v Italijo, tam je rojen tale moj Sa‰a, iz Italije pa v Ljublja-
no, odkoder sva bila preme‰ãena nazaj v Novi Sad. V
Ljubljani je postal stotnik, pa vi‰e ni mogel priti, ker je
bil z du‰o in telesom Slovan in pesnik. Zaradi pesmi, ki
jih je po‰iljal v srbske liste, je prestal marsikak‰no sit-
nost. Najhuje se nama je godilo v Novem Sadu 1875.
leta. Tisto leto meseca julija so v noãi pograbili doktor-
ja Svetozara Miletiça, ki je bil prijatelj mojega moÏa, in
ga zaprli za pet let. Na‰ polk je dobil Ïalostno nalogo, da
z oficirsko patruljo odvede Miletiça v zapor. Polkovnik
·arunac je vpra‰al svoje ãastnike, kdo hoãe v noãi pro-
203
stovoljno s patruljo na Miletiçev dom. In oglasil se za ta

posel ni kak‰en nem‰ki ali madÏarski ãastnik, ampak
poroãnik srbskega rodu. Pozneje se je ta poroãnik po-
vsod hvalil, kako razume svojo voja‰ko dolÏnost, a mo-
jemu moÏu se je zgabilo tak‰no hvalisanje, sprl in dvo-
bojeval se je z njim. Potem je moral kmalu v pokoj. Lan-
sko spomlad mi je umrl. Tudi v pokoju sva ãutila nepri-
jateljsko pest. Ko sva prosila za najinega mlaj‰ega sina
Îivka, da bi ga sprejeli v kadetnico, so nama odgovori-
li, naj ga po‰ljeva — no, Bog jim grehe odpusti, saj so
imeli prav! Îivko je res sel v Srbijo in tam se mu dobro
godi.«
»Pa si le raj‰i pri meni,« je pripomnil Bajiç ter posta-
vil na mizo ‰katljico svalãic, ker Katica je nalivala Ïe
ãrno kavo.
»Ali si se me Ïe naveliãal?« je resno vpra‰ala mati.
»O ne, dragica, tega pa ne. Ti ostane‰ vedno pri
meni.« NeÏno ji je poloÏil roko na ramo.
»Ljubim oba svoja sina enako in noã in dan premi‰-
ljujem o njiju sreãi.«
»Ne sme‰ se s tragiãno mislijo poprijeti vsake moje
besede. Ve‰, da sem nervozen.«
»Tudi jaz sem. Nisem se pritepla v tvojo hi‰o kot
prosjakinja, lahko bi Ïivela ob svojem premoÏenju kjer-
sibodi. Tudi pokojnino mi plaãujejo.«
204
Ljubici so vzdrgetale ustne mi‰ice, ker se je ãutila pri-

zadeto s starkino samohvalo. Sama je namreã pri‰la k
Bajiçu brez novãiãa, ãeprav se je veliãala za gra‰ãakovo
hãer. »In vendar niste zadovoljni z nami, ki vam plaãu-
jemo pokojnino. Vi sploh z nobeno stvarjo niste zado-
voljni,« je rekla tankoumno.
Starka je srepo pogledala nanjo. »Pokojnino mi plaãu-
jejo po zakonu. Ako pa mislijo, da je zaradi svojega slo-
vanskega mi‰ljenja nisem vredna, naj si jo obdrÏe.«
»Tiho, tiho, mamica!« jo je miril sin.
»Zakaj?«
Mesto odgovora je Bajiç vstal, pnjel za ãa‰o ter napil
Vilarju, rekoã, kako ga veseli, da more v svoji hi‰i po-
zdraviti prijatelja, s katerim je pred tremi leti privojeval
drÏavi dve provinciji in sta zdaj zopet tukaj, da kultivi-
rata te novi provinciji. Ko je konãal, so vsi trãili z go-
stom, in sedaj se je tudi ta osokolil ter izpregovoril v iz-
branem slovenskem jeziku lepe zahvalne besede, ki so
starko toliko navdu‰ile, da se je naklonila k inÏenirju ter
z najmilej‰im glasom zapela: Kolkor kapljic, tolko let.
»Milostivi so znane tudi na‰e slovenske pesmi,« je
rekel Vilar, ko so zopet vsi sedeli in si priÏigali svalãice.
Nato je nastopilo vsestransko obiãajno hvalisanje slo-
venskih pesmi.
»Ali v Tuzli ni nobenega pevskega dru‰tva?« je vpra-
‰al gost.
205
»Imamo srbsko pevsko dru‰tvo, ki dava svoje koncer-

te v srbski kavarni. Toda tukaj smo tako loãeni mi — tuj-
ci in oni — domaãini, da nas ne vabijo kaj dosti na svo-
je zabave. Parkrat sem pa sli‰ala to dru‰tvo in moãno mi
je ugajalo.«
»Meni pa niã,« se je oglasila Katica. »Kar je bilo zbo-
rovega petja, je ‰e nekaj veljalo, toda neznosen se mi je
zdel tisti guslar, ki nas je kar celo uro muãil s svojim
enoglasnim brundanjem.«
»Meni pa tisto brundanje sega prav v srce in ves veãer
bi ga rada poslu‰ala. V teh pesmih je kos na‰e zgodovi-
ne, kakor se je obrusila v spominu ljudstva, v njih je na-
rodna du‰a, kakor je mislila, Ïivela in trpela, one vzbu-
jajo to du‰o iz mrtvila, jo poje z moãjo in preganjajo
brezbriÏnost. Tako je sodil o njih moj pokojni soprog, ki
jih je imel cele kope v knjigah in rokopisih.«
»Vsi smo v srbski kavarni gledali nate, ko si, pod-
pirajoã glavo z dlanjo, tako zvesto poslu‰ala tistega
brundaãa,« je rekla Katica z umiljenim glasom in lah-
nim smehljajem, ki je nekako prosil odpu‰ãenja zaradi
nesoglasja v nazorih.
»Vi ste se smejali, ker ste ‰vabskega mi‰ljenja, a pra-
vi Srbi se mi niso smejali. Oni se zlijejo z guslarjem v
eno bitje in vse tisto ãutijo, kar pevec, ko jim pripovedu-
je v izbranih besedah dogodek iz na‰ih juna‰kih ãasov.«
206
»To so pesmi za hajduke v planini in ne za olikanega

ãloveka,« je povzela Ljubica z zasmehljivim glasom.
»Mene po takem koncertu tri dni glava boli.«
»Seve — nekateremu ugajajo tiste okrogle dunajske,
ki ali nesramno zasmehujejo nenem‰ke narode ali se pa
cedi v njih iz vsake kitice ãeber umazanosti in opolzlo-
sti,« se je razburila starka. »S pokojnim soprogom sva
‰la tudi nekoã poslu‰at tiste dunajske ljudske pevce, ki
razkoraãeni neznansko odpirajo usta in lijo neãedno
kulturo med poslu‰alce; enkrat sva ‰la, pa nikdar veã.
Mo‰ki bi morali spoditi Ïenske in otroke iz lokala, kjer
se pojo tak‰ne kvante.«
»In Ïenske naj bi ves veãer poslu‰ale guslarja?« Lju-
bica se je v smehu zagugala na stolu, zroã z razzloblje-
nimi oãmi zdaj na Vilarja, zdaj na ta‰ão. »Kaj ne, tiste-
ga razbojnika, ki hodi z obvezano roko in bi nas najraj‰i
vse skupaj pognal preko Save?«
»Milo‰eviç ni razbojnik, ampak nesreãen ãlovek je,
muãenik in po‰tenjak, in marsikdo, ki ga zasmehuje, ni
vreden, da mu priveÏe opanko na nogo.«
»U-u-u!« se je zaãudila Ljubica in pestujoã svoje ko-
leno v sklenjenih rokah je proiznesla neko madÏarsko
frazo, ki je Vilar ni razumel. Îivo sovra‰tvo je kipelo iz
njenih oãi, ki so strmele na staro gospo.
Vilarju se je zdelo to Ïensko prerekanje nadleÏno,
zato mu je bilo prav, da je Ljubica vstala in, ozr‰i se z
207
izrazom pomilovanja nanj, zapustila sobo. »Oprostite,

milostiva, katerega Milo‰eviça ste imeli pravkar v
mislih?« je vpra‰al. »Ali ne tistega, ki ima priimek kalud-
jer in biva v vasi kraj Konj-planine?«
»Prav tistega — Jovico. On zna mnogo narodnih pes-
mi na gusle. Ali ga Ïe poznate?«
»Sem Ïe govoril z njim.«
»Siromak je in po nedolÏnem trpi. Ali nosi ‰e obveza-
no roko?«
»·e.«
»No — nedolÏen ni,« je povzel Bajiç. »Kaj bo agitator
nedolÏen! Kdor se toliko zaganja v na‰e naprave, ta jo
izkupi naposled; kdor vedno drega v osinje gnezdo, ti-
stega opikajo ose, in kakor kdo vpije v gozd, tako se mu
odziva. Ne sme‰ tega ãloveka vedno zagovarjati, ker s
tem lahko ‰koduje‰ meni in sebi.«
»Moje srce stoji vedno na strani preganjanega ãlove-
ka, vrhutega je Jovica sin moje sestriãne.«
»Ti ima‰ vedno svoje simpatije in antipatije in ne po-
misli‰, da ga ni ãloveka pod boÏjim solncem, ki bi v
brezmejni meri zasluÏil eno ali drugo. Na vsakem lepi
nekaj, kar mika in vabi, in nekaj, kar je odurnega in od-
bija.«
»Ali je na meni tudi kaj odurnega?« je s tihim, neskrb-
nim glasom vpra‰ala Katica, zroã v zrcalo, ki je viselo na
208
nasprotni steni, in popravljajoã si kostanjeve lase nad

gladkim in ozkim ãelom.
Bajiç se je nervozno okrenil k deklici, ãe‰: mi se me-
nimo o resnih in vaÏnih stvareh, ta pa brblja tak‰ne ne-
umnosti vmes. Vilar se ji je prijazno posmejal, kakor bi
se iznova zaãudil njeni krasoti, a stara gospa je nekako
pri‰pilila obraz, posveÏila oãi ter jih namerila na dekli-
co. Tej je postalo tesno in dolgoãasno v druÏbi, kjer je
imela prvo besedo ,ãuda‰ka in sitna gospa, s katero ji je
treba potrpeti’. Vstala je in od‰la za sestro. Odhajajoã se
je preljubo spogledala z Vilarjem, ki je z lahnim naklo-
nom odgovoril njeni paznosti.
»Prav je, da gresta, tu bi ãlovek Ïe srbski ne smel veã
govoriti. No, da vam dalje pravim o Jovici —«
»Mamica, pusti ãloveka, ki je pri oblasti slabo zapisan
in pod nadzorstvom oroÏni‰tva,« je poprosil Bajiç.
Pa stara majka se ni dala ugnati. »Ti sam sicer niã ne
ãuti‰, da ravnajo z nami brezobzirno in da v uradih us-
pevajo samo tak‰ni gospodje, ki so nam nasprotni.«
»Mila majãica, bodi prepriãana, da vse tako ãutim ka-
kor ti, toda nikakor ne morem plavati proti vodi. Zdaj
ne, zdaj ‰e ne.«
»Izpolnjuj svoje uradni‰ke dolÏnosti, a poleg lahko
tudi kaj veã zahaja‰ v pravoslavno druÏbo. Na‰ vladika
sam se je pritoÏil, da te ni nikdar k njemu. Zakaj se ne
oklene‰ njegove druÏbe, ko je vendar tako ãastitljiv moÏ
209
in se zbirajo pri njem sami izobraÏeni srbski moÏje. Raj-

‰i zahaja‰ v kazino k ljudem, ki nimajo v svojih pustih
srcih … O, od tistih ljudi za nas ni haska, tam se je za-
snovala i tvoja poguba.«
Vilar je zrl na mizo, kamor je z vÏigalico ãrtal geome-
triãne figure.
»Ti pretirava‰ in vidi‰ na vseh krajih in koncih sama
stra‰ila. Ko bi svoje misli in nazore pridrÏala bolj zase —«
»Pred gospodom inÏenirjem govorim odkrito, ker je
Slovenec in kot tak pozna na‰e stiske.«
Vilar je prikimal in gospa je nadaljevala: »Jovica Milo-
‰eviç je sin neke moje sestriãne, s katero sem Ïivela v
mladih letih v Sremskih Karlovcih v velikem prijatelj-
stvu. PrimoÏila se je pred triintridesetimi leti v Neve-
sinje na hercegovsko zemljo v neko trgovsko rodbino.
Njen brat je bil uradnik na dvoru srbskega patriarha v
Karlovcih; on in jaz sva izprosila patriarha Andjeliça, da
je poklical nadarjenega Jovico iz Hercegovine in ga
sprejel v svoje ‰ole. Mladi Milo‰eviç se je dobro uãil in
precej po okupaciji ga je poslal Andjeliç v bosenski pra-
voslavni manastir, da bi se tu kot igumanov pomoãnik
pripravil za popovstvo. No tisti iguman je hlapãevska
du‰a kakor na‰ patriarh Andjeliç. Prilizuje se vsakemu
ãloveku, ki ne nosi bosenske obleke, in globoko se kla-
nja, s ãimer se je tako prikupil, da mu je podarila vlada
mnogo zemlje krog samostana in ga zelo navezala nase.
210
Njegov pomoãnik pa ni bil tako dobro zapisan v Sara-

jevu in tudi iguman ni bil povsem zadovoljen z njim. V
‰oli se mu je zdel Jovica preliberalen, v obãenju z do-
maãim ljudstvom preodkrit, pred naãelnikom preglasen
in uporen. In zgodilo se je predlanskim v Ozren-mana-
stiru —«
»Pusti to, dragica, vse skupaj ni bilo lepo. Trava naj
zraste na tistem dogodku,« je rekel Bajiç in prijel mater
za roko.
»Sam bo‰ pokosil travo, da bo vse odkrito. Toliko te
poznam, Sa‰a moj!«
»Pride dan, pride dan, a sedaj ‰e ni tisti ãas. Povej kaj
drugega!«
»Nu — Jovica Milo‰eviç je moral zapustiti samostan.
Nekaj ãasa je Ïivel v Piliçu, tam nekje pod Konj-planino.
Potem je bil leto dni uãitelj v Tuzli in du‰a srbskega pev-
skega dru‰tva. Zaradi svojega politiãnega mi‰ljenja je
moral zapustiti mesto, na kar je nekaj ãasa poduãeval
deco v vasi na Majevici-planini. Takrat, namreã preteklo
zimo se je to zgodilo, so zlobni ljudje zaÏgali premoÏne-
mu kmetu na Majevici-planini hi‰o, ker ni hotel dati
hajdukom zaveti‰ãa in jim je Ïugal z ovadbo. Zaãela se
je preiskava, v katero so vpletli tudi Jovico. Vi gotovo ‰e
ne veste, kako vr‰e na vasi tak‰no preiskavo.«
»Saj to nikogar ne zanima,« je rahlo ugovarjal sin.
211
»Saj pa tudi ni zanimivo, a Ïalostno je, da je kaj tak‰-

nega mogoãe v na‰ih prosvetljenih ãasih in se o tem ne
sme pisati v novine. Naj zve gospod inÏenir golo resni-
co, ki itak pride nekdaj na dan …«
»Ti se ne da‰ ugnati.«
»Ne. V mojih prsih bije neugnano srce za ãast in pra-
vico. Gospod inÏenir pozna iz Jurãiãeve Ïaloigre ,Tugo-
mer’ starko Vrzo. Glejte, tudi slovensko knjiÏevnost po-
znam nekoliko. Jaz sem podobna Vrzi.« Vilar je z naklo-
nom glave nemo pritrdil. »Milo‰eviç je resen, strog, ne-
upogljiv — hercegovska kri. No, povedati vam moram o
tisti preiskavi, kako je bilo. Na Majevici-planini so polo-
vili in vklenili trinajst mo‰kih, ki so se jim zdeli sumlji-
vi. In iz vklenjenih ljudi so izsiljevali priznanja s torturo
prav kakor v starih ãasih. V meni je vrela kri, ko je pra-
vil o tem voja‰ki zdravnik Raps, ki so ga poklicali k sod-
nijski obravnavi kot zvedenca zaradi ran, ki so jih dobili
jetniki pri prvi preiskavi.«
»To je Raps izblebetal v kazini pred svojimi tovari‰i
med ‰tirimi stenami, in ti bi tega ne smela obe‰ati na
veliki zvon. Raps sploh mnogo klepeta, da bi pokazal
svojo vaÏnost in tehtovitost,« je rekel Bajiç.
»Raps se morda bolje razume na preÏganko nego na
medicino,« je ironiãno pripomnil Vilar.
»Saj tako bo. Ampak uradna tajnost je uradna tajnost.
Nevarno je dregati vanjo.«
212
»Kak‰na tajnost, ãe je o tem govoril ves okraj, le v no-

vinah se ni smelo pisati. Kadar muãijo ãloveka, ne sme-
mo molãati. Glejte, kako so vr‰ili tisto preiskavo. Obko-
lili so vsakega jetnika posebej ter ga za obleko z bajoneti
dvignili kvi‰ku. Seveda se bajonet ni zapiãil samo v oble-
ko, ampak tudi v koÏo. Dvignili so torej jetnike in jim
kriãali: ,Priznaj, priznaj!’ In prevarila jih je kaãa, tako da
so vsi priznali zloãin poÏiga. Pozneje so pred sodniki vsi
tajili, rekoã: ,Priznali smo nekaj, ãesar nismo storili, pri-
znali smo v mukah, ki smo jih trpeli, viseã v zraku in ko
nam je kri polzela po telesu, in pritrdili bi bili, da smo
zaÏgali samemu carju ãastitemu, da so tak‰no priznanje
zahtevali od nas na‰i muãitelji.’ Jovice niso nataknili na
bajonete, a pritisnil mu je muãitelj polno ‰katljico go-
reãih Ïveplenk na roko ter mu kriãal: ,Priznaj, priznaj!˜
Toda on je v boleãinah, ki mu jih je provzroãila Ïveple-
na Ïara na roki, trdovratno molãal, ni besedice ni dal od
sebe, njegova hercegovska kri, njegov ponosni znaãaj ni
dovolil laÏi, ki bi mu prikraj‰ala muãenje. Seveda je nje-
gov uporni molk veljal za priznanje. Pozneje je pred
sodniki dokazal svojo nedolÏnost, ker tisto noã, ko je v
Majevici-planini gorelo, se je nahajal v Tuzli v srbski ka-
varni. Kakor pravite, nosi ‰e sedaj obvezano roko.«
»To je grozno, milostiva, kar pripovedujete. âlovek bi
mislil, da so ãasi ‰panske inkvizicije Ïe davno za nami,
da je novodobna kultura ublaÏila ãloveka.«
213
»Tu pri nas spo‰tujejo v nekih zadevah stare tur‰ke

obiãaje,« je odgovorila gospa. Potem je pravila o svoji
rodbini. Njen praded je izgubil Ïivljenje v francoskih
vojskah, toda pona‰ala se ni z njim, ker je ljubila Fran-
coze, veliãala pa je deda svojega pokojnega soproga, ker
se je boril za svobodo naroda in je padel pod ârnim Ju-
rijem v boju s Turki. »Juna‰ka kri se pretaka po Ïilah
mojih sinov,« je konãala obrnjena k sinu.
»Gotovo, majãica, gotovo. A hladna mora biti kri v teh
podlih ãasih,« je momljal sin skozi dim svalãice. »âast-
na je borba za svojo ãast,« je pristavil ter jel s prstom
zami‰ljeno ãrtati neke arabeske po mizi.
»In za ãast naroda,« je dodala starka, dvigniv‰i obrvi
pod gladko priãesane sive lase.
Vilar je prikimal, a zdajci se je spomnil, da sedi Ïe
dosti dolgo v gosteh. Pogledal je na uro ter vstal. »Zdaj
je ura dve, ‰e sem lahko z noãjo vred doma,« je rekel.
»Pa bi do jutri ostali tukaj, saj niãesar ne zamudite. Z
vami se je tako prijetno razgovarjati.« Vilar se je priljud-
no posmejal, ker se je spomnil, da on sploh ni govoril.
»Danes ne morem,« se je izgovarjal, »no pozneje —«
»Sli‰ala sem, da pridete v Tuzlo gradit most. Takrat se
nas ne smete ogibati. PokaÏem vam Pre‰erna, tudi v
moji knjiÏnici se nahaja. In ‰e nekaj vas prosim. Ako se
snidete z Jovico, recite mu, naj se preseli s sestro vred od
nas. Tam onstran se mojemu Îivku dobro godi, i Jovica
214
tam najde polje, kjer lahko uspe‰no deluje. Sama sem

mu Ïe svetovala, pa mene ni poslu‰al. Trmast je, sicer pa
dober in poÏrtvovalen. Zdaj se nas ogiblje in nobenega
vpliva nimam veã nanj.«
Vilar je vse obljubil ter se poslovil. Mati in sin sta ga
spremila na mostovÏ.
Tedaj je iz kuhinje stopila Katica. »Kadar pridete zo-
pet v mesto, nas morate posetiti,« je z otro‰kim glasom
poprosila. »Ko se nastanete za veã ãasa tukaj, onda
bomo igrali vsak dan na keglji‰ãu. Mik nam prihodnji
teden postavi na kazinskem vrtu rusko keglji‰ãe, kjer
igrajo lahko tudi dame.«
»Gospod poroãnik Mik je zelo zabaven ãlovek,« je
rekel Vilar.
»Pusto bi bilo v garniziji, da ni njega tukaj,« je pritrdi-
la Katica, ki ni razumela inÏenirjeve ironije.
»Tistih vislic naj pa le nikar ne postavlja; jaz jih ne
morem videti,« je rekla Bajiçeva mati.
»Kaj so to, vislice?« je vpra‰al Vilar ter pogledal z bi-
strim obrazom nedoumenja po vseh navzoãih, kakor bi
‰lo za vaÏno stvar. »Rusko keglji‰ãe mi ni znano.«
Tedaj mu je Bajiç s kazalcem narisal na steno na gla-
vo postavljeni latinski L. »Glej, to je prevrnjeni L in tak‰-
no podobo ima tudi rusko keglji‰ãe, ãe je res ruskega
izvira. V tla je zabito kak‰na dva in pol metra visoko
bruno, nanje je pritrjen na gorenjem koncu v dolgosti
215
metra popreãen polutram, na ãigar koncu visi vrvica s

kroglo, ki se spu‰ãa na keglje, razpostavljene na tleh. To
je vsa igra.«
»Torej bomo igrali pod vislicami,« se je ponorãeval
Vilar ter podal roko vsem po vrsti. Tudi z gospo Ljubi-
co se je poslovil, ki je bila prav takrat stopila izza kuhinj-
skih duri. Njene temne oãi so se mu zdele objokane.
Ko je ‰el preko vrta, je z okna zaklical za njim Bajiç:
»Ako se zamudi‰, prenoãi v Samojlovem hanu; ponoãi
nikar ne jahaj sam ob Oskovi.« Pogledal je na nebo. »Si-
cer te pa na potu ujame nemara ‰e nevihta. Izza Majevi-
ce-planine lezejo sumljivi oblaki in neznansko je sopar-
no.«
Vilar se je tudi ozrl na nebo. Potem se je odkril in
kratko zahvalil prijatelja.
216
14.
S olnce ga je zaãelo bosti v tilnik in hrbet, ko je prija-

hal iz ozkih tuzlanskih ulic k Jali. Onstran mosta je
pognal konja, ki se je po ãetrturnem diru ves oznojil.
Jahal je nekaj ãasa zlagoma, ozirajoã se na nebo, jasno
‰e na zapadni strani, na drugih straneh pa se je bolj in
bolj zastiralo. Mehka juÏna sapa mu je pihljala v obraz,
ne da bi ga osveÏila, udu‰ljiv, svinãen zrak je pritiskal
nanj. Konj je otepaval z gobcem, repom in zadnjima no-
gama po brenceljnih in muhah. Odlomil je dolgo vejo in
mu odganjal mrães, kolikor je mogel. V tem je za âakla-
vico-planino votlo zagrmelo, kakor bi skrit kje v ozad-
ju zarenãal vremenski poveljnik, razstavljajoã oblake po
nedoglednem nebosklonu. Vilar se je bal, da pred ne-
vihto ne pride do Samojlovega hana, zato je zopet zapo-
dil konja. Îival je prhala pod njim in vesela tekla po
mehki poti, ki je drÏala zlagoma vzbrdo. Ko je prispela
na vrh rebrine, ki loãi Jalo od Spreãe, je bila zopet v potu
in znojne pene so se ji cedile po vratu in prsih. Tedaj ji
je jezdec prijenjal in si zaãel brisati znoj z obraza. Nebo
se je bilo Ïe ãez in ãez pomraãilo, iznad âaklavice so se
gnali hudourni oblaki proti Konju. Le na zapad nad
217
Ozren-planino je nebesni vladar razprostrl same svet-

lej‰e megle, od vseh drugih strani je gnal nad Vilarja
teÏke, z vlago in elektriko prenasiãene oblake. In vsak
hip je vrgel blisk v uporne roje in z gromko besedo je
vzdrÏeval red v igri, ki je nevarna zemljanu. Îe so padale
debele kaplje in z njimi je zavelo blagodejno hladilo.
Vilar se je oziral, kje bi dobil zaveti‰ãa pred nalivom.
Nikjer strehe, nikjer Ïive du‰e! Zajahal je v jarek in nad
seboj je na tisti planjavi, kjer so se pred dvema tednoma
izletniki pomudili pri pastiricah, igrajoãih kolo, zagledal
pol kilometra od poti med zelenjem napol podrto koão.
DeÏ je Ïe v curkih padal, ko je pridirjal h koãi, ki je bila
postavljena iz grobega, neometanega kamenja in je ime-
la skoncema slabo leseno pristre‰je. Skoãil je s konja in
ga zapeljal pod streho, vesel, da je na‰el zavetje. Sedel je
na konãnik trama, ki je molel iz stene, ter se zagledal v
deÏ. âez dve minuti je zapazil, da dirja po poti, po kateri
je sam pri‰el, v najhuj‰em diru jezdec, ki je na videz bolj
plaval po zraku, nego jahal po zemlji, ãigar konj se je
jedva dotikal tal, tako vneto je beÏal v deÏju. Poleg nje-
ga je tekel velik pes.
,To je Heugeigen, kobila nadporoãnika Buzduge. Pa
vendar ne pride oroÏnik pod mojo streho?’ se je prestra-
‰il Vilar, ki je prav od du‰e sovraÏil njegovo prevneto
delavnost v Bosni. ,Ne bi rad potoval v druÏbi tak‰nega
raz‰irjevalca kulture, tak‰nega teptalca ãlove‰kega do-
218
stojanstva, tak‰nega ‰kodljivca na‰ega ugleda na Balka-

nu, tega ba‰ibozuka v na‰i opravi.’ Pa ni imel ãasa, da bi
do kraja dal du‰ka svoji ogorãeni misli, ker jezdec je bil
Ïe okrenil s poti in v par trenutkih ga je prinesla suha,
tankonoga kobila pred koão.
V razliãnih jezikih so vrele kletve iz jezdeãevih ust, ko
je skoãil s konja in ga zavedel pod streho. »Hohoho,
zdravo, gospod inÏenir! Najprej vam moram podati
roko, da vas moj ‰ejk pripozna za na‰ega ãloveka. Glej-
te, kako oprezno vas gleda.« Upehani Buzduga je stisnil
inÏenirju roko, potem je potrepal psa po mokri glavi,
vikajoã: »He, ‰ejãe, prijatelj, prijatelj, prijatelj!« — ter ga
z nogo odrinil v stran. Poslu‰ni pes je povohal Vilarjevo
bedro, menda zato, da bi si zapomnil novega prijatelja
— in zadovoljen se je potepel v kot. »Sedel sem v Buki-
njah v hanu, ko ste capali mimo, in sam satan me je za-
drÏal, da nisem ‰el precej za vami,« je govoril Buzduga.
»Glejte, kako teãe od mene! Tako se ãlovek Ïrtvuje za
cesarja in drÏavo in niti ga ne cenijo, kakor bi se spodo-
bilo po zaslugah. Vse jim daj: zdravje, ãas, mo‰ko silo in
mo‰ko dobo, noã in dan se deri z Bo‰njaki. In vrhutega
se treba vedno zagovarjati, sebe in svoje podloÏnike,
ako preveã dregnejo v bosenskega razbojnika, vedno se
upraviãevati ter vtikati nosove za zrcalo; a oni pri bata-
ljonih vam ‰tirikrat na teden cepetajo pred oddelkom ali
‰torkljajo za njim, sicer pa leÏe na koÏi mastne lenobe —
219
o, tisti so deleÏni vseh pohval, uvaÏevanj, priznanj, od-

likovanj, da je groza.« Snel je man‰ete, odpel iz njih
gumba, jih oÏel ter vrgel daleã po tratini. Otipaval se je
po ramah in bedrih. »Ni je suhe nitke na meni in ves
sem pregret. O-o-o! Pa zopet za‰kriplje revmatizem v
meni.«
»Ogrnite se s pla‰ãem,« je svetoval Vilar.
»Prav imate, ta nasvet je nekaj vreden. Sicer je tudi
pla‰ã moker, vendar pa zadrÏi gorkoto, da ne izpuhti iz
mene.« Odpel je pla‰ã od sedla; pri tisti priliki se je
spomnil svoje zaloge v torbi, pripeti na sedlo. Rekoã, da
treba zaloÏiti malico, ker jed pospe‰uje telesno toploto,
je vzel kos peãenke, kruh in stekleniãico konjaka iz tor-
be, sedel poleg Vilarja, si razpoloÏil malico po naroãju
ter zaãel uÏivati. Ponudil je tudi Vilarju, pa ta ni hotel,
ãe‰: »Do dveh sem se gostil pri Bajiçevih.«
»A, Bajiçevi, to so po‰teni ljudje,« je mrmljal Buzdu-
ga s polnimi usti. »Vse ãasti vredni ljudje — to se pravi
— mlada gospa je kakor soãna pomaranãa, Katica Ïiva
kakor veverica in lepa — hm — a denarja niã, prav niã.
Od ljubezni se pa ne da Ïiveti. Vseskozi po‰teni ljudje,
le tista stara mama je prifrknjena, a bogata. Pomislite,
ona se zavzema za Bo‰njake, moje simpatije so na njih
strani — pravi — in najraj‰i obãuje s Srbkinjami.«
»Sama je Srbkinja, zato ji ne smeva zameriti. I vi ste
Srb — ne?«
220
Nadporoãnik se je bolestno nagnil na stran ter debelo

pogledal na Vilarja. »Jaz nisem niã, prav niã. Pes sem na
verigi, pes, ki je zvest do kosti kakor le oni moj ‰ejk. In
drugaãnih ljudi v Bosni ni treba.« Buzduga je srdito glo-
dal ob kosti. Ko je bil doglodal, je potisnil v usta velik
zalogaj kruha ter pricurknil konjaka. Pes je iz kota ne-
premiãno zrl vanj. Vsak pasji ljubitelj in lastnik samoza-
vestno pokaÏe, v ãem je izurjena njegova Ïival. Tako je
storil tudi Buzduga. »Na, ‰ejãe, apport!« je viknil ter
vrgel kost po tratini. Pes je skoãil v gosto deÏevje za njo
in v hipu jo je prinesel nazaj. »To ni vse,« je velel nad-
poroãnik, »‰e enkrat apport! Vi‰ tam!« ·ejk je skoãil po
tratini ter prinesel ‰e man‰ete, na kar ga je gospodar zo-
pet potrepal. Vzel je man‰ete, jih oÏel in spravil v torbo.
»Zelo izurjenega psa imate, lahko ste ponosni nanj,«
je pohvalil inÏenir, in Buzduga je izpregovoril o pasjem
plemenu sploh, kak‰ne lastnosti ima ta in ona vrsta, a
njegov ‰ejk ima dobre lastnosti vseh vrst, ker je prav po-
sreãena me‰anica dveh imenitnih pasem. Na apport in
appell razume kakor nobena druga Ïival. Pravil je o pas-
jih simpatijah in antipatijah in kakor je sebi prisvajal
du‰o, tako jo je prila‰ãal tudi pasjemu rodu, seveda
umrjoão. A zunaj je lil deÏ, ‰vigal blisk, butal grom in
izpod stene pristre‰ja jima je pricurljala tiha vodica v
posete. Kmalu pa sta dobila ‰e drug poset, celo dva po-
seta. Prvi je bila strela, ki je udarila kraj koãe v drevo, in
221
sicer s tak‰no silo in v toliki bliÏini, da se je potresla koãa

in je moÏakoma zamigljalo pred oãmi in sta zaãutila
puh, obenem pa tesnobo in grozo, ki ji nihãe ne more
odoleti ob tak‰nem grozovitem pojavu. Oba sta oblede-
la, se spogledala z negibnimi, osteklenelimi oãmi. Îi-
vahni oroÏnikovi kobili, ki je dotlej kazala najbolj‰o vo-
ljo in je suhljato, z Ïilami prepreÏeno glavo drgnila ob
vrat Vilarjevega konjeta, je nekako izpodneslo zadnji del
Ïivota, tako da je z njim butnila ob steno; visoko je dvig-
nila plemenito glavo in zastrmela v pajãevine, ki so pre-
prezale ves strop, Vilarjev ‰arec je postrigel z u‰esi, jez-
no pogrebel s sprednjo nogo, a kmalu se je vdal prej‰nji
ravnodu‰nosti. ·ejk je zarenãal, kakor bi ga bil piãil gad,
nepopisna paznost se je pojavila na njegovem gobcu, ki
ga je iztegnil kvi‰ku in je z njim preizku‰aval zrak; tre-
sel se je od same pozornosti. Tedaj pa se je prikazal nov
poset: Jovica Milo‰eviç je stopil ves premoãen izmed
drevja, kamor je bilo tre‰ãilo, ter se bliÏal koãi. Osupel
je obstal, zagledav‰i druÏbo, ki je vedrila.
»Le noter! Povedri i ti!« mu je z usmevom viknil Vilar.
No Jovica ga ni slu‰al. Ker je prav tisti hip zopet udaril
grom z bliskom, se je pokriÏal, potem je z roko povel
proti inÏenirju kakor v pozdrav ter se okrenil v nasprot-
no stran.
»Kaludjer ne mara biti pod mojo streho,« je pikro re-
kel Buzduga. »Ej — teÏka vest. Glejte, kako pazen je moj
222
pes; on dobro ve, kdo je na‰ sovraÏnik. PokaÏem vam

njegovo izurjenost.« In tisti hip je viknil: »Pozor, ‰ejk —
sovraÏnik!«
Pes je priskoãil in se zavrtel krog svojega gospodarja.
Vilar je slutil, da napravi nadporoãnik kako neum-
nost, kak‰no kruto ‰alo. Zato ga je z odloãno in hitro be-
sedo opozoril: »Gospod nadporoãnik, verjemite mi, da
nisem radoveden na pasje umetnosti —« No oni je od-
mahnil z roko ter s klikom: »Alo, alo!« na‰ãuval psa, ki
se je liki blisk zagnal za Jovico. Milo‰eviç je otepaval z
nogama, ko ga je pes zagrabil za ãak‰ire, suval je v na-
padalãev gobec ter udrihal po njem s palico. V Vilarju je
zavrelo. Na ves glas je zavpil: »Gospod nadporoãnik,
tak‰nega trpinãenja ne maram gledati. Pri svoji ãasti vas
rotim, pokliãite psa nazaj! Ako ne, grem z revolverjem
nanj.« Segel je po revolverju, ki ga je imel pripetega ob
sedlo.
No tisti hip je kliknil Buzduga: »Appell! Appell!« in
‰ejk je priskakal nazaj k svojemu gospodarju, ves divji in
krviÏejen, ker dobil je dosti teÏkih batin in sunkov.
»Hahaha!« se je prisiljeno posmejal Buzduga. »Ste li
videli, kako ga imam na vrvici, kako me slu‰a?« Pogla-
dil je psa po hrbtu in se mu dobrikal: »UboÏec ti moj,
danes ti jih je naloÏil prokleti kaludjer, a drugikrat te
na‰ãujem na njegov vrat, tudi na to si izurjen. âakaj, ka-
ludjer!« Zlost se mu je pojavila na obrazu, ker grizlo ga
223
je, da se inÏenir ni strinjal z njegovo ‰alo, ni obãudoval

in pohvalil psa, in pa zato, ker je bil ‰ejk tepen. Nepri-
jazno ga je dregnil z nogo, veleã: »Hajdi v kot in pomi-
ri se!« — na kar je Ïival s pove‰enim repom na treh no-
gah cincala v kot in poãenila.
Vilar ni na‰el besede, da bi dal du‰ka svojemu ogor-
ãenju, doãim je bil Buzduga v zadregi, kako bi zagladil
neprijetni vtisk, ki vselej potlaãi druÏbo, ako je njen ãlan
zakrivil nerodnost. »Sedaj pazite nanj, gospod inÏenir,«
je rekel z vsiljivo besedo, »sedaj se pokaÏe pasja du‰a v
pravi luãi. Dela se klavrnega in pobitega, pa mu ni zle-
ga. Hinavec!« Posmejal se je ,hinavcu’ in dobrosrãno mu
je obljubil: »Le poãakaj, ‰ejãe, drugikrat zmaga‰ zopet ti
na vsej ãrti.« Pes se je, tiho cvileã, kakor bi vse razumel,
umiljeno zazrl v gospodarja, potem je za‰antal k njemu,
mu oblizal roki, usta in krivi nos, na kar se je zopet po
vseh ‰tirih, zdrav in ãil, povrnil na svoj prostor. Buzdu-
ga mu je vrgel neoglojeno kurjo kost in ko‰ãek kruha.
»Ste li videli komedijanta, kako imenitno je markiral
svoj poraz in kako me je naposled prosil odpu‰ãanja?«
je vpra‰al.
»Ali pa vas je prosil za kurjo kost.« InÏenirju se ‰e ni
zabrisala nevolja na obrazu. »Ne poznam pasje psiho-
logije,« je nadaljeval, sileã se v miren ton, »a reãi mo-
ram: da sem jaz Bo‰njak, zastrupil bi vam mrho. Zakaj
224
ste ga na‰ãuvali na ãloveka, gredoãega mirno svojo

pot?«
»O, to ni miren ãlovek, vi ga ‰e ne poznate. Ta ‰ãuje
mirne ljudi vsepovsod in ‰unta tudi va‰e delavce. Na to
smo vas opozorili Ïe zadnjiã v hanu ob Spreãi. Bodite
oprezen, vi ste novinec in ne poznate tukaj‰njih raz-
mer,« je govoril nadporoãnik in resnost ter skrb je izra-
zil na licu, kakor bi obÏaloval tega mladega, brhkega, a
neizku‰enega ãloveka.
»Moj ‰ejk je moja opora. Brez moãi bom, kadar mi ta
pogine in precej se vrnem nazaj preko Save. Vpra‰ajte
âumurpa‰o in Atifa Sarajlijo, s kak‰nimi ljudmi imate
opraviti v va‰em drvarskem taboru.«
»Ne, od Atifa Sarajlije noãem navodil. Temu tur‰ke-
mu konfidentu menda sami ne zaupate dosti. ObÏalu-
jem, da je na‰ tabor pod njegovim nadzorom. âudim se
vladi, da je postavila toliko kozlov, naj ãuvajo njen vrt.
O Jovici Milo‰eviçu vem dosle samo to, da je govoril za
pravico, in kdor se poganja zanjo, tisti je moj prijatelj.
Odkrito povem.«
»Jaz pa to vem, da stremi njegova pravica nekam v
Srbijo in Rusijo in ni na‰a pravica,« je odloãil Buzduga,
vstal ter roÏljajoã s sabljo stopil h konju.
Nevihta je pojemala, na vzhodu se je svetlikalo, ne-
besni vladar se je Ïe daleã na zapadu nad Ozren-plani-
225
no kregal s svojimi oblaki. No kazalo se je, da jih i tam

kmalu raztopi.
Zajahala sta. Ogibajoã se rjavih luÏ in mlak, sta se ne-
spe‰no pomikala dalje. Buzduga je jel o nekem genera-
lu v Hercegovini praviti anekdote, ki so se mu zdele tako
sme‰ne, da so ga spravile povsem v dobro voljo. Udob-
no se gugajoã na sedlu in igraje z vajeti, se je Ïareãega
lica na ‰iroko razgovoril. Jezdil je nekoã tlsti general s
svojim adjutantom, da vizitira neko oddaljeno posadko.
Nikdar ne vzame oni general s seboj kak‰ne prtljage in
tudi takrat je ni. Prigodilo pa se je kakor danes, da je za-
ãelo na poti deÏevati, in prispela sta na cilj mnogo pred
adjutantovim sluÏabnikom, ki je, na muli tovoreã prtl-
jago svojega gospodarja, zaostal daleã za njima. Gene-
ral sploh ni jemal sluÏabnika s seboj. Do koÏe premoãe-
na, sta bila nastanjena v tujski sobi tiste posadke. Adju-
tant je bil zelo razburjen, ker ni bil vajen, tiãati v mokri
obleki; neprestano je stopical po sobi, da bi se reveÏ ne
prehladil, in nestrpljivo je kukal skozi okno, kdaj paã
pride njegova mula, da bi vsaj perilo lahko premenil.
General, ki ni priãakoval nikakr‰nega perila, je ravno-
du‰no sedel na kanapeju in s prsti dromljal po mizi. Ko
se je bil naveliãal adjutantovega javkanja in razneÏene
neuãakljivosti, je vstal ter se zaãel slaãiti. Slekel je svo-
jo do nitke mokro srajco ter jo podal svojemu sprem-
ljevalcu, rekoã: ,Nate mojo srajco in meni dajte svojo,
226
ako hoãete Ïe vsekakor premeniti perilo.’ Adjutant se je

sramoval svoje mehkuÏnosti in se pomiril s svojim ne-
prijetnim poloÏajem. »To je general, ki ga ãaka lepa pri-
hodnjost, ta bo na‰ vojskovodja v prihodnji vojski,« je
prorokoval Buzduga. »Ta pa ni niã podoben tistim ka-
varnskim generalom. Preprost, a strog — genij! Rokavic
ne nosi nikoli; ko se je peljal k cesarju v avdijenco, si jih
je kupil ‰e le na Dunaju. V njegovi obleki ni niã gizdalin-
skega, ker si jo da delati pri kompaniji. In kako zna ta
ãlovek sukati Hercegovce! DeÏelni jezik ume izvrstno;
kar na vrat pokaÏe in kdor ima kaj na vesti, ga razu-
me … To je cel general, ne tak‰en poloviãarski, kakor so
drugi. Da imamo v Tuzli tak‰nega poveljnika, kaj hitro
bi pometli tukaj take hujskaãe, kakr‰en je va‰ prijatelj
Jovica Milo‰eviç.«
»Res, Milo‰eviç mi ugaja. Sploh me niã ne zanimajo
moÏje, ki kopiãijo okrutnost na okrutnost, paã pa oni, ki
navdu‰ujejo tisoãe za kaj koristnega in lepega, n. pr. za
umno gospodarstvo, obrt, ‰ole, petje —«
Nadporoãnik je majal z glavo in grizel ustno. »Za svi-
njerejo,« je hitro pripomnil.
»I to je koristno in spada k gospodarstvu.«
»O gospodarstvu tukaj ne moremo govoriti, k veãje-
mu o gospodinjstvu. Mo‰ki tu samo lenarijo in politizi-
rajo, ne delajo pa niã.«
227
»To je bajka, ki so si jo izmislili sovraÏniki te deÏele.

Uredite agrarno vpra‰anje, osvobodite kmeta kakor v
Srbiji in Bolgariji, onda uvidite, kako se poprime rodne
grude. Sicer pa vidim tudi pri dana‰njih Ïalostnih raz-
merah mo‰ke na njivah. No, da vam razloÏim dalje —
zanimajo me tisti, ki navdu‰ujejo za ãloveãnost, za svo-
bodo —«
»Gospod inÏenir, v vas kipi agitatorska kri, vi ste po-
dobni stari Bajiçevki.«
Vilar se je posmejal. »Gospod nadporoãnik, na‰ãujte
svojega psa name!«
Kakor bi ga ne bil sli‰al, je oni nadaljeval: »Premno-
go pride k nam preko Save uãenih ljudi z zasukanimi in
zavitimi idejami, zato pa vr‰imo tukaj samo poloviãar-
sko delo. Veste li, da niti v Carigradu nimamo ugleda?
Pred drugimi poslanci se tam tresejo, a na‰ega zasme-
hujejo. No jaz si umijem roki in vr‰im svojo prokleto
dolÏnost, ne ozirajoã se na desno in levo. Jeli, ‰ejãe, da
je tako?« Pes, ki je s pove‰enim repom otoÏno capal kraj
poti, je dvignil gobec. Ker ni dobil nobenega ukaza, je
skoãil pred jezdeca na pot in je tekel pred njima, voha-
joã po tleh, oãividno po Milo‰eviçevem sledu.
»Prosim, ali vam ni hladno?« je vpra‰al nadporoãnik.
»Mene mrazi. Da se ogrejem, poÏenem malo — opro-
stite! Va‰ konj se z mojim ne bo mogel kosati.« PribliÏal
se je Vilarju ter mu segel v roko. »V Samojlovem hanu
228
me dohitite in tam ostanite ãez noã. Karte bi vrgli s Sa-

mojlom in niã ne bova govorila o sluÏbenih sitnostih.«
»Hvala, gospod nadporoãnik! Kar naprej pojdem.
Vsekakor bi bil rad nocoj doma! Jutri imam posla.«
»Kakor hoãete. Torej na svidenje v Tuzli!«
Konjske podkve so zapeketale po izprani poti. Vilar-
ju je odleglo pri srcu, ko je videl, da je zavil ta prevneti
sluÏabnik s poti, da se s svojim krviÏejnim psom liki zlo-
ve‰ãa prikazen skokoma nese po mehki tratini in se ved-
no bolj izgublja v daljavi.
229
15.
Z adovoljen je korakal Vilar par dni pozneje ob prvi

popoldanski uri v planino, da izplaãa drvarjem
zvi‰ani zasluÏek. Veselila ga je zavest dobrega dela, in
vso pot je ogrevala njegovo glavo misel, kako mu bodo
delavci hvaleÏni. Mestoma je postal ter se zazrl v tem-
no veliãastje pragozda in zdelo se mu je, kakor bi mu iz
veãnega mraka ‰epetala neka dobra gorska vila in ga iz-
podbujala, naj ne postoji na zami‰ljeni pravi poti, naj
deluje na to, da se odpravijo sovraÏene znamke. Toliko
se je zamaknil v svoje dobrohoteãe namene, da mesto-
ma niti ni sli‰al oglu‰ujoãega hrumenja jadrne Oskove.
Tedaj je vsa krasota v prirodi omrtvela zanj, ki je videl
pravo lepoto samo v dobrem dejanju, izkazanem svoje-
mu bliÏnjiku. In tak‰no dobroto je prinesel drvarjem.
Zal, da dovr‰eno dobro delo ni moglo biti splo‰no, da je
moralo neprijetno zadeti Bierkopfa in njegovo stranãi-
co. Doãim so drvarji — tudi oni z Volãjega Dola so bili
navzoãi — z zadovoljnim kimanjem, s svetlimi poteza-
mi na licih, glasnej‰i pa tudi s pohvalnimi in priznalni-
mi izrazi sprejeli naznanilo, da se je plaãa za toliko in to-
liko odstotkov zvi‰ala, ker je padla cena Ïivil, se je drÏal
230
Gajer kislo, ustnici sta se mu ‰e bolj udrli, oãi se skrile

pod obrvi. Njegova du‰a je bila pusta in zakrknjena, ni
mogla prenesti iskre dobrovoljnosti v delavskih srcih;
vrhutega se njemu pri novih cenah niã ni zvi‰al zaslu-
Ïek, ‰e zniÏal se mu je, ker je moral sedaj plaãati hrano,
prej pri gozdarjevem gospodarstvu je pa ni; in — kaj pa
to! — Îe dvakrat mu voznik iz Samojlovega hana ni pri-
peljal nobene zlatoglave steklenice in niã biftekov. V
krogu delavcev samo enega ni ganila vest o cenej‰i hrani
— Atifa Sarajlije. Ta je dobival iz drugih virov drugaãno,
vse bolj‰o plaão, zato je apatiãno zasli‰al Vilarjevo ob-
vestilo in s preziranjem je zrl na te izgurane teÏake, ki so
vedeli, da je njegovo pazni‰tvo navidezen postranski
posel, a glavno opravilo mu je vohunstvo in ovadba, da
voha v drvarskem taboru in daleã naokoli po upornikih,
nezadovoljneÏih, hajdukih, veleizdajnikih in po skritem
oroÏju. âutil je, da ga drvarji sovraÏijo, in to jim je vraãal
s sovra‰tvom.
Po konãanem izplaãilu so se delavci raz‰li na svoja
mesta. Vilar je postal ter zrl za njimi. Kmalu so sekire
zopet enakomerno sekale ter ‰le bujnemu Ïivljenju do
Ïivega, Ïage so pele svojo hripavozveneão smrtno pe-
sem. Iz tega enoliãnega vrveÏa se je oglasila zdajci slo-
venska pesem; pela jo je gruãa slovenskih delavcev, ki je
blizu njega klestila vejevje podrtih dreves. Vilar je pre-
kobalil hosto, leÏeão vse kriÏem, ter se privalil k oni
231
gruãi. Sedel je na debelo vejo kraj ‰tora. Drvarji so zapa-

zili, da jih poslu‰a ãlovek, ki so ga zaãeli uvaÏevati, zato
so po prvi pesmi zapeli ‰e drugo. Pesmi sta se ob napor-
nem delu zelo trgali, ob buhanju sekir nista mogli priti
do prave veljave, vsekakor pa sta toliko prevzeli Vilarja,
da je komolec uprl ob ‰tor, poloÏil glavo na dlan in se
zatopil v domaãe glasove. Tedaj so ‰tirje delavci prene-
hali v delu, stopili skupaj, se oprli ob sekire in, zroã drug
drugemu na ustnice, so ubrano ponovili obe pesmi. Ko
so odpeli, so se polotili sekanja. InÏenir je ‰e nekaj hipov
zamaknjen slonel ob ‰toru. Probudil ga je Ivo Trkulja, ki
je tiho in oprezno kakor k speãemu ãloveku stopil pre-
denj. V rokah je drÏal velik kozol rdeãih jagod in te mu
je plaho pomolil, gledaje mu v oãi in ne da bi izpregovo-
ril besedo.
»Si li zame nabral?« je vpra‰al Vilar in vzel kozol.
»Moji vnuãki so nabrali danes in prinesli zate.«
»No dobro, Trkulja. Prekrasen dar,« je pohvalil Vilar.
»So li zdravi tvoji vnuãki?« je pristavil.
»Zdravi, ,kao krmaãe’,« je odgovoril starec in oni se je
posmejal tak‰ni primeri. Starec pa je nadaljeval: »Bed-
ni so in bedi je vsak dolÏan. O, da vidi‰, kak‰no veselje
si nam napravil, ko si me zopet sprejel k delu. Ti si po-
‰ten, a kruto ravna z nami oni« — pokazal je gori proti
kolibi — »nobenega oddiha ne dovoli, niti peti ne sme-
jo, pravi, da ni mogoãe obenem peti in delati.«
232
Vilar je vstal. Ni mu bila v‰eã paznikova strogost, no

red mora biti.
»âeprav branijo peti, plakati nam ne branijo,« je re-
kel starec. »Kriv sem, gospodar ti na‰, a govorim ravno.«
»Lepa hvala za jagode, brate! A sedaj idi na delo in
mimogrede reci onim, naj mi zapojo kak‰no nedeljo.
Rad jih bom poslu‰al.« —
Vilar je tisti veãer zaãutil, kako sovraÏen mu je postal
gozdar. Da bi se mu prikupil in pokazal, da Ïeli z njim
Ïiveti v prijateljstvu in slogi, je stopil v njegovo sobo.
Precej je zapazil na njem veliko pobitost. »Gospod goz-
dar, morda vam je dolg ãas samemu,« je rekel, stopiv‰i
k njegovi mizi. »Morda bi naredila igrico na ‰ahu.«
»Ne igram. Niã se ne dolgoãasim,« se je kosmato iz-
drlo Bierkopfu iz raskavega grla.
Vilar se je priljudno in z usmevom sklonil k njemu.
»Tudi v karte ne? Nekoliko pa vendar tudi jaz umem.«
»Ne. «
»Hm — onda — ali ste morda kaj bolni?«
»Vi me ne boste ozdravili.« Te besede so bile tako za-
dirãne in ãemerne, da je inÏenir napravil dva koraka
nazaj, da bi ãim prej pohitel v svojo sobo, proã od tega
podivjanega, gozdnega ãloveka. Pri tem pa je zadel ob
sluÏabnika, ki se je pojavil s kositarskim podstavkom, na
katerem so stale konvice in ãa‰ice za ãaj. Vse na pod-
stavku je zaroÏljalo, in Bierkopf je vstal ter se grozeãe
233
vzravnal. »Gospod inÏenir, vi poãenjate same nerodnos-

ti pri nas. Na Konj-planini prirejate koncerte, a vlada je
najela drvarje za delo, ne pa za petje.«
Vilar, ki je sluÏabniku pomagal urediti namizno poso-
do na podstavku, je vzkipel in od jeze rdeã se je posta-
vil gozdarju po robu: »Oprostite — pri‰el sem k vam kot
va‰ tovari‰ na prijazno besedo, in vi me tako nahrulite!
Kar se tiãe nerodnosti ali nerednosti, naj pometa vsak
pred svojim pragom. Jaz si nimam niãesar oãitati in se
bom lahko zagovarjal pred vsakomer, a drugim bi slaba
predla. Lahko noã, gospod gozdar!«
,To je nevaren star lisjak, ki ne more pozabiti, da ne
sme veã pleniti delavcev. Prenesti ne more nedostatka
zlatoglavih steklenic, biftekov in odstotkov. Pride po‰ten
ãlovek pod Konj-planino in mu zme‰a njegove tatinske
mreÏe. To je nerodno in bridko! Vse mu doprinesejo
ovaduhi, kaj delam pri drvarjih; saj pravzaprav niã ne
delam in sam ne vem, ãemu sem tukaj. Pohajkoval bom
in nihal med Konj-planino in Tuzlo. Trn sem mu v peti,
bruno v oãesu, a pazi naj, da se ne spotakne ob moji
nogi.’ Tako se je razburjal inÏenir, ko je hodil po svoji
sobi. Toda drugo jutro je na trati pred kolibo zopet s pri-
jaznim usmevom pozdravil svojega nasprotnika, kakor
bi mu hotel reãi: ,Snoãi si bil pa nataknjen! Oprosti mi,
ker sem te motil!’ Tako je povrnil s prijaznostjo za gro-
bost. Bierkopf je iz tak‰nega priljudnega vedenja posnel,
234
da ta mladi, kavalirski ãlovek paã ne bo pobrskal po nje-

govih preteklih sleparstvih, ampak se zadovoljil s tem,
kar je dosegel. Tistega, kar se je godilo s hrano pred nje-
govim prihodom, ne bo vlekel na dan. Tak‰nega razne-
Ïenega ãloveka se ni treba bati. Visokoleteãi, plemeniti
misli se je rogal podel, nizek znaãaj in jo izkori‰ãal.
Vilar bi se bil rad hitro udomaãil pod Konj-planino,
zato se mu je zdelo sitno, da mora Ïiveti pod eno stre-
ho s ãlovekom, kateremu dela napoto, ki vselej, kadar se
sreãata, tako sovraÏno upre svoje zlobne oãi vanj. Poiz-
ku‰al je, kako bi oderuha pridobil na svojo stran. Skoraj
vsiljeval mu je svoje prijateljstvo, prijazno ga je pozd-
ravljal, ga ogovarjal, tudi za svet ga je vpra‰al v sluãajih,
ko je bilo vse jasno, vpra‰al zato, da bi sproÏil uljuden
pogovor. Tak‰no oglajeno vedenje je zazibalo robatega
Bierkopfa v popolno varnost; njegovi kratki odgovori so
bili nepriljudni, vãasi pa tudi osorni. InÏenir se jih je sãa-
soma toliko privadil, da jih je z usmevom prena‰al; ob
robatosti te delavske pijavke se je radovala njegova du‰a
in mu neprestano ‰epetala: Jeza tega onemoglega sebiã-
neÏa je dokaz tvoje po‰tenosti in ti ne more ‰kodovati.
Glavna stvar je, da si zadovoljil delavce.
Tisti postranski posel raãunanja se mu skraja ni zdel
nadleÏen, ker mu je dal vpogled v delavske razmere in
priliko, se uveljaviti, kar prija mlademu, podjetnemu
ãloveku, ki rad pokaÏe svojo razumnost, pravicoljub-
235
nost in dobro srce. Raj‰i bi bil opravljal inÏenirsko delo,

ki je bilo vsa njegova bodoãnost, no tiste dni pri drvars-
kem podjetju ni na‰el inÏenirskega posla, dasi ga je is-
kal po vseh pristopnih kotih Konj-planine. Ogledal si je
oni pritok Oskove, ki naj bi se jeseni uravnal za splave,
naãrtal si je ona mesta, kjer bo treba vodni tek preloÏi-
ti ali z razstreljevanjem skal preurediti. Zapomnil si je
nekaj popravil, ki bodo potrebna pri vodnih napravah,
tudi novo suho drão si je zarisal v svoje beleÏke. To je
vse delo, ki se ga loti, kadar dobi dotiãni ukaz iz Sarajeva
in bo smel razpolagati z delavci. Izprevidel je, da bo nje-
gov inÏenirski delokrog zelo omejen: predlagati bo tre-
ba vladi vsako preureditev in vsako novo napravo, iz-
raãunati stro‰ke in ‰e za majhne poprave se bo treba
dogovoriti z gozdarjem, da mu prepusti drvarje.
Vilar se ni dolgoãasil. âe se ni potikal po pragozdu,
lazil preko mahovitih skal in trhlih debel, razpadajoãih
v listnem gnoju, je posedal doma v senci pri kolibah,
posedal kraj ‰umeãe Oskove v ozkem zakotju z divno
gorsko dekoracijo. Od kolib ni videl mnogo neba; jutra-
nje solnce jim je vzhajalo pozno, popoldanje se je skri-
lo zgodaj. Gledajoã na malo delavsko naselbino, se je
ãesto spominjal lesene kulture starih Slovanov, ki so si
brÏkone postavljali tak‰ne preproste kolibe, ko so bili
nekje na daljnem vztoku prilezli iz podzemeljskih lukenj
ali ilovnatih hi‰ic in se naselili v dana‰nji domovini. Na
236
takih odmorih mu je tovari‰evala knjiga strokovne vse-

bine. Veãerne in jutranje ure je namenil za svojo jezi-
kovno izpopolnitev, ker Ïe davno se je bil odloãil, da
pojde s svojo vedo daleã v svet. Îe v zgodnjih letih je
klilo v njem hlepenje po dotiki s tujimi narodi, po spo-
znanju njih ‰eg in odno‰ajev. To hlepenje po brezmej-
nem svetu, prirojeno ãloveku podjetnih misli in podÏga-
no po modernih prometnih sredstvih, mu je mogoãno
vzrastlo v Bosni, kjer je videl vsenaokrog Ïivljenje pisa-
nega vztoka, seveda Ïe skaljeno pod zapadnim vplivom,
vendar pa ‰e vedno zanimivo.
Ko je bival ‰e onkraj Save, ni nikdar iskal velike druÏ-
be in ponoãnega pijanãevanja, drugovale so mu ponaj-
veã knjige in pa njegove ‰iroke misli. Kadar je za‰el v
gruão ljudi, ni bil samozavesten in zgovoren druÏabnik,
paã pa vesten opazovalec in strog sodnik. V bosenskih
mestih je na‰el ‰e brezobzirnej‰e ljudi, nego so bili oni,
ki jih je pustil onkraj Save; malone vsi so se mu zdeli
proÏeti s cinizmom razkoraãenega gospodarja, ki ga je
obogatil berlinski kongres. Vilar pa je hotel Ïiveti z ljud-
stvom kot ravnopraven z ravnopravnim. Spoznati je
hotel nove razmere, nove ljudi, med katere ga je vrgla
usoda. Vleklo ga je iz samote vun med bosenske ljudi,
ne zato, kakor bi v vsem delavskem taboru ne mogel
najti bosenske osebe, s katero bi lahko izpregovoril be-
sedo, ampak zato, ker je hotel videti ljudi, ki ne stoje
237
pod vplivom Bierkopfa, Gajerja in Sarajlije; tak‰ne je

hotel spoznati, ki orjejo in kose ter govore o tretjini in o
desetini.
Ob zgodnji popoldanski uri je sedel nekoã na konja,
da jezdi kamorsibodi v svet, v prvo vas, ki jo najde, in ‰e
dalje z namenom, da se pribliÏa kmetom, novemu sve-
tu. Dan je bil krasen, zelena tratina pred kolibami se je
svetila v solnãnih Ïarkih. Naveliãal se je bil za enkrat
svojih knjig in premi‰ljevanj, temne gore, bednih delav-
cev in pustega gozdarja, zato vun iz kota na nova odkrit-
ja! Toda kam? Iz zakotja je drÏala samo ena pot, tista ob
Oskovi, ki jo je bil premeril Ïe parkrat. Po njej je udaril
in tako spe‰no je jahal, da je stal v pol ure Ïe pred Mu-
‰içevim hanom.
Nameraval je starega handÏijo vpra‰ati po zdravju in
se pogovoriti o vsem, kar slina prinese na jezik, popiti
ãa‰ico kave, potem pa se obrniti na desno ali na levo v
hribe. Stopil je s konja in ga privezal k pristre‰ju. Takrat
se je prikazal na pragu ãvrsti Vazko, tisti, ki ga je prvi-
krat, ko se je bil ustavil v hanu, zanimal kot medvedji
izprevodnik in kot narodni pevec ter guslar. Vilar mu je
z usmevom prikimal ter preko njega pri poluodprtih
durih pogledal v veÏo, kjer je leÏal poleg vhoda v izbo
kupãek pepela na tleh.
»Je li handÏija in mlinar Pero doma?« je vpra‰al
deãka.
238
»Ni handÏije in mlinarja doma,« je ta odgovoril, ne-

kaj pomislil in pristavil: »Doma je, Ïito Ïanje.«
Vilar je stopil bliÏe in ga debelo pogledal, a precej je
moral drugam obrniti svojo pozornost. V veÏi je za dur-
mi na minderu*, pokritem z asuro, kraj stene sedela Da-
nica, drÏala v naroãju Ïenski gunjiã (jopico) ter vanj v‰i-
vala okraske. Na prvi hip ni videl vsega njenega obliãja,
ker je bilo globoko sklonjeno nad delom, obstal pa je
njegov pogled na njenih laseh, preprosto ubranih pod
preprostim fesom, in na njeni beli desnici, ki je vbada-
la ‰ivanko. In zapazil je, da se deklica prikrito smeje nad
‰ivanjem, najbrÏ zmedenemu deãkovemu odgovoru.
»Dober dan,« je pozdravil Vilar, obrnjen k njej. Takrat
je dvignila glavo in njene svetle oãi so se ozrle v Vilar-
jeve. Pa kakor bi se bila zavedala neke nepristojnosti,
neke pregrehe, se je molãe zopet sklonila nad ‰ivanje.
Vazko je bil opazil, kako sta se pozdravila. »Dobra je
kakor dober dan, a sramuje se,« je povzel, se naslonil ob
steno in uprl boso nogo ob podboj pri vratih. Samoza-
vestno je pogledal na njo, potem na gosta, kakor bi mu
hotel reãi: Glej, kako je krasna, je li da tudi tebi ugaja!
»âemu jo je sram?« je vpra‰al Vilar, dvigniv‰i obrvi.
* Minder = kak‰nih 20 cm visoka in petkrat toliko ‰iroka klop, ki jo

rabi Bo‰njak tudi za posteljo; v bolj‰ih hi‰ah je pogrnjena z volneno
preprogo, v revnej‰ih z asuro, to je, iz biãja ali slame spletenim
pogrinjalom.
239
»Tebe se boji. Na‰e Ïenske se vsakega boje, odkar so

nam vzeli pu‰ke in handÏarje.«
»Nisem vzel jaz, torej se me ni treba bati. Da imam
pu‰ko, ne bi streljal na golobiãe, da imam handÏar, ne bi
sekal po jagnjiãih,« je z dvignjeno roko miril Vilar, sre-
po zroã na Daniãino glavo, ki je podrhtevala v vzkipu
zadrÏavanega smeha. ·aljiv se mu je zdel deãek, sme‰na
deklica, ki se srameÏljivo smeje v stran neznano ãemu,
in sam sebi se je zdel sme‰en, da je za‰el v tak‰no druÏ-
bico in da zbija tak‰ne gluposti, In razsodil je sam v sebi,
da deklici, kar se tiãe znanih ljubeÏenskih obãutkov, ‰e
ni vzi‰lo solnce, noãi pa tudi ni veã v njenem srcu.
»Eto, dober ãlovek si,« je potrdil Vazko in cmaknil z
ustnicama. »Hoãe‰ li kave?«
»Bogme, hoãem. Napeci, podaj!« je odgovoril Vilar z
veselo zapovedujoãim glasom. Pritegnil si je trinogat
stolãek in sedel ob steno Danici nasproti. Vazko se je
pred kupãkom pepela spustil na koleni, s trsko je posnel
pepel iznad Ïerjavice, potem je priloÏil draãja in, sklo-
niv‰i se liki maãek, je zaãel na moã pihati. Kmalu je za-
plapolal ogenjãek in iz njega se je vila prozorna struja
dima ter se zaganjala v praprotno streho. Deãek je pri-
stavil konvico z vodo in ‰e bolj razpihnil ogenj. Oster
duh po dimu je napolnil veÏo in silil v oãi in nos. InÏe-
nir je jedva zadrÏaval prhanje; dim ga. je ‰ãipal v oãi; od-
maknil je stolãek med duri, ki jih je odprl na steÏaj.
240
Solnce je sijalo nanj in zlat Ïarek je lil i na deklico, se

igral na njeni rami, obliznil njene lase, se razsul po po-
lovici njenega ordelega obraza in po gunjiãu, ãigar zla-
te in srebrne nitke z v‰itimi drobãkanimi mednimi kol-
esci so se iskrile kakor biseri, posuti na platno. Vilar, ne-
vajen dima, se je zaãel solziti, tako da mu je Vazko pred-
lagal, naj sede pod pristre‰je, kamor mu prinese kavo.
Pa gost ni hotel: raj‰i je sedel tukaj kraj mladih bitij,
vr‰eãih vaÏen posel. Zaziral se je na brhkega deãka, ki je
ãepel pred ognjem ter ga netil sveãano, skrbno in resno,
in na deklico, ki je spe‰no vbadala v gunjic, izpreminja-
joã se v vseh mavriãnih barvah. Na njeno gladko, belo
ãelo so se spu‰ãali nekak‰ni zapredki temnih kodrcev, ki
jih niso zvile ogrete kle‰ãe, marveã narava sama. Vsa ta
nenavadno miãna prikazen je zbudila v njem vpra‰anje:
Kako je za‰el ta neizbru‰en biser v tak‰en prah?
PriÏgal si je svalãico. Pu‰eãega je navdala velika do-
brovoljnost. ,âemu bi iskal oddaljenih vasi in stikal za
bosensko zanimivostjo, ãe imam pa tukaj toliko zani-
mivega? Italijanski pesnik nam opisuje, kako se je, zaprt
pod svinãeno streho bene‰ke jeãe, po cele dneve zaba-
val s tem, da je opazoval mravlje, ki so prilezle na okno
njegove jeãe; kako je bil hvaleÏen Ïivalcam — kaj bi ne
bilo meni dosti zabave poleg teh dveh nedolÏnih mra-
velj?’ Tako si je rekel in je sklenil, da posedi tukaj celo
uro. Strmel je na pisani gunjiã in v vrveÏu lepih in novih
241
misli se mu je pripetilo, da je nehote pljunil na Vazkov

goli podplat, kar se je zdelo deklici tihega hahljanja
vredno, in deãek se je z nasmehom ozrl na samopa‰-
nega gosta. Tisto Daniãino hahljanje mu je tako ugaja-
lo, tako ga je razposadilo, da bi bil zopet in zopet plju-
nil na deãkov podplat, ko bi se spodobilo.
Vazko je bil uren handÏija. S spretnostjo izurjenega
kavarnskega malãika je postregel s kavo. »Ti ne pije‰?«
ga je vpra‰al razposajeni gost.
»Pijem vodo, ki je moãnej‰a nego kava, ker Ïene mlin-
ske kamne in prenese Konj-planino v dolino,« je odgo-
voril deãek, in Danica se je zopet posmejala v svoj gun-
jiã. A precej je dvignila glavo in se razÏarjenega obraza
ozrla na deãka, kakor bi ga hotela posvariti, naj ne bo
tako drzen pred tujcem. In ob pogledu na to lice se je
zopet vpra‰al Vilar: Je li mogoãe, da je zrastla tak‰na
rdeãa jagoda v tak‰nem pustem kraju? Videl je od stra-
ni dekliãine oãi in zdele so se mu podobne oãem njego-
ve rajne matere, umrle pred desetimi leti. Kako so bile
opojne in mikavne!
»Vazko, ali Danici ne nalije‰?« je vpra‰al imenoma, da
bi pokazal svojo familiarnost.
»Ona pije mleko, zato se redi kakor krmaãa,« je iz-
bruhnil deãek na naãin, kakor so govorili v stari Arkadiji
in govore ‰e zdaj v Bosni in pri nas. Vilar se je kakor oni
dan pred Trkuljo tiho posmejal tak‰ni primeri. Toda de-
242
klica se ni posmejala; ãutila je nepristojnost tak‰nega

prilikovanja in ‰e niÏe je sklonila glavo. Ko pa je bil gost
zvil novo svalãico in je marljivi deãek z goreão trsko sto-
pil predenj, da mu priÏge, tedaj se je vzravnala in se
ozrla na mladega moÏa, a precej je pazni pogled odvr-
nila mimo Vazka na pot pred hanom in na vr‰iãe drev-
ja, ki je stalo globoko ob Oskovi. Njena paznost pa ni
veljala solnãnim trakom, migljajoãim po vr‰iãih, ampak
temu priljudnemu tujcu, ki se vede tako prijazno in se
zanima tudi zanjo. Zdaj, ko ga je napol prikrival deãek,
je bila priloÏnost, da neopaÏena pokuka v njegovo stran.
Vilar je to opazil, zazreti pa se ni mogel v njen obraz, ker
se mu je brÏ umaknil.
»Kako to, gospodine, da pozna‰ vsa na‰a imena, ka-
kor bi bil tukaj doma?« je vpra‰al Vazko.
»Nisem jih ãital v novinah, a sli‰al sem jih ono nede-
ljo, ko sem se, potujoã mimo, prvikrat ustavil tukaj. Zato
vem.«
»Ba‰ uãen si, gospodine, da si tako hitro zapomni‰,«
je rekel deãek in cmaknil z ustnicama, kakor bi hotel
odstriãi nekaj Vilarjeve uãenosti. »A kako je tebi ime?«
je vpra‰al ãez hip.
InÏenir je pomislil, kako bi se imenoval, da bi si ljud-
je laÏe zapomnili; in je odgovoril: »Franjo«. Deklica je
lahno dvignila glavo, pa samo toliko, da je njen pogled
segel do njegovih kolen.
243
Nastalo je precej dolgo molãanje. Zatopil se je v pre-

mi‰ljevanje. Sam sebi se je ãudil, da se tema malenkost-
nima osebicama v hanu tako lahko prilagodi, doãim so
ga tako odganjali oni visoki in izobraÏeni ljudje na oto-
ku — izvzeto je bilo le malo oseb — odganjali s svojo
izobraÏeno brezsrãnostjo, tako da mu ostane asimilacija
z njimi za vse veãne ãase nemogoãa. Oni ljudje na oto-
ku pravijo, da je pri njih kultura, povsod zunaj otoka pa
nekultura. Ta kultura pa se kaÏe samo v njih oblekah, s
katerimi se pona‰ajo in nadkriljujejo drug drugega, v
njih puhlih ‰alah, praznih zabavah, v njih visokih pla-
ãah. Brez pu‰k in topov bi propadel ves njih druÏabni
red, nastal bi kaos, anarhija — tako uãe, ker nimajo te
sile in morale, da bi ustanovili kulturo, ki bi stala in us-
pevala brez oroÏja. Vilarju je ostalo iz dija‰kih let mnogo
ãistokrvnega idealizma, zato je s toploto v srcu obãudo-
val to ubogo in skromno deklico, vendar pa je prehajal
po malem v koristno strujo opreznega realizma, tako da
je videl visoko socialno steno, ki ga loãi od te gozdne
vile. Ba‰ takrat, ko je prikipelo navdu‰enje zanjo do pre-
cej‰njega vi‰ka, ga je iztreznil pritip do one hladne ste-
ne in ga privedel iz idealnih sanj v strujo resniãnega Ïiv-
ljenja.
»Gospodine Franjo, hoãe‰ ‰e kave?« je opozoril de-
ãek, videã, da drÏi zami‰ljeni gost prazni findjan na ko-
lenu.
244
»Nalij!« Vilar je pil in pu‰il. Po dolgem molku je vpra-

‰al deãka: »Zna‰ li ãitati in pisati?« Mislil je na Danico
in po ovinku je hotel zvedeti, je li zanimiva deklica iz-
veÏbana v najnavadni‰ih ‰olskih stvareh.
»Ne znam najbolje, Jovica ‰e ni dolgo pri nas,« je po-
jasnil deãek. Po kratkem premisleku je zbral vse ono, kar
ume. Praskal se je za u‰esom in si posadil fesiã trdneje
na glavo, da ne bi izpuhtelo ‰e ono, kar ve. »âitati znam
bolje nego pisati. Najbolje znam pa peti,« je dodal.
»Ok,« se je zaãudil Vilar, ki je imel navado, govoriti
preprostim ljudem z neko lahko nasme‰ljivostjo, v ka-
tero je zastiral svojo ljubeznivost. Okrenil se je k dekli-
ci ter pozvedoval: »Kdo je pa tebe nauãil tako lepega
vezenja? Ali morda sestra Jovice Milo‰eviça?« Navla‰ã
je postavil vpra‰anje tako, da bi zvedel, je li Danica tista
sestra, s katero naj bi se Jovica po besedah Bajiçeve ma-
tere preselil v Srbijo.
Deklica ni odgovorila, paã pa Vazko, rekoã: »Onda bi
Danica sama sebe nauãila.«
Tedaj je inÏenir vedel, da ima pred seboj sestro pre-
ganjanega Jovice. »Nu, govori, Danica, ne bodi kakor
nevesta na svatbi. Kdo te je nauãil vezenja? Ne boj se
mene, ki ti ne storim nikdar niã Ïalega.« Iz teh besed ni
zvenela nasme‰ljivost, paã pa soãutje in Ïivo zaniman-
je. In kolikor je videl njenega lica, vse je gorelo v rdeãi-
ci. ,Ni vajena, da bi mo‰ki govoril z njo tak‰ne mehke
245
besede’ — si je mislil — ,ni bila tako vzgojena, kakor so

na‰a dekleta, ki vleãejo ‰e punãko iz cunj za seboj, pa Ïe
sli‰ijo priliznjena obãudovanja in jih par let pozneje tudi
zahtevajo. Na primer: Katica.’
Danica se je sklonila kolikor mogoãe nizko nad gunjiã
in ker gospodinu Franju ni odgovorila, je posegel vmes
bodri Vazko. »Niã ne koristi, gluhemu ‰epetati in slepe-
mu namigavati,« je rekel. »Ako noãe ona, ti povem jaz.
Ona i sitnu knjigu znade.« Poslednji stavek je proizne-
sel z neznansko vaÏnostjo, napeto zroã gostu v oãi.
»Ek!« se je izmuznilo Vilarju iz ust.
»Pop Arzen Dimitrijeviç jo je nauãil ãitati in pisati,
potem je hodila dve leti v ‰olo.«
InÏenir je zakroÏil ustnici, s katerih se je zasli‰al sla-
boten pisk.
»Na ârni Gori se je tri leta uãila v ‰oli. Ve‰, gospodi-
ne Franjo — pred Turki je beÏala tja. Ona je hãi herce-
govskega vojvode, ki je pomagal du‰mane iztirati iz de-
Ïele in je sam padel v boju. Ume i raãunati, plesti, kav-
ljiãati — o-o! Ona poduãuje deklice v pletenju in veze-
nju,« se je pona‰al bistroumnik s tujo uãenostjo. »Tudi
petja se uãe na Cetinju in kolo igrajo.« Pomaknil si je
fesiã na tilnik, zakaj velike misli so se porodile za njego-
vim visokim ãelom. Po kratkem presledku je nadaljeval:
»Oj, da bi jaz pri‰el kdaj na ârno Goro! Tam se ne boje
ne Turka ne vraga. Svobodni so, vsi nosijo samopale in
246
handÏarje za pasom. In njih zemlja sega do samega de-

belega morja. Tam nikogar ne preÏenejo z zemlje, a tuje
ljudi sprejemajo v goste. Njih zemlja je nedobitna, mno-
go tur‰kih pa‰ si je razbilo glavo ob njih skalah. Vsi carji
po‰iljajo na ârno Goro darove, ker se boje junakov, ki so
se rodili iz krvi kraljeviãa Marka in Milo‰a Obiliça.«
Vilar se je posmejal vzhiãenemu slavospevu Milo‰e-
viçevega uãenca, slavospevu, ki se je kolikortoliko strin-
jal z resnico. No iztrezniti ni maral mladega navdu‰enja.
Na videz je sicer pazno poslu‰al, ko mu je neugnani
Vazko razodel ‰e druge svoje narodopisne, zgodovinske
in zemljepisne znanosti, zajete po veãini iz narodnih
pesmi, ki so se kakor evangelij zasadile narodu v du‰o,
v resnici pa so se Vilarjeve misli vrtele krog skromne,
tihe in uboge Danice. Njena veljavnost je moãno rastla,
odkar je zvedel, da je hodila v ‰olo. Dasi je Ïivela borno,
nestalno Ïivljenje, se je vendar povzpela nad analfabet-
no maso. To mu je ugajalo. Kolikor je bilo mogoãe, se je
torej izbrusil ta biser, ki ga je bila vrgla usoda na pusto
hercegovsko grudo. Pojmil je kulturo nekoliko drugaãe
nego oni mogoãneÏi v mestu; v tem pa se je ujemal z
vsem svetom, da je smatral znanje ãitanja in pisanja za
njeno podlago in za njen poglavitni znak.
»Hoãe‰ li sveÏe vode?« se je oglasil Vazko, drÏeã kon-
vico iz medi v roki.
»Prinesi!« je kakor iz sanj odgovoril gost.
247
Ko je bil sam, je tiho in mehko vpra‰al: »Danica, za-

kaj si zapustila ârno Goro, zakaj nisi ostala na Cetinju?
Ali Ïivi ‰e tvoja mati?« Njena roka je zaãela hitreje vba-
dati, rdeãica njenih lic se je razlila tudi po ãelu. Z neÏ-
nostjo in toploto je zrl nanjo. Ko pa je videl, da ji je kani-
la solza na belo roko, se je uÏalil. ,âemu se zadevam ob
njeno nedolÏno, nepokvarjeno du‰o?’ se je vpra‰al. ,Za-
kaj ji zbujam spomine, ki jo morda peko? Ali more imeti
tak‰no zapu‰ãeno bitje prijetnih spominov? âemu se
dotikam njene goreãe srameÏljivosti? Siten, celo kuka-
ven ãlovek se ji moram zdeti, ker pozvedujem o stvareh,
ki mi niso niã mar in jo morda zabole v du‰o.’
248
16.
· e tesneje mu je postalo, ko se je ozrl in zagledal

Bo‰njaka, ki se je ustavil na poti ter zlezel z mr‰a-
vega konja. To je bil zavaljen moÏak, umazano plavkaste
brade, srednje starosti. Kljub vroãini je imel glavo ovi-
to s ãrnim, razcefranim turbanom. Na obeh straneh mu
je iz rokava mezelanastega gunja gledal komolec. Vedel
je konja mimo hana k Vilarjevemu in Danica se je sko-
zi vrata ozrla nanj. Takrat je videl inÏenir ves njen raz-
Ïarjeni obraz, ãigar solzne oãi so mimogrede preletele i
njegovo osebo. ObÏaloval je, da Vazka ‰e ni nazaj in da
sedi sam v hanu s to mladoletno deklico, kar lahko zbu-
di v novem gostu nelepo sumnjo. Na njenem obrazu ni
zapazil strahu, nobene pla‰ljivosti; premlada je bila, da
bi domnevala o kak‰nem nelepem sumu. Zopet je nag-
nila glavo, si obrisala oãi in nadaljevala vezenje. Poãasi
je pristopil Bo‰njak, dvignil roko k turbanu in pozdravil:
»Dal Bog dobro!«
»Precej pride Vazko,« je, sklonjena ãez gunjiã, tiho
izpregovorila Danica. »Sedi, Ante!« Vilarju se je ãudno
zdelo, da vabi pri‰leca, naj sede, ker v veÏi ni bilo nobe-
nega stolca veã. Tega moÏaku ni trebalo; prestopiv‰i
249
prag, je kraj stene zdrknil na peti in se s hrbtom naslo-

nil ob rjavkasti zid. V njegovem pogledu, ki se je pre-
peljaval od ognja na deklico in obratno, je bilo nekaj
plahega, lokavega in proseãega. Oãividno bi bil rad srkal
kavo, toda deklica se ni ganila. Ker je Vilar slutil, da zato
noãe postreãi, ker ne mara pokazati svojega razburjene-
ga obraza, je sam vstal, vzel s police ãisti findjan, nalil
kave ter jo podal Bo‰njaku, rekoã: »Pij, brate, danes sem
jaz handÏija in ti bodi moj gost!«
Bo‰njaku se je pojavil v kotih kraj ust lahek usmev.
Smehljaje je pogledal ter rekel: »Dober handÏija, dober
gost, slab pes, slaba kost. Daj, da se poÏivim, ker utru-
dil sem se na potu in solnce me je prepeklo kakor zrelo
jabolko na jablani.«
»Odkod prihaja‰, brate?«
»Z doma idem v mlin. Moja koãa stoji tu doli v jarku
ob Oskovi ob stari poti v mesto. Prej je moral vsak, ki je
hotel iz mesta pod Konj-planino ali v Piliç, mimo moje
koãe, zdaj pa so va‰i uãeni ljudje napeljali dalj‰o in bolj-
‰o pot ãez Îivinice, po kateri si i ti pri‰el sem. Ba‰ dober
ãlovek si, da mi da‰ kave.«
Povrnil se je Vazko z vodo. »Gospodine Franjo, ti pos-
luje‰ kot handÏija? Evo, napij se vode!« je viknil. Obrnil
se je k moÏaku: »Kako si, Bobojedac?«
250
»Dobro, Bogu hvala! Ne vode, prinesel bi po‰tenemu

ãloveku vina in ‰eãerli-‰erbeta,« je rekel Bobojedac, na-
sme‰ljivo zroã v polni findjan.
»Kje bi meni vino in ‰eãerli-‰erbet,« je odgovoril
deãek z resnostjo odraslega moÏa.
»Kaj dela Pero, da ga ni tukaj?«
»Drljaãki pomaga pri Ïetvi. Suljaga je ukazal, da mora
biti vse Ïito poÏeto v dveh dneh, ako ne, spodi Drljaãko
z zemlje. Danes dopoldne smo vsi Ïeli: Drljaãka z Luco,
Pero, Danica in jaz; tudi jutri bodemo. In Drljaãka si naj-
me tudi Trkuljeve, da zadovolji Suljago. Danes dopol-
dne je pri‰el Turãin na Drljaãkine njive pogledat, kako
delamo. Raj‰i bi bil, da nas ne vidi pri Ïetvi. Gledal je na
nas kakor prasica na noÏ, tako malo mu je ugajala na‰a
pridnost. Rad bi pognal pridno babo in na njeno mesto
spravil Atifa, ki se je spomladi zopet oÏenil in nima pra-
vega domovanja. Atif si dosti zasluÏi, lahko si kupi celo
posestvo.«
»O katerem Atifu govori‰?« je radovedno vpra‰al Vi-
lar.
»O tistem, ki je pri drvarjih za paznika in hodi po
deÏeli ter spravlja ljudi v nesreão. Suljaga je pa muktar
v tur‰kem Piliçu in ni niã bolj‰i od njega. A mi hoãemo
pomagati Drljaãki, da bi redno obdelovala muktarjeve
njive, potem ji po zakonu tur‰ka bratca ne prideta do
Ïivega. Jok!«
251
»Da nas Bog saãuva tjesne ulice i bjesne poturice?« je

vzdihnil Bobojedac ter dvignil roko, kakor bi odganjal
sovraÏnike.
Vilarja so zanimale zamotane agrarne zadeve; rad bi
bil kaj zvedel o njih. Namignil je deãku, naj nalije zopet
kave, in ponudil je Bobojedcu duhana. Potem ga je
vpra‰al, kak‰no je razmerje kmeta najemnika do bega in
age, je li sedaj bolje, nego je bilo prej.
»Hm,« se je teÏko in muãno izrazil Ante, »zli ãas ne
vpra‰a, kdaj naj pride, samovoljno pride.« S plahim po-
zvedovalnim pogledom se je ozrl na Vilarja, potem je
prisrknil iz findjana, pogledal v zakajeno streho, po
sladkem poÏirku je, stisniv‰i ustnici, ‰e dvakrat pogolt-
nil slino. Tako se je pripravil za odgovor. »Najemnik je
raja, beg in aga sta gospodarja. Kakor smo Ïiveli pred
sto leti in prej in pozneje, tako Ïivimo i danes. Razgrni
raja mreÏo na sokola, vselej ujame vrano. Veselili smo
se, da pride amidÏa* in nas osvobodi. Katoliki smo vas
priãakovali — priãakovali —« Ante je obmolknil in si s
poÏirkom zopet osladil usta.
»Ali si katolik?«
»Beden katolik. Uf!«
* Kadar so bili Bo‰njaki sami med seboj, so imenovali Avstrijca ·vabo,

kar je smatral ta za psovko. Da se izognejo neprilikam, so mu v
njegovi navzoãnosti rekli amidÏa, kar je tur‰ka beseda in pomeni po
na‰e ,stric’.
252
»Vsem prebivalcem zasedenih deÏel se bo izbolj‰alo.

Samo ãakati treba. I Bog ni mogel ustvariti sveta v enem
dnevu.« Vilar sam ni verjel temu, kar govori.
»Kaj nam koristi, ãe bo planina rodila bisere, ko nas
ne bo veã. Kmet orje in Ïanje, posestnik spravlja — tako
je pri nas. Dobe se tudi po‰teni begi in age, ki pravijo:
Kjer ima sokol svoj obed, tam veãerja tudi vrana lahko.
S temi se ‰e dobro izhaja. A tak‰en ni Suljaga. Glej, sta-
ri Drljaãa je storil lansko jesen nasilno smrt —« Bobo-
jedac je pri teh besedah pljunil v stran, Vazku so motno
zablisnile oãi — »in Suljaga je moral po zakonu pustiti
na kmetiji vdovo, dokler mu vestno obdeluje zemljo in
izroãa tretjino. Ker sama ne zmore vsega, ji sosedi, ãe-
prav so pravoslavne vere, pomagajo, ker drevo se na-
slanja na drevo, ãlovek na ãloveka. Vazko ve, kako rav-
na Suljaga z njo.«
Deãek je skozi nos potegnil sveÏega zraka vase, po-
tem je poãenil k ognju. »Vedno i‰ãe neredov pri stari
majki, vselej mu pridela premalo,« je govoril in brskal
nedogorele konce draãja v Ïerjavico. »Najraj‰i bi si vzel
ves pridelek. Grize kakor pes, dasi je majhen kakor mo-
ãerad. Hrom je in vedno drÏi glavo po strani. Pravijo, da
so ga vklenili vsta‰i in ga tako pustili leÏati dva dni, ker
ni hotel z njimi na vojsko zoper amidÏo. Od takrat je ves
skljuãen.«
253
»Kaj pa Atif Sarajlija? Sli‰al sem, da ni na dobrem gla-

su,« je pozvedoval Vilar.
»Atif je niãema, znan po vsem okraju med Savo, Dri-
no in Krivajo — poÏigalec, pes, morilec,« je odgovoril
Bobojedac. Vzel je konvico z vodo in se napil.
»Zver sedi v tem ãloveku in zver treba ubiti!« je zado-
nel tedaj globok, zvonek glas v veÏo. Vsi so se prestra-
‰eni ozrli: pred vhodom je stal Jovica Milo‰eviç, ki se je
bil tiho priplazil kakor oblak pred solnce. Z zdravo roko
se je drÏal za podboj, njegova ãrnobradata glava, resna
in ozlovoljena kakor vedno, je molela nad Vilarjevo gla-
vo in zrla v veÏo. Prijazno je pozdravil Vilarja, vzrav-
nav‰i se. »Lepa ti hvala, gospodine in Ïe da si se zadnjiã
pred onim psom zavzel zame. Tega ti nikdar ne poza-
bim. V neprijetnem poloÏaju sem bil, toda drugaãe bo,
kadar bom imel obe roki zdravi.« Tako je govoril Jovica,
sileã se na usmev. Vilar je soãutno gledal nanj.
»Hoãe‰ li kave, Jovica?« je Ïivahno kliknil deãek z od-
krito radostjo na obrazu.
»Prinesi pod pristre‰je zame in za Milana Nikoliça!«
je velel Milo‰eviç, se umaknil, in solnce je zopet posve-
tilo v han.
Vilar se je ozrl, da vidi, s kom je pri‰el kaludjer. Pod
pristre‰je je korakal ãlovek srednjih let, velik kakor Atif
Sarajlija, moãan kakor Jovica. Zdelo se je, da se zemlja
trese pod orjakom. Njegova glava je bila vsa ãrno zarast-
254
la kakor pri Jovici, a lasje so bili kratko pristriÏeni; na

njih je ãepela ãrna dalmatinska ãepica. Krog pasu ga je
objemal ‰irok, ãrn jermen, na katerem se je spredaj sve-
til cesarski orel. Na levi rami mu je visela kratka pu‰ka.
Bobojedac se je nagnil k inÏenirju in zaupno mu je
po‰epetal: »To je ‰umar, Milan Nikoliç, po‰tena du‰a.
Za petnajst bank* na mesec pazi, da Bo‰njaki ne sekajo
lesa iz cesarskih gozdov, da ne gonijo tja koz in ovac.
Dober ãlovek. Ta ‰e nobenega ni ovadil v konaku — ta
ne.«
Vazko je v potrdilo zmignil z glavo in cmaknil. Odne-
sel je kavo pod pristre‰je. Danica je vstala, poloÏila gun-
jiã na minder in se odpravila vun. Ko je ‰la mimo Vilarja,
so se sreãale njiju oãi. Na njenem obrazu so bile razpo-
loÏene bolestne ãrte in pod oãmi so se poznali sledovi
solz. Gledal je za njo, ko je proÏno ‰la preko poti. Nje-
na bela dimlija se je ble‰ãala v solncu, v ãudoviti harmo-
niji se je ujemala z njeno kratko in pisano, z raznoboj-
nimi nitimi pre‰ito, brezrokavno jopico. Gledal je za njo,
dokler mu ni izginila v strugi Oskove.
Bobojedac se je iztegnil k ognju in pobral goreão ‰ibi-
co. »Res je Atif zver, godna, da se ubije. Zaradi njega
sem se moral zakleti, prviã v svojem Ïivljenju sem se za-
klel,« je rekel.
* Banka = papirnat goldinar, ki je bil takrat v prometu (bankovec).
255
»Kako si se zaklel?« je vpra‰al Vilar.

»Pred sodi‰ãem. Za tur‰kih ãasov za rajo ni bilo za-
kletve, ni bila veljavna, a zdaj jo kar trumoma gonijo k
sodi‰ãu in ji velevajo: Prisezi! Katoliki ne kliãemo radi
Boga za prião, a zdaj nas silijo z globami. âeprav vem,
da sem pred sodi‰ãem govoril resnico, me vendar ‰e
zdaj boli tista zakletev. Uf!« je vzdihnil bedni katolik in
postavil prazni findjan na tla. Njegove oãi so zablodile
preko zakajene stene na ogenj, kjer je v kovinskem lonã-
ku prekipela voda za kavo. Nagloma se je preklonil in
odstavil lonãek od Ïerjavice.
V tem se je povrnil Vazko. »Nalij ‰e kave!« je ukazal
Vilar. In obrniv‰i se k Bobojedcu, je vpra‰al: »Kdaj si se
moral zakleti?«
Ante je vstal, stopil k vratom, pogledal gor in dol po
poti, ni li nevarnega ãloveka blizu. Potem je zopet poãe-
nil kraj inÏenirja in povzel: »Ono se je zgodilo predlan-
skim, ko je Atif Sarajlija umoril svojo bulo.«
»On je morilec svoje Ïene?«
»Tako sodi ves svet, pa sodi‰ãe ga je oprostilo. Poslu-
‰aj, brate, kako sem i jaz, beden katolik, pri‰el v dotiko
s sodi‰ãem, dasi na meni ni toliko kriviãnosti, kolikor je
ãrnega za nohtom.«
In Ante je pravil, kako je pri‰el Atif Sarajlija v Piliç
takrat, ko so zaãeli uãeni ljudje napravljati in nasipavati
pot ãez Îivinice in so navalili na Konj-planino. Ves re-
256
ven je bil pri‰el s svojo bulo in Suljuga mu je dal koão in

ga sprejel za svojega oskrbnika. Neko noã pa je ubil Atif
svojo bulo — kdo drug bi bil storil tak‰en zloãin! Ranil
se je na roki in bedru, drugo jutro pa je raztrobil po
okraju, da je bila zveãer Ïena na vrtu, kar prihrume haj-
duki in jo napadejo. To videã je Atif pritekel na pomoã,
in vnel se je krvav boj zanjo. Hajduki jo vleãejo k sebi,
Atif k sebi, naposled priskoãi velikan, mu nastavi pu‰ko
na prsi in zagrozi s smrtjo, ako ne izpusti Ïenske. Tedaj
je izpustil bulo in skoçil v koão po sekiro in tako obo-
roÏen je planil nad hajduke. Dva sta stopila predenj in
ga zaãela bosti s handÏarji. Zamahnil je s sekiro in pre-
gnal lopove, a bula je zaklana leÏala na travi. Tako je
trdil Atif. Takrat se je po Tuzli raznesel glas, da so se ob
Oskovi pojavili razbojniki. Ob takih sluhih se je dvignilo
oroÏni‰tvo in z njim v podporo ãeta konjenikov. Kakor
besi so prihruli do Bobojedãeve koãe. Ante je ba‰ za
koão rval ãesen. Glavar grozne vojske ga je pozval k sebi
in vpra‰al, katera pot drÏi v Sliviç-mahalo. Ante je od-
govoril, da on, beden katolik, ne ve za Sliviç-mahalo.
Glavar je zarohnel, naj mu pokaÏe pot v ono vas, na ka-
tero so ponoãi udarili lopovi. To je razumel in povedal,
da Sliviç-mahale ni ob Oskovi, morda se nahaja v Pos-
preãju, da so pa lopovi, kakor se ãuje, a on jih ni videl ne
sli‰al, navalili na Piliç. Nato je moral iti z vojsko in ji po-
kazati pot v Piliç. Sarajlija je leÏal na minderu in javkal,
257
njegova bula je bila Ïe pokopana. V vasi ni tiste dni nih-

ãe videl hajduka. Kristjani so ‰epetali: ,To je tisti, ki je na
âaklavici-planini zaÏgal; sam je ubil svojo Ïeno. Toda na
glas ni hotel nihãe tega povedati, tako so se bali Atifa.
Turki so molãali. Vojska je v teÏke verige vklenila Atifa
ter ga gnala v Tuzlo. Zaãela se je preiskava. Ante je do-
bil pozivnico in hajdi v konak! Tam je rekel, da so bili
oroÏniki in vojaki, Srbi in Turki navzoãi, oni naj izpove-
do, kar so sli‰ali od Atifa Sarajlije in kar so videli na me-
stu, njega, bednega katolika, pa naj ne silijo, da kliãe po
nepotrebnem Boga za prião. Toda vse zaman — priseãi
je moral. Sarajlija je bil ‰tiri mesece v zaporu, potem so
ga izpustili, ker priã ni bilo pravih in Turki so se poteg-
nili zanj. Po vasi je bilo znano, da je Ïivel z bulo v ved-
nem prepiru, pa vsak se je bal priãati zoper njega. Tisti
dan, ko se je izvr‰il uboj, je kupil za Suljago vola v me-
stu. Prignal ga je zveãer pijan domov in je zapovedal
Ïeni, naj ga Ïene v pleter in opravi Ïivino. NajbrÏ je ‰el
za njo in jo umoril.
Ko je bil Ante konãal svojo povest, se je oglasil Vazko:
»Za ãasa Atifovega zapora je Suljaga najel drugega
oskrbnika in zdaj bi Atifa rad spravil na Drljaãino kme-
tijo.«
»Muktarju Suljagi se zdi Atif ugleden in vpliven ãlo-
vek, ker hodi v konak in govore uãena gospoda z njim.
258
Sarajlija je postal mogoãen in o‰aben; ne bo mu dobro,

kdor se mu zameri,« je rekel Ante.
»Mogoãni ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj,« je
pripomnil Vilar, drÏeã se sporeda misli Bobojedãevih in
Vazkovih.
»On i vino pije, kakor kdorsibodi na‰e nove gospode,
ãeprav mu prepoveduje njegov koran.«
»Videla je Ïaba konja kovati, pa je i ona dvignila
nogo.«
Tedaj se je povrnila Danica od Oskove. Prinesla je
majhno vreão moke in jo postavila ob steno zunaj hana.
Bobojedac se je zopet nagnil k Vilarju in skrivnostno
mu je rekel: »âeprav je vdrugiã oÏenjen, vendar ni var-
na pred njim Ïenska na samoti.«
,Ta Bobojedac mi namigava na Danico,’ si je mislil
inÏenir. ,Zalotil me je samega pri njej in Ïe misli, da se-
dim zaradi nje tukaj. To ni prav.’ Vendar pa se je ozrl
nanjo. Na njenem sveÏem licu se je poznalo, da si je pri
mlinu izmila objokane oãi. Ko je prestopila prag, se je
zadela njena dimlija ob njegovo ramo. Niã veã se mu ni
zdela ta obleka neskladna, ohlapna in neubrana, kakor
se mu je bila kazala oni dan, ko je prvikrat tukaj pil kavo.
Domislil se je, da je bil skraja namenjen, posetiti kak‰-
no hribovsko vas. Pogledal je na uro — dve uri svojega
ne posebno dragocenega ãasa je bil zasedel v hanu. To
ga ni vznemirilo. Danes Ïe ne pojaha dalje. Kaj naj i‰ãe
259
v vaseh, kjer ga ljudje niã ne poznajo in bi ne govorili z

njim! V hanu je dosti veã sli‰al o bosenskih razmerah,
nego bi mogel v neznani vasi. Vpra‰al je po Jovici, sedi
li ‰e s svojim tovari‰em pod pristre‰jem. Ko je zvedel, da
sta onadva, popiv‰i kavo, precej od‰la, je sklenil ‰e malo
posedeti, potem pa se vrniti naravnost domov.
Katoli‰ki Bo‰njaki so v prvih letih zasedbe kaj radi na-
gla‰ali svoje katoliãanstvo, s ãimer so se hoteli prikupi-
ti verskemu ãutu katoli‰kih Avstrijcev, ãe‰: Mi smo va‰e
vere, nam pomagajte! Tako je tudi Bobojedac pred po-
‰tenim avstrijskim ãlovekom rad naglasil, da je katoli‰ke
vere. PotoÏil je Vilarju o svojem siroma‰tvu, da ima kraj
koãe samo toliko sveta, da si posadi malo koruze, krom-
pirja, ãesna in ãebule. Svet in koãa sta last Srba iz Piliça,
ker bedni katolik nima lastne zemlje. Njegov gospodar
je po‰tenjak, posodil mu je deset ok koruze, da bo imel
kruha za otroke. Moko ponese danes domov, da zapeãe
,sitnoj djeãici’.
»Zakaj ne gre‰ na Konj-planino za drvarja, tam je lepa
plaãa, lahko bi zasluÏil za deco,« je rekel Vilar.
»Vsak ne more vsega, brate! Mojo Ïeno je piãil lani
gad. Zapustila mi je kopo otrok, ki ‰e vsi s tujimi zobmi
jedo kruh. Glej, razpokale so mi pri delu zanje roke ka-
kor borovãeva koÏa. Ne morem pustiti dece same v koãi.
Da, lep zasluÏek je na Konj-planini. Drvarji so mi pravili,
da je pri‰el sedaj uãen ãlovek iz tvoje deÏele za gospo-
260
darja na planino in je napravil red. Plaão je zvi‰al, hra-

no je izbolj‰al, prepovedal je sirovo ravnanje. Zlato roko
ima tisti ãlovek. Boga mi, rad bi ga poznal in ga nekaj
poprosil.«
Vazko je bistro dvignil glavo; z jasnim usmevom je
namignil na inÏenirja ter viknil: »I Ante, saj govori‰ z
njim. Gospodin Franjo je sedaj gospodar na Konj-pla-
nini. On je Ïelir.«
»A-á! A-á!« se je ãudil Bobojedac, se sklonil k Vilarju
ter zagrabil in poljubil rob njegovega suknjiãa. »Zlata
du‰a si, ãuj, gospodine Franjo! Solze so stale Trkulji v
oãeh, ko je govoril o tebi in hvalili so te Batiniç, Arbanas,
Krivopetiç, Grbonog, vsi, vsi. ,âlovek se v muki, konj na
poti spozna, je rekel Krivopetiç. ,Dobri ãlovek pusti h
koritu, a za psom ostane korito prazno,’ je dejal Grbo-
nog. Arbanas je hvalil Boga, da je doãakal tak‰nega go-
spodarja. ,Odbil jim je rogove, bogme, in nam se jih ni
treba bati!’ je vzkliknil Batiniç.«
»Kje si govoril z drvarji?« je vpra‰al Vilar. Dobro mu
je dela hvala delavcev in radoveden je bil.
Ante je zaãel na ‰iroko praviti, da preÏivlja rodbino s
tovorjenjem drv v Tuzlo in kako pode nekateri ‰umarji
siromake iz carskih ‰um; a pri drvarjih na Konj-planini
gnije toliko lesa, da bi ves tuzlanski okraj lahko veã let
kuril z njim. Zato je prosil oba paznika, da mu dovolita,
tovoriti drva domov. Pa nista dovolila, ãe‰: Drva so
261
carska, in kadar ne bo debelih, spravimo drobnjav v do-

lino. Drvarji pa so usmiljenega srca in so mu nasekali iz
drobnej‰ih vej toliko polen, da jih je imel za dom in jih
je tovoril vsak teden dvakrat v mesto. Spravili so drva na
skrit kraj ob stezi, ki drÏi iz Medvedjega Dola v Piliç.
Tam je naloÏil polen, kolikor jih je prenesel konj, in ‰e
sam je vlekel vejo za seboj. Ko je to opazil Atif, ga je za-
podil in ‰e konja bi mu bil vzel, da niso zabranili drvarji.
»Glej, gospodar ti na‰ dobri,« je rekel naposled Ante z
umiljenim glasom, »dva Ïepa imam pri gunju, eden je
prazen, v drugem ni niãesar, a gladnih otrok imam sed-
mero. UkaÏi ti, ki si gospodar na Konj-planini, da smem
jemati drobnjav, ki je sami nikdar ne pospravite v doli-
no, in jo tovoriti domov. Daj, dovoli bednemu katoliku!«
Ante se je zopet sklonil k Vilarju in pritisnil usta k nje-
govemu suknjiãu.
InÏenir je vstal, stopil ãez prag in pogledal na solnce.
»Stopi k meni!« je velel Bobojedcu. »Glej, da si jutri po-
poldne v Medvedjem Dolu, ko bo stalo solnce nad Ze-
lebojem. Dobil bo‰ drv, kolikor jih more‰ nesti.«
Pristopiv‰i je Ante poloÏil roko na srce. »Ej, gospodar
ti na‰, dobra sreãa te je privedla v na‰e kraje. Îivio puno
godina ti i tvoja carevina!« se je zahvaljeval, vrteã pre-
kanjene oãi.
Vilar se je okrenil k Vazku ter mu plaãal kavo. »Sreãa-
la te sreãa, gospodine Franjo!« je viknil deãek, ko je vi-
262
del denar na dlani. Takrat je Danica dvignila glavo od

gunjiãa. âudovit se ji je zdel ta tujec, ves drugaãen, ka-
kor so bili drugi, o katerih so se pogovarjali v vasi in v
hanu. Drugi so bili o‰abni, kruti, trdosrãni, a ta je dober
kakor rodovitno leto. Ozrl se je za slovo nanjo. ZaÏare-
lo mu je lice, kakor bi gledal v samo sreão. Zdelo se mu
je, da ãita v njenih oãeh obãudovanje nepopaãene mla-
de du‰e. Dobro mu je delo tak‰no obãudovanje, po
godu mu je bila hvaleÏnost onih, katerim je nameraval
postati blagonaklonjen gospodar in za‰ãitnik.
Neko otro‰ko veselje ga je navdajalo na povratni poti.
Glava in srce sta obdelovala vse, kar je videl in sli‰al tisto
popoldne. âas, ki ga je presedel v hanu, ni bil izgubljen
zanj. Kajpada bi ga zasmehovali oni na otoku, ki so pro-
glasili za temelj svojega vladanja strogost zmagovalca in
visokoglavo odbijanje domaãega prebivalstva, ako bi
vedeli, da je sedel malone tri ure pri teh preprostih lju-
deh, no sodba onih pustih glav zanj ni merodajna. ·e
zveãer, ko je sedel na klopi pred svojo kolibo in so sve-
tile zvezde na mraãno seli‰ãe, so v njegovi glavi vrele
‰iroke misli usmiljenja, ki je iz njegove du‰e kakor baklja
sijalo v bosensko temo.
263
17.
D rugo dopoldne sta iz Samojlovega hana pri‰la dva

oroÏnika ter prinesla na inÏenirja naslovljeno, za-
peãateno pismo, rezervatnega znaãaja, kakor je stalo
napisano na omotu. Vilar je stopil nekoliko v stran, od-
prl in ãital ukaz okrajnega naãelnika, naj se zglasi Atif
Sarajlija tekom prihodnjega dne v konaku. Potrdil je
oroÏnikoma v njiju beleÏnici sprejem s tajnostjo zavaro-
vanega pisma, na kar sta se spo‰tljivo oddaljila.
Po obedu se je napotil v Medvedji Dol. Atifa mu ni
bilo treba dolgo iskati. Veliãastno je ãepel visoko nad
drvarji na ogromnem odÏaganem ‰toru v senci kraj ma-
hovite skale in pu‰il iz ãibuka. Ni se ganil, ni vstal, ni
pozdravil, ni vzel ãibuka iz ust, ko je s svojega vzvi‰e-
nega prestola zagledal pod seboj inÏenirja, ki se je bil
mimo velikih grmad hoste s teÏavo priril na ta kraj. In
zroã v vi‰avo na vaÏnega moÏa, s katerim o rezervatnih
stvareh obãuje sam tuzlanski muta‰erif, se je Vilar do-
mislil prvih kalifov, ki so vladali tam v vroãi Arabiji in so
prav tako mirno, ravnodu‰no in preprosto, kakor ãaka
Atif Sarajlija nanj, sprejemali, ãepeã pred svojo hi‰ico,
264
Ïveãeã dateljne in pijoã vodo, poslance sosednjih drÏav

vztoka in zapada.
»Kaj bi mu prej predloÏil: Bobojedãevo pro‰njo ali na-
ãelnikov ukaz?« se je vpra‰al Vilar, ko je stal Ïe blizu
mogotca. In odloãil se je za prvo. »Atif, sem v Medved-
ji Dol hodi Ante Bobojedac, oãe sedmerih otrok, saj ga
pozna‰, po drobnjav in jo nosi domov. Jaz sem mu do-
volil, ne sme‰ mu torej braniti.«
Atif je prikimal s svojega prestola. No prikim znaãi pri
Turkih odporen odgovor. »Drva so carska in vsa pojdejo
‰e v dolino. Kadar ne bo debeline, pojde drobnina.
Bobojedac ne pride sam, s konjem pride in z deco in vse
hoãejo potegniti k Oskovi. ·kodo delajo,« je odgovoril,
mirno pu‰eã in gledajoã na svoji moãni koleni.
»Kak‰na ‰koda? Debeline itak ne more odnesti, drob-
njav pa brez haska trohni,« je prigovarjal Vilar.
»·koda,« je zatrdil Turek ter pljunil s prestola. »Jok!«
je pristavil ãez hip. »Ako trohni in gnije, je to Allahova
volja.«
Tedaj je Vilar izvlekel naãelnikov list iz Ïepa, ga raz-
grnil in se zazrl vanj. »·e nekaj naj ti sporoãim. Gospo-
din naãelnik te zove.« Sarajlija je blagovolil dvigniti obr-
vi. »Tekom jutri‰njega dne se javi v konaku!«
Turku se je razjasnil obraz, zakaj niã mu ni ugajalo,
vladati delavcem s tistega ‰tora, moãno rad pa se je po-
tepal po okraju, vohunil in ovajal, ker nagradili so ga za
265
njegovo vohunstvo. Vzel je ãibuk iz ust in odloãno od-

govoril: »Hoãem, bogme!«
Vilar je zganil list ter ga vtaknil v Ïep. »In kar se tiãe
Bobojedca, je moja Ïelja in volja, da si poljubno vzame
drv, toda samo drobnjav. Pismeno hoãem prositi v Sa-
rajevu, da smejo vsi ubogi ljudje, ki bivajo v okroÏju
Konj-planine, pobirati drobnjav po teh goliãavah. Si li
ãul?«
Atif je dvignil levo ramo ter z glavo odmignil proti tej
rami, kar je pomenilo, da sogla‰a. Kaj je bilo mar tej de-
tektivni du‰i za Konj-planino, za vejevje in za Bobojedca
zdaj, ko jo kliãejo na vaÏnej‰e delo! Iztrkal je ãibuk ter si
ga zataknil za biãji vrat. Naglo se je skobalil s prestola.
Z leno prezirnostjo je za slovo dvignil roko k fesu. Po-
tem je udaril navzdol kakor ‰ejk, kadar ga je Buzduga
na‰ãuval na ubogega Bo‰njaka. Urno in gibãno liki ve-
verica je skakal preko ogromnih bukev, ki so skle‰ãene
leÏale, malone vzporedno zataknjene za skalne roglje.
Draãje se je lomilo in hrustalo pod njegovim teÏkim te-
lesom.
Vilar je sedel nekaj ãasa na razdrapanem mahu. Ko je
stalo solnce nad Zeleboj-planino, je stopil k drvarjem
ter jih vpra‰al, kje je paznik Gajer. Odgovorili so mu, da
biva mnogo v Volãjem Dolu, kadar je Atif Sarajlija v
Medvedjem Dolu. Velel je drvarju, naj vzame sekiro ter
mu pokaÏe stezo, ki drÏi na Piliç. Naporno je drãal in
266
lezel za spe‰nim vodnikom, dokler se nista ustavila ob

mraãni steni neposekanega gozda. Tu je Ïe ãakal ob
konjiãu Bobojedac, oboroÏen s sekiro; poleg sta stala
njegova medla, raztrgana otroka, deãek in deklica, oba
s sekiricama za pasom.
»Zgodil se je ãudeÏ, gospodine Franjo,« je rekel Ante,
lokavo se smejoã. »Atif je ‰el pravkar mimo mene in ni
me odgnal. Ti si sedaj gospodar na‰. Oj, da sem to doãa-
kal!« Skrbno se je ozrl na drobno stezico, ki je drÏala v
go‰ãavo, in tiho je pristavil: »Pri nas pravimo: Kadar ho-
ãe‰ govoriti o Turãinu, snemi kapo, pa poglej, ãe ga ni
pod njo! No daleã bo Ïe nasilneÏ, in bedni katolik lah-
ko odkrito govori s svojim po‰tenim gospodarjem.«
Drvar je pomagal Bobojedcu iz vej nasekati polen.
Kmalu je bil natovorjen konjiã. Ante si je navezal na
hrbet tovor drv, vsakemu otroku je dal ogoljeno vejo,
naj jo vleãe domov. In karavana je stopila na stezo: prvi
je gnal deãek teÏko obloÏeno kljuse, za njim je vlekla
deklica svojo vejo, potem se je uvrstil Vilar, da je bil bli-
zu bednega katolika, ki je zakljuãil izprevod. Steza se je
vila v kljuãih med starodavnim drevjem in skalovjem,
pokritim z zelenjem. Zaradi go‰ãave ni noben solnãni
Ïarek posvetil nanjo. Temna je bila in naporna kakor
pota v Dantejevih vicah. Od vseh strani je sililo nanjo
grmovje, ki ga je trebalo odgrinjati, slabo je bila izhoje-
na, zato jo je le s teÏavo ubiral otovorjeni konj. Poãasno
267
je rila karavana naprej. Ante se je zopet raz‰iril v svoji

hvaleÏnosti napram Vilarju: imenoval ga je svojega naj-
veãjega dobrotnika. »Preverjen sem, da se bo v Bosni
nekoã ‰e dobro Ïivelo,« je govoril z vzhitom, ki ga je
inÏenir smatral za pretiranost in hinavstvo. »Doslej smo
tavali v temi, kakr‰na je v tej ‰umi, a sedaj nam zasije
solnce — bogme! — ker uãene ljudi po‰ilja k nam na‰
car ãastiti.« In v deklamatorskem, gotovo Ïe mnogokrat
ponovljenem hvalospevu se je povzpel do trditve, da so
onstran Save i konji uãeni in psi uãeni, ãemur se je Vi-
lar tihoma muzal predse. Zavzdihnil je, ko je pristavil,
da se je rodil v sreãni uri, ker je doãakal to dobo. Poprej
se je moral klanjati Turkom do pasu, ,ker s kim je vjeko-
vati, nije vragovati,’ a zdaj spoznavata Turek in Srb, da
jima je i bedni katolik ravnopraven brat. Sicer gre ‰e
vsak svojo pot, ,svaka majka svoje grli,’ in ,svaka krava
svoje tele liÏe,’ pravi blagor pa zasije Bo‰njakom, kadar
spoznajo, da so si vsi rodni bratje, ker ,skladna braça
nove dvore grade, a neskladna i stare prodaju’.
Vilarju srbohrva‰ãina ‰e ni tekla popolnoma gladko;
zato je vneto poslu‰al vsakega Bo‰njaka, posebno pa ‰e
Bobojedca, ki je imel prikupljiv glas in je bil zelo zgovo-
ren. Vpra‰al ga je, se li nahajajo prehodi ãez Konj-plani-
no, ãez Zeleboj in Kravanjo na juÏno, sarajevsko stran v
dolino reke Krivaje.
268
»Znaj, gospodine Franjo, po tej stezi, ako gre‰ nazaj

ãez Medvedji Dol, pride‰ do reke Krivaje. Tudi nad Pi-
liçem drÏi podobna stezica mimo Konj-planine v Kla-
danj. Pa malokomu so znana tak‰na pota. Samo hajdu-
ki so jih dobro poznali, kadar je pri‰la spomlad, ,Gjur-
gjev danãe, hajduãki sastanãe’. Po teh stezah je uteklo
mnogo Turkov, ko je bil va‰ general vzel Tuzlo. Oj, Ïa-
lostni ãasi so bili za nas bedne katolike! Vikali so nam
Srbi: Hajdi z nami nad Turka! — vikali so nam Turki:
Hajdi z nami nad Srba in avstrijskega katolika! Zlo je,
kadar se dva psa trgata za eno kost. Tako smo Ïiveli v
vednem strahu. Eto sablje, evo moje glave!«
Po malem se je zaãelo svitati v gozdu. Poznalo se je,
da niso veã v pragozdu. Sicer so leÏala tudi tukaj obrov-
ska mrtva debla na tleh, no obsekala jih je Ïe sekira, tudi
tu se je ‰e nahajalo mestoma starodavno, nedotaknjeno,
neobseÏno drevo, ki je zvisoka gledalo na niÏje sople-
menike, Ïivotareãe v pritliãju in izpostavljene ãlove‰ki
sili. Mnogo trhlih in mnogo sveÏih ‰torov je molelo tu iz
bujne trave, ki so ji solnãni Ïarki pospe‰evali rast, pro-
dirajoãi tu in tam do tal. Tu se je Ïe ãlove‰ka roka lotila
korenov pragozdnega Ïivljenja, znamenje, da ni daleã
do vasi. Za tur‰kih ãasov se ni nihãe zmenil za gozde.
NeopaÏeno je leÏalo ogromno bogastvo in va‰ãani so
prosto hodili v najbliÏje ‰ume ter sekali les, ki jim je ras-
tel za hrbtom. Naravno, da so se gozdi bolj in bolj od-
269
mikali seli‰ãem, in sedaj stoji v bliÏini obljudenega kraja

samo pritlikavo grmiãje. Izvzeti pa treba one gozde, na
katere so dobili begi in age sultanove tapije in so v njih
zabranjevali drvarjenje. Tako so jih tudi v bliÏini seli‰ã
ohranili do malega nedotaknjene.
Zavili so v globok in ‰irok jarek, ãigar dno je izpodje-
dala tiha vodica, ki je, po razdrtem, golem in skalovitem
obreÏju soditi, nara‰ãala v neurjih v deroã potok. InÏe-
nir je postal in pogledal gor in dol po jarku, premi‰lju-
joã, koliko vekov je paã potrebovala ta vodica, predno je
izdolbla v kamenita tla tak‰no globino. Skalnate rebri-
ne onkraj jarka so bile Ïe docela izsekane. Samo grmov-
je, nizko drevje, tu in tam goliãava, kjer je vsepovsod
med ostrorezno travo stalo rastlinãje rdeãe jagode. Vrhu
rebrin jih je sprejel vase lep in sveÏ hrastov gozd, po
katerem so se vile preko drobne trave vse kriÏem jedva
znatne stezice. Vilarju je ugajala snaÏnost med debelo
hra‰ãino, ker tla so bila tako ãista, kakor bi jih pometa-
li.
»Je tudi ta hra‰ãina carska?« je preseneãen vpra‰al.
»To je vse bogata‰a Suljage,« je odgovoril Ante. »Sul-
jaga proda iz te ‰ume leto za letom za sto dukatov Ïelo-
da v Srbijo. Ta volk ume gospodariti — zase. Ko bi ãlo-
vek jeseni pobral tu Ïelod in ga vtaknil v Ïep, pojesti bi
ga moral, ako bi ga zasaãil Suljaga ali njegov oskrbnik.
Njegovi kmetje imajo peklo pri njem. TeÏko je pajãevi-
270
ni, kadar pometa metla, in teÏko je loncu, ãe se bori s

kamnom. Tu ne pomaga nobena pritoÏba v konaku.«
Za hrastovim gozdom se je odprla brdovita planjava,
zarasla skraja s trnjem, praprotjo, brinjem in le‰evjem,
potem pokrita z njivami. Na brdu, ki je zapiralo planja-
vo in je bilo proti Oskovi ostro odsekano, se je pokaza-
la mimo ‰opa visoke hra‰ãine vas, mraãna in grozna
kakor trdnjava sredi gor. Morda je bilo na tem kopcu v
starih bogomilskih ãasih tabori‰ãe ljudi, katerim se je
zdel samotni kraj varen, tako da so priãeli graditi biva-
li‰ãa in krãiti gozde. Iz skupine primitivnih lesenih hi‰ se
je dvigal lesen minaret, vso to temno gruão pa je nad-
kriljevala ‰iroka, pobeljena hi‰a, podobna gradiãu, ãigar
okna so se svetila v solnãnih Ïarkih liki kovano zlato.
Stala je nekoliko v strani sama zase; ni bila veãja, nego
so hi‰e uglednej‰ih Turkov v mestu, no v Bosni imenu-
jejo tak‰no, vsa druga nadkriljujoãe bivali‰ãe dvor, po-
sebno ãe stoji kje na kmetih. Zidava je bila tista, kakr‰no
je videl Vilar pri Hrenovi in Bajiçevi hi‰i: zidovi pritliã-
ja so zelo moãni, iz debelega kamna, nanje je nazidano
nekoliko raz‰irjeno prvo nadstropje, ãigar stene so tan-
ke, proÏne, sama lesena pregraja, zametana z ilovico ali
blatom in pobeljena.
Na izsu‰eni in trdi kolovozni poti, ki je drÏala preko
njiv, se je deklica vzporedila z bratcem in Vilar je stopal
kraj Bobojedca. Ker je z zanimanjem zrl na brdo, mu je
271
pojasnil Ante, da so ono Suljagini dvori. »Sokolu je, da

lovi, a prepelici, da se ãuva,« je rekel, upirajoã oãi v vi-
soko leÏeão belo hi‰o. Dalje je pravil, da se vas imenuje
Tur‰ki Piliç, a precej pod njim za ‰opom hra‰ãine leÏi
Kr‰ãanski Piliç; tam se bo loãila njih pot: on tovori da-
lje po kolovozni poti nad Oskovo, gospodin Franjo pa se
lahko spusti po strmi stezi naravnost v dolino; domov
ima po tej poti bliÏe nego preko Medvedjega Dola in
lahko se ‰e spotoma okrepãa v Mu‰içevem hanu. Ta na-
svet se je zdel Vilarju pameten.
Pravoslavni Piliç je ‰tel ‰estnajst hi‰, kakor je pravil
Ante. V dveh hi‰ah sta gospodarila svobodna pravoslav-
na kmeta; tema je robovala polovica drugih kmetov, po-
lovica pa Suljagi. Vilarju so se srbske hi‰e zdele prijaz-
nej‰e nego tur‰ke; v prvo nadstropje se ni pri‰lo iz veÏe
kakor pri tur‰kih, ampak po lesenih in ograjenih stop-
nicah, ki so se nahajale zunaj pod raz‰irjenim ostre‰jem.
Pod stopnicami so drÏale duri v pritliãne shrambe. Kar
je bilo uglednej‰ih, so stale v ograjenih vrtih.
Pri prvi hi‰i so spodili s poti suho, preÏvekujoão kra-
vo in kokljo s tropom pi‰ãet, pri drugi, majhni in leseni,
je Vilar visoko dvignil glavo, ker zasli‰al je bil klik: »Evo
nas, gospodine Franjo!« Ozrl se je na vrt in se zaãudil.
Med drevjem je stala miza, pri njej so sedeli deãki in
pisali, med njimi Vazko, ki je bil spoznal dobrotnika iz
hana in je vzrado‰ãen kliknil nanj. Oni ‰olarãki, ki niso
272
imeli prostora pri mizi, so ãepeli v travi ter pisali na

majhne tablice, naslonjene na kolena, eden pa je kleãal
ob velikem plo‰ãnatem kamnu in pisal, migajoã z glavo.
Ob deblo stare hru‰ke je bila pritrjena ãrna ‰olska tabla,
ob drugem deblu je slonel uãitelj — kaludjer Jovica. Vi-
lar je postal; zelo ga je presenetila tak‰na ‰ola in moãno
mu je ugajala. Spoznal je vse tiste deãke, ki so bili ono
nedeljo v hanu in so igrali medveda. Dvigniv‰i ãepico, je
pozdravil uãitelja, ki je z naklonom glave odzdravil,
potem pa nadaljeval uãenje, ne meneã se za one na poti.
»Ne boj se povedati istino! Vselej in povsod jo odkrito
govori!« je s strogo besedo uãil Jovica kozavega deãka,
ki je vzboãenih prsi stal pred njim in mu smelo zrl v oãi.
»âesar ne more‰ govoriti pred ãlovekom, tudi za njego-
vim hrbtom ne govori! Vedno reci popu pop in bobu
bob!«
Oni na potu so krenili za vrtni plot. Bobojedac je za-
niãljivo potresel z glavo v smeri ‰ole na vrtu, zaprtih in
stisnjenih ust je z zaniãevanjem dihnil skozi nos, kakor
bi udarjal neprijeten duh od nekod. »Istinu reci, pa ute-
ci!« je rekel in pljunil predse.
Vilar ga je debelo pogledal ter pomislil, kateri ima
prav: bedni katolik ali pravoslavni uãitelj. Pohvalil pa je
uãitelja, rekoã: »Uãen ãlovek je ta Jovica.«
Bobojedac je pritrknil z glavo: »Ba‰ uãen. Znade on,
‰ta car veãera.« âez hip pa je nadaljeval: »Je li treba tega,
273
kar Jovica ma‰i v vla‰ke glave? Zemljice naj bi dali kme-

tom, zemljice. Kmet z ojesom, pisar s peresom, pa bo
vse prav. Kaj naj poãnemo brez zemlje?« Kradoma je
pogledal na gospodina Franja, kaj poreãe ta, ki je doma
iz deÏele, kjer so uãeni i konji i psi. Morda je mislil, da
tisti, ki dovoli drvarjenje, razdeli lahko tudi zemljo.
»Znajo li tvoji otroci ãitati in pisati?« je vpra‰al Vilar,
misleã na primitivno ‰olo.
Bobojedac je skomizgnil v ramenih. »A — kaj ve svi-
nja, kaj je peter‰ilj! In tudi treba ni. U, da bi bednemu
katoliku dali zemlje —« In gledal je v to ãrno zemljico,
kakor bi jo hotel privezati k svoji du‰i.
Za vasjo so se loãili. Vilar je drãal navzdol k Mu‰içe-
vemu hanu; pa se ni ustavil, ker han je bil zaprt.
274
18.
D va dni, preden se je Vilar v hanu seznanil z Bobo-

jedcem, je sedel v komisno opravljeni pisarni tuz-
lanskega postajnega poslopja pri mizi, obloÏeni z mno-
gimi papirji, stotnik Stanislav Hvalibogovski, mestni po-
veljnik tuzlanski, organ najvi‰jega poveljnika posadke,
generala, zatopljen v sluÏbene stvari. Hvalibogovski je
imel poleg poslov, ki so zaãrtani v voja‰kem sluÏbovni-
ku, mnogo opravka tudi z ogledu‰tvom ali vohunstvom.
Pod njegovim nadzorom je delovalo veã konfidentov ali
zaupnikov, ki so pozvedovali po okraju v prilog vlade,
vrhutega je moral paziti tudi na vohune tujih drÏav, ki
so v tistih nevarnih ãasih pohajali zasedeni deÏeli. Pu‰eã
iz dolgocevnega ãibuka, je strmel v dolgi ukaz, ki mu ga
je bil pravkar prinesel, v moãnem omotu zapeãatenega,
voja‰ki razna‰aã postajnega poveljni‰tva. Ukaz je pri‰el
z Dunaja preko Sarajeva stopnjema na generala in ta ga
je izroãil v strogo rezervatno poslovanje mestnemu po-
veljniku. Nad naslovnim napisom mu je stala visoka ‰te-
vilka s ãrkama K. B., ki pomenita ,Kundschafter-Bu-
reau’, slovenski ,vohunska pisarna’. Ker je bila listina
izvr‰ena na litografskem pristroju, se je poznalo, da so
275
jo dobile mnoge vi‰je oblasti zasedenih deÏel. Hvalibo-

govski je, ãitajoã, kimal in odmigaval z glavo ter pod
ogrizenimi brki mi‰je barve krivenãil ustni. Kaj vse zah-
tevajo! âlovek bi se moral raztrgati, da bi ugodil vsem
ukazom — psiakrev! Povr‰no pre ; letev‰i listino, jo je
poloÏil na mizo, obteÏil s ‰karjami. Potem je vstal ter se
napotil, da se, valeã goste oblake , dima iz ust, izprehodi
po sobi in olehãa moÏgane, v katerih so v neredu mrgo-
leli novi vtiski. Vselej, kadar je dobil vaÏen pismen ukaz,
mu je skraja ozlovoljen zabavljal. S psovanjem in hojo
po sobi ter s poljsko Ïganico, ki jo je imel shranjeno v
omari ob steni, je napravil red v glavi, preden se je mo-
gel z bistro mislijo lotiti dela. Po kratkem odmoru je zo-
pet sedel, razprostrl listino pred sebe, vzel vi‰njevordeãi
svinãnik, ãital vnoviã ter podãrtaval markantne toãke in
pripisaval obrobne opazke. Zelo vaÏen ukaz je dobil.
Vojno ministrstvo je opozarjalo na mnoge vnanje agita-
torje in vohune, ki so se, kakor je nedvomno dokazano,
preteklo zimo in pomlad zopet v veãjem ‰tevilu pokazali
na veã krajih zasedenih deÏel, izku‰ali na‰untati ljud-
stvo, ga podkupovali in mu obetali izdatno pomoã ino-
zemstva. Vse kaÏe, da so na nekaterih krajih delovali
uspe‰no. »Preskrbljeni s pravilnimi potnimi listi, se ti
ljudje prosto klatijo po deÏeli,« je pisalo ministrstvo pod
znamko K. B. »Z vso pozornostjo treba paziti nanje. Zdi
se, da jim krinka trgovca in kro‰njarja ne zado‰ãa veã in
276
da hoãejo v drugaãni preobleki opravljati svoj niãemni

posel. Zaãetkom leto‰njega leta se je potikala neka pev-
ska druÏba, ki je ‰tela dva gospoda in dve Ïenski poljske
narodnosti, mesec dni po hercegovskih postojankah, se
druÏila s ãastniki in mo‰tvom ter vohunila za neko tujo
drÏavo.« Tu je Hvalibogovskega oblila kurja polt, na-
‰obil je ustni in ‰e enkrat je preãital poslednji odstavek,
ker ona pevska druÏba se je na potu iz Srbije k morju
mudila tri dni v Tuzli, gostovala v kazini, pri Agularju in
v srbski kavarni, ne da bi bil on ali kdo drug kaj sum-
njivega opazil na njenih ãlanih. Oj, oj! On sam, ki je
mestni poveljnik in najvi‰ji voja‰ki policaj, se je dva ve-
ãera v svojem maternem jeziku zabaval z onimi pevci in
pevkami in starej‰o pevko je neko popoldne zaradi na-
rodnega sorodstva celo posetil v njeni sobi Agularjeve-
ga hotela. In nikjer ni opazil niãesar nenavadnega. »To
bi bil ‰kandal, ko bi vohunil Poljak za tujo, morda celo
za rusko drÏavo!« je viknilo nekaj v njem. Naredil je z
rdeãim koncem svinãnika velik vpra‰aj na okrajek, ba-
cil je ukaz na mizo in svetoskrumbno je kliknil:
»Wisch!« — beseda, ki pomeni v sloven‰ãini pusto ãeã-
karijo. Svinãen klobuk bi nataknil ministru na glavo, ker
pi‰e tako Ïaljivo o Poljakih. ln napotil se je zopet na iz-
prehod po pisarni. Z visoko dvignjeno, misli polno gla-
vo je korakal po sobi in z raz‰irjenimi oãmi je preletel
slike, ki so krasile stene. Mimo podob treh ãlanov cesar-
277
ske rodbine sta viseli tam tudi podobi, ki sta dragi vsa-
kemu poljskemu srcu: ena je predstavljala junaka Ko‰-
ciuszka, druga tistega poljskega generala Bema, ki je v
madÏarski revoluciji vr‰il ãuda bistroumja in hrabrosti
za Ko‰utovo drÏavo. Pri obeh slikah se je Hvalibogovski
rad ustavljal, prav kakor bi hodil k njima v skrbipolnih
poloÏajih po svet.
âez par minut je zopet sedel ter ãital iz ukaza: »Paz-
nega oãesa treba motriti zlasti za tujimi komedianti,
lastniki cirkusov in panoram. Znano je, da je pred krat-
kim sodeloval pri nekem cirkusu kavalerijski ãastnik
neke tuje drÏave, ki je ‰e ob pravem ãasu pri‰el oblasti
v roke.« Ta odstavek je Hvalibogovski vi‰njevo podãrtal
in na robu je vi‰njevo napisal besedo: ,Albanci’, ker
prej‰nja dva popoldneva so se na dvori‰ãu neke mestne
gostilne producirali trije Albanci kot vrvohodci. Razpeli
so bili vrv s strehe na streho in zelo spretno so kazali
svojo gibãnost in smelost; zdolaj pod njimi sta sredi
dvori‰ãa dve arbana‰ki babi proizvajali trebu‰ni ples, ob
ãemer so se gledalci zgraÏali, a s slastjo so zrli, posebno
pa dame, na one ãvrste in drzne vrvolomce. Odpravili
so se proti Doboju in to dejstvo je Hvalibogovski zabe-
leÏil na ukazu, ker trebalo je dobojsko posadko brzojav-
no opozoriti o glumaãih.
»Pa tudi med domaãini je mnogo obupanih elemen-
tov, ki delujejo na agitatorskem polju, posebno med
278
onimi, ki so za homatij pod tur‰ko vlado beÏali na Ce-

tinje, v Belgrad in Carigrad, ter so se po zasedbi vrnili v
svojo domovino, kjer se jim niso mogle izpolniti njih
nade in kjer trosijo sedaj neizpolnjive ideje v ljudstvo.«
Ta odstavek je podãrtal dvakrat in na robu je napravil
klicaj, poleg pa je napisal: Kaludjer.
»Ker se po nekaterih okrajih nahaja roparska ‰iba ‰e
vedno v polnem cvetu« — tako se je izraÏala rezervatna
listina — »je v izdatnej‰i meri treba porabiti konfidente.
Neprestano naj lazijo po goratih krajih, z vso opreznost-
jo naj pozvedujejo o osebah, ki so v zvezi z razbojniki,
ki jim dado bodisi nasvete, bodisi prebivali‰ãe ali hrano.
Premetenim konfidentom bosenskega rodu ne bo teÏko,
se pritihotapiti pod zvijaãnimi pretvezami v razbojni‰ke
brloge —« Tu je Hvalibogovski napravil na okrajek ve-
lik vpra‰aj, potem je tre‰ãil z listino in svinãnikom ob
mizo ter vzkliknil: »Pisarni‰ki kozli vi! Menijo, da se za-
lezujejo hajduki tako, kakor oni lazijo po dunajskem
Ringu za ponoãno sovo. Pridi le sem, gigrl, pa nesi svo-
jo frazovito butico v razbojni‰ke brloge! Hm — da si
sam stal kdaj pred pravim, resniãnim, Ïivim hajdukom,
oboroÏenim do zoba, kakor sem stal jaz sredi groznih
·kipetarjev, ne bil bi utekel snaÏnih hlaã —« Stotnik je
odloÏil ãibuk in zopet vstal ter ‰el k omari po okrepãa-
vo. PoÏvekuje ko‰ãek prekajene gnjati s kruhom in za-
livaje to prvo predpoldanko s kontu‰ovko in jarÏebinko,
279
je umiljeno zrl na diplomo, ki je v okviru visela nad pi-

salno mizo, na ono diplomo, ki se je pohvalno izraÏala
o njegovem juna‰tvu za okupacije, za kar je postal last-
nik voja‰kega reda.
Ko se mu je zdelo, da se je dovolj osveÏil, je iznova
zapalil ãibuk in sedel k delu. Dalje se je listina, sestav-
ljena v slogu lepo ubranih in zaokroÏenih besed, izraÏa-
la o tem, kako svedoãijo vsi znaki poslednjih ãasov, da
se nahaja v zasedenih deÏelah ‰e mnogo prepovedanega
oroÏja, skritega po mestih in vaseh, zato treba pozvedo-
vati in ogleduhovati, kar je naloga konfidentov. Naloga
voja‰tva in oroÏni‰tva bo, vdirati v tak‰na skrivali‰ãa. V
zelo sumljivih sluãajih tudi haremom ni treba prizana-
‰ati, ker izkazalo se je jeseni 1878. l., da so malkontent-
ni elementi posebno v hareme skrivali oroÏje.
V posebnem odstavku je ministrstvo s prstom namig-
nilo na bliÏajoão se uvedbo brambnega zakona. Uvedel
se bo s silo ali brez nje, treba pa mu je pripravljati ugod-
na tla. Oblast bo itak izdala posebna navodila —
,Fingerzeige’ je stalo v originalu — kako treba pouãevati
ljudstvo o potrebi in koristi novega zakona, ki se ga ni
treba bati, ker se bo vsestransko oziral na verske obiãaje
in na ljudske teÏnje. Konfidenti, ki pridejo z ljudstvom
v neposredno dotiko, tudi tukaj lahko sejejo dobro
seme.
280
Dalje je ukaz opozoril na neko prej‰njo okroÏnico, ki

je v mnogih toãkah ob‰irno in splo‰no govorila o ogle-
du‰kem poslu, opozoril na oni odstavek, ki doloãa, naj
se posebno zanesljiv konfident, kadar postane v do-
maãem kraju ljudstvu sumljiv, premesti v drugo okroÏ-
je, ako sam Ïeli. Izrabljen konfident naj se preskrbi s pri-
merno sluÏbo (uradni sluga, cestar, ‰umar itd.), v kate-
ri se lahko blagonosno deluje za varnost deÏele.
Naposled je ukaz naznanil, da ima dotiãni fond dos-
ti denarnih sredstev na razpolago, da torej pri tako vaÏ-
nem poslu, kakor je ogledu‰tvo, ni treba varãevati.
»Nu — torej — hvala Bogu!« je vzdihnil Hvalibogov-
ski, ko je bil do kraja preãital ter vi‰njevo in rdeãe pod-
ãrtal odstavek, ki je vzel v misel denarna sredstva. Po-
tem je pismeno pozval vse konfidente svojega obmoã-
ja, da jih pouãi in razpo‰lje po okraju med reckama Dri-
no in Bosno. Te pozivnice je nemudoma predloÏil okraj-
nemu naãelstvu, ki je imelo v evidenci in primerni sluÏbi
vse zaupnike.
Tri dni pozneje je stal Atif Sarajlija z zavestjo vaÏne-
ga in koristnega ãloveka v pisarni okrajnega naãelnika.
Pl. Pester ga je izpra‰al o mi‰ljenju drvarjev na Konj-
planini. Atif je odkrito povedal, da so drvarji nezado-
voljni s hrano in znamkami, da jih inÏenir podpihuje in
jim obeta izbolj‰anje njih stanja. Naãelnik si je to zabe-
leÏil, potem je poslal zaupnika k mestnemu poveljniku.
281
Hvalibogovski ga je vpra‰al, kaj dela gospod gozdar,

potem pa o drugih novicah iz delavskega tabora. Ko mu
je konfident zaãel praviti o drvarski hrani in o inÏenir-
ju, je odmahnil z roko, ker ni mu bilo prav, da hoãe Atif
oãrniti ãastnika, ãeprav samo rezervnega. »Povej raj‰i,
kaj dela kaludjer Milo‰eviç, s ãim se preÏivlja, ãe mno-
go hodi po okraju in kaj govori.«
»O njem vem toliko, da je mnogo na poti v Tuzlo in
nazaj. Mnogo posedava po hanih, vse vasi Pospreãja in
Majevice-planine ga poznajo, na svojih potih ogovori
vsakega domaãina in v Piliçu pouãuje deãke.«
»Saj tam ni ‰ole.«
»·olo je ustanovil kar na vrtu hi‰e, kjer stanuje.«
»Dobro,« je rekel stotnik ter napisal, da se nahaja v
Piliçu ‰ola, katere ni ustanovila, ne priznala oblast, kar
treba naznaniti nacelni‰tvu. Vzev‰i v levico ukaz vohun-
ske pisarne, v desnico pa svinãnik, je stopil tesno h kon-
fidentu in, brodeã s svinãnikom po listini, ga je s previd-
nimi besedami pouãil o onih odstavkih, ki so govorili o
agitatorjih, o skritem oroÏju in o brambnem zakonu.
Atif je zvesto poslu‰al, buleã oãi v tajnostni papir, ki je
bil vsled mnogih vi‰njevih in rdeãih ãrt ter pripomb ves
namoãeraden, kakor visok uradnik, kadar tiãi v parad-
ni uniformi. Stotnik mu je zabiãil skrajno opreznost in
strogo molãeãnost. Za delovanje mu je to pot odkazal
ves tuzlanski okraj juÏno od Majevice-planine. Obrede
282
naj vse vasi in vsako sumljivo okolnost naj nemudoma

javi najbliÏji oroÏni‰ki straÏarni. O vsem, kar bo videl in
sli‰al, naj mu sporoãi, kadar se povrne s poti. — Od‰tel
mu je potnino za petnajst dni ter ga odslovil.
283
19.
N eko krasno popoldne je Vilar zopet zasedel ko-

nja in odjahal, da pozvedava in spoznava kraj in
ljudi, seveda na drugaãen naãin nego Atif Sarajlija. In
zopet ni pri‰el dalje nego do Mu‰içevega hana. Tam je
Pero ob poti iz navleãene hoste sekal skleske. Molãe sta
se pozdravila. Zavedel je konja v senco pod pristre‰je in
ga privezal. Na tnalu je sedela Danica in ob‰ivala svoj
gunjiã. Vstala je, razpihala ob kraju pristre‰ja ogenj in
pristavila lonãek z vodo. Gost je sedel kraj svojega konja
in opazoval deklico, kako se je gibãno kretala pri svojem
bornem kuhinjskem poslu, ne da bi si upala pogledati
na gospodina Franja. Njeno gladko obliãje je rdelo v sra-
meÏljivosti, nekam v stran se nasmihavalo, njene oãi so
se kradoma ozirale od ognja na vse strani. A zdelo se je,
da z enim kotiãkom vsekakor pazijo na tujca, ali ne bo
vzrojil, ker mora potrpeti in precej dolgo ãakati na kavo.
Napol suho draãje se je cmerilo med dvema oÏganima
kamnoma, in voda nikakor ni hotela zavreti. Pa Vilar je
rad potrpel. S toploto v srcu se je naslajal ob pogledu na
to v nekem oziru sme‰no deklico.
284
Prinesla mu je prvi findjan. Preden ga je vzel v roko,

je prijel za Ïliãko in me‰al ãrni napoj. Tako je morala
postati pred njim. Dvignil je obraz k njej ter me‰al in
me‰al. Pero je klestil drva nekje tam pod mejo, videti ni
mogel, kaj se godi pod pristre‰jem, kako tujec z oãmi in
prijaznim usmevom zavaja v greh. Vilar je me‰al, dok-
ler ni pljusnilo par kapljic ãrnine na njeno roko. Tedaj je
njen jasni pogled zadel ob njegov obraz, v ‰tirih oãeh se
je nekaj zme‰alo in zamigljalo, kakor da je na vedrem
noãnem nebu nastal potres in so zvezde zaplesale krog
lune. Zatresla se ji je roka, odvrnila je pogled od gospo-
dina Franja na kavo. Vzel je skodelico, jo nastavil na ust-
no in prvi poÏirek je zdrknil v grlo, gorak in sladak ka-
kor prvi obãutek ljubezni. ·inila mu je v glavo misel: Kaj
ko bi videl stari Pero? Ali bi ne skoãil po skriti handÏar
in navalil na drznega ‰vabskega tujca, ki po nepotreb-
nem moti nedolÏno du‰o! To hladno raãunanje ga je
iztreznilo.
Danica ni mogla prenesti tega nenadno nastopiv‰ega,
za njo ãisto novega, sladkega in pretresljivega obãutka,
katerega ji je zbudil ljubeznivi tujec. Vsa rdeãa v lice je
vzela konvico ter stekla ãez pot k Oskovi po vodo. Gle-
dal je za njo in v svoji romantiãni du‰i se je spomnil kav-
ka‰ke deklice Tamare, kakor jo je naslikal Lermontov v
»Demonu«. Kakor ona k Aragvi, tako teãe ta bosenska
deva s konvico k Oskovi; ta kraj ob ‰umeãem gorskem
285
potoku je nekoliko podoben kavka‰kemu; narod je ena-

ko uporen in samozavesten tu in tam, in on — ali naj
stopi kot demon pred to krasno in neizku‰eno deklico?
Zamislil se je v svoj poloÏaj in teÏko mu je postalo na
du‰i.
Dolgo ni bilo Danice nazaj. Globoko v strugi je slone-
la ob skalnem robu kraj mlina ter zami‰ljeno zrla v po-
tok, ki se je v belih penah lil ãez peãino in se vrtel v sma-
ragdno zelenem tolmunu pred mlinom. Kako dober se
ji je zdel gospodin Franjo! Kak‰na neodoljiva blaÏenost
sije iz njegovih Ïivih, sivkastih oãi! Po srcu in du‰i niã ni
podoben tistim tujim okrutneÏem, o katerih je toliko sli-
‰ala v ârni Gori in o katerih vedo toliko slabega povedati
v Bosni. Po zimi, kmalu potem, ko je bila pri‰la iz ârne
Gore v Piliç, ji je nekoã stra‰ni Atif Sarajlija tako gledal
v oãi kakor danes gospodin Franjo. Takrat bi bila kma-
lu omedlela od groze, v strahu je plakala in kriãala nje-
na du‰a, a danes je ãutila, kakor bi stala pred njo sama
sreãa njenega Ïivljenja, sreãa, ki se je rodila nekje v dalj-
nih severnih krajih, potovala dolgo pot na jug in je se-
daj smejoãega obraza nenadno stopila pred njo. Vse jo
vleãe k tej sreãi; padla bi pred tega ãloveka ter se okle-
nila njegovih nog. Molila bi pred njim, kakor so jo uãili
v cetinjski ‰oli. In v solzah sreãe bi se raztopilo srce.
Ko si je ohladila razburjenost, je zajela iz studenca, ki
je izviral izpod skale meter visoko nad potokom, ter
286
nesla vodo ljubljenemu gostu. Postavila je konvico kraj

njega. »Kje je Vazko?« jo je vpra‰al, ko mu je prinesla
vnoviã kave. Povesila je oãi in ni mu odgovorila. On pa
ni hotel sprejeti findjana, dokler ni slabo in tiho proiz-
nesla: »V ‰oli.« Zopet se ji je prilil tok krvi od srca v
obraz, zopet je v sreãi koprnela pred tem zmagovitim
tujcem. Omamljena je sedla na tnalo. Ne daleã od pri-
stre‰ja je pela Perova sekirica, v meji nad hanom je ãiri-
kal ptiãek, vmes je s pronicavim glasom udarjal kos, v
jarku je ‰umela Oskova. Ona ni niãesar sli‰ala; v bla-
Ïenih sanjah se je zavedala samo tega, da sedi njej nas-
proti tisti, ki je zbudil v njej pesem prve ljubezni.
Vilar je pil kavo, pil vodo, vil svalãice in pogledaval na
deklico, ki veã ni dvignila pogleda k njemu. Kakor bi sli-
‰al njeno pesem, tako natanko je vedel, kaj se godi v nje-
nem srcu. Vsa dekleta, pred katerimi je kdaj stal, so mu
gledala smelo v oãi, se ‰ãeperila pred njim, so kazala ne-
kak‰en ogenj, ki se je vÏgal nekje v njih notranjosti in je
izku‰al Vilarja omotiti z visokimi plameni, pa je hitro
izjedel samega sebe, ker ni bilo nakopiãenega dosti go-
riva v dekli‰kem srcu — tako je bilo naposled i pri Katici:
no v tej ubogi deklici tli plah ogenj, ki si ne upa na dan
in je zato tem vztrajnej‰i. Îal, da se ta ogenj ne more
prijeti njega, da oÏge njo samo. Spomnil se je drugega
romana, one Pu‰kinove deve, ki se je v gorah sirovega
Kavkaza javljala pred vojnim ujetnikom ter mu z iskre-
287
nimi in ginljivimi besedami razodevala svoje hrepene-

nje; toda ujetnik se ni hotel, se ni mogel odzvati glasu
njenega srca, ker med njima se je dvigala neprehodna
stena.
Dolgo je sedel molãeã in zami‰ljen. Ko pa ga je njegov
konj zaãel cukati za rokav, hrzati ter kopati s prednjima
nogama, je vstal, poloÏil denar na stolãek in tiho odjez-
dil kakor tat s svojim plenom. No zavest, da je zasejal
nemir v nedolÏno du‰o, ga je tlaãila ves veãer.
Potem je deÏevalo tri dni in Vilar ni zapustil svojega
zakotja. Ko se je zopet razjasnilo, je ‰el raziskavat Konj-
planino, kak‰na je na svojem vrhu, namreã nad onim
delom, kjer so sekali drvarji. Hotel je z njenega vrha ali
s kak‰nega prevala pogledati proti jugu v one kraje, ki
jih namaka Krivaja, tekoãa v Bosno, in Drinaãa, tekoãa
v Drino. Menil je, da mora najti toãko, s katere si ogle-
da vso pokrajino do Romanje-planine, zato si je poleg
revolverja zataknil tudi daljnogled za pas. PribliÏal se je
bil namreã tudi v obleki nekoliko domorodnemu prebi-
valstvu: v Tuzli si je bil kupil fes, ker klobuk in slamnik
nista kaj pripravna za potikanje po ‰umah, in bosenski
pas. Drvarji so mu pokazali stezico, ki se je vila skraja ‰e
vedno po pragozdu, pa la je kazal drugaãno lice nego
oni zdolaj. Tu je bilo vse bolno, vse je hiralo in se pri-
pravljalo na smrt, ali pa je Ïe leÏalo strto in mrtvo na
tleh. Tu se je nahajala velika bolnica v carstvu rastlin-
288
stva. Zelenje je sicer ‰e poganjalo, pa se ni moglo po-

na‰ati s sveÏostjo in bujnostjo, pricvrknjeno je bilo in
osmojeno kakor ob veliki su‰i. InÏenir ni mogel dognati,
odkod in kdaj je navalila bolezen v gozd. Morda ga je
pred leti Ïe naãetega po lubadarju povalil sneÏeni plaz,
navaliv‰i z gorenjih, slabo zarastlih predelov planine, in
zdaj to razvalino dalje uniãuje ‰kodljivi ãrv. Pronicav,
neprijeten duh je udarjal v nos kakor v bolnici po zdra-
vilih in razkuÏevalnih sredstvih. Ta del pra‰ume je bil
podoben razseÏni grobnici na bojnem polju, v kateri vse
kriÏem trohne razmeãkana ãlove‰ka in konjska trupla,
razbiti in polomljeni ãlove‰ki in konjski udje. Strahoma
je lezel ob skrivnostni gori po‰evno in navkreber in zde-
lo se mu je, da se mu smehlja drobna stezica ter ga ogo-
varja: Le naprej, ãlovekov sin! Ne boj se teh bitij,
majãken del prirode so kakor ti, in v nekem oziru si jim
brat vsem, mrtvim in Ïivim! Ljubil je tak‰ne samotne
stezice in kadar se je globoko zamislil vanje, so izpre-
govorile ter mu razodevale ãudeÏe in skrivnosti narave.
Govorile so mu o domovini, o ljubezni in usmiljenju, ker
na samoti je sam zaÏelel tak‰nih besed. âim vi‰e je
pri‰el, tem niÏje in redkej‰e je bilo drevje; mestoma je
drÏala stezica med samim krivenãastim grmovjem, mes-
toma ãez golave, kjer se je vdirala zemlja, in se rastlina
ni mogla razviti, potem nad strmim jarkom pod gruãa-
mi navpiãnih skal ãez robati gramoz, ki se je namlel od
289
peãin in pokrival celo poboãje, doãim se je debelej‰e

kamenje, ki se je odkrhavalo, zvalilo v dno jarka, odko-
der je sli‰al ‰umljanje vode.
Nad jarkom je postal, da se ogleda po kraju. Videl ni
drugega nego del jasnega neba nad seboj, onstran jar-
ka v senãni strani temnovi‰njevkasto plast gozda, ki je
pokrival rebrine Zeleboj-planine, a pod seboj tisti sivi
debeli gramoz, ki je, podoben kamenenemu morju, na
‰iroko zalil strmino. To stran, kjer je stal on, je obseva-
lo solnce, ãigar Ïarki so segali globoko dol v jarek. Gle-
dajoã ob vznoÏje, je zapazilo njegovo bistro oko, da se
nekaj premiãe po kamenenem morju, da se neka temna
toãka giblje med skalinami, zdaj je vidna, kmalu zatem
nevidna. Lahko je veãje vrste Ïival, lahko je ãlovek, ki
leze veã po vseh ‰tirih nego po dveh. Vzel je daljnogled
in videl, da ãlovek kolovrati navkreber, zdaj se dviga na
skalo, potem se plazi po njej, zdaj izgine, zdaj se zopet
prikaÏe in se mahedravih korakov opleta po gosto nase-
janem peãevju. Ko je pri‰el oni ãlovek vi‰e, je v njem
razloãno spoznal Atifa Sarajlijo. Vilar si ga je mislil nekje
ob Drini na vohunstvu, pa evo ga v teh gozdih, evo ga v
jarku, o katerem bi ãlovek mislil, da ga nikdar ne pose-
ti ãlove‰ka noga. Zasleduje li razbojnike v tej pu‰ãavi?
Skrivali bi se todi paã lahko, toda kje jim dobiti hrane?
Vilar ni bil bojeãega srca, pa vendar se je dotaknil revol-
verja, ãigar bucika mu je gledala izza pasa. Ta zvesti to-
290
vari‰ je pregnal mravljince, ki so mu gomazeli, kakor se

mu je zdelo, po hrbtu. Atif se je dvigal vi‰e in vi‰e po
poboãju, pokritem Ïe s samim razkrhljenim peãevjem.
Ni pri‰el na stezo, ampak krenil je z gramoza, ‰el v po-
‰evni smeri ter izginil v grmovju.
,Bog ve, kaj i‰ãe v tej odurni samoti. Hajdukov gotovo
ne. Dasi je hrust in goreã v svoji sluÏbi, se vendar ne bo
upal sam nadnje v gozdna skrivali‰ãa,’ si je mislil Vilar
ter nadaljeval svojo pot. Zavil je krog skalnih gruã in pri-
‰el v nekaj korakov dolgo, senãnato in mraãno dolinico,
po kateri je tekla ona bistra in ãista vodica, ki jo je sli‰al
‰umeti iz jarka. Ob tej vodici, ki se je pripenila po izdol-
benem skalovitem Ïlebu, je bilo dosti pestrega rastlin-
skega Ïivljenja. Liki freska je pokrival raznobarven mah
pe‰ãena tla ob potoãku, tu z zelenkastim, tam z rumen-
kastim ali plesnivosvetlim pregrinjalom. Bogme, kak‰en
tapetnik je narava! ln kak‰ne Ïile je zarisala v pecine,
razjedene po vodi: ln temnomodre, tam belkaste, tu
temnozelene, tam ãrne in kakor bi se igrala, je, veseleã
se svoje umetnosti, i z rdeão barvo brizgnila tu in tam v
kamen.
Vilar se je napil iz potoãka in udaril naprej v breg.
Vsekakor je hotel videti, kak‰en je svet zadaj ob razvod-
nici med rekama Bosno in Drino. Prispel je res na pre-
val, toda tam ni videl niã posebnega. Sami gozdi in skale
so se razprostirali vsenaokrog po hribih, zakotjih in jar-
291
kih. Naprej se mu ni ljubilo, dasi je stalo solnce ‰e viso-

ko. Ogledaval se je, kje bi bilo kaj odprtega sveta, da bi
tam sedel in odpoãil, pa prostor, kjer je stal, je bil ves
zadelan in obit s skalami in lesom, sliãen tesni jeãi, tako
da v tej moreãi ti‰ini ni maral poãivati. Napotil se je na-
zaj po stezi in privo‰ãil si je poãitka v oni slikoviti, hladni
dolinici, kjer se je bil prej napil iz gorskega potoãka. Se-
del je na mah in zapu‰il. Tu ni ãutil teÏkotne, tlaãeãe
ti‰ine; kolikor toliko je bil razgled odprt, in v njegove, od
mladostnega navdu‰enja in hrepenenja kipeãe misli je
Ïuborela skromna vodica, kakor bi gorska vila tiho pri-
trjevala njegovim naãrtom in odgovarjala njegovim Ïe-
ljam. V sladki omotici se je zleknil po mahu in zdelo se
mu je, da je vila pristopila k njemu, se posestrila z njim
ter sedla onkraj potoãka na mah. ,Bodi po‰ten in pra-
viãen na vse strani!’ mu je naposled za‰epetala. ,Bodi
oprezen in previden, ker tu preÏi vohunstvo in ovadu‰-
tvo na vsakega, ki govori s srcem po svojem umu-razu-
mu. Pazi na svoje mehko, obãutljivo srce!’ Tu je Vilar za-
tvoril oãi in zadremal. A ‰e vedno je videl poleg sebe po-
sestrimo vilo, ki je postala mahoma podobna Danici: po
stasu, po obleki in obrazu. Kakor bi se bil napil ha‰i‰a,
tako sladke in Ïive sanje je imel.
Zbudilo ga je neko roÏljanje, a tisti hip ‰e ni imel v
redu svoje zavesti kraja in ãasa. Prepla‰en je dvignil gla-
vo. Kaj to ropota nekje v zakotju, kakor bi drdrala koãija
292
po grbastem tlaku ali kakor bi prasketal ogenj v apneni-

ci! Zdajci je priletel kamen po skalovju in prav blizu nje-
ga je padel na tla. To ga je privedlo do popolne zavesti.
V strahu se je pobral z mahu in skoãil iz zakotja na ste-
zico. Mravljinci so mu zagolazili po hrbtu, ko je na ovin-
ku pod skalnimi gruãami zagledal visokega moÏa. Hipo-
ma mu je pri‰la misel na hajduke, ki se lahko skrivajo
med peãinami in so morda vrgli kamen proti njemu. Za-
grabil je za revolver, a precej ga je zopet zataknil nazaj
za pas, ker oni velikan se je okrenil k njemu. Vilar je spo-
znal Jovico Milo‰eviça. Smeje sta si ‰la naproti.
»Tvoj revolver bi mi priãal, da se boji‰ hajdukov,« je
zaãel Jovica. »A ker pospava‰ na tak‰nih samotah, vi-
dim, da se jih niã ne boji‰. In tebi se jih ni treba bati.
Po‰tenjaku, kakr‰en si ti, ne store Ïalega.«
»Ali ti obãuje‰ z njimi?« se je zaãudil Vilar.
»Ne obãujem. Saj tukaj jih ni, v Hercegovini pa Ïe
zbira Stojan Kovaãeviç njih krdela. ·el sem pravkar
mimo tebe in te nisem probudil, ker si tako sladko spal.
A tu na ovinku sem se domislil, da bo bolje, ako gre‰ z
menoj, ker bliÏa se veãer. Kako bo‰ hodil sam po temnih
gozdih domov — sem si mislil in ba‰ sem se hotel vrni-
ti k tvojemu leÏi‰ãu.«
»Ti si vrgel kamen?«
»Kak‰en kamen?«
293
»Padel je tik mene na tla, in nekaj je zaropotalo za

skalami. Kaj je bilo to?«
»Suh plaz se je odtrgal nekje in zdrknil v kotlino. Haj-
diva sedaj v dolino! Do mraka sva v Medvedjem Dolu,
naprej naj ti posveti delavec z baklo.«
Hitro sta hodila navzdol. Jovica je stopal gibãno in
varno kakor koza; vãasi je moral prikraj‰ati korake ali
celo postati, da mu oni ni zaostal. »Polahko, polahko!«
je, postajajoã in zroã nazaj, klical Vilarju tam, kjer je bila
stezica zelo strma ali je bilo treba lesti krog krhljivih in
mlinãastih hlodov, leÏeãih v poslednjem mrtvilu v bol-
nem gozdu. InÏenir se je na vso moã trudil, da bi ga brez
zadrÏkov dohajal, pa se mu ni posreãilo, ãeprav je bil Ïe
premoãen od potu. Sramoval se je svoje okornosti in ne-
spretnosti in zdelo se mu je, da je kaludjer nala‰ã zapu-
stil pravo stezo na strani in drl naravnost ãez trhline, da
bi pokazal ·vabi, za koliko je Bo‰njak v svojih opankah
utrjenej‰i na tak‰nem ozemlju.
Ko sta pri‰la na zloÏnej‰o pot, sta se porazgovorila.
Milo‰eviç je pravil, da je ‰el prej‰nji dan po opravkih v
Kladanj, a sedaj se vraãa.
»Torej si dva dni zamudil ‰olo,« je pripomnil Vilar.
»Moje ‰ole je itak konec. Predsnoãnjim sta prikoraka-
la v Piliç dva oroÏnika z ukazom, da mi naãelnik prepo-
veduje ‰olo, ker nisem uradno preizku‰en, potrjen in
nastavljen za uãitelja.«
294
»In kaj sedaj?« je preseneãeno vpra‰al Vilar.

Jovica je potresel svoje kodre in zmajal z orja‰ko
ramo. âez hip je vzkliknil: »Niã. Moja roka se kmalu
ozdravi in onda — kar hoãe na‰ pravoslavni Bog.« Sve-
ãano so donele te proro‰ke in zlove‰ãe besede po gozd-
nem mraku.
Vilar je molãal. ,Preobilje Ïivljenske sile se nahaja v
tem korenja‰kem ãloveku. ·koda zanj, da mora poginiti
v neravnem boju, toda s svojimi nazori in svojo neupog-
ljivostjo bi poginil tudi za samostanskimi zidovi, ker za
mirno Ïivljenje ni bil ustvarjen. Tako si je mislil, zroã na
moãna meãa svojega sopotnika. In domislil se je na‰ih
‰ol: kako je tu vse lepo urejeno po neki ‰abloni in nadzo-
rovano, uklenjeno v sistem, tako da se mladina vadi hi-
navstva, laÏi in pohlevne udanosti. Milo‰eviça paã niso
smatrali za sposobnega, da bi polagal v mladinska srca
kvas, iz katerega bi vzklile ãednosti, ki naj diãijo udane-
ga in pokornega drÏavljana. Zato so razgnali njegovo
‰olo. Vedeli so, da je v njegovih mislih in besedah kvas,
ki rodi odpor in Ïeljo po svobodi, zato so mu zabranili
pouk. Tako je premi‰ljeval inÏenir.
Po dolgem premolku je izpregovoril: »·koda tvoje
‰ole. Videl sem te oni dan, ko sem ‰el z Bobojedcem
mimo in si pouãeval na vrtu. Ugajalo mi je tvoje uãe-
nje.«
295
Milo‰eviç je obstal in z nasme‰ljivim izrazom zroã

inÏenirju naravnost v obraz, je rekel: »Ti si me nadzoro-
val in ovadil?«
Vilar se je zavzel. »Jaz? To se zelo moti‰. Jaz — vohun
in ovaduh proti uãitelju?« Drzno je gledal na Milo‰e-
viçeve bele zobe, ki so se prikazali med rdeãima, sme-
joãima se ustnicama. Nehote je njegova desnica segla na
revolverjev drÏaj.
»Pusti vraga za pasom,« je rekel Jovica. »Ne bojim se
ga, a tebe spo‰tujem, ker te poznam, da si po‰ten in od-
krit ter ljubi‰ na‰e ljudstvo. I za mene si se Ïe zavzel v
poloÏaju, ko ti je bilo to sitno.« Nadaljeval je pot navz-
dol.
»Niã mi ni bilo sitno, ker vsaki krivici odloãno nas-
protujem,« se je razburil Vilar.
»Oprosti, brate, samo po‰alil sem se s teboj. Dobro
vem, da me je ovadil Atif Sarajlija, ki ba‰ sedaj vohuni
po okraju.«
»Kdo ti je to povedal?«
»V na‰em taboru je vse znano, kar se dela v va‰em.
Vem, kdaj si prinesel ukaz Atifu, naj gre v Tuzlo, da ga
po‰ljejo po vohunskih potih. Vem, da je hodil danes po
tem gozdu, in skoraj bi uganil, kaj je iskal todi.«
»Tudi jaz sem ga videl. Pri‰el je iz jarka, ki se nahaja
tu doli pod nama.«
296
»Dobro, gospodine Franjo. Zapomni si dana‰nje po-

poldne. âez sedem let vse prav pride,«
Vilar se je zaãudil ob vsevednosti agitatorjevi. »Kje je
va‰ tabor?« je vpra‰al in tisti hip je obÏaloval svojo pre-
veliko radovednost, ker je vedel, da ji Jovica ne ustreÏe.
»Ves narod od morja pa do reke Drine in ‰e dalje je
na‰ tabor. Svojo usodo si doloãimo sami.«
»Ne igrajte se z Ïelezom in krvjo. I v Bosni se obrne
vse na bolje. Mi smo poãasni kakor Rusija, no odloãilni
krogi vãasi niso brez dobre volje. Treba poãakati, ko bo-
do smeli bosenski ljudski zastopniki in zagovorniki od-
krito govoriti o tem, ãesa treba Bosni. âas poru‰i vse sta-
ro in zgradi novo.«
»Do takrat bo zamorjen na‰ ãut za svobodo.«
»Pod sultanom ste Ïiveli neko ‰iroko handÏarsko svo-
bodo, vsaj pravite tako, v tej svobodi pa ste zaostali za
sto let za drugimi narodi.«
»Tudi Bolgari so bili pod sultanom, pa glej, kako se-
daj napredujejo! Ta vlada pri nas pa nima denarja za na-
‰e ‰ole.«
»Ti gre‰ neugnan za nekim ciljem, da bi uveljavil svo-
jo osebnost,« je govoril Vilar, zroã v agitatorjeve kodre.
Takrat ‰e ni poznal sebe, ni vedel, da bodo smatrali tudi
njega za samosvojega ãloveka, za tak‰nega, ki hoãe po
svoji glavi vse sam zasnovati in uravnati, ki se ne boji
teÏkoã Ïivljenja, izvirajoãih iz tragiãnih nasprotij med
297
bornim posameznikom in mogoãno druÏbo. »Îal, da

sedaj ni prostora za tak‰ne krepke, neupogljive znaãa-
je. Odkrito ti povem, Jovica, da se bojim za tvojo bujno
glavo.«
Kaludjer je pritrknil, rekoã: »Srbin se ne boji smrti.
Smelo ji je gledal v oãi na mnogih boji‰ãih. Tudi za Av-
strijo se je boril hrabro kakor za svojo domovino. Nasil-
ne smrti smo v Bosni vajeni, o ãemer ‰e zasli‰i‰, o ãemer
se i sam prepriãa‰. Spomni se takrat mene, gospodine
Franjo!«. Po teh besedah je zamahnil z gorjaão in ‰iro-
kih korakov je stopal navzdol.
Vilar je zopet zaostal. Usta so se mu raztegnila v na-
smeh. Smejal pa se je svojemu priimku ,gospodin Fran-
jo’, ki se je tako hitro raznesel in udomaãil po okraju. Ni
li to znamenje, da postaja popularen? âez hip pa je na-
vezal svojo misel na Milo‰eviçeve besede. Na kaj nami-
gava agitator? Ali se res pripravlja nova vstaja? Ali se
hoãe v nasilni smrti Ïrtvovati, ali res upa na konãno
zmago in se hoãe pobahati z njo?
Jovica je postal ter se ozrl po bolnem gozdu. Ko ga je
bil oni do‰el, je rekel: »Glej, brate, tak‰nemu gozdu je
podoben narod, ki si ni umel ohraniti svoje individual-
nosti. Koliko je tu krog naju hiranja in smrti!«
»A ‰e se dviga marsikak‰en zdrav hrast, boreã se za
svoj prostor. Tak‰nemu hrastu si podoben ti, Jovica.
Sprijazni se z razmerami, ne sanjari o brezuspe‰nem
298
uporu. V misli se ti kaÏe vse drugaãe, nego se dogaja v

resniãnem Ïivljenju. Ti se precenjuje‰, tvoji vratolomni
nazori te privedejo kveãjemu v hajdu‰ki tabor. Kaj po-
maga dandanes Bosni vsa handÏarska slava? Nastopila
je zanjo nova doba, ki zahteva mirne, trezne, globoko
premi‰ljene politike, nikakor pa tiste handÏarske. Pre-
priãan sem, da bi ti s svojo nadarjenostjo lahko mnogo
koristil svojim rojakom, ko bi se nekoliko ugnal, udal,
vpo‰teval faktiãne razmere —« Vilar je vedel, da govo-
ri budalost, da je vsaka beseda pred Milo‰eviçem bob
ob steno, po nekaj ga je gnalo k temu orjaku in trpinu.
Du‰evno se mu je pribliÏal, ko se je bil zavzel zanj pred
Buzdugo. Na‰el je ãloveka, ki se je upiral vsemu seda-
njemu sistemu, v nekem oziru sorodno du‰o, ki je kakor
njegova trpela in sovraÏila sodobno druÏbo.
Milo‰eviç je obstal pred trhlim deblom, ki jima je za-
piralo pot. Z divjim ognjem v oãeh je pogledal na Vilar-
ja, ki je ostrmel ob tak‰nem pogledu. »Ti nisi videl na‰ih
bojev,« je nasme‰ljivo rekel, »nisi ‰e dolgo v Bosni, to-
rej ne pozna‰ ‰e vsega na‰ega trpljenja, zato ti teãejo ka-
kor popu pred bolnikom pomaziljene besede vse vprek:
ena z brda, druga iz doline.« Gibãno se je zavihtel ãez
deblo ter poãakal tovari‰a, ki je trudoma kobalil ãez dre-
vo, kakor bi se vzpenjal na slona. Jovica je nadaljeval:
»Tudi trdo drevo navrta ãrv, a mene ne bo. Ti mi nami-
gava‰, naj grem na tuzlanski otok in naj se tam utopim
299
v va‰ih zabavah. Dobra pridobitev bi bil jaz za vohun-

stvo in ovadu‰tvo, ker veã vem nego deset Atifov, veã
nego vsi njih konfidenti skupaj. Kakor pop peva, tako i
djak odpeva. Pa slabo me pozna‰.«
Vilar je bil prelezel mrtvo drevo. Zadihan je odgovo-
ril: »Tudi ti me slabo pozna‰. Niti pet korakov bi ne ‰el
s teboj, ko bi ti tukaj kot domaãin upravljal vohunski
posel. Hotel sem ti svetovati, da bi se pri svoji sposob-
nosti lahko potrudil za uãiteljsko pa tudi za uradni‰ko
mesto. Va‰a odvisnost se bo nekoliko ublaÏila, kadar
pridejo domaãini v uradni‰ke sluÏbe. Dosle niti uradni
sluge niso va‰ega rodu.«
»Niso in ne bodo. Kakor po na‰ih gozdih, tako se je
zaskominalo va‰im ljudem po bosenskih sluÏbah, Bo‰-
njak pa naj pogine, naj se izseli, ako tukaj ne mara bed-
no Ïivotariti. Za ãasa tur‰ke carevine smo govorili:
Siti vuci i na broju ovce —

nit je bilo nit çe kada biti.
Tudi sedaj ni bolje. Sicer se pa moja dobra glava i za bo-

gato plaão ne ukloni, dokler je Ïiva. O tem mi ne govo-
ri, gospodine Franjo! Ko bi pri‰lo tisoã moÏ s tvojim sr-
cem k nam in bi se kakor ti pome‰ali med nas in bi po-
sedali z nami, onda bi spoznali na‰e siroma‰tvo in na‰o
nesreão in pomagali bi nam. V druÏbi tak‰nih po‰tenih
ljudi bi i jaz delal za Bosno; a oni v mestu, oboroÏeni in
300
uãeni, nimajo srca za nas, na‰e bede noãejo videti, oni

nam s svojimi zakrknjenimi du‰ami nikdar ne pomore-
jo. Skozi okna svojih kavarn in gostiln zro s preziranjem
na na‰o obleko, ‰tejejo nas k bitjem niÏje vrste, celo njih
propadle Ïenske se o‰abno smatrajo za zmagovalce in
porobitelje Bosne.«
»Vseh na‰ih Ïensk mi ne meãi v eno ko‰aro! Tudi
dobre, soãutne Ïenske imamo. Vse ãasti vredna je na
primer tvoja teta.«
»Vukosava Bajiçeva je zlata du‰a, prava Srbkinja, nje
ne ‰tejem med tujke. Si li govoril z njo?«
»Menila sva se o tebi. V njej ima‰ dobro zagovorni-
co.«
»Pove naj ti, koliko mi velja lastna osebnost. Vse sta
mi svoboda in srbstvo.«
»Brate, zdi‰ se mi samonikel, izobraÏen, naãitan,
skratka ãudovit ãlovek. Veãkrat premi‰ljujem o tebi.
Burna je morala biti tvoja mladost kakor vsakega ãlove-
ka, ki se je rodil v Bosni in Hercegovini ter je videl po-
jemanje tur‰ke sile. Radoveden sem, kako si pri‰el ba‰ ti
s svojim nemirnim srcem in viharno mislijo v samo-
stan.«
Tedaj je kaludjer postal, se obrnil k inÏenirju in ga
vpra‰al, ima li duhana pri sebi. Vilar mu je ugodil. Zvi-
la sta si svalãici. Srbu sta se od razburjenosti tresli rdeãi
ustnici, ko je lepil papiroso.
301
20.
I diva poãasi, ni ‰e tako pozno, in zamuditi nimava

niãesar. Pojasnjeno naj ti bo moje Ïivljenje, da me bo‰
sodil po pravu in resnici,« je rekel Milo‰eviç in nadalje-
val pot. »Rodil sem se v Nevesinju v Hercegovini, kjer je
imel moj oãe duãan in hi‰o. Moja mati me je tako vzga-
jala, da sem Ïe v svoji otro‰ki dobi vzljubil sveãeni‰ki
stan. V na‰o hi‰o je zahajal tedanji nevesinjski pop Ar-
zen Dimitrijeviç, ãastitljiv, dober in reven starãek. Vse je
dal siromakom, neustra‰no se je potegoval za kristjane,
kadar jih je gnetel Turek. Veãnaja pamjat po‰tenemu
ãloveku! (Jovica je dvignil ãepico.) V na‰em domu je bil
skoraj vsak dan. Pravil nam je o slavni minulosti gr‰kega
in srbskega naroda, o zmagovalni sili pravoslavne vere,
kar se je moãno prijelo moje mlade du‰e. Rad je posedal
pri mojem oãetu v duãanu, kamor jima je moja mati pri-
na‰ala kavo. Pri kavi sta re‰etala politiko in delala naãrte
za osvoboditev Hercegovine. ·e drugi mrki moÏje so
zahajali tja in prepriãan sem, da se je v na‰em duãanu
zasnovala nevesinjska vstaja, ki je zanetila tak‰en ogenj
na Balkanu. Kakor bi bil sam otrok, tako se je otec Arzen
igral z menoj; toliko miline in dobrote je bilo na njem,
302
da si nebe‰kih svetnikov nisem predstavljal drugaãe ne-

go v njegovi podobi. Ko sem bil dvanajst let star, sem
umel po njegovi zaslugi Ïe gladko ãitati in pisati. Mati
mi je veãkrat rekla, naj se zgledujem po tem svetem
starãku, ki je ob praznikih molil v na‰i hi‰i razliãne mo-
litve ter pel dele liturgije, pri ãemer sem mu i jaz poma-
gal. Ko je bil spoznal moj lepi glas in mojo nadarjenost,
je prigovarjal roditeljem, naj me posvetijo popovskemu
stanu. Oãe se je nekoliko branil, mati pa je precej pri-
trdila, nakar se je priãelo uãenje doma pod Arzenovim
vodstvom. ln spomnili so se ti dobri ljudje, da bi bile
moje vednosti nepopolne in nezadostne, ko bi zavr‰il
uãenje v kak‰nem hercegovskem samostanu; zato so
doloãili, naj grem na konãne ‰tudije v seminarske ‰ole v
Karlovcih. Moje veselje do popovstva se je nekoliko
ohladilo pri misli, da moram zapustiti roditelje in kr‰no
Hercegovino, no udal sem se. Takrat sem bil Ïe dvajset
let star. Moja mati je pisala v Karlovce svojemu stricu, ki
je bil uradnik na dvoru patriarha Andjeliça, pisala je
svoji sestriãni Vukosavi Bajiçevi, in tako sem bil po pri-
poroãilih in pripro‰njah sprejet v patriarhove ‰ole. To se
je zgodilo ‰tiri leta pred nevesinjsko vstajo. Uãitelji v
Karlovcih so bili ãastitljivi in prijazni sveãeniki, pod njih
okriljem sem ‰e bolj zagorel za njih stan. Marljivo sem
se pripravljal za poklic. Nisem se uãil samo tega, kar tre-
ba vedeti popu, tega je namreã malo, tudi v druge stro-
303
ke sem pogledal, na primer v zgodovino in prouãil sem

srbsko in hrvatsko knjiÏevnost. Skraja sem sanjaril o
tem, kako pojdem v samostan in se poglobim v carstvo
znanosti, pozneje sem izpremenil misli. Zgodila se je z
menoj velika premena, ko je bilo vstalo Nevesinjsko po-
lje proti Turkom in se je upor raz‰iril po vsej Hercego-
vini. Vesti iz domovine so me toliko prevzele, da sem od
dne do dne bolj zanemarjal nauke. Knjige so leÏale ned-
otaknjene na polici, prah se je nabiral na njih, a jaz sem
hodil s sklonjeno glavo in neprestano sem premi‰ljeval
o mukah in juna‰kih podvigih svojih rojakov. Srbija in
ârna Gora sta napovedali Turãiji vojno. Takrat nisem
mogel veã prestati v Karlovcih. Îelja po roditeljih in po
bojih s Turki me je gnala domov. Nekega dne sem sto-
pil pred seminarskega predstojnika, pred strica in Vu-
kosavo Bajiçevo ter jim naznanil svoj sklep, da hoãem
postati deleÏen usode svojih rojakov in se nemudoma
vrniti v Hercegovino. Niso mi branili, tem manj, ker se
je moje uãenje Ïe bliÏalo koncu in sem znal Ïe na pamet
ves katekizem ter psaltir in mi presledek ni mogel ‰ko-
dovati. Preskrbeli so me z denarjem in v druÏbi treh
Srbov prostovoljcev sem se vrnil domov. Moja pot je ‰la
po polÏevo. Avstrijska uprava ni rada videla privala pro-
stovoljcev. Naposled sem vendar prispel v Dubrovnik.
Tu sem zvedel od nevesinjskih begunov, da leÏi moj oãe
ranjen v dubrovni‰ki bolnici in moja mati streÏe tam
304
bolnikom. Tekel sem v bolnico. Oãe se je v prsi ranjen

boril s smrtjo. Spoznal me je paã, a govoriti ni mogel
veã. Shuj‰ano, malone do kraja uniãeno sem na‰el ma-
ter, ki je bila pri mojem odhodu v Karlovce tako krepka
in zdrava Ïenska. Njen obraz je okostenel in upadel, oãi
so se ji globoko usedle, same solze so zamorile njih nek-
danji sijaj. Prvikrat sem jo videl tedaj jokati. ,Draga mati,
povej, kaj se je zgodilo z nami?’ sem zavpil, drÏeã v na-
roãju ubogo mater in zroã na umirajoãega oãeta. Zvedel
sem vso na‰o trpko hercegovsko usodo. Pred letom se je
bila zaãela vstaja in z njo slabi ãasi za oãeta. Kr‰ãansko
prebivalstvo je zbeÏalo z Nevesinjskega Polja, kdo v
gore k vsta‰em, kdo v gostoljubno ârno Goro in v Dal-
macijo. Moj oãe ni niãesar veã prodal: Turki niso zaha-
jali v njegov duãan; kar je ‰e ostalo drugega prebival-
stva, je bilo vse obuboÏano. Velika beda se je naselila v
na‰i hi‰i in po vsej Hercegovini. Piãla polja so leÏala
veãinoma neposejana, a kdor jih je ‰e obdelaval, ni veã
hotel plaãevati tretjine. Ves dotedanji druÏabni red, itak
nevzdrÏljiv, se je zrahljal in razvezal. âetovalo se je vse
kriÏem: zdaj so udarili na puntarske vasi Turki, kmalu za
tem so navalili vsta‰i. Po nekem spopadu so Turki
zaÏgali Nevesinje, in zgorela je na‰a hi‰a z duãanom
vred. Tako je pri‰el moj oãe ob svojo imovino. ,BeÏi,
Danica — je rekel moji materi — beÏi s hãerko in drugi-
mi rodbinami v Dubrovnik, jaz pa vzamem pu‰ko ter
305
handÏar in pojdem v gore.’ Tako se je zgodilo; moãna

ãeta Stojana Kovaãeviça je spremila begunce do meje.
Tako je ubeÏala moja mati v Dalmacijo. Ker je bil moj
oãe ugleden, drzen in hraber in je imel ‰e nekaj novcev,
je postal vojvoda veãji ãeti, ki je pod njegovim vodstvom
vr‰ila ãuda juna‰tva. Pol leta je ãetoval po Hercegovini,
dokler ga ni v nekem boju ob dalmatinski meji zadela
tur‰ka krogla. Vsta‰i so ga odnesli ãez mejo, in dalje do-
bri ljudje v Dubrovnik.«
Jovica je umolknil.
»Pripoveduj dalje!« ga je izpodbudil Vilar.
»Dva dni po mojem prihodu v Dubrovnik je moj oãe
umrl. Veãnaja pamjat hrabremu junaku! (Jovica je dvig-
nil ãepico.) Ker so premnogi begunci postali dalmatin-
ski vladi nadleÏni, sem vzel mater in sestro in ju odve-
del preko Kotora v ârno Goro. Potem sem se oboroÏil in
hajdi po najkraj‰ih stezah v Hercegovino. Spoznal sem
Stojana Kovaãeviça, Lazarja So‰ico, Hubinajerja, ãetova-
li smo po vsej Hercegovini; tudi na strani Petra Kara-
djordjeviça sem stal pred sovraÏnikom. Bil sem Ïe nad
pol leta vsta‰, ko so nas nekoã prisilili Turki, da smo se
jim umaknili na ãrnogorsko ozemlje. Takrat sem zapu-
stil ãeto ter se napotil na Cetinje, da vidim svojo mater.
Toda veã je nisem na‰el med Ïivimi. Umrla je bila od
srãne boli v veliki bedi kmalu po naselitvi na ãrnogor-
skih tleh. Veãnaja pamjat dobri majki!«
306
Jovica je vtretjiã dvignil ãepico ter jo pomaknil na til-

nik. Vilar je ginjen gledal na njegovo bodro postavo. ,Ta
je dostikrat videl smrt’ — si je mislil. Rad bi bil kaj poz-
vedel o Danici, pa se ni drznil vpra‰ati. Da bi pobudil
kaludjera k nadaljevanju svoje povesti, je vpra‰al: »Kaj
se je zgodilo z onim popom — Dimitrijeviçem?«
»Sveti otec Arzen je umrl prvi mesec vstaje. Turki so
ga vklenili in vrgli v neko mrzlo jeão, kjer so ga pustili tri
dni leÏati. Zvraãali so krivdo nanj, da je suntal na upor,
pa mu niso mogli dokazati. V jeãi se je prehladil in je
kmalu na to umrl. Bil je Ïe nad osemdeset let star. Vsi
moji dobrotniki so poginili. Veãnaja im pamjat!« Jovica
se je odkril, se prekriÏal in par minut je korakal s skle-
njenima rokama. Iz njegovega izmuãenega srca se je
dvigala k nebu vroãa molitev za hercegovske muãenike.
Grozna ti‰ina je vladala v mrtvem gozdu; le brstje in
suho vejevje je hre‰ãalo pod teÏkimi koraki. In mrak je
Ïe nastopal.
Ko se je bil pokril, je inÏenir izpregovoril: »Kaj si se li
s ârne Gore ‰e povrnil v Hercegovino? Ali ste ‰e ãetova-
li?«
Jovica je zamahnil z roko in poãil s prsti, kakor bi ho-
tel pregnati vse teÏeãe ga lirske obãutke in spomine.
»Haj!« je kliknil v mrak in utihnil. âez hip je nadaljeval:
»âetovali smo do poletja 1877. leta. Takrat so odjenjali
Turki in Hercegovini se je olaj‰alo. Potrebovali so ne-
307
‰tetih mnoÏic voja‰tva, da branijo Donavo in Anatolijo

Rusov, ki so jim bili napovedali vojsko. V silne roke je
pre‰la usoda balkanskih Slovanov. OdloÏil sem oroÏje
ter se vrnil v Karlovce. Doba bojev je napravila iz mene
moÏa. Uãenih knjig veã nisem jemal v roke, veã nisem
hrepenel po zaprtju za samostanskimi zidovi, a poprije-
la se me je Ïelja, da bi prehodil vse kraje, kjer prebivajo
Srbi, utrjujoã ljudi v veri in narodnem odporu. Najraj‰i
bi bil postal nekak‰en potujoã sveãenik, podoben one-
mu, o katerem je pel Kaãiç:
I otide od grada do grada,

ispovida, grãki pripovida,
Boga moli, poje liturgiju,
travu jede, hladnu vodu pije.
Glej, brat, tako nevesel stan sem si izvolil.«

Kaludjer je zadrÏal vejo, ki je zapirala pot.
»Kako si pri‰el v Bosno?«
»Z Avstrijo vred sem pri‰el in kakor Avstrija tako sem
i jaz priãakoval veselega sprejema. Patriarh Andjeliç je
izbral nekaj popov in sveãeni‰kih novincev ter jih dal na
razpolago novi bosenski vladi, da jih nastavi na izpraz-
njenih Ïupah in po samostanih. Pri‰el sem v samostan
v dobojskem okraju. Tu naj bi se ‰e izpopolnil v svetih
obredih, potem bi me posvetili za dijakona. Kmalu mi je
postalo samostansko zidovje pretesno in Ïelel sem si
308
vun med narod. Ob izgredih, ki so se godili ob razoroÏe-

vanju, se je zbudil v meni stari vsta‰. V vseh prepornih
vpra‰anjih, pri vseh krivicah, ki so zadele domaãine,
sem stopil javno in odloãno na stran zatiranih siroma-
kov vseh veroizpovedanj, doãim je moj iguman, vreden
uãenec madÏarskega patriarha Andjeliça, na vse naãine
pazil, kako bi posluÏil vladi. On je pri vsaki kriviãnosti,
ki se je zgodila Bo‰njakom, zaprl oãi. Seveda sem se
kmalu razprl z njim. Si li sli‰al v Tuzli, kako sem pome-
tel z razuzdano gospodo v Ozren-manastiru?«
»Nekaj malega sem sli‰al, natanãneje povej ti!«
»Dobro. Takrat sem javno opomnil gospodo, naj se
vede dostojno, ako se pri‰teva olikanim ljudem. Pod
Ozren-planino je prastar samostan, kamor je izza dav-
nih ãasov ob Marijinih praznikih, potem na Ivanje, Pet-
rovo in Ilijino trumoma potoval pravoslavni narod, da
i‰ãe tolaÏbe pri boÏjih ugodnikih. Nekdaj so bili meni-
hi goreãi za vero in s tem i za narodnost, zato so bili
Turkom trn v peti. Prigodilo se je v burnih ãasih, da so
se vr‰ile bitke med Turki okoliãani in boÏjepotniki. Na-
posled je tur‰ka vlada zaprla samostan in iztirala iguma-
na in njegove tovari‰e. Dandanes vidi‰ v cerkvi sledove
tur‰ke okrutnosti. Notranjost sten je razdrapana in ob-
streljena, bogorodici so izpraskane oãi. Pod avstrijsko
vlado se je ono sveti‰ãe zopet otvorilo. Ker menihov tam
‰e ni, sva z igumanom hodila tja ob boÏjih potih oprav-
309
ljat cerkveno slavnost. Tako sva bila tam i predlanskim

na Petrovo. Dan je bil krasen in mnogo pravoslavnega
ljudstva, starega in mladega, se je narinilo od vseh stra-
ni. In glej, iz Tuzle so pri‰la tisti Petrov dan gospoda,
oboroÏena s sabljami in revolverji, da ogledajo manas-
tirske zanimivosti. Pravzaprav so pri‰li na samo zabavo.
V druÏbi se je nahajal Bajiç s soprogo in svakinjo; te sem
poznal iz Tuzle, ker sem parkrat posetil svojo dobro
teto. Tudi Ïida naãelnika sem poznal. O oroÏniku Buz-
dugi so mi povedali tuzlanski Srbi, ki so pri‰li na boÏjo
pot, da je zver v ãlove‰ki podobi; pripeljal je s seboj
omoÏeno handÏijico iz hana ob Spreãi, razuzdano Ïi-
dovko. ·e trije drugi oficirji so pri‰li z izletniki. Prihru-
meli so dopoldne po konãanem cerkvenem opravilu,
navalili na samostan in cerkev in vse so preobrnili. Igu-
man jim je vse razkazal in jih povabil na obed. In ti ljud-
je so se razprostrli po samostanu, kakor bi bili doma. Iz
svoje sobe sem videl, kako se razbrzdano vedejo po
hodnikih. Takih drzovitih razuzdanosti, kakr‰ne je uga-
njal naãelnik z Bajiçevo Ïeno in oroÏnik Buzduga s Sa-
mojlovko, ‰e nisem bil priãa. Grem k igumanu in pra-
vim: ,Ti ljudje so menda znoreli; okupirali so manastir in
ga skrunijo. Po hodnikih se vodijo za bele roke in vedejo
se, ko da je temna noã. Turki niso huje gospodarili v
njem.’ Iguman je nevoljno odgovoril: ,Pusti jih, oni so
gospodarji. Sami bodo dali odgovor pred Bogom. Narod
310
jih ne vidi za samostanskim zidovjem. Pohuj‰anja ni.’ V

meni je vrela kri, a molãal sem. Tudi pri obedu niso ka-
zali posebne olike. Imeli smo peãenega jarca, pilav in
kruh; vina ni bilo v samostanu. Stregel nam je knez iz
Petrovega sela. Ker je prina‰al v obednico bos in je no-
sil kito, so se mu hohotale Ïenske. Najin obed jim je bil
preskromen, razpoloÏili so torej po mizi vse, kar so pri-
nesli s seboj: kuretino, svinjino in veliko ãutaro vina.
Iguman je govoril umiljeno, poniÏno in udano ter jemal
od njih bra‰na, a jaz niãesar nisem hotel vzeti od teh
razvratnih ljudi. Vse sem uljudno odklonil, ker se mi je
gabilo iz njih rok. Mrko sem zrl nanje, ki so jedli kakor
kobilice in pili kakor ãutare. To ni bilo prav onemu Buz-
dugi, ki sem ga bil maloprej zasaãil pri grehu. In ker slu-
ãajno nisem bil navzoã pri neki napitnici, ki jo je proiz-
nesel naãelnik, me je oblastno vpra‰al oroÏnik: ,Povej,
kak‰ne vere si, ti, kaludjer, srbske ali avstrijske?’
âista je moja vera — sem odgovoril — ker korenini v
Bogu. A vedi, da v ·vabi ni vere, kakor ni v morju mere.
,Kaj meni‰, kaludjere, je povzel, veselo zroã name in
na svoje Ïenske, ,ali kdaj zasije Bosni solnce slave, kakor
se bolj abotno nego koristno izraÏajo srbski pesniki?
Odgovoril sem: Vse se lahko zgodi; na‰ pregovor pra-
vi: Iz robstva ikad, iz groba nikad. Slava in propast gres-
ta druga za drugo kakor dan za noãjo. — ·e veã podob-
311
nega, zadirljivega smo govorili. In tako so se napele

strune.
Po obedu je ‰la druÏba na tratino za cerkvijo, kjer je
taborilo ogromno ljudstva. Na veã mestih se je igralo
kolo. DruÏba se je zarila, ali kakor pri vas pravijo, po-
niÏala se je med ljudstvo. ·el sem kraj Buzduge, ki je
delal druÏbi gaz. S svojo bikovko je o‰vrknil zdaj tega,
zdaj onega, vãasi prav obãutno. Ljudje so se umikali in
divji pogledi so sr‰eli na oblastnega ãloveka. ,Je li to
moralno, kaludjere, da igrajo va‰i ljudje na boÏjih potih
kraj cerkve kolo?’ me je vpra‰al sredi mnoÏic.
V tem ne vidim ne jaz ne na‰a pravoslavna cerkev po-
huj‰anja — sem odgovoril. Mladi in stari ljudje se zaba-
vajo po na‰e javno, pod milim nebom in pri belem dne-
vu. Preglej vse mnoÏice, ni enega pijanega ali drznega
ãloveka ne najde‰ med njimi. To je njih nedolÏno vesel-
je. So li moralne va‰e zabave? Videl sem vas, kako ste se
nesramno zabavali po pustih samostanskih hodnikih,
videl sem te, kako si z ono omoÏeno Ïidovko vdrl v
prazno samostansko celico. Reci, gospodine, je li to spo-
dobno? Poslednje stavke sem vpil, tako da so jih sli‰ali
mnogi in ostro sem zrl na gre‰nika. Grozljiveje ga ne bo
sodil veãni Bog na sodnji dan. Narod je bil itak Ïe raz-
burjen, ker marsikoga je skelel udarec oroÏnikove bi-
kovke, drugi so se zgraÏali, ker se tujci niso povsem spo-
dobno vedli v gneãi: mo‰ki so poizku‰ali briti norce iz
312
na‰ih deklet, Ïenske so porogljivo govorile o na‰ih no-

‰ah in o nakitju na‰ih ljudi.
,A-a — ti si se osmelil nas zalezovati! mi je tiho siknil
Buzduga. ,âakaj, drago mi ‰e plaãa‰ za to!’
Ne bojim se te — sem rekel mirno. Pri nas pravimo:
En greh je mnogo, a malo je i tisoã dobrot. In vi valite le
greh na greh. Vi hodite po svetu kakor ãebele po cvetu.
Pa tudi vama pride dan plaãila.
Tedaj je viknil nekdo v druhali: ,Narod nima oroÏja, a
vedel bo braniti svojo ãast!’
Za njim se je oglasilo iz druge tolpe: ,Obleci pra‰iãa v
zlato, a on pojde zopet v blato.’
In tretji je rekel: ,Grobnica vam kosti izmetala!’
Vse to se je vr‰ilo zelo hitro. Naãelnik Pester, ki se je
z Bajiçevo Ïeno ril skozi mnoÏice, se je pla‰no okrenil k
igumanu ter vpra‰al nem‰ki: ,Kaj pomeni to?’
,Narod se zabava,’ je tiho odgovoril iguman in prista-
vil: ,Najbolje bo, velemoÏni gospod naãelnik, ako pojde-
mo nazaj v samostan.’ Ko je videl naãelnik na njegovem
obrazu bledost in strah, je namignil svoji druÏbi, ki je
obmolknila in se vsa poparjena poãasi zavlekla med
samostanske zidove. Iguman me je obrisal z groznim,
sovraÏnim pogledom, potem je ‰el za tujci. âez pol ure
je druÏba ozlovoljena zapustila Ozren-manastir, ne da
bi se bila pri meni kaj poslovila. Iguman jo je spremil
preko gozdov kraj potoka Jadrene v dolino, kjer so jo
313
ãakali vozovi. Tri tedne pozneje sem moral zapustiti

samostan, ker ustreÏljivi iguman me je opisal oblasti kot
nemirneÏa, nezadovoljneÏa in strastnega agitatorja. A to
sem, bogme! Drugaãen ne morem biti. Ostro so odsle
zaãrtana moja pota, edina moja strast je odpor na vsej
ãrti, odpor tak‰ni kulturi.«
»Kaj pomaga odpor!« je izpregovoril Vilar. »Pogled na
trpljenje svojih bratov rodi globoko usmiljenje in ljube-
zen do njih, to poznam po sebi. Toda odpor z oroÏjem
— kako je mogoã, ãe nimate pu‰k in handÏarjev?«
»To se vse dobi. Treba nam odvaÏnih in smelih moÏ.
In mnogo sem jih videl v hercegovskih vsta‰kih ãetah.«
»âe ima pa nasprotnik nad petdeset dobro oboroÏe-
nih, drznih moÏ za enega vsta‰a? Kako se morete potem
nadejati ugodnih uspehov? Svoje Ïivljenje tvegate v
bojih, ki so brez upa zmage.«
»Tako so javkali tvoji predniki. Svojo usodo ima na-
rod sam v rokah.«
»Tu odloãujejo razmere, sosedstva —«
»Vsak si mora svoje razmere tako uravnati, da Ïivi.«
»Res, uravnaj si jih tako! Toda ne z oroÏjem in krvjo.
Morda vam obetajo glasovi iz inozemstva pomoã, pa to je
laÏniva izpodbuda. Lahko zanetite v obmejnih krajih vsta-
jo, ker se po prvih neudaãah lahko skrijete za mejo, toda s
tem daste vladi nov povod, da bo z vsem svojim bojnim in
pisarni‰kim orodjem ‰e huje pritiskala na vas nego dosle.
314
Samo olja prilijete v ogenj. Pripoznavam, da se ti je godila

krivica, vem, zakaj nosi‰ obvezano roko —«
Milo‰eviç se je naglo okrenil. »To ti je pravila moja
vrla teta.«
»Da, gospa Vukosava Bajiçeva mi je pravila. Rekla mi
je, naj ti prigovarjam, da se preseli‰ v Srbijo, tam bi si
lahko na‰el mesto, kjer bi uspe‰no deloval za blaginjo
naroda. Na primer kot uãitelj. Veã bi mu koristil, nego
more‰ tukaj z oroÏjem in krvjo. Na‰ boj je v nepresta-
nem delu in ves na‰ napredek je v neumornem delu. Za
boj z oroÏjem nimamo moãi.«
Jovica je pljunil v breg. »Va‰e moãi so izmozgali, pri
vas se bije boj samo na papirju, z besedami, z uãenostjo.
Idi torej za denarjem, a jaz se bom bojeval z oroÏjem za
pravico.«
»Pride ãas, ko se pomiri tvoja vsta‰ka kri. Tedaj bo‰ s
svojo izobraÏenostjo veã koristil, nego more‰ z brez-
uspe‰nim agitatorstvom.«
Namig na izobraÏenost je laskal Jovici. Vzboãil je prsi
in oÏivljeno je zrl v hitro nastopajoão noã. Stezica ju je
vedla skoraj po ravnem vprek nad Volãjim Dolom. Po
dolgem premisleku je rekel: »Vsekakor mi ugaja‰, go-
spodine Franjo. Morda bom res moral kdaj odtod. Pa za
beg je ãasa dovolj.«
Pri kolibi v Medvedjem Dolu sta se poslovila.
315
21.
D rvarji so sedeli pri veãerji. Vilar, je poãakal zunaj;

po veãerji je poklical kuharja Janeza, da mu z bak-
ljo sveti po gozdu. Meseca ‰e ni bilo na obzorju; sicer pa
njegova luã ne bi mogla prodreti na stezo pod moãno
razvitim gostim vejevjem listnatega gozda.
Kuhar je vzel ‰tiri baklje pod pazduho. Po posekanem
gozdu sta ‰la brez luãi; z jasnega neba in redkih zvezd se
je lilo vsaj toliko svetlobe na zemljo, da se je videlo kam
stopiti. Pred steno nenaãetega gozda sta priÏgala prvo
plamenico in kuhar je ‰el naprej, visoko ob strani nesoã
plapolajoão luã ali pa jo drÏec zaradi vejevja pred seboj.
»Kako si, brate Gorogranãe?« ga je ogovoril inÏenir,
ko sta pri‰la v go‰ãavo.
»Îe bo; zdaj je hrana bolj‰a in povi‰ani smo vsak za
poldrugi goldinar na teden. Pri vseh delavcih da to na
teden ãez sto goldinarjev. Kaj menite, kam je ‰lo poprej
toliko denarja?«
»Kam je ‰lo? RazloÏil sem vam, da so bila Ïivila draÏ-
ja.«
»Tisto ne bo vse tako res, gospodine Franjo — ne za-
merite!« Vilar ni zameril, a zopet se je poãudil, da ga
316
nazivajo tudi delavci tako po domaãe. »Kdo bi meni

pravil?« je nadaljeval Janez, smejoã se ob koãnjakih.
»Îrli so na‰i gospodarji, Ïrli in spravljali v svoje bisage.
Tako je bilo in niã drugaãe. Najveã je vzel gozdar, nekaj
je ostalo Ïidu, tudi Gajer in Atif sta dobila svoje — vsi so
Ïrli na na‰ raãun in vsi so namaziljeni s tatinsko maÏo.
Nu, naj se jim zapeãe to tatinstvo na njih vesti. Odgovor
bo dajal sodnji dan, kdor pije skozi mozolje revnega
delavca njegovo izmuãeno kri.«
»Dobro bi bilo, dobro, ko bi bilo vse res tako, kakor
uãe,« je podvomil inÏenir.
»O, kako se je vedno kuhalo in peklo in cvrlo za te
proklete poÏeruhe, a nad menoj so vpili, da premalo
me‰am in da je zato preÏganka preredka in plehka. A
zdaj, ko ste jim vi zmedli ‰trene, so vsi povesili brke ka-
kor krãmar, kadar nima gostov, ali pa cigan, kadar la-
komnih oãi gleda na pogaão. Atif itak gleda kakor hudiã
na Veliki petek, Gajer se zvija kakor ãrv v siru in gozdar
se oblizuje krog nas kakor pes okoli vrele ka‰e. Veste,
zato mu gre, da bi ne zahtevali od njega povraãila tiste-
ga, za kar nas je bil odrl v prej‰njih ãasih. Naj mu gnije
na du‰i tisto, kar nam je ukradel hudiã.«,
»âe bo le res tako. Dal Bog, da bi se zgodilo!« je
potrdil Vilar.
»Hudiãa, zakaj nas pa uãe, da pride za vsak greh go-
tova kazen. Za gospodo ni kazni, le nas hlapce stra‰e z
317
njo. Hudiã naj vse vzame!« je rohnel Janez v trdo noã ter
pljuval skozi zobe.
Kraj je bil strahovit, kakor bi preÏale iz vseh kotov
tolpe vragov na gre‰ne du‰e. Zdel se je mnogo stra‰nej‰i
nego podnevi. Kamor je blisnil svit plapolajoãe baklje,
povsod so se pokazala iz go‰ãave ogromna kosmata
debla in z mahom pokriti skalnati roglji, kakor bi sto-
pale po‰asti in spake iz brezden, hoteã s stotino spon
vkovati bitji, ki kalita globoki mir v neprodirni temi.
Grozna je bila ta tihota v umerjenem hrumenju Osko-
ve, pa tudi to, kar jo je ru‰ilo, je. zbujalo grozo. Drsajoãi
korak, ‰um in hrest vej, ki jih je pripogibal in odmikal
bakljonosec, cvrketanje zelenega listjiãa, ki se je zadeva-
lo v prasketajoãi plamen baklje, frfot ptice in beg Ïiva-
li, ki se je zbudila v temi ter se zarila globlje v ‰umo, vse
to je provzroãalo neko muãno pla‰ljivost in potrjevalo
pravilo, da ima noã svojo moã. Dasi Vilar ni bil iz
pla‰ljivega kota doma, ga je vendar prevzel strah in
parkrat se je ozrl, ne prilomasti li iz go‰ãave gorska zver,
ne pridrsa li za njim drzni hajduk ali sam pravcati slo-
venski hudiã, ki ga je bil klical kuhar.
»Tiste marke bi nam odpravili, gospodine Franjo, s
tistimi se nam dela v nebo vpijoãa krivica,« je povzel
Janez.
Vilar je bil vesel zgovornega kuharja, ker je Ïelet s
kakr‰nimsibodi pogovorom pregnati stra‰ljivost. »Kaj
318
delate z znamkami, kadar ne veste, kaj bi zanje kupili?«

je vpra‰al.
»Jaz jih imam Ïe sto in ne vem, kaj bi z njimi. Obleke
ne potrebujem in ko bi jo, tistih cunj pri Samojlu ni
vredno kupovati. Nekateri jih prodajajo Samojlu za po-
loviãno ceno, ker ne kaÏe drugega, drugi pa gredo, ka-
dar sta dva praznika, k Ïidu in v dveh dneh vse zajedo
in zapijo pri njem.«
»Poizkusiti hoãem, da jih odpravim, toda moja oblju-
ba naj ne dela pri drvarjih dolga. Kakor stene stoje
tak‰ne zlorabe in razvade pred menoj in stene ne more‰
prodreti z glavo.«
»Tako uãeni glavi, kakor je va‰a, se ne bodo ustavljali.
Ste Ïe dokazali pri hrani, koliko premorete. V nedeljo
smo se menili, da bi ‰li trije iz na‰e srede v tuzlanski
konak prosit, da nas re‰ijo mark.«
»Ni treba,« je pohitel Vilar. »Sam bom pisal v Sara-
jevo. âe to ne zaleÏe; tudi va‰a pro‰nja v Tuzli ne bo
pomagala.«
»âe boste pisali, se bojim, da se bo vleklo kakor tur‰ki
post, preden pride odgovor. No povedal bom drvarjem,
da ste vi vzeli to v svoje moãne roke. Bog vam plati za
to!«
Janez se je zadovoljno muzal predse, zakaj zdelo se
mu je, da je zadevo z markami imenitno spravil na pravi
tir. Tisto si je na lepem izmislil, da so bili trije drvarji
319
namenjeni v konak. Podrezati je hotel v Vilarja, ker de-

lavce je res skrbelo, ukrene li inÏenir kaj v tej stvari ali
niã. Preteklo nedeljo so ugibali, kako bi ga spomnili na
njegovo obljubo, zdaj je pa on sam, Janez Glavaã, po
domaãe Mrkezkov od Sv. Franãi‰ka, sproÏil to zadevo,
on sam je pripomogel, da se naposled pri oblasti izbe-
za odprava mark. Janez se je pred drvarji vedel zelo
samozavestno, in radi so poslu‰ali zgovornega Kranjca
Ïe zategadelj, ker se jim je zdelo njegovo slovensko na-
reãje tako ãudno. Vãasi je s kazalcem potrkal na ãelo ter
rekel: Tu notri je veã masla nego v marsikak‰ni buãi, ki
je leta in leta zijala iz ‰olskih klopi. Tako je sodil Janez,
in jaz menim, da ima prav tur‰ki pregovor, ki pravi: Da
se izneso vse pameti na trg, vsak bi zopet kupil svojo.
Po kratkem premolku je vpra‰al inÏenir: »Ali je bil
danes Atif Sarajlija kaj v Medvedjem Dolu?«
»Pri drvarjih ga ni bilo, a jaz sem ga videl, da je ‰el
malo pred noãjo visoko nad nami kraj posekanega goz-
da. Napravil je velik ovinek. Veste, to je pes, kakr‰nega
ni veã pod boÏjim solncem. Birkov in Gajer sta poleg
njega ‰e angela. Za paznika je pri nas in ni. Oblizuje se
krog gospode kakor pes krog mesnice. Pravijo, da je
bogato plaãan zato, da voha po deÏeli in spravlja ljudi v
nesreão.«
»Ali je komu Ïe ‰kodoval?«
320
»O, ‰kodoval, pa kako! Glejte, pri nas je sekal lansko

zimo neki Pavle Drljaãa iz Piliça, star, miren ãlovek in
tako dobrih, milih oãi, da bi se ãlovek zagledal vanje.
Nikdar ni zmerjal in grdil tujca s ·vabo, z vsem je bil
zadovoljen. Ob praznikih, ãe ni ‰el domov v Piliç, in
zveãer je sedel tisti Drljaãa v kotu kolibe ter krpal na‰o
obleko, ker bil je nekaj krojaãa. In pravil nam je o starih
tur‰kih ãasih ter hvalil na‰ega cesarja. Radi smo ga
poslu‰ali, sedeã kraj njega. Govoril je umerjeno, polah-
no, kakor bi mu med tekel iz ust. Osivel je Ïe bil. ,Sneg
mi je zapadel glavo,’ je rekel vãasi, ,in sneg pomeni
smrt.’ Tak‰en dober ãlovek! Glejte, ãesa je zaÏelel! Rad
bi bil videl Tuzlo, kak‰na je sedaj pod novim cesarjem.
Ni se mogel naãuditi, ko je bil sli‰al, da je sedaj v mestu
ãlovek, ki sedi na samem kolesu, z nogama goni kolo, ki
hitreje teãe pod njim nego najbolj‰i konj. ,Opravek bom
dobil, da pojdem v mesto, ãe ne prej pa takrat, kadar
Marko vzame mojo Luco. Tisto ãudovito kolo vsekakor
hoãem videti, preden umrjem. Ako ne drugaãe, pojdem
po ‰ivanke v mesto. Posebno z enim drvarjem sta bila
velika prijatelja. Marko âuruk se je imenoval tisti mla-
deniã. Bil je majhen, a silen hrust, sicer pa tudi on zelo
miren in priljuden. Prsi je bil udatih, vratu biãjega, rok
jeklenih in debelih kakor moje stegno; mlad hrast je
prelomil kakor jaz ‰ibo. Vsakemu se je nasmihaval. Ves-
te, Marko je hodil za Drljaãino hãerko Luco in ji je ob-
321
ljubil zakon. Veãkrat je pri‰la tista punca v na‰ tabor k

svojemu oãetu. Drljaãa in Marko sta ji dajala mesa in mi
smo ji metali kruha, a ona je vse pobrala in odnesla do-
mov materi in bratom. Drljaãa ni bil ubog ãlovek. Kme-
toval je na zemlji Turãina Suljage in toliko si je pri‰tedil,
da je redil govejo Ïivino. To mu ‰e ni bilo zadosti; tisto
zimo, ko ni imel doma dela, se je v svojo nesreão
pri‰tulil k drvarjem. Hãerka Luca je, kakor pravim, ho-
dila za njim v Medvedji Dol. Atif jo je gledal kakor muha
med in vãasi ji je nameÏiknil. No punca je bila po‰tena.
Zgodilo pa se je, da je nekoã mahnil Atif skrivaj za njo,
ko se je vraãala domov. Vdovec je bil takrat, pravijo, da
je s sekiro ubil svojo prvo Ïeno. Udrl je torej nevernik za
tisto punco in jo napadel v hosti. Pa Ïe mu je bil Marko
za petami. Zapazil je bil hudiãa in spoznal, kaj namera-
va. Takrat je stal pri nas oni Jovica, kaludjer mu pravi-
jo. I ta je tekel Marku na pomoã. In tam v hosti so se
sprijeli. To je bilo ravsanja, praskanja in davljenja! Na
vpitje in strel — Atif je bil ustrelil, pa ni nikogar pogo-
dil — no, veste, takrat smo tekli s sekirami pomagat
Marku. Pa njemu ni trebalo pomoãi. Îe je bil s kaludje-
rovo podporo spravil pod sebe Atifa in ga davil, davil
tako, da je ãloveku srce od veselja igralo. Kleãal mu je na
prsih in ga drÏal z eno roko za goltanec, z drugo pa ãof!
ãof! ãof! Ves je bil zdivjal takrat Marko, zblaznel je, a
prej je bil tako tih in miren. Groza je bilo ãloveka njego-
322
vih izbuljenih oãi, ki so gledale v Atifov krvavi nos in v

njegove ‰kripajoãe zobe. No brez Jovice bi ga ne bil mo-
gel tako zdelati — lahko je ‰teti mrtvemu medvedu zo-
be —«
»I — Atif ni bil mrtev,« je pritaknil Vilar, bojeã se, da
se Mrkezkov Janez v Ïivahnem pripovedovanju ne bi
zaletel v laÏ, katero iskrenim pripovednikom tako hitro
prinese slina na jezik.
»Ni bil mrtev, ampak samo grgral je ‰e pod Markom;
zdelal ga je tako, da je bil najmanj napol mrtev in je
tur‰ka du‰a Ïe trkala na peklenska vrata.«
»Kaj pa tista punca Drljaãka?«
»Luca je zbeÏala. No — do mrtvega bi bil zadavil
Marko hudiãa, da ni pritekel Gajer in mu nastavil revol-
verja na vrat. O, da ste videli gibãnega Marka! Kakor ris
je skoãil na noge in se zakadil v Gajerja. S tak‰no silo ga
je sunil v prsi, da se je Nemec zvalil na tla in se liki svi-
tek strkljal v grmovje. âeprav se je v nas hahljalo srce,
zaãeli smo vendar miriti razjarjenega mladeniãa. Toda
on je le bulil oãi, teÏko je dihal in se vedel kakor ãlovek,
ki je izgubil vso razsodnost. ,Zdravo, bratje, o meni bo-
ste ‰e sli‰ali!’ je zavpil, pograbil na tleh leÏeã topor in jo
udaril v planino. Kdo bi bil od njega kaj tak‰nega priãa-
koval! Pobrali smo Atifa in ga odvedli v kolibo. Teden
dni pozneje je bil zdrav. Kopriva ne pozebe. Nekaj so
preiskavali stvar, Drljaão so spodili od dela, Marka so
323
iskali, pa ta je bil Ïe med hajduki. Kaludjera so zaprli za

nekaj dni in potem ga dolgo ni bilo k nam na izpregled.
Dolgo nismo sli‰ali o Marku. Mislili smo, da je beÏal ãez
mejo. Lani nekako o sv. Jakobu pa se je zopet pokazal. K
Drljaãevim je pri‰el — v njih nesreão. Veãkrat smo sli‰ali
o njem, ta in oni je tudi govoril z njim. Na‰i so pogosto
hodili v Piliç, nosili Drljaãi obleko popravit, vse so videli
in vedeli. Ko je Atif zvedel, da se je vrnil Marko, ni ma-
ral sam hoditi ne ponoãi in ne po samotah. Najraj‰i se
je potikal v bliÏini Ïandarskih straÏarnic. Naznanil ga je,
pa Marko jo je pravoãasno popihal. Gospodine Franjo,
ali ste kdaj kaj sli‰ali o haramba‰i Du‰anu?«
»Jedva se spominjam, da sem nekaj sli‰al,« je odgovo-
ril inÏenir, vesel, da mu kuhar s pripovedovanjem krati
ãas.
»Bogme na kolena bi padla oba pred njim, ko bi naju
zdajle sreãal na tej peklenski stezi. O tem hajdu‰kem
glavarju pravijo, da je nedotakljiv, namreã Turki in Srbi
pravijo, da odskoãi od njega vsaka kroglja, a do smrti bi
ga ranil samo grah, ki bi ga blagoslovil tuzlanski ‰kof v
sveti noãi. Naj verjame to, kdor hoãe, jaz ne verjamem.
Du‰ana dohite na‰e pu‰ke, kakor gotovo je pravica v
nebesih in krivica na zemlji. Petdeset cekinov dobi oni,
ki ga privede Ïivega ali mrtvega na‰i oblasti, vrhu tega
pa ‰e odpustke, ako ima kaj greha na sebi.«
»A kje se nahaja sedaj ta grozni ãlovek?«
324
»Hudiã ve. ·uma je njegovo polje, trata je njegova po-

stelja, kamen njegovo zglavje, podzemske jame so nje-
gove palaãe, burja mu je nevesta, tako namreã poje o
njem hajdu‰ka pesem. Na piki ima oroÏnike in financar-
je, domaãemu ãloveku ne stori Ïalega, ako mu da rade
volje hrane. Drugega ne zahteva. Nekemu kmetu v Ma-
jevici-planini, ki mu je odrekel hlebec kruha in je nje-
govo bivali‰ãe, neko duplino v skalah, ovadil oroÏni-
kom, je zaÏgal hi‰o in kmeta samega je spekel na ognju
ter vrgel truplo v gozd, da se naÏro volkovi. Tako pravi-
jo. Grozovit ãlovek!«
»Kaj se je zgodilo z Markom?« je vpra‰al Vilar.
»Marko âuruk je bil v Du‰anovi ãeti. Lansko jesen je
ãeta streljala na financarje, ki so na âaklavici-planini
preganjali tihotapce. Dva financarja je obstrelila. Oblast
je z oroÏniki in vojaki obkolila âaklavico, pa hajduki so
se bili Ïe poskrili. Marko je pribeÏal k Drljaãi in se pri
njem skrival par tednov. Toda izvohal ga je Atif. ·el je v
Samojlov han in ga ovadil oroÏnikom. Navalili so na Pi-
liç, pa Marko je imel dober nos in je zbeÏal. Mesto nje-
ga so uklenili Drljaão in ga gnali v Tuzlo. Tam so ga po-
stavili pred vojno sodi‰ãe, ki ima pravico, razbojnike in
one, ki jim dajo hrane in zavetja, poslati v dveh dneh na
oni svet. Drljaão so obsodili na smrt. Grbonog, ki je bil
tedaj pandur v Tuzli, je pravil, kako krotak in miren je
bil Drljaãa pred sodi‰ãem, tako miren, kakor bi sekal z
325
drvarji ali pa krpal njih obleko. Ko so ga vedli iz mesta,

da ga ustrele, je Drljaãa govoril duhovniku, ki je ‰el kraj
njega: ,Glej, oãka, Ïelel sem opravka v Tuzli, da vidim
ãloveka na kolesu, a zdaj je pri‰el opravek. Videl sem
vãeraj popoldne ãloveka, ki se je peljal mimo moje jeãe
na samem kolesu. Dirjal je mirno in izginil, kakor bi pih-
nil. Kakor bi pihnil v luã, tako ugasne tudi Ïivljenje. Sneg
je na moji glavi in sneg pomeni smrt. Ne bojim se je.’ S
solzami zalit je bil duhovnik, in ni on tolaÏil Drljaãe,
ampak Drljaãa njega. Njegove poslednje besede so bile:
,Naj Bog pomore praviãnim ljudem, kriviãneÏi se bodo
Ïe sami branili!’ Tako pripoveduje drvar Grbonog, ki
paã vãasi z jezikom udari ãez mejo. Pa kaj je ‰e pravil.
Vojak je hotel pred smrtnim strelom zavezati Drljaãi oãi,
pa ta ni pustil. Snel je fes, ga vrgel v zrak in zavpil: ,Îi-
vela pravica, ki je dovolila, da umrje starec juna‰ke smr-
ti!’ Hoteli so ga obesiti; ker je imel pa sarajevski krvnik
drugod preobilo posla, so ga ustrelili. Smrt na vislicah se
zdi Bo‰njakom sramotna, smrt iz pu‰ke pa ãastna. Jaz
pa pravim, da obe skupaj nista poãenega gro‰a vredni.
Veste, gospodine Franjo, tak‰nega ãloveka, kakr‰en je
bil Drljaãa, na ‰irokem svetu ne najdete. Mnogokrat
premi‰ljujem o njem in vselej ga vidim, kako sedi med
nami, krpa in govori pol ‰aljivo, pol resno. Po ‰ivanke bi
bil ‰el v Tuzlo, da vidi kolesarja, in moral je iti po smrt.
Skoraj vsako nedeljo govorimo o njem, on Ïivi v na‰ih
326
srcih kot svetnik in muãenik. I, kaj pa je zakrivil

tak‰nega? Laãnega je nasitil, Ïejnega je napojil, nesreã-
nega ãloveka je vzel pod streho — in zato precej tak‰na
smrt! To podÏge ãloveka!«
Janez je umolknil. Dvakrat je ogorãen pljunil v stran.
»Veliko smolo je imel dobri Drljaãa. Pravijo, da se
nesreãnemu krojaãu celo igla skrivi,« je rekel Vilar, da bi
izpodbudil bakljonosca k besedi.
»Glejte, smrt se ne zdi ãloveku vselej enaka,« je pov-
zel kuhar. »Lani je strela ubila dva drvarja, pa me ta
dogodek ni kaj dosti ganil, a Drljaãeva usoda me vselej
ãudovito pretrese, kadar se je spomnim.«
»Od ãlove‰kih zakonov priãakujemo usmiljenje in
upo‰tevanje razmer, doãim se nam zdi, da priroda sle-
po uniãuje in gradi, pa udano zremo na njeno delo.«
»Vas Ïe razumem, gospod Ïelir. Mrkezkov Janez ni
tako zabit, kakor se komu zdi.«
»Ali se je zgodilo Ïe dosti nesreã v gozdu?«
»Gode se, gode. Poslednji, ki ga je zadela nesreãa, je
bil neki Islamoviç. Hlod ga je bil pretrl, tako da je nas-
topila smrt ãez dve uri. Slovenci smo prvi priskoãili k
ponesreãenemu drvarju. Sklepali smo roke in javkali:
JeÏe‰, JeÏe‰! Islamoviã pa je nevoljno obrnil glavo k
meni, rekoã: ,Ne javkaj, kuhar! Usojeno mi je bilo, danes
poginiti. Da sem stal poleg tvojih kotlov, i tam bi bil
umrl. Rad imam Bo‰njake in obãudujem jih, ker so tako
327
trezni in varãni — vse bi shranili za svoje otroke — in ker

se ne boje smrti. Pri nas pravijo, da brez boÏje volje ‰e
vrabec ne pade s strehe, umrje pa kveãjemu obupani
samomorec rad, ãlovek zdrave pameti pa ne mara, pa
naj bo ‰e tako bolan, reven in naj mu ‰e toliko govore o
nebe‰kem veselju.«
»Kaj pa je z Luco, ali se je Ïe omoÏila?«
»Tisto ne, na nesreãnega Marka pa tudi ne ãaka. Sla-
bo se ne godi stari Drljaãki: sosedje ji pomagajo in de-
lavci ji pomagamo. Odtrgamo si od ust in vsak teden ji
po‰ljemo po dva hlebca kruha, vãasi pa ‰e krhelj mesa.«
Janez je postal, da priÏge novo plamenico; ostanek
dogorele je vrgel na tla in ga poteptal. Tisti hip se je za-
zrl Vilar v njegov obraz: debela solza se je bila razlezla
kuharju po oÏganem brku. Molãe sta korakala dalje, za-
mi‰ljena v usodo nesreãnih ljudi. Jezik jima je onemel,
ker jima je srce gorelo v Ïaru usmiljenja. In ‰e bolj nego
roja‰tvo ju je pribliÏal skupni ãut milosrãnosti.
»Nisem mislil, da je v teh pragozdih toliko dobrih lju-
di,« je po dolgem premolku izpregovoril Vilar. »To je
lepo, da skrbite za zapu‰ãene sirote, ki niãesar niso za-
krivile.« âez hip je poloÏil roko na kuharjevo ramo. »Se-
daj pojde‰ pa nazaj, Janez, da se naspi‰. Tu doli mi je pot
bolj znana. Daj mi goreão bakljo, zase priÏgi novo!«
Îelela sta si lahko noã. Janez je na povratni poti ukal
v pusto noã, da bi pregnal strahove. Vilar se je zamislil
328
v teÏko usodo siromakov, ki pri teÏkem delu nosijo v

sebi celo morje po‰tenja, in zamislil se je v podlo kulturo
onih, ki vladajo tem siromakom. ,Je li treba, da mora
zaradi par hajdukov, ki stra‰e po okraju, propasti ne-
dolÏen ãlovek? Je li treba pognati ãloveka, ki se je uprl
pre‰estnim in pijanim ljudem, iz toplega samostana pod
kap?’ je robantil, ko je, v Ïarki svetlobi poãasno in sanja-
vo stopajoã, premleval ono, kar je bil sli‰al danes. Kraj
njega je kipela in vrela jadrna Oskova, kakor bi smrãa-
la v nemirnem spanju. Tu je hrumeã butnila ob peãino,
tam se je v penah prelila s skalnega praga v tolmun,
grgrajoã kakor vrela voda v loncu, potem je v rahlem
slapu zdrknila po izmiti in izjedeni kameniti plo‰ãi,
povsod bujna in Ïivahna. Vilar je jedva sli‰al njen drz-
ni dir, tako se je zatopil v soãutje. ,·e nisem dolgo v teh
krajih in Ïe sem sli‰al stvari, o katerih jih je sram pisati
v novine. Ko bi pri nas pritisnili mirnemu, a preglasne-
mu ãloveku Ïveplen peãat na golo roko, bi bila to sen-
zacija prve vrste, a tukaj je vse v redu. Kdor seje trnje, ne
bere grozdja,’ si je rekel, muãeã se v teÏkih sanjah. Pri-
‰ed‰i h kolibam, na plan, je vrgel goreão plamenico v
vodo. Ves razgret se je zazrl v gosto temo. Ko se mu je
razjasnilo pred oãmi, je videl nad seboj lep kos vedrega
nebosklona. Na njem so rojile zvezde in pri‰ãipnjeni
mesec je migal z brado in se ‰aljivo smejal med njimi,
329
ãe‰: Ako na zemlji vso njih pravico pobere vrag, krivice

ne vzame nikdar.
22.
N eki veãer zaãetkom avgusta je sedel Vilar k mizi,

da napi‰e svoj prvi raport na deÏelno vlado. Po
formularju, leÏeãem pred njim, je moral sporoãiti, koli-
ko delavcev je bilo koncem julija nastavljenih pri pod-
jetju, koliko jih je v preteklih dveh mesecih pri‰lo novih,
koliko jih je od‰lo, in sicer a) ker se jim je odpovedalo
delo, b) ker so odpovedali sami, c) vsled bolezni ali smr-
ti, d) iz drugih vzrokov. Nadaljnja rubrika vzorca je zah-
tevala poroãila o zdravstvenem stanju delavcev, dalje o
njih hrani, potem je stal razpredelek s predpisom: ,Iz-
polnjive Ïelje delavcev,’ dalje: ,PritoÏbe’ in naposled
‰irok stolpec za splo‰ne opazke. Ljudomil se je zdel in-
Ïenirju ta vzorec in vreden, da ga izpolni vestno in po
pravici. Seveda mora deÏelna vlada, ki je delodajalka,
potem tudi ugoditi upraviãenim Ïeljam in vpo‰tevati
pritoÏbe. Pomoãil je pero v tinto in razmahoma je napi-
sal sedanje ‰tevilo delavcev. Tu se je spomnil, da mora
pri prvem raportu sodelovati tudi Bierkopf, ker ves juni
in ‰e nekaj dni julija je opravljal on vse gospodarske po-
330
sle. Morda bi gozdar rad kaj posebnega postavil v listi-

no, zato naj govori i on. Vstal je, stopil k steni in potrkal.
»Gospod gozdar — raport pi‰em na deÏelno vlado, zato
bi vas prosil, da sodelujete. Prosim!«
»Kaj je meni do va‰ega raporta! Napi‰ite po svoji
uvidnosti!« je zahre‰ãalo za steno.
»Moje poroãilo obsega veã ko mesec dni va‰ega
gospodarstva, zato prosim! Kar s pipo pridite! Je li
kak‰en koncept prej‰njih raportov tukaj?
,Ta vrag bi mi lahko ‰e bolj olaj‰al moj mo‰njiãek. Bo-
lje je, ãe sem priljuden z njim,’ se je odloãil Bierkopf. âez
minuto se je prigugal s pipo v ustih v Vilarjevo sobo.
Stopil je k odprti omari, pobrkljal med papirji, izvlekel.
sveÏenj poÏoltelih listin ter ga vrgel na mizo pred inÏe-
nirja. »Tu so vsi koncepti mojih raportov.« TeÏko je se-
del nasproti Vilarju, ki je razvezal sveÏenj in v naglici
preãital nekaj poslednjih listin. Gozdar se ni mnogo tru-
dil z raporti: zabeleÏeval je drvarski pokret, o drvarskih
Ïeljah in pritoÏbah ni nikdar pisal. InÏenir ni maral dela
odpraviti tako ‰ablonski. S prvimi razpredelki je ‰lo ‰e
zadosti gladko: Bierkopf je povedal, kateri drvarji so
vstopili, kateri so od‰li. Pokazal je na dotiãna imena v
imeniku. Vilar je pisal. Potem je preraãunal, se li vse uje-
ma, ter na‰el pogre‰ek. »To se ne ujema, gospod gozdar.
V svojem raportu koncem majnika ste priglasili 80 del-
avcev — glejte! — zdaj jih priglasim zopet 80 — glejte!
331
Prihoda je bilo poslednja dva meseca 6 delavcev, odho-

da pa le 5 — glejte! Torej bi jih moralo biti koncem ju-
lija 81, pa jih ni! Tu je pogre‰ek.«
»âakajte, ‰e nekoga sem pozabil,« je rekel gozdar v
nemajhni zmedi. »âlovek ne more vsega nositi v glavi.
·e nekdo je od‰el. Kako se je Ïe pisal? âiã… ãiã… So ein
verfluchter Windischer «
Vilar je na‰obil usta in z naivnim zaãudenjem se je
ozrl na gozdarja.
»I poglejte v imenik, vse je tam redno zabeleÏeno.«
Vilar je preletel imenik drvarjev in pri njih stojeãe
opombe. »Smrkoljãiã bo.«
»Nu, napi‰ite ga! Da ni sam ‰el, bi ga bil spodil, mal-
kontenta.«
»Pri vas so bili vsi malkontenti, a sedaj so vsi zado-
voljni.«
»Zadovoljni… oh … pa koliko ãasa? Ne poznate teh
ljudi —«
»Dva Turka sta junija pobegnila, kakor kaÏe rubrika
d) — zakaj li?«
»Malkontenta sta bila, hajduka, pa sta raj‰a ‰la v gore,
nego bi ãakala oroÏnikov. Ob vroãini marsikomu ne di‰i
delo, pa se zatepe v gore.«
»To je lep red v Bosni. Vse domaãe prebivalstvo uide
pred nami v gore ali pa preko meje. Naposled uidem
332
tudi jaz, ker dolgo ne bom mogel gledati tega zatiranja

s strani ‰vabske gospode.«
»Red in mir morata zavladati v Bosni,« je rekel goz-
dar ter na moã potegnil iz pipe, tako da mu je debela
plast dima zakrila celo glavo. Dobro se mu je zdelo, da
se je ta vsiljivi mladi moÏ menda Ïe naveliãal Konj-pla-
nine.
InÏenir je dvignil glavo ter ostro pogledal na gozdar-
jeve zamazane zalizce, po katerih se je liki megla po
travniku plazil ostanek dima. »Govorite, gospod gozdar,
ali ne ustvarjamo sami malkontentov?« je razgret vpra-
‰al, vrgel pero na mizo ter si zaãel viti svalãico.
»Vi mislite na kaludjera?«
»Jovico Milo‰eviça imam v mislih. Kak‰en znamenit
ãlovek, ko bi ga umeli pridobiti zase! In Drljaãa in Mar-
ko âuruk bi sekala ‰e danes drva, da so te razmere dru-
gaãne.«
Bierkopf je zopet zavil glavo v gosto meglo. Skrit za
njo je zaka‰ljal, se zareÏal in zamomljal: »No—hm — res
— da!« Razveselilo ga je, da ta neoprezni in razgreti in-
Ïenir tako odkritosrãno razstavlja svoje simpatije do bo-
senskih nezadovoljneÏev in svoje sovra‰tvo do ‰vabske
gospode, zakaj s tak‰nimi prevrnjenimi nazori kmalu
doigra v Bosni. Ko se mu je razkadilo krog obraza, je
rekel: »Vi se potegujete za upornike, ki odreÏejo Ïivemu
ãloveku nos in u‰esa.«
333
»To je izmi‰ljotina. Ko bi bili le enemu Ïivemu usluÏ-

bencu odrezali nos ali u‰esa, bi njegovo ime stalo v vseh
novinah, kazali bi tistega po vsem cesarstvu in denar bi
nabirali zanj. Dogajajo se v vojski izgredi, saj je vojska
sama najstra‰nej‰i izgred, toda dogajajo se na obeh stra-
neh.«
»Zdaj ni vojska in vse se godi po veljavnih zakonih in
predpisih in v na‰ prid.«
»Sluãaj Jovica Milo‰eviç kaÏe nasprotno. Je li v na‰
prospeh, ãe nastane novo krvoprolitje?«
Gozdar se je tajno hahljal, ãe‰: O ãlovek zabiti, s tak‰-
nimi besedami ne bo‰ dolgo ‰u‰maril po Bosni; za ãast-
nika se ne spodobijo.
»Dosti o tem,« je odmahnil Vilar, priÏgav‰i svalãico.
»Dovr‰iva to pusto delo! Prokletega Slovenca Smrko-
ljãiãa napi‰em v razpredelek b). Tako meãemo v tej pa-
pirnati dobi ubogega ãloveka iz rubrike v rubriko in po-
slednji razpredelek mu je grob. To zaveti‰ãe je zanj ‰e
najbolj‰e.«
»Va‰a vera va‰ raj,« je prikimal Bierkopf. Njegove so-
vraÏne oãi so se zapirale od zdolaj navzgor kakor pri ro-
parskih pticah.
Vilar je rekel: »Zdaj pridejo na vrsto zelo vaÏne stva-
ri: zdravstveno stanje, hrana i. t. d. Vi ste vselej napisa-
li: Zdravstveno stanje je izborno, nalezljivih bolezni ni,
hrana je okusna, redilna in obilna.«
334
»To je dognal polkovni zdravnik Raps, ki pride vsak

drugi mesec vse pregledat in se tudi podpi‰e. V omari je
zdravni‰ko-pregledovalna knjiga. Zadnji pregled se je
vr‰il 20. junija.«
»To napi‰em z va‰imi izrazi. Kar se tiãe hrane, sem
toliko privil Samojla, da je sedaj res v redu in jo z mir-
no vestjo lahko pohvalim. Ej, gospod gozdar, jaz sma-
tram lahko vest za najbolj‰o imovino. Z njo smelo gle-
dam v oãi komursibodi. Z zavestjo in namenom, da de-
lam, kjer morem, samo dobro, pojdem odtod v ‰iroki
svet. Kadar pride moj ãas.«
,Tu cika name ta zeleni sanjaã, zafrkava me neizku-
‰eni klativitez,’ je mrmral zase Bierkopf. Potopil je oãi v
tla in niãesar ni odgovoril. Mislil pa je na Drljaão, ki je
pred oroÏniki, ko so ga vzeli s seboj, trdil, da je njegova
vest ãista liki p‰eniãno zrno in nebe‰ko solnce, da ni
toliko madeÏa na njem, kolikor je ãrnega za nohtom, pa
je vendar moral na mori‰ãe.
»Na vrsto pridejo ,Izpolnjive pro‰nje’« je povzel Vilar.
»Drvarji Ïele, da se odpravijo znamke in da dobe celo
plaão v gotovem denarju. To se mi zdi upraviãeno in iz-
polnjivo. Sli‰al sem, da na Ogrskem odrivajo podjetni-
ki delavske ljudi s tak‰nimi znamkami; kar velja na Ogr-
skem, ni treba, da bi se uveljavilo v Bosni. âemu utes-
njevati delavca v njegovi svobodi? Naj razpolaga z za-
sluÏenim denarjem, kakor se mu ljubi. Marsikdo celo
335
leto niãesar ne potrebuje, ne ve, kaj bi si za tiste znam-

ke kupil pri Samojlu, pa gre in jih zapije pri njem, dru-
gi mu jih za poloviãno ceno proda. Tako se ne ‰ãiti de-
lavãeva korist, s tem se daje le potuha za nepotrebno
zapravljanje. To hoãem pojasniti deÏelni vladi, gospod
gozdar. Kaj nama pa morejo v Sarajevu? âe delava po-
‰teno svoje delo, lahko ‰iroko odpreva usta, kadar gre za
praviãno stvar. Kdo drug se pase s temi znamkami nego
nenasitni Samojlo? Izbezati mu moram i ta dobiãek. Kar
srbi me v peresu.«
Gozdar je kimal in molãal, misleã si: ,Le trkaj z glavo
ob zid! Samojlo ne bo poãil, glava se razleti tebi. In po-
tem pride zopet moja v veljavo. V Bosni treba tako ple-
sati, kakor godejo drugi. Niã svoboda, enakopravnost in
bratstvo! V enem letu dople‰e‰, tepec uãeni, ãe ne prej!’
Tudi Vilar je kimal, jasno gledajoã na listino in razma-
homa pi‰oã. Prav grela ga je misel, da je vzel v svoje
moãne roke potrebno po‰teno stvar in da jo tudi izvede
do konca. Odtrgal jo je od srca, zato mu ta zadeva ne bo
dala miru, dokler ni vse uravnano. Ko je bil dokonãal ta
odstavek, se je pohvalil: »Nov veter veje sedaj pod Konj-
planino. Nove metle dobro pometajo. Nisem pri‰el iz
tistega zakotja, kjer ljudje molãe ob krivici. Jasna misel
polje v meni in rad bi kaj koristnega zapustil v Bosni.
Vsaj drvarji naj imajo lep spomin na gospodina Franja.«
Segel si je v polno bradico in si naslonil glavo ob roko.
336
·e enkrat je preãital, kar je bil napisal, in zadovoljen je

bil s svojim delom. »Zdaj pride rubrika ,PritoÏbe’. Kaj
menite, gospod gozdar, so li kak‰ne pritoÏbe? Zadeva
zaradi znamk bi lahko pri‰la v ta razpredelek, pa sem jo
namenoma postavil v prej‰njega. Za sedaj naj mehko
govori v raportu kot pro‰nja, pozneje bo grmela kot pri-
toÏba. Sicer je pa pritoÏba koãljiva stvar: pri vojakih jo
hitro obrnejo v zlobno mi‰ljenje ali pa v nepotrebno
nadlegovanje vi‰jih in vojak, ki se je pritoÏil, je navadno
kaznovan; delavca bi pognali od dela. Cela skupina, vsi
se morajo pritoÏiti, potem pomaga.«
»Vi svetujete ‰trajk?«
»·trajk je pravi izraz nevolje proti krivici.«
»Revolucija je.«
»Naj bo pa revolucija, da le pomore. Torej?«
»Pri meni se ni nihãe pritoÏil,« je suho odgovoril Bier-
kopf.
»A jaz sem sli‰al, da se drvarji pritoÏujejo zaradi glob,
ki se jim nalagajo. Uide jim n. pr. hlod v brezno, pa jim
naloÏi paznik globo. Strto orodje, cepine, sekire in Ïage
so morali sami plaãati. Vpra‰anje je, kdo je uveljavil te
globe: vlada ali paznik? Ako vlada, onda bi bila pritoÏ-
ba umestna —«
Bierkopf je vstal, nasr‰il obrvi, pokazal svoje dolge
zobe in vzplamenel: »Dosti dolgo sem poslu‰al va‰a
modrovanja. Kako se sekajo drva, to ni va‰a stvar. Pitajte
337
drvarje z rozinami, ãe jih hoãete; kar se tiãe dela same-

ga, v to se mi ne vtikajte! Disciplina pri sekanju vam niã
mar ni, to je moja in paznikova skrb. Odloãno si prepo-
vedujem, da bi se vi vme‰avali v to, ki tega ne razume-
te in tudi nimate te pravice.«
Vilar je odloÏil pero na mizo in, zroã na trepetajoãe
gozdarjeve ustnice, je miril: »Nu, nu, gospod gozdar, ne
prenaglite se, saj ne mislim slabega. Midva morava spo-
razumno delati, mirno se pobotati v vsaki zadevi. Ne
gre, da bi drug drugemu polena metala pod noge. Zal,
da ni nikjer natanãno zapisano, dokod sega moj delo-
krog in kje se zaãne va‰. Neumestno bi bilo in smejali bi
se nama, ko bi vladi na nos obe‰ala tak‰ne pritoÏbe, ki
jim ugodiva sama lahko. Niã se ne razburjajte! S ãasom
pride i to, da bova v lepi harmoniji prijateljski vladala v
na‰i koloniji. Rad sklonim glavo pred gospodarjem, ki se
mi zdi pameten in se mu iz srca v glavo priliva to, kar
imenujemo ãlovekoljubnost. — Zdaj pride poslednji od-
stavek: ,Splo‰ne opazke. Jih menda ne bo — a?«
»Tja postavite, da samovoljno dovoljujete domaãi-
nom jemati drva v Medvedjem Dolu,« je rekel Bierkopf,
stojeã Ïe pri vratih.
»O-o, gospod gozdar! Ali je to zloãin, ako poberejo
siroma‰ni ljudje nekaj skleskov, ki bi sicer segnili? Toli-
ko bo pa vendar humanitete in srca v vas, da se ne bo-
ste spotikali ob tak‰ni malenkosti.«
338
»Na gozdne tatvine se ljudje ne smejo vaditi. Zapom-

nite si to! Lahko noã!« Odhajaje se je gozdar v svojih
mislih zopet rogal temu mlademu vsevedeÏu, prenapet-
neÏu in pobolj‰arju, ki meni, da je poklican, re‰iti Bosno.
Prave olike ni poznal. Tudi ni mogoãa tam, kjer vodi vsa
dejanja ozkosrãna sebiãnost.
Vilar je dvakrat prepisal svoje poroãilo: en izvod je bil
namenjen, da obleÏi pri tuzlanskem naãelniku, drugi je
moral na deÏelno vlado. Prej je bil le sluãajno namignil
gozdarju, da naposled tudi sam uide iz teh krajev, a zdaj
se je pi‰oãega nenadoma polastilo prijetno ãuvstvo, da
ni navezan na ta kraj, kjer mora opravljati tak‰ne ‰ab-
lonske pisarske posle, se dreti s sirovimi ljudmi za tujo
plaão in hrano ter poslu‰ati te podgane pod streho, ki bi
mu s âumurpa‰o vred najraj‰i odgriznile nos.
Teden pozneje je jahal s svojim poroãilom in po dru-
gih opravkih v Tuzlo. Ker je tiste dni stra‰no pripekalo,
se je odpravil z doma ob ‰tirih zjutraj. Krasna je taka
zgodnja pot ob poletnem ãasu. Zdelo se mu je, da se na-
haja v vseh predelih njegovega bitja sama sreãa in ra-
dost, ko gre mlad in krepak zbujajoãemu se dnevu na-
proti. Toliko pesnika ni bil, da bi zapazil kak‰ne prime-
re vredno harmonijo med cvetjem, zibajoãim se po po-
boãjih nad Oskovo pod teÏko roso, in med svojim raz-
cvetelim Ïivljenjem, polnim nad in sile, no ãutil je, ãe-
prav je ‰e mrak pokrival dolino, topli solnãnojasni sijaj
339
v umu in v srcu. Jahaje mimo zaprtega Mu‰içevega

hana, se je posebno toplo spomnil Danice. ,Niti uãitelji-
ca ne sme biti, a njena skromnost in nedolÏnost bi za-
sluÏili, da jo povede po‰ten ãlovek k svojemu ognji‰ãu,’
si je rekel.
Vilarju se je Ïe davno kazala neka prijetna perspekti-
va rodbinske sreãe. Îenitev je laskala njegovemu znaãa-
ju, ki je bil neka sreãna me‰anica moÏatosti in mehkosti,
idealizma in realnosti; veãkrat si je predstavljal sliko
sreãnega zakona. Bil je pa tudi oprezen; za tak‰no stvar
je imel tudi svoj ,ampak’. Dasi mlad, je videl Ïe nekaj
nesreãnih zakonov, o drugih je sli‰al ali ãital. Brodeã po
gozdih ali leÏeã pred svojo kolibo v hladu kraj Oskove,
je mnogo mislil o tem predmetu. Premlel je bil vse zna-
ne mu nesreãne zdruÏitve od Menelajeve do Bajiçeve,
naposled pa je vselej pri‰el do zakljuãka, da je zakon
mogoãna zahteva prirode, ki se ji ni mogoãe ustavljati,
ãeprav ni tiste pesni‰ke ljubezni do hladnega groba.
Spominjal se je, kako so v njegovi rojstni vasi, ko je bil
‰e otrok, pol pomilovalno, pol nasme‰ljivo zrli na stare-
ga ãloveka, posebno mo‰kega, ki je toliko ãasa odla‰al z
Ïenitvijo, da je naposled ostal zakrknjen, z vsem svetom
nezadovoljen samec. To se je pa prigodilo samo tak‰nim
moÏakom, katerim zaradi rev‰ãine ni bila dovoljena Ïe-
nitev. V preprostih kmetih je Ïivelo prepriãanje, da je
zakonstvo dolÏnost vsakega zdravega ãloveka. I on se
340
mu noãe ogniti, Ïivljenski sili ne more odoleti, tu se po-

greznejo vsi pomisleki v niã. V ljubezenskih stvareh je
bil dosti praktiãnega mi‰ljenja, kakor je bila skozinskoz
praktiãna njegova veda. Toda sebiãneÏ ni bil, ni hlepel
po denarju bogate neveste, da bi v zakonu Ïivel na nje-
ne stro‰ke ‰iroko in udobno: kar potrebuje, si zasluÏi
sam in tudi za naraslo rodbino si upa pridobiti. Ko bi
dobil tak‰no Ïensko, kakr‰na je Hrenova Minka, onda bi
mnogo let komaril z njo po svetu. Naposled bi paã mor-
da pri‰lo naveliãanje in razoãaranje, ostali bi samo spo-
mini na lepe dni, ki so nepovratno potekli, toda skrb za
potomstvo bi ga ‰e moãno vezala na Ïivljenje. Vedno bi
se nahajal v nekem priãakovanju, v neki prijetni rado-
vednosti ali pa v neprijetni bojazni, kako si z njegovo
pomoãjo zasnujejo bodoãnost oni, ki mu jih je rodila
soproga.
Sladki jutranji trepet v du‰i je Vilarju zbudil domovin-
ske pesmi. Konj je ãilo beÏal, kakor da se naslaja ob bi-
stri pesmi in ãistem zraku. Ob sedmih je bil v hanu ob
Spreãi. Dal je du‰ka konju in sam je popil ãa‰o kave. Sa-
mojlo se je udano vrtel krog njega ter mu ponujal raz-
liãne dobrote svoje kuhinje in kleti. »Moje Etelke sicer
ni doma, pa sam vam lahko napravim sveÏ biftek,« je
rekel Ïid.
»Ali ste poslali gospo soprogo v toplice?« je pozvedo-
val Vilar.
341
»Vãeraj se je peljala v mesto, da nakupi nekaj potreb-

‰ãin in poseti svoje prijateljice. Gotovo so snoãi v kazi-
ni nastopili kak‰ni pevci in prijateljice so jo obdrÏale ãez
noã pri sebi. Prav ima sirota, na deÏeli itak ni zanjo raz-
vedrila. Naj se pokratkoãasi! O, Etelka se rada povese-
li.«
Vilar ni zaÏelel niãesar. âez dobre pol ure je odjahal.
Kmalu je sreãal Samojlov voz, na katerem je med razliã-
nim blagom dremala gospa Etelka. Tiho se je ognil v
stran, da je ne bi probudil. Vrh poloÏnih brd, ki loãijo
dolino ob Jali od Pospreãja, je zasli‰al igro trobent in
bobnov ter streljanje iz pu‰k in topov: tuzlanska posad-
ka je imela vaje v jalski dolini in po poboãjih Majevice-
planine. Prenehal je konja draÏiti z vajeti in stegni, pri-
volil mu je poãasen korak, da ne bi pri‰el v pusti voja‰ki
vrveÏ. Gledal je, kako bi se ognil podroãju teh vaj, in
krenil je na stransko pot, drÏeão mimo Sem‰ibegovih
dvorov v Tuzlo. A tudi na tej poti je trãil ob ljudi, ki ga
niso mikali. Zdajci je zagledal pred seboj gruão vojakov
na konjih. Obodril je konja in sam se je vzravnal, da ne
bi kazal Ïalostne postave znanega ‰panskega viteza. Ko
se je pribliÏal, je spoznal generala, ki je z daljnogledom
zrl na vaje. Poleg njega so stali, oboroÏeni z vojnimi ku-
kali, adjutant pl. Merks, potem oni stari polkovnik, ki je
smatral vojaka za potrebnega pospe‰evalca hitrega de-
narnega prometa, in ‰e neki major. ·tabna ãastnika sta
342
pri tisti vaji poslovala kot razsojevalca. Ti ‰tirje gospodje

so stali na nezaraslem porobku na poti, odkoder so ime-
li dober razgled v dolino. Ob kraju sta stala ‰e dva ko-
njika: trobentaã in huzarski podãastnik kot ordonanca.
Vilar je odvaÏno jahal in smelo upiral oãi v Ïivo pre-
grajo na poti. Ko ga je zagledal general, mu je z dvig-
njeno roko namignil v pozdrav in je tista roka liki ptiã-
ja perotnica zaplapolala po zraku v znamenje, naj poãa-
ka. Istotako je migal pl. Merks, posnemajoã svojega go-
spodarja.
General se je okrenil k ãastnikom ter rekel: »Vedno
isto kakor na vrtiljaku. Vrag poberi tak‰ne vaje. Ta te-
renski oddelek je Ïe tako znan in obrabljen, da z vajami
tratimo todi samo ãas in ãlove‰ko silo. Tu Ïe vsak kapral
pozna vsako krtino, zemeljsko bradavico in ‰krbino.
Glejte — kompanije se suãejo in brezskrbno gibljejo, ka-
kor bi igrale kadriljo. Je li kaj takega mogoãe v nepozna-
nem terenu, je li mogoãe v vojski, pri ostrih patronah?«
Adjutant je udano kimal generalu, zroã mu zvesto v
oãi.
»Vojni minister bi moral skrbeti za primeren teren,«
je rekel polkovnik.
»Kajpada,« se je z visoka posmejal general. »On naj bi
umel prestvarjati zemeljska tla. Umel naj bi z dlanjo po-
tlaãiti goro in na njenem mestu narediti ravnino, dru-
343
god pa na ravnino nakopiãiti goro, kakor to delamo po

zimi pri vajah s svinãenimi soldatki na mizi.«
»Ne menim tako, gospod general,« je razÏaljen odvr-
nil polkovnik, »ampak bolj bi moral preme‰ãati vojne
oddelke. Noben polk bi ne smel ostati ãez dve leti v eni
posadki.«
General je dvignil desnico ter posvalkal s palcem in
kazalcem, ãe‰: veãno preme‰ãanje velja denar, tega pa ni
pri nas — major pa je ‰aljivo pripomnil, da bi trebalo
polke sem in tam nastaniti v sovraÏnikovi deÏeli, da bi
i tam tako natanãno spoznali ozemlje.
General je odmignil z roko, veleã: »Za danes je konãa-
no! Vsa banda domov, ker solnce Ïe pripeka! Trobentaã
— odtrobiti!«
Tedaj so se raznesli ãvrsti glasovi trobente po vsem
ozemlju. Polkovnik in major sta odjahala k oddelkom.
General je namignil Vilarju, naj se pridruÏi. Spotoma
mu je rekel: »Denar za jalski most je dovoljen, gradivo
Ïe vozijo, vojaki delavci ãakajo strokovnjaka, ve‰ãaka.
Prosim, gospod inÏenir, bi li ne mogli zaãeti 20. tega
meseca ali pa par dni pozneje? Kadar pridete, vam se-
stavim delavski oddelek.«
Vilar je pritrdil. Nobenemu generalu bi ne bil mogel
odreãi, no ta mu je bil simpatiãen in njegovo zaupanje
ga je nekako dvignilo: ãutil se je odlikovanega s tem, da
344
se mu poveri vodstvo veãjega dela, ki ga dovr‰i tako, da

bo vsaj nekaj let priãalo o njegovi sposobnosti.
»Z gradbo mostu pojde poãasi, ker koncem avgusta,
ko se priãno veliki manevri, potrebujemo vojake za
vaje,« je rekel pl. Merks.
»Kar ne pojde zdaj, se dodela po manevrih,« je razso-
dil general. »Sicer pa pustim gospodu inÏenirju nekaj
voja‰tva tudi med vajami na razpolago, tako da bo most
konãan do jesenskega deÏevja.«
»Tudi, tudi,« je sogla‰al adjutant. Obrnil se je k Vilar-
ju. »In ‰e nekaj, gospod inÏenir! Izdelal sem neki osnu-
tek ali naãrt za most, ki bi vam ga rad pokazal. Prosim,
pridite, preden zaãnete, k meni v pisarno, da ga pregle-
dava.«
Vilarju ni ugajal ta vsiljivi in pregoreãi vsevedeÏ gene-
ralnega ‰taba. Molãe mu je prikimal.
»Gospod inÏenir naj dela po svojem naãrtu. On se je
uãil stavbarske umetnosti, torej ume. Preveã mojstrov
skazi delo. Tega sem se Ïe veãkrat prepriãal,« je rekel
general, ki je vedel, da inÏenir ne mara pregledavati in
vpo‰tevati naãrtov neukega ãastnika. Pognal je konja v
dir.
Pl. Merksa je uÏalilo, da ne priznavajo njegove goreã-
nosti. Sin vi‰jega voja‰kega dostojanstvenika, Ïiveã Ïe
od otro‰kih let v voja‰ki druÏbi, je bil ves udan voja‰-
kemu stanu. Njegov suhljati, bledikasti obraz je bil ved-
345
no nabran v radostne, presreãne ãrte mladostne uãe-

nosti in dostojanstva. Njegova oprava je bila vedno
brezhibna, fina, celo na vajah so puhtele iz njegove
obleke di‰ave jutrovih deÏel in se borile z duhom po ko-
njih. Pri onih ãastnikih, ki se ne ‰tejejo k generalnemu
‰tabu, je kazal obraz vsevednega oraklja: po porcijah jim
je ‰ãukal od svoje uãenosti; pred njimi je na ‰iroko raz-
prostiral svoje znanje. Natanãno je vedel povedati, kje
Ïuli ãrevelj Italijo, poznal je vse strategiãne ugodnosti in
ovire za avstrijski pohod preko Podolja in Volinije v srce
Rusije, vedel je, na ãem boleha francoska republika, kaj
se kuha na Balkanu, vedel, kam pes taco moli, ãe nam
Bismark obeta zvestobo, vedel, kako bi se najlaÏe zadala
smrtna rana angle‰kemu svetovnemu imperiju: o vsem
je umel oblastno govoriti pred ljudmi, ki so dan na dan
capali s kompanijami na veÏbali‰ãe, no pred vi‰jo
voja‰ko gospodo je govoril vselej oprezno in s pomisle-
ki. Zveãer ni ostajal dolgo v kazini; sedel je raj‰i pri voja-
‰ko-znanstvenih knjigah ali je pa ãital Ïivotopise slavnih
vojskovodij. In tem je hotel postati podoben, ker njego-
va slavohlepnost in domi‰ljavost je bila ba‰ tako velika
kakor njegova nervoznost, izvirajoãa iz premnogega
uãenja in fantaziranja. VlaÏne in oblaãne noãi so njego-
ve Ïivce tako zrahljale, da dolgo ni mogel zaspati. Tak-
rat je v postelji premi‰ljeval o slavnih ãinih, ki ga ãakajo:
zdaj je vodil svoj dragonski polk po sarmatskih ravni-
346
nah, potem je podil s svojo hrabro brigado Lahe ãez

reko Brento in — lej ga! — naposled ustanavlja s svojo
nepremagljivo armado nove kneÏevine in carstva na
balkanskem polotoku: Vojna zgodovina bo govorila o
njem, rod pl. Merksov bo ovekoveãen v ble‰ãeãi vojni
epopeji.
âemeren je dirjal adjutant za svojim poveljnikom,
mrko je zrl na Vilarja, ker se ni obveselil njegovega naãr-
ta, in pa zato, ker je pri‰el civilist v tak‰no milost, da je
jahal kraj generala, doãim mora on zaradi preozke poti
ostati zadaj, in ker je videl, da je civilist sploh ve‰ã jaha-
nja, ki ga je pl. Merks smatral za prednost bolj‰e bire
voja‰tva. Preko neke tratine so udarili v skok. Preden se
je poglobila pot v ozko sotesko, so prestavili v korak.
»Izborno jahate, gospod inÏenir. Nisem mislil,« je po-
hvalil general, boÏajoã razpenjenega konja po vratu.
Razpaljeno adjutantovo lice je izpreletela zavist. »E-
e, gospod inÏenir ima vztrajnega konja, dobro pleme.«
Zajahali so po globoko zarezani poti v sotesko. Precej
so do‰li Bo‰njaka pod ãrnim turbanom, ãigar zamazani
konec je koketno visel ãez uho. Gnal je pred seboj kon-
jiãa, natovorjenega z drvi. Kljuse se je le poãasi pomika-
lo naprej ter zapiralo s ‰irokim tovorom pot. General je
potrpeÏljivo zadrÏeval konja in vsake pol minute je pos-
tal. Tak‰na poãasna jeÏa pl. Merksu ni bila pogodu. Pre-
ril se je po breÏini mimo Vilarja in generala naprej ter
347
viknil: »Hej, ãuÏ,* ali ne sli‰i‰, da gre gospoda za teboj!

Ne zavezuj si u‰es s to cunjo! S poti!« Rekoã, je ‰vrknil
z jahalsko paliãico Bo‰njaka ãez uho, prikrito s turbano-
vim koncem. Oni se je zganil, pokril z roko uho ter za-
vpil: »Jao meni, care ãestiti!« Bojeãe se je ozrl. Ko je vi-
del za petami prhajoãe konje, se je silno prestra‰il. Uda-
ril je po svojem konjetu, z dvignjenima rokama in kri-
ãanjem ga je priganjal, pa to ni pomagalo. Naposled ga
je z rokama rinil naprej, a tu se je kasni kljusi spotakni-
lo in je padla na prednji nogi.
»Polagoma, polagoma!« je vikal general in postal. »Mi
se ne moremo, on se ne more ogniti, torej treba potrpe-
ti.« Skomizgnil je z ramenom, kakor bi hotel reãi, da ne
ume adjutantove sirovosti. »Ne mudi se nam nikamor.
âemu muãiti ãloveka, ki se trudi, da plaãa svoj davek!
Ovce se striÏejo, muãiti jih pa ni treba.«
»Plaãuje li tak‰en ãuÏ tudi davek?« je vpra‰al nekoli-
ko v zadregi pl. Merks, ki pri vsej svoji uãenosti ni vedel,
iz ãesa Ïivi voja‰tvo in s ãim se ustanavljajo kneÏevine.
»Na mitnici bo plaãal dva novãiãa.« Adjutant je na-
‰obil ustni.
* Nem‰ki vojaki so sli‰ali pri Hercegovcih mnogokrat glagol âuje‰ —

(âuje‰ li? âuje‰, brate!) Iz te besede so napravili kratico âuÏ — ter jo
rabili kot psovko za Hercegovce. Raz‰irila se je tudi po bosenskih
posadkah.
348
V tem je Bo‰njak, v katerem je Vilar spoznal Bobojed-

ca, pomagal svoji Ïivali na noge. Prijel jo je za rep ter jo
tiral naprej.
»Polahkoma, po malem!« je veleval general.
Kmalu so pri‰li iz soteske in Bo‰njak se je ognil na tra-
to. Ko je ‰la kavalkada mimo, si je zatisnil uho in, pre-
stra‰eno zroã na generala, je vzdihnil: »Uh, ja bedni ka-
tolik! Crna si me rodila, majko! Bolje je sit plakati nego
gladan uzdisati!«
General je ustavil konja in vpra‰al v hrvatskem jeziku:
»Po ãem proda‰ drva?«
»Tebi, gospodar ti na‰, jih dam za osem gro‰ev. Veli,
kam naj jih prinesem!«
»Drugemu jih da‰ ‰e ceneje — lopov!«
»Bolje je i bobova slama nego prazne jasli,« je vzdih-
nil Bobojedac, drÏeã se ‰e vedno za uho.
General je izvadil iz Ïepa ‰est gro‰ev ter jih vrgel na
trato, rekoã: »Na, tu ima‰, a tvojih drv ne potrebujem.
Prodaj jih, komur more‰.«
Govoreã vroãe zahvale, je bedni katolik mahoma po-
zabil na u‰esne boleãine. Planil je pobirat novce. Ko je
vstal in dvignil oãi, je spoznal Vilarja. Tedaj je padel na
koleni, poloÏil roki na srce, globoko se sklonil in viknil:
»O, gospodine Franjo, dobrotnik ti moj edini! Pomagal
si meni, bednemu katoliku, delavcem si pomagal, vsem
pomaga‰. Vzi‰lo je solnce izza planine in nas ogrelo,
349
odkar si ti tukaj. Îivio, gospodine Franjo, ti i car tvoj

ãestiti — bogme!«
General je, visoko dvigniv‰i obrvi, pogledal na Vilar-
ja, potem na Bobojedca, pl. Merks se je porogljivo po-
smejal.
»To je siromak, vdovec, ki Ïivi s kopico otrok ob Os-
kovi. Dovolil sem mu, da sme na na‰em sekali‰ãu po-
birati hosto, zato mi je hvaleÏen,« je pohitel Vilar. Zaja-
hal je bliÏe k Bobojedcu: »Nu, Ante, kaj se plazi‰ po
zemlji? Vstani!« Zroã na tovor, je z rahlim glasom pri-
pomnil: »Glej, kak‰na debela drva jemlje‰ v Medvedjem
Dolu. Tega ti paznik ne bo dovolil. âuvaj se ga!«
Bobojedac se je spravil na nogi. »Delavci so mi dali s
tvojim dovoljenjem —«
»Ako sem ti rekel: pij! — nisem ti rekel: vse popij!
Hosto bi spravljal, ne polena! No danes si dobro opra-
vil, Ante. Gospod general ti je plaãal ves tovor in ‰e en-
krat ga lahko proda‰.« Ante je prepeljal svoje lokave oãi
na generala. Po kratkem premisleku je skoãil k visoke-
mu gospodu in mu poljubil koleno, rekoã: »Za vse ti
hvala, BoÏe mili! Bog zna, kaj je za koga, a ãloveku ni
nikdar dosti. Bogme, noben dar mi ni na kvar.«
General ga je odrinil z roko in odjezdil. Bobojedac je
vedel svojega konjiãa za jezdeci. Sli‰ali so, kako je za
njimi momljal in vzdihoval: »Bogu boÏje, carju carjevo,
pa mirna Bosna! O, gospodine Franjo — dober ãlovek!
350
Mili BoÏe, sami po‰teni in modri ljudje so to. I njih kon-

ji-vitezi so uãeni — zahvaljen bodi Bog! Zdrav bil, go-
spodine Franjo, ti in tvoji prijatelji!«
»Gospod inÏenir, vi ste Ïe dobro znani v tem kraju. I
vulgarno ime ste Ïe dobili,« je rekel general, ko Bobo-
jedca ni bilo veã sli‰ati.
»Dobrotnik, dobrotnik,« je pri‰ãipnil pl. Merks.
Malo pred mestom so prevrgli v dir.
351
23.
P opoldne je na ulici sreãala Vilarja vsa Bajiçeva rod-

bina, ki je bila na potu v Obrenov han, kjer je ime-
lo srbsko pevsko dru‰tvo svojo zabavo. Ta han stoji v
Solinski dolini, slabo uro hoda na severu od mesta. I Vi-
lar je moral z rodbino, ãeprav je bil truden. Katica mu je
tako zapeljivo zrla v oãi, da ji ni mogel odreãi. Njej in
Ljubici ni bil izlet na srbsko zabavo niã pogodu, toda
Bajiçeva mati je Ïelela, da gredo, in z njo je potegnil sin.
Mladi dami sta bili Ïe skrivoma poskrbeli, da pridejo
proti veãeru njiju kavalirji za njima, no do tedaj je bilo
‰e dolgo in inÏenir jima je dobro do‰el. Kmalu za Tuzlo
so izletniki krenili na stransko pot, ki jih je, izpremeniv‰i
se polagoma v gladko stezo, vedla preko podolgovate-
ga senãnatega hriba.
Bajiçeva mati je bila danes zopet zgovorna. Zunaj pod
milim nebom se ji je vselej nekoliko skrhal ãut za tisto
sramoto v rodbini, ki jo je zakrivila ona Ïenska, ki moã-
nih bokov tako bodro koraka pred njo in, zatopljena v
tajne misli, s koncem solnãnika tu in tam pobeza v sip-
ko prst, v mehki mah ali pa med visoko praprot. Razo-
dela je Vilarju, da namerava prihodnjo spomlad posetiti
352
svojega sina Îivka v Ni‰u, potem je na dolgo govorila o

srbskih razmerah, o knezu Milanu in Nataliji, o Belgra-
du i. t. d. Katici ni bilo v‰eã, da spotoma skoraj niã ni
mogla govoriti z inÏenirjem, tako si ga je bila osvojila
stara majka. Na vsakem ovinku se je vsa razÏarjena za-
zrla vanj in on ji je nehote redoma vraãal paznost. Ko je
gledal na njen beli vrat, ki se je brezhiben pravilno izlil
iz fino oblikovanega, spredi in zadi globoko obnaÏene-
ga ãoka, na njene moãne lase pod majhnim slamnikom,
na njeni polni roki v prozornih rokavcih, se mu je zdajci
porodilo vpra‰anje: Ali bo tudi ona v zakonu podobna
svoji sestri?
Na tratini pred Obrenovim hanom je bilo zbrano
mnogo ljudi. Ko so zagledali Bajiçeve, so jih pri‰li tru-
moma pozdravit, posebno so srbske gospe obsule Ba-
jiçevo mater. To priliko so porabili mladi ljudje, da so se
pome‰ali v kolo. Mimo koloplesov je stalo na sporedu
predavanje, zborno petje in naposled guslar. Ko je pri‰el
na vrsto guslar, je prijela Katica inÏenirja pod pazduho
in mu po‰epetala: »Pojdimo naproti gospodom, ki pri-
dejo iz Tuzle za nami!« Vilar se je pokoril. Tihoma sta se
loãila od druÏbe, in Ljubica se jima je pridruÏila. Tudi
Bajiç je ‰el za njimi. ·li so po ravni poti proti Tuzli. Ka-
tica je venomer Ïgolela kraj malobesednega Vilarja,
spravila je na dan nekaj pametnega in mnogo abotnega
kakor otrok, ki obojega ‰e ne ve loãiti, no spremljevalec
353
je uvaÏeval samo njen draÏestni glas ter ãutil tople pri-

tipe njenega razko‰nega telesa, premikajoãega se tesno
ob njegovem. Ob njeni strani je bil Ïe pozabil na njeno
tesno sorodstvo z Bajiçevo soprogo, na njeno lahkomi‰-
ljenost in plitvost v nazorih: v navalu nekega tajnega
nagona ji je bil Ïe vse odpustil. Zbudila se je v njem lju-
bosumnost radi onih kavalirjev, ki jim gre naproti. Sedli
so v mejo in tako so doãakali tuzlansko gospodo, gruão
ãastnikov, v kateri se je nahajal tudi okrajni naãelnik.
»Veste kaj, gospoda,« je povzel Buzduga na poti pred
Obrenovim hanom. »Naposled je konãana pravda zo-
per Husejna Durakoviça. ·tiri mesece ga je pestilo civil-
no sodi‰ãe, preden ga je obsodilo in je pri‰la potrditev
smrtne obsodbe. Jutri ga obesijo.«
»Ob kateri uri?« je hitro vpra‰ala Katica.
»Ob sedmih zjutraj. Krvnik se pripelje danes ponoãi.«
»O gospod inÏenir, na to morate pogledati!« je viknila
deklica, stopiv‰i k Vilarju.
In kakor iz sanj je vpra‰al: »Na kaj, gospica?« Vest o
nasilni smrti, ki ãaka zloãinca, ga je pretresla.
»Na usmrtitev. Zanimivo je gledati, kako peljejo zlo-
ãinca iz okrajne jeãe pod hru‰ko pred voja‰kim streli-
‰ãem, kjer mu posvetijo na oni svet. Lani so ‰e vsak te-
den ustrelili enega ali dva hajduka, nekoã pa kar trinajst
skupaj.«
»Nesreãna trinajstica. In vi hodite gledat?«
354
»Moj navadni jutranji izprehod je bil proti streli‰ãu.«

Vilarja je izpreletel mraz. ,Njeno telo je krasno, toda
njena du‰a je ledena,’ je pomislil. Po malem je zaostajal.
Niã veã ni bil ljubosumen.
»E-e!« se je oglasil pl. Merks. »Vse premalo kompe-
tence so odmerili voja‰kemu naglemu sodi‰ãu. Nagla
sodba in nagla smrt! âemu so krmili Husejna Durako-
viça ‰tiri mesece? Jasno je bilo in sam je priznal, da je
ubil svojega kmeta.«
»Zakaj ga je ubil?« je vpra‰al Vilar.
»Kaj vem? Zaradi neke detelje.«
»Kmet ni hotel pokositi detelje, ker bi bil moral dati
Durakoviçu tretjino. Ta se je razjezil in ga je ubil na nji-
vi,« je pojasnil Buzduga.
»Naglo je obsodil in naglo je kaznoval. Po tem meri-
lu bi se bilo moralo zgoditi Durakoviçu,« je rekel naãel-
nik.
»Jaz sploh nisem za smrtno kazen,« je zamodroval
Vilar. »Durakoviç je ravnal v nagli jezi. Da je sodil tako
dolgo kakor njegovi sodniki, ne bi bil ubil nepokorne-
ga kmeta. Mnogo kazni se je Ïe naloÏilo po krivem, ko
pa je pri‰la istina na dan, se je krivica poravnala, koli-
kor je bilo mogoãe; pri ãloveku pa, ki ga usmrte po ne-
dolÏnem, kak‰en popravek ni veã mogoã. Zgodilo se je
Ïe —«
355
»Durakoviç je umor priznal,« je naãelnik prekinil Vi-

larja.
Ta pa je nadaljeval: »·e druge razloge imajo oni juris-
ti, ki govore in pi‰ejo proti smrtni kazni. V onih drÏavah,
kjer je Ïe odpravljena, se niã ni pomnoÏilo, ‰tevilo tistih
zloãinov, katere so prej kaznovali z njo. Statistika je do-
kazala, da kot stra‰ilo ni potrebna. Smrtna kazen po-
sebno tistih ne ostra‰i, ki se bore za kak‰no idejo. Ako so
jeseni 1849. leta usmrtili trinajstorico madÏarskih upor-
nih generalov, s tem groznim ãinom niso potlaãili ma-
dÏarsklh teÏenj za svobodo, ba‰ nasprotno so dosegli.
Tako se je godilo tudi v Italiji. Treba je pomisliti, da je pri
zloãinih, kakr‰en je Durakoviçev, udeleÏena tudi upra-
va, oziroma zakoni sami, ki so bili ustanovljeni v pra-
starih ãasih, ko so smatrali narod, ki je podlegel meãu in
ognju, za brezpraven in so mu vzeli zemljo. Ubojstva,
katerim je bil vzrok agrarni tur‰ki zakon, so se vedno
godila v Bosni in ne izginejo, dokler Avstrija ne re‰i ag-
rarnega vpra‰anja. Durakoviç je zasluÏil kveãjemu pet
let jeãe in toliko bi bil dobil pri sodi‰ãu onstran Save.«
»Tukaj so razmere drugaãne. Durakoviç je bil obdol-
Ïen dvajseterih zloãinov in pregre‰kov, med njimi skri-
vanja oroÏja in nevarnega pretenja,« ga je poduãil Buz-
duga.
»Niã drugega mu niso mogli dokazati kakor oni
umor,« je izpregovoril Bajiç. »I to je mnogo, toda majh-
356
na je za‰ãita, ki so jo s kruto kaznijo izkazali kmetom. Ti

noãejo krvi, ampak zemljo bi radi. Sam sem bil dvakrat
navzoã pri obravnavi. âemu obravnavajo pri zaprtih
durih? Zakaj smejo v sodno dvorano samo ãastniki in
uradniki, in ‰e ti ne vselej, ljudstvo pa ne sme. Ko se je
vr‰ila obravnava proti Milo‰eviçu, tudi uradniki niso
smeli. âemu se boje sodi‰ãa solnãne svetlobe? âemu se
vr‰i vse na skrivnem? To je dokaz, da imamo do prave-
ga reda ‰e daleã.«
»Tu sentimentalnost ni umestna,« je rekel pl. Pester z
napol zbadljivim, napol obÏalujoãim glasom. »Proti
smrtni kazni so sentimentalni ljudje, posebno pa rahlo-
ãutne Ïenske.«
»Rahloãutnih Ïensk na na‰i strani ni mnogo. Jutri zju-
traj bodo vse drle na mori‰ãe, da vidijo usmrtitev,« je
odgovoril Bajiç z brezzvoãnim glasom, pogreznjen v ne-
prijetne misli. Mislil pa je o prerani smrti, ki mora zadeti
njega ali naãelnika radi Ljubice.
Zabava ni trajala dolgo. Ko so Srbi videli, da se je na-
teplo dokaj ‰vabske gospode na njih veselico, so skraj-
‰ali veseliãni spored. Pred mrakom so se vrnili vsi izlet-
niki v mesto.
Vilar je bil radoveden, kako pojde Husejn Durakoviç
na svojo poslednjo pot. Drugo jutro je ‰el ob tri ãetrt na
sedem pred okrajno jeão. Tu je stalo na cesti pol bata-
ljona pehote pod oroÏjem. Stopil je k gruãi ãastnikov in
357
dam, ki je ãakala kraj voja‰tva. Morali so dolgo ãakati;

vsi so zrli v vrata mraãnega poslopja, ne priÏeno li zlo-
ãinca.
»E-e, njegova ura ne kaÏe prav; zakasneva,« je rekel
nedoãakljivi brigadni adjutant, iztegniv‰i vrat in zroã
preko voja‰tva.
»âe mu le prehitro ne teãe,« se je po‰alil Hvalibogov-
ski, hahljajoã se …
»Kaj pravite, kak‰en obãutek mora imeti ãlovek, pre-
den se napravi na tak‰no pot?« je vpra‰al neki uradnik.
»Gotovo ga srbi po vratu,« je nekdo odgovoril. Dru-
gi je obljubil, da hoãe biti do konca navzoã pri tej sveãa-
nosti, tretji je menil, da se Durakoviç morda ‰e ni zado-
sti nazajtrkoval, ãetrti, da ga pravi zajtrk ãaka pod hru-
‰ko.
Vilar se je zgraÏal ob ostudnih dovtipih. Rekel je sam
v sebi: ,Gre beden ãlovek na mori‰ãe, in njih zakrknje-
no srce igra v radosti. In ‰e h kulturnim ljudem se ‰te-
jejo!’
»Morda se ‰e preoblaãi in frizira,« se je oglasila Katica
v gruãi ãastnikov. Mnogi so se zakrohotali.
,Odurno, gnusno je njeno vedenje. Ta ne pozna senti-
mentalnosti. Kak‰na krasna lupina in kak‰no ãrvivo
jedro!’ je pomislil inÏenir ter stopil par korakov nazaj.
Tedaj je pripeljala ãeta vojakov Husejna Durakoviça
iz jeãe. Îelezja veã ni bilo na njem. Obsojenec je bil
358
srednje postave, toda silen ãlovek ‰irokih pleã, tem-

norjave polti, strogih potez na licu, pricajoãih o veliki
energiji. Trdno izboãenih prsi, smelega pogleda je sto-
pil v spremstvu hodÏe pod belordeãim turbanom na
cesto na oni prostor, ki je bil namenjen zanj v sredini
dveh kompanij. Dvignil je roko k ãelu, kakor bi pozdra-
vil voja‰tvo. »Selam çete, braço, tko po meni pita!«* je
zaklical Turkom, ki so v gruãi stali na nasipu kraj ceste.
Vilarju je odleglo, ko je videl toliko hladnokrvnost tik
pred smrtnimi vrati. »Îiva glava dugovanje plaça, Ïiva
ikada, mrtva ba‰ nikada.«** Te besede je govoril nekdo
za njegovim hrbtom. Okreniv‰i se, je zagledal za seboj
‰unnarja Milana Nikoliça in Jovico.
»Na Durakoviçevi kmetiji bosta mesto ene dve vdo-
vi,« je potihoma rekel Jovici ter mu pokimal. Imel je en
razlog veã proti smrtni kazni.
Izprevod je z Durakoviçem ob rahlem bobnanju nas-
topil pot.
Med gledalci je nastafo Ïivahno kretanje in beganje,
le gruãa Turkov se ni premaknila. Katica je zagledala
Vilarja in skoãila k njemu. Prijela ga je za roko. »Idite,
gospod inÏenir, po bliÏnjici z menoj!«
»Lepa hvala, gospica! Po nobeni bliÏnjici ne pojdem.«
* Pozdravite ga, bratje, kdor po meni vpra‰a! (Selam = pozdrav).

** Îiva glava plaãa dolg, Ïiva ‰e kdaj, mrtva nikdar.
359
»Kaj vam je?« je hlastno vpra‰ala, videã njegov lem-

ni obraz.
»Niã,« jo je odurno zavrnil. »Le hitite, da ne zamudi-
te!«
Deklica je uÏaljena odhitela za drugo gospodo.
Dopoldne je Vilar opravil svoje posle, po obedu je dve
uri poãival v hotelu. Potem je vstal, se umil in, bri‰oã se,
je stopil k odprtemu oknu ter se zazrl na minaret, ki so
ga obletavale jate vran. Takrat je zasli‰al pod seboj de-
kli‰ki smeh, ki ga je zvabil, da se je nagnil naprej in po-
gledal na ulico. Tam so ‰le tri deklice, drÏeã se pod paz-
duho — tri roÏe, povite v ‰opek. V sredi je ‰la Katica, ob
njenih straneh pa Kaliopa in njena sestra Olimpija, kras-
no se razvijajoã ‰tirinajstleten roÏnat popek. Ko je bil
spoznal veselo se hahljajoão trojico, se je umaknil in hi-
treje mu je zabilo srce.
»Ve‰, Olimpija,« je sli‰al govoriti Katico, »glej, ono je
njegovo okno. Pod oknom te u‰ãipnem v laket in ti mo-
ra‰ dvakrat zakriãati: ,Katica, daj mi mir! Katica, ne na-
gajaj mi!’ Na ta ne veã neobiãajni naãin ga spravimo po-
koncu. In potem mora z nami na Kreko. Prijetneje bo,
ako imamo kavalirja s seboj!«
Tri roÏe so se glasno posmejale in tudi Vilarja, sto-
jeãega za zastorom, je sililo na smeh. ,Atako hoãejo na-
praviti name,’ si je mislil. ,Kako ljubeznivo, ãeprav ne
posebno iznajdljivo! Uboge Olimpije bi ne bilo treba
360
‰ãipati. Kak‰en otroãji napad so zasnovale te mladost-

no-sreãne gracije zato, da bi me Katica priklicala na uli-
co! Vsekakor pojdem, da ji ‰e enkrat in poslednjikrat po-
vem svoje mnenje in se za vselej iznebim brezsrãne ko-
kete.’ No preden je mogel do kraja izpiti ãa‰o radosti,
katero mu je nalila njegova domi‰ljavost, so deklice Ïe
izvr‰ile nameravano atako, toda ne pod njegovim ok-
nom, ki je bilo prvo v oglu, ampak pod ‰estim, ki je bilo
poslednje in na koncu nedolgega hotela. ,Kaj menijo, da
stanujem na onem koncu? Zmotile so se — ãopke,’ si je
rekel ter se zaãel hitreje opravljati. âez hip je za sli‰al
odpiranje okna na drugem koncu hotela in enoglasno
ãebljanje treh gracij: »Gospod nadporoãnik — vi ste za-
spanãek. Pridite dol in spremite nas na Kreko!«
Vilarju se je zjasnilo. Torej nekega nadporoãnika so
pri‰le klicat in ne njega! Zdajci se je razdal iz onega okna
mo‰kotrd glas, ki je, kolikor mogoãe razneÏen in osla-
jen, obljubil, da se precej odzove prijaznemu povabilu,
ki si ga ‰teje v ãast. Po glasu je inÏenir spoznal Buzdu-
go. Neprijetni obãutek razoãaranja ga je prevzel. Kakor
bi ga bil zagnal mrzel veter, tako hitro je stopil od okna;
tako neprijetno je zadel ta malenkostni dogodek ob nje-
govo samoljubnost. Da so mlade deklice klicale kogar-
sibodi drugega, bodisi Mika ali kak‰nega drugega ãast-
nika ali uradnika, ne bil bi jim zameril, no da so se v svo-
361
jem dolgoãasju in hlepenju po zabavi zatekle k temu

okrutnemu in pohotnemu gre‰niku, tega jim ni mogel
odpustiti. Nameril se je v pritliãje v kavarno. Spotoma je
na hodniku sreãal sobarico, ki je vselej z moãno usluÏ-
ljivimi pogledi postala pred njim. Vpra‰al jo je, od kdaj
stanuje nadporoãnik Buzduga v hotelu.
»O, gospod Buzduga si vselej najme pri nas sobo, ka-
dar se pripelje v mesto neka Ïidinja —«
»Aha!« je prekinil jeziãno srako ter odmahnil z roko.
Uro pozneje je odjahal. Ko je jezdil mimo Kreke, je
zagledal dvesto korakov od ceste krdelce gosposkih lju-
di, pohajkujoãih krog nove veãje stavbe, ki je bila na-
menjena za ‰piritno tvornico in ‰e ograjena s stavbnimi
odri. V krdelcu je spoznal Buzdugo z onimi tremi ,ãop-
kami’ in naãelnika pl. Pesterja z gospo Ljubico. Preden
so ga oni zagledali, je pognal konja v dir. Od strani je za-
pazil, da mu z robci mahajo v pozdrav. Prihulil se je, ka-
kor da jih ne vidi. ·ele pred Bukinjami je prijenjal konju.
Neki ãut svobode ga je navdal. Vse tiste ljubezenske
misli, ki so se dobre ‰tiri tedne sukale krog Katice in ga
drÏale v nekih sponah, posebno kadar je stal pred njo in
je njena lepota neposredno vplivala nanj, so padle v
vodo. Pometel je v svojem srcu, vse jasno in novo se mu
je zdelo tam. Izgnal je iz njega ‰krata, ki ga je vãasi pri-
jetno poboÏal ter ga naposled ljuto u‰ãipnil. Samo svet-
362
lobo in ãistoto je ãutil v svoji notranjosti in stopil je va-

njo kakor v sveti‰ãe, ki je bilo prenovljeno in vnoviã po-
sveãeno.
363
24.
V ilarju se ni mudilo v Tuzlo; ostal je nekaj dalje pod

Konj-planino, nego bi bil smel po obljubi, dani ge-
neralu. V soboto je plaãal delavce, in pri tisti priliki sta
dva drvarja prav o‰abno, oãitajoãe in izzivalno pometa-
la v hosto znamke, ki jima jih je bil od‰tel. V nedeljo do-
poldne je sprejel deputacijo: pri‰li so k njemu ‰tirje naj-
zgovornej‰i drvarji, med njimi Batiniç in Grbonog, ter
ga v imenu vsega delavskega zbora prosili, naj v Tuzli
pri naãelni‰tvu deluje za odpravo mark. RazloÏil jim je,
da je Ïe storil korake in pisal v tem smislu na deÏelno
vlado, ker blagostanje delavcev mu je srãna zadeva, o
kateri vedno premi‰ljuje; storil bo vse, kar mogoãe. Pri-
poroãal jim je potrpeÏljivost, hladno kri, udanost za slu-
ãaj, ako deÏelna vlada odbije njegov predlog; ãudeÏev
mu ne bo mogoãe delati. S tak‰nimi frazami jih je odslo-
vil. Delavci so bili z njimi zadovoljni, saj so jim utrdile
prepriãanje, da mora zmagati pravica, ako jo zagovarja
njih vsegamogoãni, po‰teni in uãeni gospodin Franjo.
Tisto nedeljo popoldne je ‰el ob Oskovi navzdol na
izprehod. V bistrem tolmunu, skritem med drevjem, se
je okopal. Skraja ni bil namenjen daleã, ker je pripeka-
364
la silna vroãina; po kopelJi pa se je ãutil tako osveÏene-

ga in poÏivljenega, da je ubral pot proti Mu‰içevemu
hanu. Îe od daleã je sli‰al tanke zvoke tamburice. Pri-
‰ed‰i pred han, je zagledal zelo pestro druÏbo pod pri-
stre‰jem in v meji za siroma‰nim poslopjem. Veã mladih
in starih ljudi obojega spola iz Piliça je bilo napravilo v
dolini zabavo, takozvani teferiç. Njim se je pridruÏilo
nekaj drvarjev. ·tirje mladeniãi so udarjali na tamburi-
ce. Ob zidu je ãepel stari Trkulja z guslami v naroãju,
blizu njega pa ,bedni katolik’ s ãutaro v rokah, ki jo je
dvignil k glavi, kakor bi hotel dati blagoslov svojemu
dobrotniku. Med delavci sta bila navzoãa tudi Batiniç in
Grbonog. V tej pisani druhali se je vrtel Vazko ter nali-
val kavo, Mu‰iç pa je v veÏi kuhal vroão ãrnino.
Vilar je le povr‰no pregledal druÏbo, ker Ïe je pristo-
pila Danica in mu prinesla stolãek, da sede. Deklica je
bila vsa razÏarjena, ko je danes prvikrat sanjavo dvignila
oãi naravnost k njemu. In le za hip je mogla prenesti jas-
ni odgovor njegovega pogleda. Obstala je pri njem, ãe-
prav si je bil Ïe pri njej naroãil kave, stala je s stranjo
obrnjena k njemu, njene oãi so bile uprte v tambura‰e,
na njenem obrazu je gorela nasme‰ljivost, spojena s sra-
meÏljivostjo. Sme‰no se ji je zdelo to, kar kipi v njenem
srcu, a sladko tako, da ne sme na beli dan.
Vsi so precej opazili navzoãnost odliãnega gosta.
Utihnili so: nekaj jih je strmelo vanj, drugi so stikali gla-
365
ve. Tedaj je skoãil pred tambura‰e mladi Grbonog, po-

loÏil roki na pas, ki ga je ovijal nad moãnimi boki, za-
brundal je liki medved na povodcu, potem je ob zvokih
tamburic zapel nastopno pesem:
Tamburao tamburdÏija Ivo,

tambura se na daleko ãuje,
na daleko po svem Sarajevu.
To su ãule Sarajke devojke;
jedne vele: da ga pogubimo,
druge vele: da ga proteramo
treçe vele: da ga obesimo.
Al govori tamburdÏija Ivo:
Nisam kurva, da me proterate,
ni ve‰tica, da me pogubite,
veç sam junak, da me obesite!
Kad bi znao, za koje bi drvo,
no bi drvo zlatom obaljao,
na vr‰iki i srebrom i zlatom,
od zlata bi kline popravio
i na kline tamburu ve‰ao,
neg se znade, s ãeg’ sam poginuo:
s tamburanja i s’ a‰ikovanja!
Pojoã je Grbonog meÏikal in se oziral na Vilarja, ka-

kor bi pel samo njemu in bi hotel zbujati samo njegovo
366
pozornost. Ko je bila konãana ‰aljiva pesem in so tam-

bure jenjale doneti v razgreta srca, so obsuli Vilarja nje-
govi drvarji. Batiniç, ki se je ‰tel za modrega in razsvet-
ljenega ãloveka in ki so ga porivali naprej pri vseh pri-
loÏnostih, ko je bilo treba prepriãati koga z gladko in
premi‰ljeno besedo, ga je pozdravil v imenu vsega zbora
in izrazil veselje, da je pri‰el tako odliãen ãlovek v njih
druÏbo. »Glejte!« — je rekel — »po‰tenjak, ki obãuje z
generali, muta‰erifi in metropoliti, je pri‰el in sedel k
preprostim ljudem.« In ti preprosti ljudje so nategova-
li rjave, Ïilaste vratove in spo‰tljivo zrli na gospoda, ki je
po svoji srãni dobroti tako hitro zaslul po okraju. Trkulja
je prinesel ko‰arico sliv, ãe‰: Vse vzemi, dobrotnik na‰!
— no Vilar se je zadovoljil s polnim peri‰ãem, rekoã:
»Hvala ti, Trkulja! Rad vzamem, ker sem Ïejen.«
V tem mu je prinesla Danica kavo. Nasmehnil se je
deklici in jo pobliÏe ogledal. Vse na njej ji je pristojalo,
od fesiãa do opanãic. Tista dimlija ga je s svojo belino in
stoterimi zgibi in gubami naravnost oãarala. Da je bla-
go njenega proÏljivega jopiãa posvalkal z ve‰ãimi prsti,
bi bil na‰el, da ni od najfinej‰e tvarine, a po tistih v‰itih
arabeskah, cveticah, ‰koljkah in ptiãkih bi bil razsodil,
da je jopiã umetnina, kupljena na razstavi Ïenskih roã-
nih del, kjer se je pona‰ala na prednjem mestu. Koliko
je trebalo ãrpati iz Ïive domi‰ljije, preden se je dovr‰ilo
tak‰no mojstrsko delo! In ko se je Vilar ozrl v njeno lice,
367
se mu je zazdelo, da noben spomladanski dan ni rodil

cvetice, ki bi se glede lepote mogla primerjati oãarujoãe-
mu obrazu te siroma‰ne deklice. MoÏaki so se ob toliki
krasoti pomenljivo namuznili in Trkulja se je z razmot-
rivajoãim, milim pogledom, ki je lasten samo izku‰enim
starcem, ozrl na inÏenirja in na deklico, kateri je ponu-
dil sliv. Batiniç se je spomnil, da so mu nekoã v zagreb-
‰ki kavarni, kjer je ãakal na, vlak, po kavi v preteku pol-
druge ure prinesli trikrat sveÏe vode in da so tudi gospo-
di nosili vodo, samo: vodo. Zato se je obrnil k Danici,
rekoã: »Devojãica, prinesi gospodinu Franju studene
vode! Rad jo pije.« Tedaj je Grbonog pomolil inÏenirju
ãutaro s slivovko, a odrinil ga je Batiniç z besedami:
»Gospodin Franjo si lahko kupi rujnega vina, kakr‰no so
pili pri nas gozdar in oba paznika, pa zdaj ne morejo
veã. Tem ponudi svojo smrdljivo brozgo!« Potem je
tlesknil v roki, se udaril po kolenih, kakor je videl delati
MadÏare, preden so se spustili v ãarda‰, in viknil je to-
vari‰u: »Kolovodjo, diko na‰a, okom treni, kolom kre-
ni!«
Grbonog se ni dal dolgo prositi. Zaigral je z nogama
in mlado in staro se je zaãelo zbirati v kolo, prijemale so
trde in grãave roke za bele in mehke. Kolovodja je sto-
pil na ãelo vrste. Zazvenele so strune, ubrale se noge in
zaãele udarjati po glasbi. Glasovito je zapel Grbonog in
za njim vsi drugi:
368
Majka Maru kroz tri gore zvala:

»Jesi l’ Maro, ubelila platno?«
Vilar je zami‰ljeno gledal v dolgo vrsto in skoraj zavi-

dal je tem ljudem za njih preprosto zabavo. Spomnil se
je podobnih zabav na Slovenskem. Kako so vse prisilje-
ne, pa tudi robate so, ker ni niã domaãega in narodne-
ga v njih. Kar je bilo narodnega, vse so Ïe v starih ãasih
pogazili tujci ali pa je zatrla vera, ko je zaãela z askezo.
Kolovodja je uredil vrsto prav njemu nasproti, kakor bi
se vse vr‰ilo le njemu v proslavo. Vite‰ko se je vedel
Grbonog. Prosto roko si je zataknil zadaj za pas, z dru-
go je drÏal brhko Srbkinjo za roko. Kako je tolkel z ju-
na‰kima opankama ob tla, kakor bi zabijal tope kolce ali
teptal du‰mane v prah ali brcal po poljskih mi‰ih! Kak‰-
ne posunke in kretnje je delal s kodrasto glavo, sijajoão
v zmagoslavni radosti! In jutri bo prav z istim zmago-
slavjem vihtel sekiro, ker delo smatra za ãast, kakor se
mu zdi ãastno, igrati v kolu na prvem mestu.
Najveãjo pozornost je obraãal Vilar na Ïenske, ki so
mu srameÏljivo vraãale njegovo pazljivost. Zlasti sta se
mu dve mladoomoÏeni Srbkinji zdeli veliãastni, kar se
tiãe bogate obleke ter vaÏnega in samozavestnega na-
stopa. Posebno so mu sijali v oãi zlati dukati starega
kova, na‰iti na fesiã in nanizani na zlati vrvci krog vra-
tu. Na koncu vrvce je visel ãez prsi dragocen medaljon,
369
delo dalmatinskega ali pa celo bene‰kega zlatarja. V

prvih letih okupacije se je pri vsakem kolu videlo tak‰no
dragoceno Ïensko nakitje in zelo so po njem hlepele av-
strijske gospe.
Bolj ko vse nakitje je zanimala Vilarja Danica. Kako
ãedno je umela drobneti z lahkima nogama! Ple‰oã sre-
di dveh mo‰kih, je gledala na konce svojih opanãic, ka-
kor bi bile tam zapisane note za razvedrilno igro, ki jo je
igrala krotko, pohlevno in poglobljena v lepe misli. Lah-
no poskakujoã in nihajoã, se je nesla, kakor bi plavala na
zlatih oblakih. Vãasi je dvignila Ïarke oãi ter jih uprla v
gospodina Franja, ãe‰: Oh, ko bi ti ãutil mojo sreão! âu-
dil se je, da se je vedla v tej mnoÏici ljudi tako svobod-
no in odkrito in mu je njeno srce brez bojazni letelo na-
proti, doãim je tako skrbno ãuvala svoje najslaj‰e obãut-
ke takrat, ko sta bila malone sama v hanu. Gospodin
Franjo menda ‰e ni vedel, da si ljudje plesa niso izmislili
zato, da bi skakali in telovadili, ampak zato, da ple‰oã
kaÏejo vsemu svetu to, kar tli v srcu, in da je nastal prav
iz najbolj praznicnih obãutkov. Vedel pa je, da Ïe ãuti
del njene sreãe, kadar ujame njen globoki pogled.
Kola‰i so dopeli, strune so izzvenele, vrste razgretih
ljudi so se razmaknile. Danica mu je prinesla zopet kave.
Dotakniv‰i se njene roke, je segel po ãa‰ici.
»O gospodine Franjo, dobrotnik ti na‰! Blagor one-
mu, ki se ga dotakne tvoja roka — uh!« je zdajci vzdih-
370
nil kraj njega Bobojedac. Med plesom se je bil tiho pri-

plazil in poãenil kraj Vilarja. »V tvojih prsih leÏi kepa
zlata in ti odlu‰ãi‰, odkru‰i‰, pa da‰,« je bera‰ko zajav-
kal bedni katolik.
Vilar se je posmejal deklici v obraz, ker prav sedaj mu
je dobro del Bobojedãev slavospev. Me‰aje kavo ji je,
odvrnjen od sitnega zajedalca, tiho rekel: »Danica, i ti
hrani‰ grudo zlata v svojem nedrju … Bi li odkr‰ila, od-
drobila?« Tisti hip ni znal vladati ni glavi ni srcu. V slad-
ki omotici bi bil govoril kdove kak‰ne neumnosti, da ni
Danica, bojeã se druÏbe in svoje nove, nepriãakovano
velike sreãe, zbeÏala od njega.
Tedaj je stopil predenj handÏija Pero z lepim kosom
peãenega purana in s kolaãem na kroÏniku.
»O, o Pero, lepa ti hvala za vse!« je viknil Ante in raz-
prostrl roki. »Daj, podaj! Gladen ãlovek ne pozna stida,
ne razbira dlake.«
»Ni peãenka za Bobojedca, boleli bi ga zobje,« ga je
zavrnil handÏija.
Bedni katolik se je zvito namuzal. »Zardel bi od sra-
mu, toda gladen Ïelodec ne poslu‰a pridige.«
Vilar je vzel kroÏnik na naroãje in zaãel razrezavati. V
slast mu je ‰la bela peãenka. Pero, stojeã kraj njega, je
zadovoljno zrl nanj.
»Izborno kuhinjo ima‰, handÏija,« je pohvalil inÏenir,
Pero pa je pojasnil, da se peãenka ni pekla na njegovem
371
ognju, poslala sta mu jo moÏa onih dveh bogatih Srb-

kinj, ki sta igrali v kolu; sama ga nista upala pogostiti,
izbrala sta njega, handÏijo, za posredovalca. Vilar se je
zahvalil, jedel, kimal z glavo ter nadaljeval »·e ni do go-
lega obuboÏana Bosna, dokler si ãlovek na kmetih ‰e
lahko privo‰ãi toliko blagodat. Res izborna jed, kar topi
se v ustih. Na, Ante, pokusi i ti pa povej, kako ti ugaja!«
Ponudil je Bobojedcu kost in pol kolaãa, za kar je ta za-
jedalec pograbil z obema rokama.
»Moder si, gospodine Franjo,« je odgovoril Ante, pre-
kanjeno zroã na dar, »zato ãita‰ na obrazu, kak‰no taj-
nost skriva ãlovek v sebi. Ba‰ sem Ïelel izreãi svojo sod-
bo o puranu in kolaãu. Glej, pregovor pravi, da dva psa
ne moreta mirno glodati na eni kosti, a midva ,se niã ne
prepirava, ker sva po‰tena ãloveka.«
Vilar se je posmejal premetenemu skledolizu, ãigar
siroma‰tvo je vpilo v nebo. Okrenil se je k Peru ter rekel:
»Veseli me, da vas vidim sloÏne pri delu in pri zabavi.
Morda ni bilo vselej tako. Boga ne razume tisti, ki misli,
da se moramo zaradi njega prepirati in sovraÏiti. Spo-
znali ste sedaj, kako potrebna vam je sloga.«
»Ljudska sloga prodira planine,« je zami‰ljeno odgo-
voril handÏija.
»Na kratko govori‰, Pero, pa kratke besede so vse mo-
dre in jasne,« se je vme‰al Bobojedac. »Prej so se pri nas
ljudje dostikrat stepli, z noÏi in handÏarji so se zbili; od-
372
kar nam pa vlada modri amidÏa, ne pride do pobojev.

Mirno se snidemo in razidemo. Danes teden smo imeli
v Moranãanih cerkveno slavnost, sarajevski ‰kof je pri-
‰el tja. Vse se je trlo ljudstva. MnoÏica se je razpoloÏila
po vrtovih, igrala kolo, gostila se, pila rakijo in prepeva-
la. Vnel pa se je prepir med dvema kmetoma. Îe sta za-
igrala z oãmi kakor hajduk in segla po noÏih, pa takrat
je stopil med nju oroÏnik, oni Mijo Kovaãeviç iz Puraãi-
ça, ki je bil tudi navzoã. Tisti je stopil k nemirneÏema,
prijel vsakega za ‰op las in parkrat je trãil z glavama sku-
paj — takole.« Ante je pokazal, kako je trãil oroÏnik, po-
tem je nadaljeval: »Mijo Kovaãeviç je pa tudi dober go-
vornik. Ko je spravil onadva narazen, je ogovoril zbrani
narod z besedami ,Kaj bi se trkali in prepirali, saj smo
med svojimi. Vsi smo sami katoliki in nismo kak‰na
zmes Turkov, ciganov in ãifutov.’«
»Vse nas Ïivi en Bog, i Turkom, ciganom in ãifutom
da, kar potrebujejo,« je govoril handÏija. »Zato sodim v
svoji glavi, kjer vrta kolikor toliko pameti, da i one lju-
bi kakor nas, ki trdimo, da je na‰a vera edinozveliãav-
na.«
»Vsi to trdijo, pa nihãe ne ve. A Mijo Kovaãeviç je do-
ber ãlovek in modro je storil in govoril. Tudi med oroÏ-
niki se nahajajo po‰teni ljudje.«
Pero se je pazljivo zazrl v hosto. »Dobri so kakor po-
letna toãa. Ne govori o volkovih, da se ne pojavijo. Ako
373
bi vedeli, da je tukaj zbranih nad deset ljudi, gotovo bi

pri‰li. Pa Atifa Sarajlije ni doma, zato ne vedo. âe maãka
ni doma, igrajo mi‰i kolo. A slabi ãasi nikdar ne vpra-
‰ajo, kdaj naj pridejo.« Po teh besedah se je starec po-
me‰al med mnoÏico, ki se je iznova zbirala v kolo.
»Pero, ali pojde‰ v kolo?« mu je zaklical Grbonog.
»Hajdi v kolo, kdor je za kolo! Moji beli lasje kaÏejo
na bridko smrt kakor sneg na mrzlo zimo. Kaj bi jaz v
kolu?« je rekel handÏija in ‰el v han.
»Hajdi ti, Ante!« je velel kolovodja.
»Daj oslu orglice v gobec in vse se mu bo smejalo,« je
odgovoril Bobojedac.
Zabrnele so tamburice in kola‰i so zapeli:
Îito Ïela lijepa devojka,

sama Ïela, sama i vezala.
K njoj dolazi ãoban od ovaca,
pa govori lijepoj devojci:
Aj, borati, lepoto devojko!
Bi l’ ja tebi Ïito povezao?
Odgovara lijepa devojka:
Ako hoçe‰, ãoban od ovaca!
Opet veli ãoban od ovaca:
Bi l’ ja tebi bunar ogradio?
Odgovara lepota devojka:
374

Bi l’ ja tebi hladak napravio?
Odgovara lijepa devojka:
Bi l’ ja tebi lice obljubio?
Al govori lijepa devojka:
Ajd’ ne luduj, ãoban od ovaca!
Ako si mi Ïito povezao,
tvoje s’ ovce po njem travu pasle;
ako si mi bunar ogradio,
tvoje s’ ovce na njem vodu pile;
ako si mi hladak napravio,
tvoje s’ ovce u njem plandovale.
Vilar je zopet strmel v dolgo vrsto. Zdelo se mu je, ko

da se mu kola‰i venomer priklanjajo in ga pozdravljajo.
No Danice sedaj ni bilo v vrsti. Ko je vsa razgreta stala
pred Vilarjem in zasli‰ala njegove besede: Bi li odkr‰ila,
oddrobila od grude zlata, ki ga hrani‰ v svojem nedrju?
— se je nekaj vnelo v njenem srcu, ãesar se odsihdob veã
ni mogla iznebiti. VÏgalo se je solnce in je posijalo v
temo njene zavesti. Ta prikupljivi mladi tujec, ki ga vsi
375
imenujejo dobrega in po‰tenega, hvali ga celo njen brat,

ki je neizprosen sovraÏnik vseh tujcev, ta se je je dotak-
nil in nekaj neznanskega je izpreletelo vse njeno bitje.
Njegove besede so se ujemale z njenimi sanjami. Presu-
nil jo je meã prve ljubezni in postalo ji je tesno v hru-
meãi druÏbi. Vzela je konvico in tekla k Oskovi. Sedla je
na kamen v senco stare jel‰e. Ob nenadnem velikem
spoznanju ji je radosten vzhit zaigral po vsem Ïivotu.
V tem je sedel mladi ·vaba pred rajajoãimi kola‰i, ne
vedoã, kak‰en ogenj je zanetil s svojimi nepremi‰ljenimi
besedami v prsih nedolÏne deklice, o kateri je bil pre-
priãan, da ne pozna ‰e nobene nedevi‰ke misli. Tudi v
njem je pred Danico zavalovila kri. Zroã na kola‰e, se je
naslajal z nekim prijetnim obãutkom, izvirajoãim iz
splo‰nega radostnega razpoloÏenja vse druÏbe. Odigra-
vala se je v njem in pred njim pastirska idila, kakr‰ne
prej ‰e nikdar ni bil deleÏen. In zdelo se mu je, kakor bi
bil v tej idili on sam tisti ,ãoban od ovaca’, ki je silil v
lepo devojko, naj odkr‰i in oddrobi od grude zlata, ki ga
hrani v svojem nedrju.
376
25.
K o so bili doplesali kolo, je zopet zahrumelo kraj

hana. V neki gruãi so peli, v drugi so ‰epetale Ïen-
ske, moÏje so se pogovarjali o hudih ãasih, o zanikarni
tur‰ki carevini in o hudem severnem stricu, otroci so
igrali svoje posebno kolo na poti pred hanom ali pa se
podili in kriãali med gruãami. Vilar je sedel zami‰ljen v
ono, kar mu je tako razvalovilo kri, z oãmi je iskal Dani-
co, no ta je ‰e vedno sanjarila ob Oskovi. Bobojedac, ki
je sedel kraj njega in ves ãas vrtel prazni ãibuk med
prsti, se mu je zdaj in zdaj zvesto zazrl v obraz, kakor bi
hotel razbrati njegove Ïelje in jim mahoma ugoditi. Ker
se Vilar ni zmenil zanj, ga je oni prijel za rokav ter tihou-
dano rekel: »Gospodine Franjo, verjemi mi: ãeprav pro-
sim, torbe ne nosim. Duhana nimam, po‰el mi je…« Vi-
lar mu je ustregel, vrhutega je mignil Vazku in mu na-
roãil, naj prinese i Bobojedcu kave. Ko se je bedni kato-
lik videl tako pogo‰ãenega, je zakrilil z rokama in tiho
zapel svojo pesem:
Dobro mi je i boljem se nadam,

u ãem hodam, u tome i spavam,
377
kad veãeram, ruãku se ne nadam.

BoÏe mio, ‰to sam ti skrivio!
Po polurnem odmoru je Grbonog zopet zbralsvojo

ãredo v kolo. Peli so nastopno pesem:
Leti soko preko Sarajeva,

traÏi hlada, gde çe hladovati.
Sedaj je bila tudi Danica v vrsti. Vilar je videl, da de-

klica ni s tisto du‰o pri plesu, kakor je bila prej, dasi so
bile njene kretnje brezhibne. Njeni ustnici sta bili zaprti,
ni vrela iz njih polnoustna pesem po taktu godbe in te-
lesnih kretenj, njene oãi so gledale v tla in le enkrat so
se dvignile motne in zastrte v mrak srameÏljivosti k nje-
mu. Prepriãan je bil, da je bila to pristna srameÏljivost,
ne ponarejena zato, da prija mo‰kemu, ne tak‰na pri-
uãena, kakr‰no kaÏe nevesta, ki je Ïe davno zgubila cvet,
pa se paãi in prisiljeno vede. Na fesu in na vratu ni imela
zlatnine, toda zdel se mu je njen obraz kakor Ïarko soln-
ce in njen vrat kakor bela meseãina.
Iz zami‰ljenosti ga je probudil Vazko, ki mu je, do-
takniv‰i se njegove rame, po‰epetal: »Gospodine Fran-
jo, pozna‰ li Drljaãino Luco?«
Vilar se je radovedno okrenil k deãku. »Sli‰al sem o
starem Drljaãi. Luce ne poznam.«
378
»Tista, ki igra prva na desno od Danice. Med devoj-

kama igra njen Ïenin Luka Brnjavãiç, sin imovitega in
svobodnega kmeta iz Moraãan. Njegov oãe se pa brani
vzeti Luco v svojo hi‰o. Sporoãil je njeni materi: ,Po‰lji
par volov, potem naj pride sama!’
»Ima li Drljaãka par volov?«
»Jok — enega vola ima in kravo, ki se je otelila spo-
mladi. Prodala je tele in porabila ves denar, Suljagi pa je
ostala tretjino od teleta na dolgu. ZaÏugal ji je, da jo bo
toÏil in pognal s kmetije.«
Vilar se je zazrl v jedrnato, nekoliko zatepeno Luco in
v jakega mladeniãa robatih potez, ki je v kolu vodil z eno
roko Luco, z drugo pa Danico. «Dolg in tuga sta brat in
sestra; vedno gre eden za drugim,« je rekel. »Smili se mi
deklica, ki je izgubila oãeta.«
Bobojedac je povesil mrke brke. »TeÏko je bosemu iti
preko strni‰ãa, ‰e teÏe je ãloveku, ki nima denarja,« je
vzdihnil. âez hip je pristavil: »Z denarjem nevesta je iz
zlata, brez denarja je re‰eto blata. Neprestano se gledata
kakor kozja rogova, a to ne pomore, ãe se je ona rodila
gola kakor repa. Golih kosti ‰e pes noãe, kaj bi jih ma-
ral stari Brnjavãiç.«
,Krepko se ume izraÏati bedni katolik,’ si je mislil Vi-
lar. Ker je rad poslusal prosja‰kega modrijana, je vpra-
‰al: »Pa ãemu se je Luca obesila na bogatega. Luko, ãe
sama nima kaj pod palcem?«
379
»Kakor meni so ji lakomne oãi pri kolaãu, pri pogaãi

in dukatih Ïoltih.«
InÏenir je nekaj pomislil, potem se je obrnil k Vazku.
»Koliko je dolÏna Drljaãka svojemu gospodarju na tre-
tjini od teleta?«
»·e danes poravna svoj dolg. Drvarji so nabrali in ji
danes prinesli toliko, da je dosti,« je odgovoril deãek.
»To mi ugaja, to je lepo!«
Po konãanem plesu so ljudje zopet zahrumeli. Ko pa
je sivi Trkulja zaãel brenkati na gusle, so se nekoliko po-
mirili. Mnogi mo‰ki so obstopili guslarja, ker starãev
ubiti glas ni bil daleã sli‰en. Tudi Vilar, ki je sedel blizu,
ni mogel povsem razbrati vsebine juna‰ke pesmi, dasi se
je sklonil, oprl komolec ob koleno, podprl glavo in
zvesto vlekel na uho. Drugega ni razumel nego to, da je
Trkulja pel o nekem kralju, ki je pisal ,knjigo’ (pismo) in
jo poslal nekemu junaku ,na koleno’. Nameraval je sto-
piti bliÏe, toda lepo soglasje, v katerem se je doslej vr‰ila
zabava, je skalilo troje prestra‰enih otrok, ki so zdajci
pritekli po rebri doli. Zaripan deãek, najstarej‰i trojice,
ki ga zaradi preslabe obleke star‰i niso vzeli na veselico,
je pokazal svoje predstvo s tem, da je vrh meje, zasede-
ne po starih ljudeh iz Piliça, prvi in na ves glas zakriãal
v druÏbo: »BeÏite, pravoslavni ljudje, zaptije so navali-
li na na‰o vas!« Drugi deãek pod oguljenim fesiãem, no
v ãedni beli obleãici, ni odla‰al, izpopolniti razburljivo
380
novico in je skoraj obenem s svojim starej‰im tovari‰em

zavpil: »Pri Mu‰içu so vdrli v hi‰o in zaplenili vse oroÏ-
je.« Najmlaj‰e bitje te trojice, ‰estletna dobro izpitana
smrkolinka, ki je bila ob sovraÏnikovem navalu mimo
srajãice pozabila vso svojo toaleto doma, se je vrgla z
obupnim krikom: »·vaba, ·vaba!« najbliÏji majki, sedeãi
v meji, v naroãje. Ob tej stra‰ni besedi, ki je zanjo obse-
gala vse, kar je najhuj‰ega na zemlji in v peklu, je za-
strmela v nekaj oddaljenega, nedoloãnega, grozovitega,
na kar je vtaknila konãek prstka v usta, da si osladi pusti
obãutek. Vsi so dvignili glave ob neprijetni novici, ki so
jo prinesli otroci. Sicer so bili vajeni, da je oblast stika-
la po domih za oroÏjem in mnogokrat po nepotrebnem
nadlegovala ljudstvo; preteklo pa je Ïe leto dni, odkar v
Piliçu ni bilo veã hi‰nih preiskav. Sedaj pa je zopet na-
valila in kakor se vidi, ne brez uspeha. Guslar je umolk-
nil; kdor je ãepel na zemlji, je vstal. MoÏje so obstopili
deãka, ki sta, zasopljena in prevzetna, ker sta prva pri-
nesla vest, goreãe pravila, kaj in kako se je vse dogodi-
lo. Popoldne je prikorakalo v vas pet oroÏnikov. Krenili
so naravnost k hi‰i, kjer biva Jovica z Danico, Mu‰içem
in Vazkom. Nikogar ni bilo doma. Odprli so nezaklen-
jena vrata. Dva oroÏnika sta ostala zunaj, trije so vdrli v
hi‰o. Ko je starej‰i deãek izza plota videl, kaj se godi, se
je osmelil ter pristopil bliÏe. Pripomnil je oroÏnikoma,
da v tej hi‰i danes ni Pera ne Vazka ne brata ne sestre in
381
nikogar ni doma, na kar je dobil tak‰no brco, da je

strmoglavil za deveto ãe‰pljo. Vse so preiskali ·vabe po
veÏi in v izbi. Pogledali so v vse lonce, prevrnili so ‰ol-
sko tablo, prebrskali vse papirje in knjige. Naposled sta
zlezla dva pod streho in od tam sta vrgla na tla dva han-
dÏarja in samopal. Eden pa je stal pod jablano in je vse
zapisal. Potem so vzeli oroÏje s seboj in ker so se spustili
navzdol, morajo vsak ãas priti v han. Ob tej povesti so
se moÏje spogledali, Ïenske so za njimi iztegovale vra-
tove in vlekle na u‰esa. Precej je vsa druÏba vedela, kaj
se je zgodilo in da pridejo hudi strici na veselico.
»Kaj i‰ãejo pri meni?« je popolnoma mirno govoril
Mu‰iç. »Te moje delavne roke so prijele za marsikak‰no
orodje, nikdar pa ‰e ne za oroÏje z namenom, da bi po-
‰kodovale koga. Naj mi povrnejo zemljico, ki so mi jo
siloma vzeli! In rovnico ter motiko naj mi dajo — to je
moje oroÏje! âemu bo meni handÏar in samopal na sta-
ra leta? Zvali so me pred tremi leti na vstajo, pa kako naj
vstanem, ko me je Bog tako nizko posadil na zemljo? Pa
tudi pri Jovici nisem videl oroÏja, odkar je pri meni. Ba-
vil se je s knjigami, uãil je va‰ke otroke, dokler je smel.
Veãkrat mi je rekel: ,Moje oroÏje je sedaj papir; razsvet-
liti hoãem glave bosenskim ljudem, da izpregledajo, pri
ãem so. I on ni imel prepovedanega oroÏja pod streho.«
Ko je Vilar zasli‰al iz gruãe ljudi Perov glas, se mu je
pribliÏal. MoÏ mu je bil zaradi svojega siroma‰tva in
382
mirnega znaãaja tako simpatiãen in tako se mu je zdel

odkritosrãen, da mu je do piãice vse verjel. Smilil se mu
je, a pomoãi ni vedel zanj nobene, ako pridejo oroÏniki
ponj.
Tedaj je tik ob svoji strani zagledal Danico. Zalomila
je z rokama in razdal se je njen ihteãi glas: »Moj brat ni
skrival oroÏja. Odkrito ga je nosil, ko je bil ãas za to, a
sedaj ga nima. Ni teden tega, kar sem bila pod streho, in
tam ni bilo oroÏja. Pero in moj brat — oba sta nedolÏ-
na.« Te besede so mu zbudile ‰e veãje soãutje, ker mu je
vzrastla misel, da se je deklica namenoma zatekla na
njegovo stran, samo k njemu, ki ga smatra za dobrega in
praviãnega. UÏalilo ga je, da se ãuti onemoglega pred
moÏmi reda in zakona.
In oroÏniki so se pokazali v rebri. Z nasajenimi bodali,
sveteãimi se v veãernem solncu, so trdno in oprezno ko-
rakali navzdol, mrko gledajoã na druÏbo, ki se je tesneje
strnila liki ovce, kadar zagledajo volka. Nekatere Ïenske
so zakrilile z rokami, druge, ki so imele majhne otroke
pri sebi, so zbeÏale ter se napotile ob Oskovi navzdol, da
pridejo po ovinkih v Piliç.
»Eto handÏar, evo moja glava!« je porogljivo kliknil
Grbonog, zroã v brdo.
»âuvajte se zaptije kakor poleti strele!« je zavpil Ba-
tiniç in ‰vignil s samozavestnim pogledom preko mno-
Ïice.
383
Pla‰ljivi Bobojedac se je ob nenadnem pojavu spom-

nil, kako so ga pestili tedaj, ko je Atif Sarajlija ubil svo-
jo bulo, in prestra‰il se je nove prisege. »Tem bodo trli
orehe na glavi. Bos ne hodi v trnje! TeÏko Vlahu siroma-
hu a Turãinu, koji pare nema,« je zamomljal ter jo udrl
za Ïenskami.
Kar se tiãe Mu‰iça, se lahko reãe: TeÏko loncu, ãe se
zadene kamen obenj. OroÏni‰ki poveljnik je stopil na-
ravnost k njemu. »Si li ti Pero Mu‰iç?«
»Sem.«
»Pozna‰ li ona handÏarja in samopal?« Poveljnik je
pokazal na oroÏje, ki ga je nesel tovari‰ za njim.
»Ne poznam.«
»Poglej dobro!«
»Vidim dobro, a ne poznam, bogme!«
»Spoznal bo‰ v Tuzli. Dovoli, da pregledamo tvoj
han!«
Vilar se je prezirno nasmehnil. To je opazil poveljnik,
ki je bil iz straÏarnice ob Samojlovem hanu in je inÏenir-
ja Ïe veãkrat videl. Za hip se je vzravnal v voja‰ki postoj
ter strogo rekel: »Dovolite, gospod inÏenir, da po svojih
pravilih izvr‰im svojo dolÏnost.«
»O, prosim, prosim,« je odgovoril Vilar, ki mu je igral
‰e vedno ãuden nasmeh na licu. Mislil si je: Kaj morejo
iztakniti v tem bornem poslopju, prozornem kakor
prazna steklenica!
384
No oroÏniki so iztaknili. V veÏi niso niãesar na‰li, v

izbi niãesar. Vazko je moral prinesti lestvicp; po tej sta
zlezla dva moÏa skozi lino, ki se je nahajala na zadnji
strani hana, v podstre‰je in od tod sta po kratkem iskan-
ju vrgla dva handÏarja in samopal. Mo‰ki so osupnili,
Ïenske so prebledele. Danica je vsa prestra‰ena zaihte-
la. Mu‰iç je ostal miren. OroÏniki so pregledali zaplenje-
no oroÏje; po primerjanju se je pokazalo, da je prav ti-
stega kova, kakor ono, ki se je na‰lo v Piliçu in se je ra-
bilo takrat v otomanski vojski.
»Povej, odkod ima‰ to oroÏje?« je vpra‰al oroÏni‰ki
poveljnik, sovraÏno zroã na Ïrtev.
HandÏija je dvignil glavo, kakor bi ga bil piãil gad.
»Bog mi je priãa, da ne vem,« je mirno odgovoril. »Nik-
dar nisem rabil oroÏja in klicali so me iz Sarajeva in
Tuzle, ko ste prestopili Savo. âemu mi bo handÏar in
samopal sedaj, ko sem osivel in si Ïelim le grobnega
miru in nikomur ne streÏem po Ïivljenju, tudi tistemu
ne, ãigar brat je umoril mojega brata in mi je sedaj pod-
taknil oroÏje. Atif Sarajlija mi je zaÏgal koão na âaklavi-
ci-planini in sedaj me hoãe ugonobiti s tem oroÏjem.«
»To lahko vse pove‰ pred sodi‰ãem,« je rekel povelj-
nik, hlastno pi‰oã v svoj zapisnik.
In dvigniv‰i desnico, se je oglasil Trkulja, ki je z gusla-
mi pod levo pazduho stal ob zidu: »Ako na‰i zakoni ne
prikrivajo resnice, onda pride Mu‰içeva nedolÏnost na
385
dan. Grozna zloãinstva uganja pes Atif Sarajlija; tudi,

smrt Pavla Drljaãe in hajdu‰tvo nesreãnega Marka
âuruka je zakrivil on. A vedno ne bodo za pasjo krivdo
plaãevale ovce. âlovek snuje, Bog boguje in odloãuje. Mi
se obrnemo na carja vseh carjev, ki caruje vsem rodo-
vom, da nam pomore.«
OroÏnik priziva na carja vseh carjev ni smatral za
drÏavi nevarno stvar. »To lahko stori‰ precej, alo, le hi-
tro apeliraj!« je ciniãno rekel ter vtaknil zapisnik za
bluzo. »Toda za sedaj v imenu na‰ega zakona vklenem
in odvedem v zapor ãloveka, ki vkljub strogi in jasni pre-
povedi skriva oroÏje.« Namignil je tovari‰em, ki so pri-
jeli Mu‰iça in mu zaãeli vklepati roki. Potem je vpra‰al,
ãe ve kdo, kje se nahaja Jovica Milo‰eviç, pa nihãe se ni
oglasil.
Vilarja je vselej pretreslo, kadar je videl vklenjenega
ãloveka. BoÏja podoba v verigah! In za kak‰no malen-
kost vãasi tako trdo in sirovo pritisnejo na ãloveka! Dru-
gi pa smejo kopiãiti krivico na krivico in niã Ïalega se
jim ne zgodi. Tudi takrat, ãe se je ta boÏja podoba kdaj
res izprevrgla v zverinsko, so se po odplivu prvega ogor-
ãenja oglasili v njem razlogi, ki so govorili za usmiljenje.
Bolje je, ãe mu ljudje oãitajo sentimentalnost kakor pa
sirovost. Na naslov oroÏnikov, pa ne obrnjen naravnost
k njim, je izpregovoril: »Kakor jagnje v mesnico, tako
386
pohlevno pojde Mu‰iç. âemu tak‰nega mirnega in sta-

rega ãloveka vklepati v Ïelezje?«
Poveljnik se je precej odzval s trdo nem‰ko besedo:
»Ne peljemo ga v mesnico. Vedite pa, da nimate pravi-
ce, vme‰avati se v na‰ uradni posel.« Izvlekel je zapisnik
izza bluze in zabeleÏil nekaj. Potem je s hajdu‰kim po-
gledom obrsnil vso druÏbo, govoreã v deÏelnem jeziku:
»Zakon veÏe, razlog odre‰uje. Ako je moÏ nedolÏen, ve-
selil se bom Ï njim; kakor otrok bom poskakoval od sre-
ãe in veselja. I na kosilo ga povabim.« Nato je z nem‰ko
besedo prismuknil Vilarja: »Verjemite mi, gospod inÏe-
nir, da bi ob nedeljah i jaz raj‰i gledal v kolo, nego sti-
kal za prepovedanim oroÏjem.«
Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no razdal se je proseãi
glas Vazkov. Deãek je ves ãas migal z oãmi, ker kruto ga
je ta nesreãa skelela v du‰o, a zajokal ni. Skraja ni mislil,
da bo stvar tako huda — zaptije so pri‰li, ker je mnogo
ljudi skupaj, in Jovice niso prignali — ko pa je videl Pera
vklenjenega, je skoãil k njegovim nogam, se jih oklenil
ter vzkliknil: »Ne zapusti nas, Pero! Kdo bo Drljaãki po-
magal na njivah, ako tebe ne bo? Kaj naj poãnem brez
tebe, preljubi moj striãek!«
OroÏnikom ni bil po volji ta drastiãni nastop. S silo so
odtrgali deãka od Mu‰içevih kolen. S pokojnim nasme-
hom se je ozrl jetnik po svojih gostih, kakor bi jih hotel
prositi, naj se ne vznemirjajo zaradi njega. In rekel je:
387
»Mnogo Bo‰njakov je Ïe ‰lo to pot; nisem prvi, ki nosim

tak‰ne brojanice. Pozdravite mi Piliçane in drvarje, kar
jih ni tukaj! Kmalu pride moja nedolÏnost na dan in
zopet se vidimo. Ni mogoãe, da bi ne zmagala pravica.
Atif Sarajlija razpenja drugim mreÏe, a sam se bo ujel
vanje. Popadljivi volk bo plaãal s svojo koÏo.«
Vilar se je zazrl v mile in mirne Mu‰içeve oãi. ,Koliko
je moral siromak pretrpeti in niã mi ni pravil o tem, niã
se ni pobahal s svojo Ïalostjo. Dal Bog, da bi ga ne pre-
varila njegova nada v pravico!’ Tako je mislil.
Poveljnik je mignil z roko in njegovi tovari‰i so vzeli
jetnika v sredo. Mu‰iç je korakal sklonjen, kakor bi ne-
sel vso Ïalost tega sveta na hrbtu. Njegove dobre oãi so
svetile v daljavo, kjer je videl nad temno jeão stati v ne-
be‰ki gloriji zvezdo pravice. Njegovi gostje so prepla‰eni
in razburjeni gledali za njim.
»Eto jada iznenada!« je vzdihnil Trkulja ter zmajal z
glavo.
»O Turãine, Ïiv te Bog ubio!« je kliknil Grbonog ter s
pestjo poÏugal za oroÏniki.
Vilar je pogledal na zasolzeno Danico. Skrb za njo se
mu je vdolbla v srce. Kaj bo z njo sedaj, ko so ji odvedli
za‰ãitnika in ji zapro gotovo tudi brata, ker Ïe izpra‰u-
jejo po njem. Kdo jo bo hranil in branil v teh sirovih
ãasih in krajih? Teh skrbi so ga re‰ile Ïenske, ki so obsu-
le Danico; vsaka bi jo bila rada vzela v svojo hi‰o, ker v
388
njenem dosedanjem domu paã lahko ostane Vazko, ki je

srãan deãek, za deklico pa tam ni varno. Vsi so bili pre-
priãani, da se Jovica ne vrne v Mu‰içevo koão, dokler bo
letel nanj sum, da je udeleÏen pri skrivanju oroÏja. Nih-
ãe ni dvomil o Mu‰içevi nedolÏnosti, glede Jovice pa so
bili nekateri mnenja, da morda res skriva in zbira oroÏje,
ker so poznali njegovo bujno glavo in kipeãe sovra‰tvo
do tujcev. Ako je stvar tak‰na, se zateãe pozimi v kak‰ni
daljni gorski vasi pod streho usmiljenega kmeta, poleti
in jeseni pa se bo skrival po hajdu‰kem naãinu v nedo-
stopnih ‰umah, a ogibal se bo Piliça in obljudenih kra-
jev, zato treba poskrbeti za njegovo zapu‰ãeno sestro.
Tedaj je stavil Mitar Karavajiç, Mu‰içev gospodar, dolg
Srb s ãastitljivimi, viseãimi brki, vzajemno z Ïenskami
predlog, naj se nastani Danica za ãas Mu‰içeve odsot-
nosti pri Drljaãki, Vazko naj prebiva v njegovi hi‰i, naj
upravlja z njegovim hanom in mlinom, Danica naj mu
hodi pomagat. Tako so sklenili in tako se je tudi zgodi-
lo.
Ko je bil Vilar sli‰al, kako modro je uravnana stvar, je
plaãal Vazku svoj dolg, potem je tiho od‰el proti domu.
Vso pot se je zavzemala njegova misel za nesreãno de-
klico.
Evo, kaj se mu je sanjalo tisto noã. Sanjalo se mu je,
da leÏi na ‰iroki planjavi. Kar pridirja po planjavi koz-
liãek in za njim drvi petorica volkov, hoteãa se poslad-
389
kati z njim. Na vso moã beÏi kozliãek in v skokih drvi za

njim divja zverina. In glej, ko kozliãek vidi, da je Ïe iz-
gubljen, se obrne proti Vilarju, hoteã iskati zavetja pri
njem, ki se sam ves trese od strahu, da ga ne bi zapazi-
le one krvoloãne Ïivali. Hoãe kozliãek leãi k njegovim
nogam, a on ga odriva proã, dasi mu je teÏko pri srcu,
ker ne more pomagati preganjancu. Ljub‰i mu je svoj
jaz, ljub‰a lastna varnost nego Ïivalca, torej jo suje z
nogo in odganja. Veselo je vzdihnil, ko se je probudil iz
teÏkih sanj.
Dopoldne je urejal svoje pisarske stvari, da pred od-
hodom v Tuzlo vse v redu odda Bierkopfu. Zaglobljen v
mehaniãno delo, je premi‰ljeval o vãeraj‰njem dogodku.
Volkovi gnetejo kozliãka, a on naj mu pomaga. Dvignil
bi se z njim v zrak, ker na zemlji ni pravice, toda zave-
zana so mu krila. Oni na otoku so mu jih zavezali, vse so
tako uredili, da se njegov glas ne more zasli‰ati iz pu-
‰ãave. Ako se Pero Mu‰iç sam ne izmaÏe, kako naj mu
pomore on! Kdo naj pogubi Atifa Sarajlijo, ki je zaupen
moÏ na otoku in v veliki milosti! Ko bi pa vendarle ka-
ludjer skrival oroÏje? Ta ãlovek je sicer po‰tenjak, a od-
loãen je, neustra‰ljiv in sposoben za vse podvige, ki so
naperjeni proti tujcem. Kaj bo z Danico?
V svojih mislih je toliko krenil od pisarskega dela, da
ga tisti hip veã ni mogel vr‰iti. OdloÏil je pero in vstal.
Razburjen je stopil po sobi. ·kripale so podnice pod nje-
390
govimi koraki, stene so se tresle. Kaj, ko bi jo za ãas od-

sotnosti njenega brata odvedel nekam, ãeprav preko
Save? Dal bi jo dobrim ljudem in preskrbel bi ji primer-
no opravilo. Toda temu bi se protivil ljudski glas, tak‰na
skrb za zapu‰ãeno deklico bi ga spravila v neroden po-
loÏaj. Kaj, ko bi jo spravil k Bajiçevim ali pa k Hrenovim,
tam bi bila varna pred vsako zalezljivostjo.
Stopil je k odprtemu oknu in pozorno je pogledal na
senãnato pot ob Oskovi. Kdo se ziblje in poskakuje po
zloÏnem klancu proti kolibam? Ves bel je in upehan ka-
kor oni kozliãek v sanjah. To je Vazko, ki se v potu svo-
jega obraza Ïuri nekam. Za pas si je zataknil fesiã in ãelo
si otira s stanom ohlapne srajce. Ko je bil deãek dospel
do hleva, je udaril naravnost proti uradni‰ki kolibi. Sre-
ãala sta se s pogledi, Vilarja je izpreletela misel, da hiti
deãek k njemu v vaÏnem poslu od osebe, o kateri je prav
kar premi‰ljeval.
»Vazko, i‰ãe‰ li mene?« mu je zaklical.
»Tebe, gospodine Franjo!« je zadihajoã se vaÏno od-
govoril oni.
»Le kar noter pridi!« ·el mu je po mostovÏu naspro-
ti, ga prijel za roko in vedel v svojo sobo. »Kak‰no novi-
co mi prina‰a‰?«
Vazko je posegel za srajco, izvlekel v podobi pisma
zloÏen list, ki je bil iztrgan iz ‰olskega zvezka, in ga po-
dal Vilarju. »Evo, pi‰e ti Jovica.«
391
»Jovica?« se je zaãudil Vilar, ki bi bil raj‰i prejel pismo

od koga drugega. »A kje je? Doma?«
»Danes zjutraj je pri‰el pogledat k sestri, napisal je list
in me poslal k tebi.«
Vilar je razgrnil list in se zazrl v precej dolgo procesijo
cirilskih ãrk. Paã je lahko ãital svojo iz slovnic nauãeno
rusko in srbsko cirilsko pisavo, a tuja mu je delala teÏ-
koãe, ker je nikdar ni dobil v roke. Zato je vpra‰al: »Ve‰
li, kaj stoji na listu?«
»Kako bi vedel? Ni pisano meni, ampak tebi,« je s
poudarkom odgovoril brhki Vazko; zazijal je po stano-
vanju, vrteã fesiã v roki.
»Îeli li Jovica odgovor?«
»Niã ni rekel. Naroãil mi je, naj oddam pismo, in je
‰el.«
»Kam?«
»Bog ve. NajbrÏ v planino. Odgovora bi mu ne vedel
kam nesti.« Obrisal si je z rokavom pot s ãela in ‰e neãe-
sa se je spomnil. »Tu doli v Oskovi ribari gospod Birkov
in ta me je vpra‰al, kam grem. ,Pozdrav nesem gospodi-
nu Franju od Danice Milo‰eviçeve,’ sem mu odgovoril.
Da si videl, kak‰en obraz je naredil, kakor bi bil vgriznil
v nezrelo lesniko.«
»Zakaj pa?«
»Prej, ko ‰e tebe ni bilo v tem kraju, je rad posedal v
na‰em hanu. Po dve uri je sedel, pil kavo in zijal na Da-
392
nico kakor gladen volk na kozo. Ko je nekoã Danica ‰la

v mlin, se je opotekal za njo, kakor metljava ovca na
pa‰nik.«
Vilar je prenesel svoj raz‰irjeni pogled od krevljaste
cirilice na Vazka, ki se je prestra‰il in umolknil. Zroã na
deãka, si je mislil: ,Jedva muje petnajst let, pa Ïe ve, za
ãem se peha svet. To dela kri in prirodna bistrost duha,
pa pravijo nekateri, da k temu navaja ãitanje romanov.’
— »Nu, nadaljuj, Vazko! Kaj se je zgodilo potem?« je
izpodbudil.
»Zli ãas je nesel jastreba k vodi, da si ujame ribico.
Namreã takrat je pri‰el v han Jovica. Povedal sem mu,
kam je ‰el Birkov. In sokol za njim. Prijel je jastreba za
vrat in ga vrgel v Oskovo. Ves premoãen je ‰el Birkov
domov. Gledal je kakor kuhan rak iz sklede. Zeblo ga je,
ker to se je zgodilo pred Veliko noãjo. Od takrat se pri
nas veã ne ustavi, ker ga jezi, da mu je Jovica potrl krem-
plje in peroti in si ni mogel omastiti kljuna. Ali ni prav
naredil Jovica?«
»Prav.«
»Ziniti in niã reãi, ne velja — nas je uãil Jovica. Ako ti,
gospodine Franjo, pogleda‰ za Danico, onda po‰ten ãlo-
vek zre izza brda — kakor bi posijalo solnce na cvetje.
Toda Birkov, zaptije, Atif Sarajlija, Gajer — jok — ne bo‰
pil, Mujo, ‰eãerli ‰erbeta!«
393
Vilar se je lahno namuzal. ,Za vraga — zrel deãek!’ je

pomislil. Potem ga je vpra‰al, kdaj je pri‰la Danica iz
ârne Gore, na kar je dobil pojasnilo, da je lansko jesen
‰el Jovica sam ponjo na Cetinje in jo privedel v Tuzlo k
Bajiçevim. Ker ji tam ni ugajalo, je pri‰la k bratu v Piliç.
»Nu — dobro, Vazko. Pozdravi mi Danico in doma
bodite prijazni z njo!« je rekel inÏenir ter poloÏil list na
mizo.
»âemo, bogme! In ti pridi v nedeljo k nam v Piliç.
Drljaãka ti speãe pi‰ko in kolaã.«
»Sedaj ne morem, ker se preselim v Tuzlo.«
Deãek je svetlo pogledal. »In ti ne pride‰ v han?« je
vpra‰al z obupnim in proseãim glasom.
Vilarju se je zasmilil. Smatral ga je za prijatelja, ki ve
za njegovo srãno zadevo. »Pridem, Vazko. Samo za ne-
kaj tednov grem v mesto, da zgradim nov most preko
Jale. Tudi za tvojega strica bom govoril —«
»O, prosi zanj, gospodine Franjo! On je nedolÏen ka-
kor punãica v oãesu. Dolgãas nam je po njem.« Deãku se
je zmraãilo lice.
»Ko bom v Tuzli dodelal in vse opravil, se povrnem
sem in vso zimo ostanem tukaj. Pridno bom hodil v han
in v Piliç pridem. Pa te dni pridem ‰e tudi v han.«
Ko je bil Vazko od‰el, je sedel Vilar k mizi, da preãita
list. Pa to ni bilo lahko. ârke so mu migljale pred oãmi;
imele so svoje posebne poteze, repke in zavijaãe, kakr‰-
394
nih ni na‰el v slovnici. Zaãel je razbirati kljuke in krev-

ljice od zadaj; najprej je pogledal na podpis, ki se mu je
precej razodel: — Jovica Milo‰eviç. Potem je pomislil
nekaj in zarobantil, ãemu mu kaludjer in pisal z latini-
co, ki mu prav tako gladko teãe kakor cirilica. ,Nu Srbin
je ‰ovinist, ki se obe‰a na te kaveljce, kakor vsak drug na
svoje. Prav ima. Slovenec bi v takem sluãaju bratu Slo-
vanu najbrÏ pisal nem‰ki, ker ‰olobarda je ves zaljubljen
v nem‰ãino celo tam, kjer tega ni potreba. Tako je pre-
peljal svojo jezico od kaludjera na Slovence in se pola-
goma potolaÏil. Priãel je zopet odgonetati zaãarano pis-
mo. Odkril je ogovor in pozdrav. S pomoãjo pismenk, ki
jih je spoznal v podpisu, ogovoru in pozdravu, je hitro
razlu‰ãil vso vsebino. V pismu ga je prosil Jovica, naj
gotovo pride popoldne, ko bo stalo solnce nad Zelebo-
jem, na stezo, ki drÏi nad Medvedjim Dolom v Kladanj
in v dolino ob Krivaji, na tisto stezo, kjer sta se se‰la zad-
njiã. Povedati mu mora nekaj vaÏnega, kar bo posveti-
lo v zadevo o najdenem in zaplenjenem oroÏju ter opro-
stilo Mu‰iça jeãe, ,ako Bog i sreça dade’.
Vilar je dolgo drÏal list v roki in strmel vanj. Ta nena-
vadni ãlovek s kolotoãnimi hajdu‰kimi oãmi — hajdu‰-
tvo je ‰ele zdaj spoznal v teh Ïivahnih oãeh, prej se mu
zdele melanholiãne — in z neugnanim sovra‰tvom do
tujcev, se mu je zazdel sumljiv. Gotovo je beÏal na pla-
nino zato, ker se boji oblasti zaradi skritega oroÏja. V
395
strahu pred kaznijo je beÏal morda na hajdu‰ki sesta-

nek. In zdaj ga vabi, da se prizna sam v krivdi in ga prosi
posredovanja, ki osvobodi starega Mu‰iça. Domislil se
je, da mu je Jovica ono popoldne na stezi nad Medved-
jim Dolom razodel, da je v njegovem taboru vse znano,
kar se godi v Vilarjevem. Kak‰en tabor je menil? Tabor
nezadovoljneÏev, sovraÏnih agitatorjev, zarotnikov, vo-
hunov, morda celo hajdu‰ki tabor? Sklenil je, da se od-
zove prejetemu vabilu. Ni sicer prijetno, posredovati v
stvari, ki se je obrnila na tak‰no koãljivo stran, no Jovi-
ca se mu je zdel vselej zanimiv, dasi nesreãen po‰tenjak,
vrhutega je Daniãin brat, zato se razgovoru z njim noãe
odtegniti. Postal je radoveden in radovednost bi ga bila
gnala v samo sredi‰ãe hajdu‰kega zbora.
396
26.
P o obedu se je potil v goro. Tih in zami‰ljen je ‰el

preko Medvedjega Dola, ne da bi besedo izprego-
voril z delavci, ki so pri njegovem pojavu dvignili glave,
navajeni njegovega prijaznega pozdrava. Ni se mu mu-
dilo, solnce je stalo na modrojasni vedrini ‰e daleã od
Zeleboja. V onem delu pragozda, ki so mu drvarji priza-
nesli, ker so ga spoznali za bolnega, je podu‰kal. Sedeã
na skalini ob neznatni stezici, je zvesto gledal gor in dol
med drevje, se li ne pojavi oni, kateri ga je bil pozval.
Ohlajen je nadaljeval pot. Srce mu je zabilo moãneje,
kadar se je ozrl krog sebe, se li ne odvali od kod iz gozd-
nega mraka nesreãneÏ, ki se mora skrivati pred oroÏniki.
Nad udrtino, kjer je oni dan z daljnogledom zasledoval
Atifa Sarajlijo, je dolgo stal. Pregledal je vso golavo: ra-
zen ‰umljanja vode v jarku nikjer glasu in nobenega
Ïivega bitja. Solnce je stalo nad Zelebojem, ko je zavil
krog skalnih gruã in zagledal tisto mraãno dolinico, kjer
je bil zadnjiã zaspal. In tam ga je ãakal Jovica. Sedel je na
tratini in poleg ‰umar, tisti Milan Nikoliç, ki ga je bil
Vilar Ïe dvakrat povr‰no videl v Milo‰eviçevi druÏbi.
MoÏa sta vstala, ko se jima je pribliÏal. Jovica je pobral
397
svojo drenovko, mu ‰el par korakov naproti ter mu sti-

snil roko v zahvalo, da se je pdzval njegovi pro‰nji.
·umar si je obesil karabino na ramo. Oster in presun-
ljiv smeh je zaigral v njegovih temnih oãeh. »Nu pobra-
time, zdravstvuj!« se je poslavljal z globoko doneãim
glasom pri Jovici. »Jaz grem preko Kravanje, da ustrelim
zajca za veãerjo. A pazi mi, Jovica, na roko, da bo zdra-
va, kadar prenehajo kokodakati jajca in zapojo petelini.
In zapomni si: beg je ukazal psu, pes repu, rep dlaki,
dlaka je vedno na tlaki.« Po teh zagonetnih besedah je
snel karabino in napravil z njo inÏenirju voja‰ko poãa-
‰ãenje, prenes‰i jo na levo stran na srce. Potem je po-
hitel po stezi, ki je drÏala navkreber proti prevalu. Vilar
je gledal za orja‰kim gozdnim ãuvajem, ãigar skrivnost-
ne besede je paã sli‰al, pa jih ni razumel. ·e le, ko mu je
oni izginil izpred oãi, je opazil, da Jovica veã ne nosi
roke na preramnici, ima jo pa ‰e obvezano.
»Kaj je s tem skrivnostnim ‰umarjem?« je vpra‰al. »V
katerem taboru se nahaja ta: v va‰em ali v tujem? Mor-
da sluÏi obema.«
»Po‰ten ãlovek je Milan Nikoliç,« je odgovoril Jovica.
»To je torej tisti, ki vam prina‰a novice iz tujega labo-
ra?«
»I vi‰je glave so na na‰i strani. Vedi, da so razmere
zdaj za na‰e ljudstvo tak‰ne —«
398
»Na‰a uprava ni idealna, a tako slaba ni, kakor sodi‰

ti.«
»NezmoÏna je, zato nastavlja pri nas nezmoÏne ljudi
iz va‰ih krajev. Vesela je, da se jih iznebi doma. ln ãe pri-
dobi na‰ega ãloveka, ãe dobi Bo‰njaka, ki ji hoãe oprav-
ljati i‰karijotsko delo, vzame i njega v svojo sluÏbo.«
Jovica se je spustil po strmem poboãju v jarek, Vilar
za njim. Debeli gramoz ni drÏal teÏke stopinje, tako da
sta bolj drãala nego ‰la. Iz kamenja, izpostavljenega ves
dan solnãni Ïari, je puhtela toplota in zvrha jima je soln-
ce pripekalo v tilnik. Vsa zapotena sta pridrsala v dno
jarka k potoku. Do sem ni segalo solnce; osveÏujoã hlad
ju je obvel. Jovica je postal, se naslonil na skalo in izpre-
govoril: »Gospodine Franjo, morda ve‰, kako se je vr‰ila
okupacija tuzlanskega okraja —«
»Vem,« mu je prestrigel besedo inÏenir, poãivajoã na
kamnu in otirajoã si pot s ãela. »Saj sem sam sluÏil v
diviziji generala Saparija.«
Jovica je debelo pogledal nanj. »Dobro. Ako si sluÏil,
ve‰. Ko je Sapari vdrugiã navalil na Tuzlo ter jo osvojil in
je plevljanski mufti s svojimi Arnavti beÏal proti Zvor-
niku, so se vsta‰i, ki so se bili iz tuzlanskega okraja pri-
druÏili muftiju, razkropili na vse ‰tiri vetrove. Mnogo jih
je beÏalo preko Konj-planine po stezi, na kateri sva prej
stala, v pokrajino ob Drinaãi, Krivaji in pod Romanjo-
planino. Tam je gospodovala Ïe va‰a vojska. Ker ji vsta‰i
399
niso hoteli oboroÏeni priti v pest, so spotoma pometali

oroÏje v hosto ali ga skrili v duplinah in jamah skalov-
ja. Hajdi za menoj, pokaÏem ti tak‰no skrivali‰ãe!«
Lezla sta nekaj ãasa kraj potoka navzdol med redkim,
a bohotnim zelenjem, priraslim iz peska in gline. Na le-
vo in desno so stale peãine, obrasle z mahom in ubor-
nim grmiãjem; na njih so se poznali vplivi prirodnih sil:
tu je deÏnica ali sneÏnica vrtala po njih in jih izmila ali
jih je pa raztrgal mraz; tam trohni in se drobi med zare-
zami in razpokami v prst kamenje, odkru‰iv‰e se od
skalnih gruã; in tu ‰iroko zija razpoãena skala, kakor bi
podzemeljski zmaj odpiral Ïrelo in vdihoval zrak; in vi-
soko gori mora leÏati na nekak‰nem obronku ali pomo-
lu majhna leha rodovitne zemlje, vsa prerasla z zeli‰ã-
jem, ki se od zdolaj zdi podobno pisanemu ‰opku, pri-
petemu k skali za okras. Doãim je Vilar vãasi pogledal v
razsekano poboãje, ugibajoã, koliko je kra‰kega znaãa-
ja v teh skalah, je Jovica bistro zrl v tla ter delal gaz med
‰irokimi, temno pegastimi listi pripotoãnih rastlin. Zdaj-
ci pa je postal.
»Evo, tu je hodila nedavno tega ãlove‰ka noga. Tu
pred nama se pozna v glini sled opanke,« je izpregovo-
ril, odgrniv‰i z drenovko zeli‰ãje. »Tu in tam je zlomlje-
no soãnato stebelce. O, tu je te dni hodil prokleti Atif
Sarajlija.«
400
Vilarju se je zaãelo daniti. In hitro je povzel: »Res je

hodil. Ve‰ li, tisto popoldne, ko si mi v teh samotah pra-
vil povest svojega bednega Ïivljenja, sem ga gori s ste-
ze opazoval, kako je lezel iz tega jarka. Pod pazduho je
nesel nekaj v papir ali v cunje zavitega.«
Jovica se je naglo obrnil in trpko je vzbruhnil: »Glej,
gospodine dragi, kako se vse to ujema!. Tega mi takrat
nisi povedal, da je nekaj nesel. Torej ba‰ tisti dan! Tur‰ki
pes je nesel oroÏje iz skrivali‰ãa, da ga podtakne meni in
Mu‰içu. Hajdiva dalje!«
InÏenir ni bil na jasnem, kako je to, da se nahaja tu
sredi gozdov oroÏno skladi‰ãe, ne da bi ljudje kradli
handÏarje in samopale. Jovica mu je razloÏil, da je oroÏ-
je skril najbrÏ neki Smajo Sarajlija, ki je beÏal z vsta‰i iz
Tuzle in je potem pred svojo smrtjo povedal zanj svoje-
mu bratu Atifu. »Dolgo sem pazil na Atifa, kam hodi po
handÏarje, ki jih prodaja tujcem,« je razkladal Milo‰e-
viç, »naposled sem ga spazil. Mimo mene, Atifa in ‰e
dveh drugih nihãe ne ve za to skladi‰ãe. In ko bi vedel,
vsak bi se ga ognil, ker se sedaj vsak boji oroÏja. Sicer so
tudi drugod tak‰na skrivali‰ãa; baje se je nahajalo zad-
nje dni septembra 1878. leta po gozdih toliko stran vrÏe-
nega oroÏja, kolikor gob. Dobri ljudje so pobrali in po-
skrili, kar je bilo porabnega, ker ãez sedem let vse prav
pride. Kar je bilo slabega, so prostovoljno odnesli v ko-
nak.«
401
Pri groblji nagomiljenega kamenja sta zapustila potok

ter se vzpela kvi‰ku med grmovjem in trnjem. Tu in tam
so bili po raztrganem poboãju vidni sledovi ãlove‰ke
hoje. Jovica je ‰el ravno, Vilar je lezel malone po vseh
‰tirih. Pri‰la sta na ozko, polici podobno tori‰ãe rodovit-
ne zemlje, ki je prej pokrivala kamenite stene in je mor-
da ‰e le pred dobrim desetletjem, razgaliv‰i skale, zdrk-
nila doli na tori‰ãe. Zarastlo jo je samo mlado rastlinje:
trnje, borovje, resje in ostra trava. Kdor je pogledal proti
vrhu razgaljene stene, je lahko spoznal, kje se je odtrga-
la ta gruda zemlje. ·e veã prsti in peska bi bilo pridrãa-
lo s peãine, da ni kru‰enja zadrÏaval mogoãen borovec,
ki se je, sam zase stojeã prav na robu skale, temno risal
na sinjem nebosklonu in straÏil pravilni razvoj v naravi
in pa ono podolgovato in nizko odprtino v skalo, pred
katero sta prispela Jovica in Vilar.
»Tu sva na cilju,« je rekel prvi, kaÏoã na odprtino, nad
katero so liki streha visele kamenene plasti. »Tu treba
luãi, drugaãe ne moreva v podzemlje.« Izza pasu je pri-
vlekel dve drobni sveãici in ju priÏgal; eno je sam nesel,
drugo je dal tovari‰u. Pri vhodu sta se morala skloniti,
tako nizka je bila jama. Stisnjen duh po zemlji jima je
udaril v nos. Votlina se je kmalu toliko zvi‰ala, da sta
stopala lahko vzravnana. Slabo sta brleli luãici v gluho
temo. Vilar je posvetil v steno in jo potipal — niã vlaÏ-
na; tudi tla so bila suha, kamenita: ‰pilja je bila kakor
402
nala‰ã ustvarjena za oroÏarno. Obotavljajoã se in pre-

iskujoã podzemlje, je nekoliko zaostal. Ko pa je zasli‰al
iz teme krepke kletve, kakr‰ne se ne spodobijo ãloveku,
ki zna na pamet katekizem in psaltir, je hitro stopil za
Jovico, ki je ves razburjen govoril: »Ako je njegov Allah
praviãen; mora ga pahniti v sedmo peklo. Moja skrb bo,
da ga pahne ãim prej. Bru‰enih handÏarjev mi je na raz-
polago, kolikor hoãem, a zanj bo zadosti eden. âakaj, ti
krviÏejni volk, oãi ti iztaknem, u‰esa ti populim, za tvoja
ãreva te povleãem preko Konj-planine!« Votlo je done-
la stra‰na groÏnja pod obokom podzemlja.
»Kaj pa je?« je prestra‰en vpra‰al inÏenir.
»Glej, tu je leÏalo vse polno handÏarjev, pu‰k, samo-
palov in streliva in tu je za peklo dozoreli pes vzel, kar
mi je podtaknil.« MoÏaka sta posvetila na tla, kjer so bile
v kotu jame ob steni razprostrte suhe, grobo obsekane
veje kot stelaÏe za oroÏje.
Vilar je posvetil po vseh vejah. »Na tvojih policah niti
pipca ni, kaj ‰e handÏar, samopal in tako dalje,« se je
po‰alil. Bolj nego ta zatohla luknja bi ga bila zanimala
hajdu‰ka ãeta s kolotoãnimi oãmi, viseãih brk, oboroÏe-
na od nog do glave.
»Vse je ukradel Atif Sarajlija,« je jeãal Jovica ter sve-
til po koteh. »Moral je paã domnevati, da sem ga zale-
zoval, ko je hodil sem po handÏarje, in da sem na‰el to
403
skrivali‰ãe. Glej, tu leÏe ‰e cunje, ki je z njimi ãistil oroÏ-

je, in ãrepinja z oljem —«
»Kako more ukrasti, kar ni pripadalo nikomur. Vzel je
zalogo, ki se je brez gospodarja valjala tukaj, ker bi ga bil
sicer prehitel kdo drugi,« je ravnodu‰no menil inÏenir,
pomikajoã se proti izhodu.
»Prenesel jo je. O, gotovo je zapazil, da tudi jaz vem
za njegovo oroÏarno, zato jo je prenesel. Zbal se je, da
bi kdo zaloge, iz katere je jemal oroÏje za niãemne na-
mene, ne pokazal zaptijam, zato jo je skril drugam. Ubil
te Bog, prokleti nevernik! Slaven si v ‰vabskem taboru,
a slava in propast gre ena za drugo. Kdor me je enkrat
prevaril, ne bo me drugi pot.«
Vilar si je oddahnil, ko sta stopila zopet pod vedro
nebo in je zagledal nebe‰ko luã. »Brate, povej mi, ãemu
si me povabil v to samoto?«
»Hotel sem ti pojasniti vso stvar, ki si ji bil vãeraj po-
poldne priãa. Da je oroÏje ‰e tukaj, bi bilo mogoãe ugo-
nobiti Atifa Sarajlijo. Lahko bi se dokazalo, da je oboje
oroÏje, ono, ki so ga zaptije zaplenili, in ono, ki se je na-
hajalo tukaj, enega izvira in kova. To bi ‰e ne bil velja-
ven dokaz za njegovo krivdo, toda ko bi ti hotel priãa-
ti, da si videl ono popoldne pogana, gredoãega iz tega
jarka —«
»PriseÏem, da sem ga videl, tudi kuhar v Medvedjem
Dolu ga je videl tisto popoldne priti od te strani. Pri-
404
seÏem, da je nesel zavitek, kjer so se lahko nahajali han-

dÏarji —«
»To bo zadosten dokaz —«
»Atif je zvita glava, vse bo utajil in ‰e nate bo zvalil, da
si imel ti tukaj oroÏno skladi‰ãe, on pa da te je nadzoro-
val in ãakal ugodne prilike, ko te lahko zagrabi in ova-
di.«
Jovica je molãal in premi‰ljeval, zroã Vilarju narav-
nost v obraz. Naposled je vpra‰al: »In ti bi verjel nje-
mu?«
»Ne, Jovica. Ti si odkrit ãlovek, vse verjamem, kar ho-
ãe‰. Samo s tvojo politiko se ne ujemam. Priãati pa ho-
ãem z lahko vestjo zate, kakor je moja dolÏnost.« Iskre-
ne so bile te besede, ker ob njih je mislil na Danico, ka-
teri bi bil rad ohranil za‰ãitnika. Prepriãan je bil, da je
Jovica skrben brat svoji sestri, dasi ne mara govoriti o
Ïenski. »In kaj namerava‰ sedaj?« je soãutno vpra‰al.
»Sedaj treba re‰iti Mu‰iça. Z oroÏniki ne maram iti,
zato pojdem sam po stranskih potih z brda na brdo pa
v Tuzlo. Jutri, ko se dan zazna, bom stal pred konakom.
Ne bojim se. Na hercegovskih boji‰ãih sem se navadil
gledati smrti v obraz, v Bosni se nisem bal razvratnih
ljudi, ne sodnikov in zaptij, ne psov — kakor ve‰ —« Jo-
vici se je pojavil v oãeh melanholiãen nasmeh, ki je re-
kel: Glejte, kako odloãna in neupogljiva je volja mojega
gospodarja, nasmeh, ki ga vãasi zdravni‰ki izvedenci
405
pred sodi‰ãem progla‰ajo za znak du‰ne nenormalnosti,

kadar poseÏe vi‰ja moã vmes ali pa posebne okolnosti
govore za osvoboditev obtoÏenca. »In sedaj se sodni-
kom zopet smelo zazrem v obraz,« je pristavil. »Potem
pa, kar Bog da in sreãa juna‰ka! Hajdiva!«
Ubrala sta povratno pot v jarek, potem po‰evno po
groblji razdrobljenega skalovja, prav tam, koder je ‰el
oni dan Atif Sarajlija s svojim plenom. Zasopljen se je
pletel in lovil inÏenir za svojim bodrim tovari‰em. Za-
mislil se je vanj. Okolnost, da se je odloãil k sodi‰ãu, mu
je ugajala. âital je Ïe veãkrat, kako teÏko je pri teh pre-
prostih sinovih narave, bivajoãih pred vrati orienta, pro-
dreti v globino njih misli in namer in da je dolgotrajna
zasuÏnjenost zasadila v njih du‰e opreznost in nezaup-
ljivost. No Jovica se ni kazal bojeãega in nezaupljivega.
Imel je svoje trdovratne nazore, plaval je v svojih pri-
ljubljenih idejah, s katerimi se je odkrito pona‰al. Vilar
je na‰el neko sorodnost med svojim in njegovim znaãa-
jem. Po obeh se je vila ãrta globokega vsmiljenja, ki ju je
spajala. Vedel je, da misli oni, gredoã preko planine, in-
tenzivno o tem, kako bi pomagal, ne sebi, ampak dru-
gim ljudem. Tudi on, Vilar, je nosil na svojih samotnih
potih tak‰ne nazore v glavi. Razloãek pa je bil ta, da Jo-
vica ni bil razsoden, doãakljiv ãlovek, da ga je gnala nje-
gova vroãa juÏna kri naprej in se je v svoji domi‰ljavosti
zana‰al na odpor z oroÏjem v roki. Jedro njegovih misli
406
je bil odpor na vsej ãrti proti vsiljenemu in kriviãnemu

redu. In to je bilo naravno, ker na Balkanu tekmujejo
narodi z oroÏjem, ne kakor na zapadu, z gospodarskimi
podvigi, s ‰tevilkami, ki znaãijo kapital; Vilar pa je sanja-
ril o tem, kako bi mirnim potom privedel svoje drvarje
in kolikor mogoãe tudi druge bosenske ljudi iz njih bed-
nega stanja do blagostanja, sicer ne do tak‰nega razvrat-
nega nadãlove‰kega Ïivljenja, kakr‰nega uÏivajo njegovi
znanci na otoku, paã pa do neke prijetne, tople udob-
nosti, v kateri bi se le malo ãutila peza robstva. Bal se je
za Milo‰eviça. Ta ãlovek, ki pozna narod in bi mu s svojo
nadarjenostjo lahko veã koristil nego sto tujcev, se po-
greza vedno niÏe v odpornost. Paã se mu posreãi, pre-
priãati sodnike, da pravi krivec je Atif Sarajlija, toda svo-
jih misli ne bo znal kontrolirati, pri zagovoru jih na dla-
ni poda sodnikom, ki bodo smatrali njegovo prepriãanje
za nevarno novoustanovljenemu redu in ga zato lahko
do popolne pomiritve deÏele pridrÏe v zaporu.
Ko sta pri‰la na zloÏno stezico, sta zopet izpregovori-
la. Jovica je vpra‰al: »Ali nisi ozlovoljen, da te pokliãe-
jo zaradi mene k sodi‰ãu?«
»Ako povem resnico, kaj mi morejo?«
»Mene smatrajo za agitatorja in oãitali ti bodo, da ob-
ãuje‰ s tak‰nim ãlovekom. ·e nevarnej‰e bo obãevanje
z menoj, kadar postanem poleg agitatorja ‰e ma‰ãeva-
lec. Ako Ïene Atif Sarajlija svoje ma‰ãevanje do skraj-
407
nosti, se tudi jaz lahko posvetim z osveto. Ko opravim

svojo stvar pri sodi‰ãu, ga poi‰ãem v planini. Zagrabim
ga za vrat, ko pojde za svojim niãemnim poslom, zalo-
tim in zadavim ga, kleãeãega v travi in klanjajoãega se
ob zarji proti Meki. Mera njegovih zloãinov je polna.«
Vilar je odmajal z glavo rekoã: »Ni lahko meriti Ïive-
mu volku rep in mu ‰teti zobe.«
»Pravijo sicer: Ako se hoãe‰ osvetiti Turãinu, prosi
Boga, da ga najde‰ pijanega. A jaz mu treznemu upih-
nem luã Ïivljenja in ko bi imel sto handÏarjev za pa-
som.«
»Ne ubijaj, prijatelj! TeÏko je ãloveku do smrti, ãe si
zloãin na ramo naprti. Premisli dobro, na kak‰no pot bi
za‰el —«
»Kdor dolgo misli, malo dela.«
»Poslu‰aj me, ki ti Ïelim dobro.«
»Slabo je zanj, ki vsakega poslu‰a.«
»·e slab‰e je za tistega, ki ne poslu‰a nikogar. Pomisli,
da nisi sam na svetu. Sestro ima‰ —«
Jovica je postal, se obrnil in tako presunljivo je po-
gledal na Vilarja, da ta prvi hip ni vedel, ali mu oni oãi-
ta njegovo naklonjenost Danici ali ga hoãe samo opom-
niti, da ni vredno govoriti o Ïenski. »Res — Danico
imam rad,« je rekel. »Ona je povsem nedolÏna. Mnogo
je nedolÏnih ljudi, ki trpe po krivem in se ne morejo bra-
niti. Glej, za zatirane ljudi bi plakal, plakal bi za Mu‰iça,
408
ko bi bilo kaj solz v mojih oãeh. Ko se vrne, naj ti pove,

koliko je on prestal v svojem bednem Ïivlienju. Plakal bi
za sestro, ko bi solze ganile trde ljudi. Treba nam zopet
prijeti za pu‰ko in handÏar. Ne potraja dolgo in zopet se
bodo glasile bojne pesmi po hercegovskih gorah. Stojan
Kovaãeviç Ïe zbira vsta‰ke ãete, da naredi konec na‰i
sramoti.«
»Stojan Kovaãeviç ne bo mogel odoleti premoãi, in ko
bi ‰li z njim vsi moÏje, kar jih je od Drine do morja,« je
hitro in s poudarkom povzel inÏenir, videã, da je oni za-
‰el v svoj deklamatorski in agitatorski ton.
»Ako ne poginemo v boju, zadu‰imo se v suÏnjosti.
âe se utopim v morju ali v potoku, oboje je enako.«
»In kaj naj poãne tvoja sestra sama na svetu?« je
oprezno vpra‰al Vilar z glasom, ki se je tresel.
Jovica ni izgre‰il njegove razburjenosti. Z izku‰ajoãim
pogledom mu je zrl v obraz rekoã: »Najde se dober ãlo-
vek, ki poskrbi zanjo, ki jo bo branil Bierkopfa, Atifa in
podobnih neãistnikov. Sicer pa — kar ji je usojeno.«
Te besede so Vilarja nekoliko zme‰ale; ni vedel, kako
naj si jih razloÏi: ali smatra njega za tistega dobrega ãlo-
veka, ki poskrbi za Danico, ali ga ‰teje k neãistnikom? V
poslednjem njegovem stavku je videl kos brezsrãnega
iztoãnega fatalizma. »Torej ti misli‰, da je Ïenski usoje-
no?« je vpra‰al.
409
»Îenski je usojeno, mo‰ki si dela svojo usodo sam,«

je odgovoril Milo‰eviç ter mahnil s palico po grmovju.
»Hajdiva, gospodine Franjo! Dolga je moja pot in mudi
se mi, da ãim prej razbremenim Mu‰iça, zbri‰em z njega
sum in ga kot najbolj‰ega Daniãinega za‰ãitnika po‰-
ljem v Piliç nazaj.«
Molãe sta ‰la navzdol. Pri neki drãi se je Jovica zopet
ustavil. »Tu opravim svojo veãerjo, potem gre moja pot
v stran preko hoste.«
Vilar je mislil, da privleãe tovari‰ izza pasa kos kruha
in sira, sede in poveãerja, toda kaludjer se je okrenil k
trnju, ki je ob stezi preprezalo grmovje in je bilo polno
zrelih ostroÏnic. Zaãel je trgati ãrne jagode in jesti.
»Slabo, hajdu‰ko veãerjo ima‰, brate,« je rekel inÏe-
nir.
»Ni ba‰ najbolja,« je ravnodu‰no odgovoril. Hipoma
se je prevrnila njegova misel k veliki Ïaloigri naroda in
iz »Gorskega venca« je zadeklamiral: »O prokleta ko-
sovska veãerja —«
Gledal ga je Vilar, kako je obiral in zobal jagode. Za-
mislil se je vanj. Ta ãlovek je bil toliko preprost in primi-
tiven, kar se tiãe telesnih potreb‰ãin, kolikor je bil vzvi-
‰en, kar se tiãe znaãajnosti. Ni ga ‰e oblizala ona kultu-
ra, ki nas je tako globoko pogreznila v bojeãnost in hlap-
ãevstvo, pijanost ni skrhala njegove jeklene volje, po-
Ïre‰nost ga ni potopila v brezznaãajnost. Visoko je dvi-
410
gal glavo iz tope druhali. »Bujna glava si, Jovica, obãu-

dujem te. Veliko je tvoje sovra‰tvo, pa tudi krivda tvo-
jih preganjalcev je velika. Jokal bi se zate, ko bi solze kaj
koristile.«
»V kakr‰nem kolu se nahajam, tako moram tudi igra-
ti.«
Zopet sta molãala. Vilar je pogledal na uro. Ker je bilo
Ïe pozno in skrajnji ãas, da pohiti pri belem dnevu v do-
lino, se je poslovil. »Jovica, da se Ïiva in zdrava zopet
vidiva!« je mehko rekel za slovo.
Kaludjer se je obrnil in mu podal roko. »Bog ve, kaj je
za koga. On ne plaãuje vsako soboto, toda pride dan, ko
nagradi tvoje po‰tenje. Sreãa naj hodi s teboj, gospodi-
ne Franjo!« Skloniv‰i se zopet k grmovju, je zagonetno
pristavil: »·koda je umreti in muãno je Ïiveti. Toda vsa-
ke muke je kdaj konec, sramote pa nikdar.«
Vilar je pohitel v dolino.
411
27.
· tiri dni pozneje je ‰el po kosilu zopet v han. Svoje

stvari je Ïe uredil in oddal Bierkopfu. Ni vedel, kaj
narediti s poslednjim popoldnevom pred odhodom v
Tuzlo, zato je ‰el v han. Tako je namreã sam v sebi upra-
viãeval svojo pot, ker se je ‰e vedno bal, priznati si vso
resnico. Gredoã ob Oskovi, je kraj poti videl v travi ne-
kaj lepih zrelih jabolk. Ob robu go‰ãave je stala jablana,
ki se je ‰ibila pod rdeãerumenim sadom. Drevo ni bilo
cepljeno, no sad njegov se je zdel Ïlahten. Pobral je ja-
bolko, ga razkrojil in pokusil. Krhelj je bil kiselkast, sko-
raj vkup je vlekel ustnici, toda za Ïejo in osnaÏenje ust
je bil dober. Pomlajen bi imel izboren okus. ·e en sad je
pobral in ga vtaknil v Ïep.
Danes je bil prav Ïidane volje. Na neprijetnosti, ki so
zadele Mu‰iça in Jovico, je Ïe pozabil, sitnega pisarske-
ga posla se je za ‰est tednov tudi Ïe iznebil, sedaj bo v
Tuzli pokazal svoje stavbno znanje. Misli o tem so ga
spravile v veselo razpoloÏenje. Zarana si je na vse zgo-
daj pel, seveda ko je bil gozdar Ïe od‰el iz kolibe; do-
poldne ga je sãegetalo toliko ãasa v goltanec, da je zaãel
naposled na ves glas deklamirati »Krst pri Savici«. Tudi
412
popoldne ga in zapustila dobrovoljnost. Stopiv‰ega pod

pristre‰je hana, kjer je ‰ivala Danica in je Vazko drobil
suhe veje, ga je tako zalomila pre‰erna radost, da bi bil
po naãinu dobrovoljnih slovenskih mamic najraj‰i pri-
jel Danico za nosek in jo vpra‰al: »Ali je Pero Ïe doma?«
Pa tega ni storil, ker je na prvi pogled zapazil, da kraljuje
pri obeh osebicah globoka resnost. Deklica je vzela s
stolãka, ki je stal pred njo, klobãiãe raznobarvnih niti ter
jih poloÏila v svoje naroãje. To je smatral za znamenje,
da je stolãek pripravljen zanj. Prenesel ga je na mesto, ki
se je nahajalo sredi med ognji‰ãem, improviziranim na
tleh, in med Danico. Sedel je. Nemudoma je pritekel
Vazko, razgrnil pepel, naloÏil gorivo in zaãel pihati v
Ïivo oglje.
»Ali sta prodala danes Ïe dosti kave?« je vpra‰al Vilar,
obrnjen k deklici.
Pogledala je nanj z vso tisto melanholijo, ki jo je bil
vãasi videl v oãeh njenega brata. Zdela se mu je bolj za-
upna in manj pla‰ljiva nego drugikrat. Zanjo je odgovo-
ril Vazko: »Prodala sva nekaj.«
»Komu?«
»Bili so tu zaptije —«
»Zaptije?« je ponovil Vilar. »Kaj so iskali?« „
Deãek je skomizgnil z ramo, ãe‰: Kdo ve? âez hip je
rekel: »In Drljaãka je bila tukaj. V mlin je pri‰la po moko
in je posedela.«
413
Zaplapolal je slab ogenj in zapihal tenak in prozoren

dim iz sebe. Vilar je odmaknil svoj stolãek za dve pedi
dalje od ognja. Pomislil je o rev‰ãmi teh dveh osebic in
o bosenski bedi sploh. Vse tukaj lenari, pa ljudje tega
niso sami krivi, ampak tisti, ki so jim vladali in jim vla-
dajo. Njih dolÏnost bi bila, da skrbe za poduk, za ‰ole,
kar privede po dolgi poti do delavnosti in blagostanja.
Danici ni oãital lenobe, saj jo je na‰el vselej pri delu, a
Vazko naj bi hodil v ‰olo, ãeprav v primitivno Milo‰e-
viçevo; bolj‰a je bila nego niã in veã bi mu koristila nego
ta borna prodaja kave.
Ogenj se je vedno bolj razlizaval ter puhal, in Vilar se
mu je iznova umaknil za toliko, da je sedel Ïe ramo ob
rami poleg Danice. »Kaj je s Perom? Ali ‰e ni pri‰el?« jo
je neÏno vpra‰al.
»Ne,« je odgovorila tiho in se sklonila k ‰ivanju.
»Pero kmalu pride, za to sem ti porok. Jutri pojdem v
Tuzlo in onda — kar Bog da. Za tvojega brata hoãem
priãati tako, da zaradi tistega oroÏja ne ostane nikak‰-
nega suma veã na njem. Ako se s kak‰no nepremi‰ljeno
besedo sam ne zaplete kakorsibodi v mreÏo, onda ga
morajo v kratkem izpustiti. Resnica je, da je sedaj toli-
ko zakonov v Bosni, stari tur‰ki so in novi avstrijski, da
preko njih pravice niti videti ne moremo, a ‰e je pravi-
ca na svetu, le to je, da spi vãasi. A jaz jo hoãem probu-
diti, kakor sem jo potresel gori v Konj-planini — bog-
414
me!« Pri poslednji besedi je, zadovoljen s svojim delo-

vanjem in svojo zgovornostjo, pritrknil z glavo. Pri‰el je
bil itak Ïe z dobrovoljnostjo v srcu sem, vrhutega pa ga
je sedaj ‰e bliÏina krasne deklice tako prevzela, da so mu
proti njegovi navadi v obilni meri tekle besede. Tak‰no
blebetanje ugaja vsaki Ïenski in tudi mlade neizku‰ene
Srbkinje se je prijelo. Zahvalila ga. je z jasnim, dolgim in
presunljivim pogledom, ki je zelo pogrel Vilarja. »·e Ïe
prijemlje, se Ïe udomaãuje,« je banalno mislil. ,Ljubi me
kakor oãi v glavi.’ In razveselil se je tega odkritja, ki ima
zmoÏnost stopnjevanja in se pri eni zaljubljeni dvojici
lahko tisoãkrat ponavlja. V tak‰nih nedolÏnih odkritjih
se vr‰i ves proces takozvane ljubezenske sreãe.
Vazko je prinesel kavo in inÏenir je izvrnil prvo sko-
delico. Segel je v Ïep po duhanu. Tedaj je otipal jabolko.
»Spotoma sem pobral ta lepi sad, glej, Danica! Kako je
sveÏ, nikjer naãet!« Vrtel je jabolko med prsti. »Zate sem
pobral. Hoãe‰ li?« Govoril je deloma neresnico, zakaj
namenoma za deklico ni vtaknil jabolka v Ïep. Toda ona
mu je vse verjela. Verjela je v njegovo dobro srce, sma-
trala ga je za vsegamogoãnega ãloveka, ki bo opral in
re‰il Mu‰iça in Jovico, verjela, da tiãi v izroãitvi tega ja-
bolka poseben pomen. V vroãem navalu krvi je vsa pre-
seneãena segla po sadu in z dvema prstoma prijela zanj.
No Vilar ni hotel precej izpustiti. S svojim kazalcem je
pritisnil njen palec k jabolku. Tako sta nekaj hipov drÏa-
415
la za nevarni sad, ki ga je bil Bog prepovedal prvima

zemljanoma v raju. In zroã v njegov od strasti izpremen-
jeni obraz, si je deklica mislila: ,Ljubi me kakor svoje oãi
v glavi.’ Pri‰el je i njej ãas odkritja in spoznanja. Dobiv‰i
jabolko v svojo oblast, si ga je poloÏila v nedrja in glo-
boko je nanje povesila glavo.
Umni Vazko je vse videl, kaj se godi. Vedel je, ãesar ni
vedel Vilar, namreã da pomeni to nekaj posebnega, ako
poda mladeniã deklici jabolko. Kakor Daniãino tako je
Vazkovo otoÏnost pregnal gospodin Franjo s prijaznost-
jo in prikupljivostjo. In hitro se je deãek vÏivel v vlogo
zvodnika. »Oj, gospodine Franjo, ve‰ li, kaj se je zgodi-
lo v Piliçu?« je Ïivahno vpra‰al, ko je natakal kavo v fin-
djan, ki mu ga je oni podstavil pod bakreni lonãek.
InÏenirju je od pravkar odigranega ljubezenskega du-
eta toliko zastala sapa, da ni odgovoril na vpra‰anje, paã
pa je ‰inil z glavo kvi‰ku in debelo se je zazrl v deãka,
siloma skrivajoã valovanje krvi.
Vazko je tolmaãil njegovo ponarejeno strmenje za
radovednost, zato je pohitel: »Glej, gospodine Franjo,
Luka Brnjavãiç je ugrabil Luco in jo odvedel na svoj dom
v Moranãane. Drljaãka je pravila. Eto, gospodine Fran-
jo!« Iznebiv‰i se vaÏne novice, je cmaknil z ustnicama in
potresel glavo.
416
Vilar bi bil rad zvedel, kako se je vr‰ila ugrabitev Luce

Drljaãke. »Kaj je pravila Drljaãka?« je hitro vpra‰al, me-
‰aje kavo.
»Eto, Luka je ugrabil Luco in jo privedel boso in go-
loglavo v Moranãane. V nedeljo sta tukaj ‰e kolo igrala
in tisti veãer jo je vzel in vso noã sta hodila na njegov
dom. Venãati se hoãe z njo. Toda mati Drljaãka ni za-
dovoljna s tem, ker drug Ïenin iz Ljubaãe bi rad dobil
Luco. Tudi je ta Ïenin potro‰il Ïe dvajset dukatov za raz-
liãne darove, ki jih je kupil dekletu. Pa mladi Brnjavãiç
in njegov oãe nikakor noãeta pustiti Luce iz hi‰e, raj‰i
sama po‰ljeta Drljaãki kravo. Zdaj se pogajajo zanjo.«
»Ali za kravo?« je vpra‰al Vilar, gladeã si bradico, zvi-
soka in s tak‰no ljubeznivo nasme‰ljivostjo, da je probu-
dil Danico iz njenih sladkih sanj: v burnem in tihem
smehu se je tresla njena glava nad ‰ivanjem.
»Jok — za Luco se pogajajo,« je malo glasneje pouda-
ril Vazko, razÏaljen, ker ga noãejo razumeti.
»Poãakaj, Vazko, zadnjiã pri kolu si malo drugaãe
pravil. Rekel si, da stari Brnjavãiç brez dveh volov ne
mara Luce v hi‰o, danes pa pravi‰, da ponuja za Luco
kravo. Kaj je torej prav? Rad bi vedel, ali moram kupiti,
preden se oÏenim, vola in kravo in par koz, ali dobim
tak‰ne Ïivali z nevesto v hi‰o.«
Vazko se je pokazal nekoliko zme‰anega v svojem
zvodni‰kem poslu. âez hip je odgovoril: »Tebi ni treba
417
kupovati Ïivine, ti ima‰ polno omaro Ïoltih dukatov.

Tako je, kakor pravim danes. Vãasi ima ãlovek istino v
glavi, a nehote pride na jezik narobe. Lahko se je pa stari
Brnjavãiç Ïe tudi premislil.«
»No — kako so se pogodili naposled za Luco?«
»·li so k fratru v Tuzlo —«
»Kaj so katoliki?«
»Brnjavãiçi in Drljaãe so katoliki. ·li so k fratru v Tuz-
lo, pa ta je rekel, da stvari on ne more razsoditi, a pisal
bo svojemu metropolitu v Sarajevo, in dokler ne pride
odgovor, naj poãakajo. Toda Brnjavãiça s tem nista bila
zadovoljna in sta ‰la k fratru v Moranãane. Dva dneva
sta Ïe pretekla, pa niã odgovora ‰e ni pri‰lo od Luke. Go-
tovo ni fratra doma.« Dalje je deãek pravil, da bo pilav,
kako prijetno je na pilavu, da dva dni pijejo vino in ‰e-
ãerli-‰erbet, igrajo na tambure in gusle, pritrkavajo na
boben, prepevajo, brijejo norce in igrajo kolo, da pojde
vse na konjih v Moranãane v cerkev, Ïenske okra‰ene s
stotinami dukatov, na ãelu vojvoda s praporom, ob stra-
ni pa bo skakal na‰emljeni ãajo, vikajoã: Ma‰ala! Ma-
‰ala!
Vilar ni do piãice verjel, kar je sli‰al, zlasti glede du-
katov je dvomil. Vedel je, da rabi Bo‰njak v svojem pest-
rem pripovedovanju pretirana ‰tevila; iz narodne pesmi
ãrpa svoje mi‰ljenje kakor verni kristjan iz evangelijev;
narodna pesem pa je prisodila dosti pretiranosti pestre-
418
mu Ïivljenju davnih ãasov. Iz deãkovega oÏivljenega pri-

povedovanja je sklepal, da mu hoãe radi Danice name-
noma naslikati sladkosti in radosti svatovanja, da bi ga
ãim prej ujel v mreÏo svojega premetenega zvodni‰tva.
Vazko je s svojim vedenjem kazal prepriãanje, da je
popolnoma dosegel svoj namen. Po vsem licu se mu je
razlil izraz veselja, ker v duhu se je Ïe videl med ,kiçe-
nimi svatovi’, kjer se smeje razposajenemu norcu. Tudi
Danica je vsa oÏivela: dvignila je glavo ter poloÏila des-
nico na jabolko v nedrjih; liki zarja so zasijale njene oãi,
smejali sta se njeni rdeãi ustnici, kakor da so pravkar
okusili iz ãa‰e ‰eãerli/‰erbeta.
»Kje si doma, gospodine Franjo?« je vpra‰al deãek.
Rad bi bil zvedel, odkod pride tak‰na sreãa njegovi pri-
jateljici.
»Onkraj Save pod visokimi planinami,« je suho od-
govoril inÏenir, hoteã opozoriti deãka, da ãloveku, ki je
onkraj Save doma, ni tako lahko napraviti svatovanja s
hercegovsko deklico. A neka radost je polnila njegovo
du‰o. ,Rad vaju imam oba,’ si je mislil, ,ker veã zabave
imam z vama nego s celim krdelom puste in o‰abne tuz-
lanske druÏbe. Naj se valja ona druÏba v obilnosti, raz-
ko‰ju in pre‰estnosti, jaz ne silim vanjo: moje misli os-
tanejo tukaj pri tej krasni in nedolÏni deklici. Bog ve,
morda se kdaj uresniãijo Vazkove sanje. Vse je mogoãe
na svetu! Ma‰ala! Ma‰ala!’
419
In tuzlanska druÏba je bila Ïe na pohodu. Vazko je

ãepel na tleh ter spiral in otiral findjane in Ïliãice, no
zdajci je ‰inil kvi‰ku, kakor bi ga bil piãil gad, ter pazno
vlekel na uho. »Sli‰i‰, gospodine Franjo!« je viknil. »Vo-
zovi drdrajo po poti in konjska kopita peketajo.« Tudi
deklica se je vznemirila. Vilar je nastavil uho, toda niãe-
sar ni sli‰al. Deãek je stekel na pot, postal hip, potem se
je vrnil. »Dva voza gospode se pelje in za njima jaha
druga gospoda,« je rekel ter hitel prilagati draãja na
ogenj. âez dve minuti sta se pred hanom ustavila dva
preprosta voziãa, zapreÏena z majhnimi bosenskimi ko-
njiãi. Na prvem vozu je Vilar zagledal voja‰kega avditor-
ja majorja Lisinskega, z mastjo zalitega, rdeãeliãnega
gospoda, in naãelnika pl. Pesterja, na drugem je sedela
Bajiçeva mati in poleg nje stotnik Hvalibogovski. Zadi
so se ustavili Bajiç in njegova soproga, Katica ter ãastni-
ki pl. Merks, Buzduga in Mik; vsi ti so bili na konjih.
»O, ga Ïe imamo, ki ga i‰ãemo,« je zavpil avditor Li-
sinski ter Ïe z voza mahal Vilarju v pozdrav. InÏenir je
pozdravljajoã dvignil ãepico in tekel pomagat Bajiçevi
materi z voza.
»Glejte me, gospod inÏenir, ker sami noãete k nam,
pridem pa jaz k vam. âe gora noãe k proroku, mora pa
prorok k gori. Nisem se bala dolge poti —« je izpregovo-
rila stara dama, Ïivahno udarila v podstavljeno Vilarje-
420
vo desnico in jo iskreno potresla. Pritisnil je poljub na

njeno velo roko.
»Me zelo veseli, milostiva, zelo veseli —« je zatrjeval
Vilar, ves preseneãen po tolikem in tako nenadnem po-
setu.
»Kaj ne, koliko nas je,« je rekel Hvalibogovski ter
molel ãez starkini koleni desnico inÏenirju. Ta se je pri-
klonil, potem je zavihtel s ãepico in kliknil na vseznanje:
»Dobro do‰li, gospoda! Srãno pozdravljeni pod Konj-
planino!« Odzvali so se mu prijazni pozdravi od vseh
strani.
»Gospoda!« je kliknil Lisinski, ‰e stojeã na vozu. »Tu
je prvi akt mojega delovanja. Stopimo na vulkanska tla
zloglasne Konj-planine!«
,Aha — preiskava zaradi oroÏja!’ je pomislil Vilar.
»Ali smo Ïe na planini?« je vpra‰ala stara gospa, ki je,
opiraje se ob inÏenirjevo ramo in podprta z njegovo
roko, lezla z voza.
»Pod planino ste Ïe, milostiva. Do drvarske kolonije
imamo dobre pol ure voÏnje. Pe‰ je urica. Gotovo vas je
utrudila voÏnja —«
»Vsa sem razbita in raztresena.«
»I jaz sem ves iztrkan in otrpel, psiakrev!« je toÏil
Hvalibogovski, ki se je skobalil na drugi strani z voza.
»Daleã je do va‰e pu‰ãave. Torej ‰e ni konãana voÏnja?«
421
»Dovolita, da pozdravim i ostalo gospodo,« je popro-

sil inÏenir. Hitel je k naãelniku in Lisinskemu, ki sta za-
bavljala, da sta vsa zlomljena in izmozgana. Potem je
tekel k jahalcem in se poklonil vsem po vrsti. ,Kakor glu-
maã na odru ali tisti na‰emljeni ãajo moram skakati od
enega do drugega’ — mu je ‰inilo v glavo, preden je izre-
kel pomasljene besede: »Jako ste me razveselili, gospo-
da!«
»Oh, kako sem trudna!« mu je rekla gospa Ljubica s
sladkim vzdihom, kakor bi ga prosila, naj ji dovoli, da
poãije v njegovem naroãju. Kako krasna se je kazala v
svoji utrujenosti! Lahne temne proge, leÏeãe pod njeni-
mi oãmi in prehajajoãe pri notranjih oãesnih kotih v vi‰-
njevkasto, so povi‰evale njeno lepoto. Neka tajna skrb
je mraãila njen izraziti pogled. Vilar se je odvrnil, ko se
je ta pogled uprl v ono smer, kjer je poleg prvega voza
stal pl. Pester.
»Zdravstvujte, gospod inÏenir!« je zaklicala Katica, ki
je sedela ‰e na konju; Ïelela je, da si jo ogleda Vilar, ker
veãkrat je Ïe sli‰ala pohvalo in prepriãana je bila, da
uãinkujejo njene telesne forme ba‰ na konju zmagoval-
no. Vilar je skoãil k njej, stisniv‰i mimogrede Bajiçevo
desnico.
»Ali nisem izpolnila obljube, da vas posetim pod
Konj-planino? Glejte, da znam biti moÏ-beseda. Kar sem
422
kdaj obljubila, vse sem ‰e izvr‰ila.« Zavrnila je konja v

stran, mamljivo zroã na inÏenirja.
»Prekrasno, preljubeznivo! Me neskonãno veseli!« je
kliknil, pri ãemer bi se bil malone vgriznil v jezik. Po-
zdravil je vse tri ãastnike, ki so bili Ïe privezali svoje
konje k drevju.
»Gospica Katica je izborna jahalka, Amazonka,« se je
oglasil pl. Merks, ki je z desnico prijel Katiãinega konja
za uzdo, levico pa ji je podal, na kar je lahno skoãila na
tla.
»Gospica, vi ste vsa razgreta. Pot je dolga in vroãina
neznosna. Ali bi ne ugajal kak‰en jopiã, da se ne prehla-
dite!« je svetoval Buzduga. ·ejk je iztegnjenega jezika
legel poleg svojega gospodarja na pot ter meÏikajoã ki-
mal z glavo.
»Lepa hvala, ni treba, nisem preveã vroãa in prav niã
trudna,« je odvrnila Katica, popravljajoã si kostanjeve
lase, ki so podobni svitkom razãesane volne frleli izpod
jahalskega klobuka. Prijela je za pahljaão, viseão ob bo-
ku, ter si pahljala hlad v razÏarjeno lice. Kazalo se je, da
se zanima samo za inÏenirja, le vanj je upirala poglede,
pokazalo pa se je tudi, da se ji Vilar namenoma umika.
Po kratkih pozdravnih besedah, naslovljenih na poroã-
nika Mika, je stopil k Bajiçu, ki je stal s starej‰o gospo-
do pri vozeh. Tedaj je tudi Katica s ãastniki ‰la za njim.
Mika je poskrbelo, kaj bodo jedli in pili v tej pu‰ãavi.
423
»Skozi steklo bo‰ lizal med, e-e,« je v sladkotnem

smehu rekel pl. Merks.
»·e tega ne dobi. âakajte, gospod poroãnik, danes bo-
ste stradali, izvzem‰i sluãaj, da si sami nalovite postrvi
in si jih napravite,« je zaÏgolela Katica ter stopila na Mi-
kovo stran, videã, da se je ogiblje Vilar.
»DrÏal se bom tu-le gospoda inÏenirja in ni vraga, da
bi ne izhajal dobro. On ima v zalogi ÏiveÏa za dve bate-
riji. Kaj ni res, gospod vojni tovari‰?«
»Za ÏiveÏ ni treba skrbeti, le z leÏi‰ãem bo slaba,« je
rekel Vilar in lahno zaka‰ljal. Îelel si je daleã proã od te
puhle druÏbe. »Z ÏiveÏem lahko postreÏeva z gospodom
Bierkopfom, kateremu sem oddal precej‰njo zalogo. Od
danes naprej gospodari zopet gozdar. Strada in glada ne
bo pod Konj-planino.«
»Na zalogo se naroãim jaz. Îivio âumurpa‰a! Jaz sem
preskrbljen, a vi glejte!« je rekel Mik in pokrilil s prsti
Katici pred nosom, za kar je dobil s pahljaão po roki.
»Da ne pozabim, gospod inÏenir, general mi je na-
roãil, naj vas opozorim na jalski most. Gradivo je nape-
ljano,« je skozi nos izpustil pl. Merks.
»Vi morate precej jutri z nami!« je z izredno ljubezni-
vo mimiko ukazala Katica. »General hoãe imeti svoj
most in vi morate nanj z dletom vrezati njegovo ime in
letnico zgradbe.«
424
InÏenirja ta ukaz ni omamil; izrazil je na licu skrajnjo

vdanost, toda nala‰ã ni hotel Ïe jutri v Tuzlo, ãeprav je
bil Ïe vse tako uredil, da odpotuje jutri. »Pojutr‰njem se
odpeljem,« je rekel ter se izgovoril s posli, ki jih mora
opraviti ‰e jutri. Raj‰i se popelje pojutr‰njem sam, itak
se zadosti naje teh pustih in praznih ljudi, s katerimi se
mora ukvarjati danes in jutri.
»Prosil vas bom, gospod inÏenir, da greste jutri do-
poldne z menoj na Konj-planino in mi pokaÏete tisto
jamo, kjer se je nahajalo skrivali‰ãe oroÏja. Jaz sem nam-
reã uradno tukaj in vi, gospod inÏenir, ste takorekoã
vaÏna oseba, oziroma priãa v mojih protokolih,« je go-
voril avditor Lisinski, obrnjen k Vilarju in priljudno se
klanjajoã.
»Dobro, dobro,« je odgovoril inÏenir ter se priklonil.
Danico je zanimalo, kdo je pri‰el. Nekaj neprijetnega
ji je leglo na du‰o, ko je v druÏbi spoznala Katico. Dok-
ler so gostje stali pred hanom, je veãkrat dvignila glavo
in skrivaj pogledala nanje, posebno ni mogla odoleti
Ïelji, da bi spoznala odno‰aje med gospodinom Fra-
njem in Katico.
Ko jo je bil njen brat privedel s Cetinja v Tuzlo, jo je
nastanil pri Bajiçevih, ker stara gospa je sama Ïelela, naj
ostane Danica pri njej in izpopolni svojo izomiko. Jovi-
ca je bil tega predloga vesel. Prvikrat, ko je Danica za-
gledala Katico, je ostrmela ob njeni lepoti. Kakor izpre-
425
menjena v stolb, je takrat obstala pred njo in ni mogla

odvrniti pogleda od tolike luãi. Nadarjena v obilni meri
s ãutom za harmoniãno lepoto, jo je obãudovala, kjerko-
li jo je na‰la: na ãloveku, na obleki, na cveticah, na Ïivali,
sploh na vsem stvarstvu. In vpra‰ala se je takrat: ,Moj
Bog, ali imajo ·vabi tak‰ne krasotice?’ Podobna misel pa
je vstala tedaj tudi Katici: ,Kako krasna deklica, ko bi
nosila na‰o obleko in bi bila po na‰e izobraÏena! Je li
mogoãe, da so Hercegovke tako lepe?’ In zavist se je po-
javila v njeni du‰i. Sodila je vse po vnanjosti: Ïenske po
plemenitih oblikah stasa in obleke, mo‰ke po prikuplji-
vih besedah, manirah in uniformah. Prvi dan sta Ïiveli
v polni harmoniji. Ko pa je Katica spoznala njeno pre-
prostost, nedolÏnost in skromnost, se je Ïe drugi dan
odvrnila od nje in jo zaãela sovraÏiti zaradi ãednosti, ki
jih sama ni imela. Tudi gospa Ljubica je stala svoji ses-
tri ob strani in jo podpirala, ko sta sklenili, vcepiti ne-
dolÏni deklici svoje nazore, jo po svoje izobraziti. Molã-
ljivi Danici je nastalo pravo peklo v Bajiçevi hi‰i in ãez
pet dni je zbeÏala k svojemu bratu v Piliç. Tega se je se-
daj spomnila in uÏalilo jo je, ko je videla, da se gospodin
Franjo priklanja Katici. Kamen ji je legel na srce, po hr-
btu so ji zamrgoleli mravljinci. Povesila je glavo, ‰ivanje
ji je zastalo, poloÏila je roko na jabolko v nedrih. Izobilje
sreãe se je mahoma izpremenilo v nesreão. IzteÏka je
zadrÏevala jok v grlu.
426
Razen Bajiçeve matere so se napotili vsi izletniki z Vi-

larjem vred k Oskovi, da ogledajo skalovito strugo in
malenkostni mlin, ki je dolgoãasno ragljal v globini. Sta-
ra majka je stopila pod pristre‰je. Spoznav‰i deklico, je
zakrilila z rokama in vzkliknila: »O Danica, du‰a moja
draga, udobno bi ti bilo pri meni, a tako mora‰ Ïiveti v
tak‰nem odljudnem kraju, ki nikakor ni primeren zate.«
Govorila je iskreno in z milo prizanesljivostjo. Sklonila
se je k njej, jo pritegnila na svoje prsi in jo zaãela obje-
mati. Danico so polile solze, stara gospa jih je smatrala
za posledico ginjenosti ob nenadnem svidenju in rahlih
oãitkih. ,Kesa se revica, ker je zapustila na‰ dom,’ si je
mislila in precej je tolaÏilno rekla: »Niã ne maraj, Dani-
ca, gotovo se najde priloÏnost, da te spravim v kak‰no
primerno sluÏbo, ãe ne v Tuzli, pa onkraj Drine ali Save.
Vedno premi‰ljujem o tem. Sedaj si osamela in je skraj-
nji ãas, da gre‰ odtod.«
Danica je iznova zaihtela.
»Ne plakaj, dragica! Jovica se gotovo povrne, toda ti
vendar ne more‰ za veãno ostati tukaj. Spravim te kam
na ugodno mesto in sãasoma, ako Bog da, pride tudi
moÏitev na vrsto. Nisem mislila, da si tako vzrastla.« Sti-
skala jo je k sebi in poljubljala na oãi in usta. Saj je bila
Danica hãi njene sestriãne in moãno podobna njeni
srãni prijateljici izza mladih let! Med stiskanjem je na-
nesel sluãaj, da je padlo Danici jabolko iz nedrij in se za-
427
trkljalo proti Vazku, ki je ãepel ob ognju, priãakujoã

ukazov gospode.
Deãek je pobral jabolko in ga podal deklici, rekoã:
»Pazi na ta sad! Nikdar veã ne poloÏi solnce take zalo-
ge sreãe pred tvoj prag. Kaj bi rekel gospodin Franjo, ko
bi vedel?«
Deklica je hlastno segla po jabolku in ga vtaknila
globlje v nedrja. Na gospejno vpra‰anje, kdo ji je dal ja-
bolko, je poloÏila zasolzelo lice na njeno ramo in niãe-
sar ni odgovorila. Odzval pa se je Vazko: »Gospodin
Franjo ji ga je prinesel in podaril.«
»Kdo je ta gospodin Franjo?« je vpra‰ala gospa, boÏa-
joã Daniãino glavo.
»To je oni gospodin, ki je pri‰el pred kratkim sem, oni
mladi in lepi gospodin,« je vaÏno razloÏil deãek. »Car
ãastiti sam ga je poslal, da postriÏe peroti vsem nasilni-
kom. Birkov je pod njegovo oblastjo in Atif Sarajlija in
vsi drvarji. In on deli carsko milost po pravu.«
»To je tisti gospodin, ki je sedel pravkar na tem stol-
cu in pil kavo — gospodin inÏenir?« je ãudeã se vpra‰ala
gospa.
»Delavci mu pravijo tudi Ïelir. Tisti je dal Danici ja-
bolko.«
Gospe se je zasvetilo v glavi. »Sedi, moja dragica, in
poslu‰aj me!« je rekla ter neÏno odvrnila deklico, da je
zopet sedla, in sama se je spustila na stolãek, na katerem
428
je pred kratkim poãival Vilar. V roke je vzela Daniãino

levico in nadaljevala: »V moji misli je vse jasno, dete
milo. Ta gospodin Franjo je sama dobrota in ljubeznji-
vost. Poznam ga osebno in dosti sem Ïe sli‰ala o njem,
po ãemer sodim o njegovem po‰tenju. Toda to se mi zdi
brezpomembno, da ti je podaril jabolko. Sad ti je dal,
ker ni vedel, kaj to pomeni. Pri‰el je z onkraj Save, ni Srb
in ne pozna ‰e na‰ih obiãajev. Prav tako ti lahko podari
pest le‰nikov, kadar bodo dozoreli, ne da bi mislil o ãem
vaÏnem. On ni kriv, ãe ti je zme‰al glavo. Ne smatraj
vsake ljube, prilizljive besede za pristno zlato! Ne imej
za zalog svoje sreãe tega, kar stori kdo nepremi‰ljeno, v
zmoti in nevednosti, da se ti ne bo treba kesati in obu-
pavati, ko bo prepozno. Ti si neizku‰eno dete —«
Deklica je poloÏila teÏko glavo na gospejno ramo, a
Vazko se je od ognja divje ozrl na sitno starko ter srdi-
to pljunil v stran. Njemu je bilo veliko do tega, da bi se
vr‰ila svatba, pri kateri bo na‰emljeni ãajo vikal: Ma‰ala!
Ma‰ala!
»PotolaÏi se, ubogo dete, saj se ni zgodilo niã, kar bi
se ne dalo popraviti. Odbaci dar in vse je pri kraju!«
Danica je segla z desnico na prsi, kakor bi hotela bra-
niti jabolko. Krãevito se je tresla njena glava. Nedo‰iti
gunjiã ji je zdrknil s kolen. Gospa je poloÏila svojo desni-
co na njen beli vrat. Nekaj hipov je premi‰ljevala o Vi-
larju. ,Mlada, vroãa kri mu kipi po Ïilah in ni mu zame-
429
riti, ãe mu ugaja deklica, ki je dobra liki med in krasna

liki zarja. Gotovo ji je govoril besede, ki so jo zme‰ale.
Morda jo res ljubi. Lahkomi‰ljen ni, za ljubezensko
igraãkanje, za flirt ni, o ãemer se je pritoÏila na‰a Kati-
ca, morda tudi te zmoÏnosti nima, dasi bi bilo tak‰no
vedenje odpustljivo v tej pustinji. So drugi ãuti, ki mu
poljejo v du‰evnosti: narodnost, globokoãutnost za mo-
dernega suÏnja, veselje do dela. Treba priti z njim na
jasno!’
Dvignila je dekliãino glavo in z neznansko mehkobo
v pogledu se je zazrla v njene oãi, ki so se svetlikale v
vlagi. »Pomiri se, Daniãica! Ne mine te, kar ti je usoje-
no. Solze ne izpremene tvojega poloÏaja. Ne kaÏi jih tuj-
cem, ki jih ne morejo razumeti in te bodo zasmehova-
li.«
Zasli‰alo se je grohotanje tuzlanske gospode, vraãa-
joãe se od Oskove. Danica je pobrala gunjiã in ga po po-
loÏila na stolãek. In urno kakor prepla‰ena srna je skoãi-
la po konvico ter se skrila za han; od tam je skozi redke
veje obsekanega gabra oprezovala, kako je kolovratila
hrumeãa gospoda po strmem bregu Oskove navzgor.
Gospodin Franjo je stal na robu obrezja in podajal de-
snico onim, ki so prilezli iz struge in so veã ali manj po-
trebovali njegovo pomoã preko najvi‰jega praga stop-
nic, drÏeãih na pot. Zazdelo se ji je, da je Katici le mimo-
grede pogledal v obraz, ãeprav se je vihravo poprijela
430
njegove roke, ki jo je bliskoma dvignila na pot in precej

izpustila. Ko je Ïe vsa gospoda od‰la pod pristre‰je, je
stekla k Oskovi, da si s sveÏo vodo izplakne sledove solz
z obraza.
431
28.
T o je torej tisti han, kjer se priãne moje uradne delo-

vanje,« je rekel major Lisinski, stopiv‰i pod pri-
stre‰je. Z ve‰ãim oãesom je premotril ves prostor s ha-
nom vred. Izvadil je robec iz Ïepa ter si obrisal prah in
znoj s ãela ter ple‰aste glave. Resne in vaÏne ãrte so se
pojavile na njegovem licu, razgrnil je neke listine, osli-
nil svinãnik in pokimal. »Tu je prva etapa mojega ogle-
da.« Okrenil se je k Vazku ter kliknil: »Hej, deãko, kako
se imenuje ta han?«
»Mu‰içev han ali han ob Oskovi. Znade to gospodin
Franjo,« je bodro odgovoril Vazko, vedno ‰e ãepeã ob
ognju.
»Ti — u‰ivec — lahko bi vstal, kadar govori gospod s
teboj!« se je zadrl Buzduga ter dregnil deãka z bikovko
v nos.
Vazko se je kakor razdraÏena zver vzpel na nogi.
»Tu je torej kuhal, ali kakor pravijo v Bosni, pekel
kavo Peter Mu‰iç?« je vpra‰al Lisinski, natakniv‰i si zlat
‰ãipalnik na nos.
432
»Pekel je kavo Pero Mu‰iç. Znade to gospodin Fran-

jo,« je rezko odvrnil Vazko, zaradi nosobrca ves rdeã v
obraz, Kri mu je prilezla iz nosa. Obrisal jo je z rokavom.
Lisinski je nekaj zapisal. »Nu, kje je tisti nesreãni pro-
stor, kjer so na‰li oroÏniki ali zaptije oroÏje?«
»Tu gori na hanu so ga na‰li, pa kriv ni ne Pero ne
Jovica.«
»Smrkavec, odgovarjaj na to, o ãemer te gospod vpra-
‰a!« je strogo velel Buzduga ter zaÏugal z bikovko, tako
da je zaÏviÏgala v zraku. Obrnjen k naãelniku, je rekel:
»Glejte, kako uporen narod je to! Neverjetno! Ta nezreli
deãek je Ïe zdaj zrel za vislice. Docela lopov! A jaz mu
izbijem trmo. — Stopi bliÏe k gospodu!« je v deÏelnem
jeziku ukazal deãku, ki je bil v strahu pred bikovko sto-
pil na Vilarjevo stran.
Vazko se ni ganil. »OroÏje je podtaknil oni volkodlak
Atif Sarajlija. Pero in Jovica sta nedolÏna. Znade to go-
spodin Franjo.«
»Molãi!« je zagrmel oroÏnik.
»Ni veãji ne manji od zajãjega repa, a gleda srepo
kakor hajduk v gori,« se je oglasil Hvalibogovski.
»Kje se pride pod streho? Je li tu lestvica? So li stop-
nice?« je vpra‰al major, mirno stopiv‰i pred Vazka.
»Lestvica je — za hanom.«
»Alo, prinesi, prinesi, prinesi — in pristavi!« je milo
velel sodnik in se posmejal zaradi fantove nerodnosti.
433
Zopet je nekaj zapisal. Takrat je zagledal Daniãin gun-

jiã, ki ga je bila Bajiçeva mati pobrala s stolca in zado-
voljno kimajoã pregledavala. Skoãil je k njej in kliknil:
»Glejte ãudo ãudovito! Ni li to krasno, milostiva? Tak‰ni
so bosenski Ïenski obrtni izdelki, povzeti z iztoãnih
vzorcev. To je nekaj lepega. E — tudi v Bosni je neka kul-
tura doma.«
»âe‰plje in ovce,« je pritaknil naãelnik.
»O, tudi to spada h kulturi. Vsak narod po svoje. Tu
sem pridi Dunajãanka in se uãi!« je rekel Lisinski, drÏeã
gunjiã z ene strani, doãim ga je Bajiçeva mati drÏala z
druge.
Vsa druÏba ju je obkolila.
»Herrlich!« je vzkliknil pl. Pester, ãigar desnica je oti-
pavala gunjiãev rob.
»Magnifique!« je pristavila gospa Ljubica, ki je tudi
prijela za rob, dotakniv‰i se naãelnikove roke.
»Delo bi Ïe bilo, a barve so preÏive. Kako neokusna je
ta razvrstitev barv«, je razsodila Katica ter na‰obila ãre‰-
njevi ustnici.
»Jaz pa stavim ne vem kaj, da bodo v tak‰ni razvrsti-
tvi barv ‰e slikarji mazali na platno. âakati treba, da
pride v modo,« je menil naãelnik.
»E-e-e!« je v obãudovanju zameketal pl. Merks.
»Kdo je Ïe videl ptiãa z zlatim kljunom in zlatimi
krempeljci?« je nasme‰ljivo vpra‰al Mik, ki je pu‰eã stal
434
za Katico, zrl bolj na njen labodji vrat nego na gunjiã in

puhal oblake dima zadaj stojeãemu malomarnemu Buz-
dugi v obraz. Za vse pa oroÏnik ni bil ravnodu‰en. Z bi-
kovko je mimo Mika dregal Katico v zaokroÏeni bok,
dokler ni gospica prijela za konec bikovke, kar je napra-
vilo med njima elektriãno zvezo.
Bajiçeva mati se je nasmehnila Katici in Miku, ker sta
izku‰ala zgrajati delo. »Kdor razume kaj o vezenju,
mora reãi, da je delo lepo, lepo v posameznostih in v
celotnem vtisku. Morda se je tu in tam ponesreãilo par
vbodljajev, toda poglejte, kako slabo blago je vzeto za
podlago. V tak‰no treba oprezneje vtikati iglo.«
»Jaz obãudujem to fantazijo, pristno iztoãno fantazi-
jo,« je poudaril Lisinski. »Ta uredba posameznih figur,
aranÏma, tehnika! O, tudi pri nas na Moravskem imamo
‰e lepe kroje z umetnim vezenjem.«
»Res nam ugaja lep odevek, toda na krepke, mlade
ljudi se ozremo tudi takrat, kadar so zaviti v cunje. Ogr-
ski cigan je lahko tudi v raztrgani obleki krasen,« je so-
dila Ljubica, stojeãa tesno ob pl. Pesterju.
»Vsak ima svoj okus,« je zbadljivo pripomnila stara
Bajiçevka, na kar je v‰ãipljivo odsekala Katica: »Pred
starim ãlovekom v najlep‰i no‰i bo vsakdo beÏal v deve-
to deÏelo.«
435
»Tega ne verjamem,« je rekel Vilar, da bi pomogel

stari majki, »ãemu bi si potem kralji in kraljice natikali
toliko leska in bleska na ostarele rame?«
»Tako se govori!« je pritrdil pl. Merks, vesel, da je
na‰el priliko pokazati svojo uãenost. »Na zunanjost se
zelo oziramo in je tudi velikega pomena. Slaven Medi-
cejec je hotel imeti na svojem dvoru nekega vplivnega
bogata‰a. Ta se je branil tako duhovite druÏbe» ker ni
vedel, kako bi se vedel v njej. ,Malo govori in lepo se
oblaãi!’ mu je svetoval Medicejec. E-e — obleka dela ãlo-
veka.«
»In ‰e slavnej‰i Don Ki‰ot je svetoval svojemu slavne-
mu slugi Sanãu Panzi, preden ga je poslal za namestni-
ka na otok, naj ne je ãesna, ker se ne spodobi, da bi na-
mestniku po ãesnu dehtelo iz ust,« je pridejal Mik, ho-
teã pokazati, da je tudi on naãitan ãlovek, ãeprav ni pri
generalnem ‰tabu.
Vsi so se mu posmejali in Katica mu je s pahljaão pri-
peljala lahen nosobrc. »Vi samo na jed mislite.«
Lisinski je ‰e vedno obãudoval gunjiã. Opozoril je na
v‰ite arabeske ravnih in okroglih ãrt. S svinãnikom je
pokazal tu na list, tam na roÏo ali potoãnico v cvetliãnih
kitah ter na metulje in polÏe, ki so tu in tam sedeli na
kitah. Zdolaj v obeh kotih je bilo na zelenih vejicah s
ãrno in sivkasto svilo v‰ito gnezdece, v vsakem je leÏa-
lo dvoje belih jajec, nad vsakim sta frfotala dva ptiãka v
436
robatih oblikah, kakr‰nih morda nikdar ni ustvarila pri-

roda. Vendar pa so bili ti ptiãki zelo ljubki. Kljune so
imeli zlate, istotako kremplje, noge srebrne, peroti ru-
mene, prelivajoãe se v zeleno, repe ãrnobele, Ïivote pa
vi‰njevkaste, prehajajoãe v rdeãe. Pri vsaki dvojici so
bile barve enega ptiãka zatemnele in zamolkle, dokaz,
da je umetnica mislila tudi na spolni razloãek.
Kdo je ta umetnica in kje je? Lepo delo je vsiljevalo to
vpra‰anje in umetni‰ko nadahnjeni Lisinski ga je tudi
izrazil. Poklical je Vazka, ki je bil Ïe pristavil lestvico k
podstre‰ju. »Deãko, ãigav je ta Ïenski gunjiã?«
»Danice Milo‰eviçeve. Znade to gospodin Franjo.«
Katica se je zaãudila in obrnila k Bajiçu. »âuj, Sa‰a, to
bo tista Danica Milo‰eviçeva, ki je pri‰la s Cetinja in je
bivala par dni pri nas, sestra kaludjera Jovice, Hercegov-
ka —«
»Gotovo, saj je bival Jovica poslednje ãase tu ne-
kje —«
Gospoda je obraãala ‰e nekaj ãasa gunjiã na vse stra-
ni. Dasi je govorila med seboj izkljuãno nem‰ki, je ven-
dar Vazko uganil toliko, da se meni o Danici in hvali
njen gunjiã. To priznanje je pomirilo njegovo prej‰njo
jezo. »Danica je zaãela z gunjiãem teden dni prej, nego
je pri‰el k nam gospodin Franjo,« je pojasnil, zroã Lisin-
skemu v obraz.
437
Avditor je dvignil rami, razprostrl roki, poostril pog-

led ter ga nasme‰ljivo poslal po vrsti po vseh navzoãih.
»Kdo je ta gospodin Franjo, ki vse zna, vse ve, in po ka-
terem so tukaj zaãeli celo novo ãaso‰tetje?« je vpra‰al,
dasi je bil to zvedel Ïe dva dni prej od handÏije Pera, ko
je pisal v sodnijski protokol njegove izpovedbe.
Tedaj se je spomnil pl. Merks, da je Ïe drugje sli‰al
klicati inÏenirja za gospodina Franja, kar se mu je zde-
lo nespodobno in neprimerno. »E-e-e!« je hrknil in po-
gledal na Vilarja, ki mu je i stara Bajiçevka pogrozila s
prstom, ãe‰: âakajte, sedaj pride vse na dan!
»Prosim, gospod major, to sem jaz,« se je malo zme-
‰an oglasil Vilar, prikloniv‰i se, kakor bi se iznova pred-
stavljal. »Ljudem tukaj se beseda inÏenir ne zdi okretna,
zato me imenujejo po domaãe: gospodin Franjo, neka-
teri pa tudi gospodin Ïelir.«
»Po domaãe, kaj ne!« je zavpil Hvalibogovski ter mu
podal desnico. »Ljudje nadenejo znanemu ãloveku pri-
imek, ki se jim zdi poljuden. Meni, na primer, pravijo v
na‰i druÏbi HadÏirumba, Bierkopfu âumurpa‰a.«
»Îivio, gospodine Franjo, ki vse znade, le pot k Ba-
jiçevim je Ïe izgre‰il,« je srbski kliknila Katica ter izra-
zila uÏaljenost krog usten.
Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no tisti hip ga je vpra-
‰al Hvalibogovski: »Apropos, kako se kaj poãuti âumur-
pa‰a?«
438
»O — dobro — kaj bi se ne?« je siloma pojasnil inÏe-

nir. »Gospod je bolj zapetega znaãaja, samosvoj, tako da
ne obãujeva mnogo.«
»Torej Bierkopfa ‰e ne poznate dobro. Ko ga spozna-
te, nastane med vama veãna harmonija. Tak‰nega ãlo-
veka treba iskati z luãjo. Odkritosrãen je, vrl moÏ in ve-
seljak. Nanj se lahko zanesete in lahko mu vse zaupate,
prav vse. Oba sva dve leti v Kolomeji ‰tudirala. E, kaj sva
midva skupno Ïe poãela na svetu — joj!« Hvalibogovski
si je s prstom zbezal solzo sladkih spominov iz oãesa.
»Nocoj to noã moramo âumurpa‰o obrati,« je menil
Mik, ki je bil hud kvartopirec.
To ‰iroko Ïeljo je skrãil Buzduga z besedami: »Vsaj
naãeti ga moramo. O — ta ima, njemu nese. Pomislite,
koliko dobi samo od lesnih prekupcev. Pa tudi od dru-
god se mu je sipalo, kar vem od Samojla.«
»Vzeti sme pa vendar le toliko, kolikor more opraviãi-
ti pred svojo vestjo. Po mojih nazorih bi tak‰en ãlovek
ne smel v ãastni‰ko druÏbo,« je rekel pl. Merks, ki je bil
sicer velik po‰tenjak, vendar pa bi bil sultanu najraj‰i
vse vzel, kar ima ‰e v Evropi.
»Nu — vest, vest — s to se malo opravi,« je zamrmral
Bajiç. Sedel je k materi, ki je Ïe poãivala na klopi, ter ji
po‰epetal: »Marsikak‰en bandit bi ne smel zahajati v
po‰teno druÏbo, ko bi kaj vpo‰tevali ona dejanja, ki jih
ne moremo zagovarjati pred vestjo. No — kmalu se po-
439
vrneta red in po‰tenje v na‰o hi‰o.« Z izrazom dobrote

in soÏalja v pogledu je poloÏila mati svojo roko na nje-
govo.
Zdajci se je Lisinski spomnil, da je na ogledu, ki je del
preiskave, in da sestavlja ogledni zapisnik. Oslinil je
svinãnik in zapisal: Gospodin Frarijo. Nekaj ãasa je str-
mo zrl na to ime, potem je zami‰ljen uprl oãi na prislo-
njeno lestvo, s svinãnikom se je pobezal v uho, si popra-
vil ‰ãipalnik, naposled je jadovito mahnil z roko, rekoã:
»Vrag vse poberi! V podstre‰je ne polezem danes. Itak
tam niãesar ni. Sedaj pa sedimo, gospoda! Moj tukaj‰nji
ogled je konãan.« Vtaknil je svinãnik in listino v usnje-
no torbico, ki mu je visela ob desnem boku na sabljinem
jermenu.
Gospoda je hrumeã sedla na klop. Vazko je poãenil k
ognju, vsul zmleto kavo v krop in pome‰al kipeão ãrni-
no. Tedaj je Danica poãasno stopala od Oskove, nesoã
konvico z vodo. V glavi se ji je vrtelo, moãno ji je utripa-
lo srce, vse je gorelo v njej od same ljubezni in srameÏ-
ljivosti. Pla‰na je pri‰la na pot in tu se je osmelila, tako
da je pohitela pod pristre‰je gibãna in urna kakor pod-
lasica.
Katica ji je z vzklikom stopila naproti; ko pa je spo-
znala, za koliko je od lanske jeseni pridobila njena lepo-
ta, razviv‰i se od tedanje otro‰ke neÏnosti in brezsilne
nezavednosti do stopnje oãarljive zmagovitosti, je zavist
440
ogrenila polovico njenega srca. Danica se je ni razvese-

lila; pazno se je ozrla nanjo, pa ni videla niã doloãnega.
Njenemu oãesu je ostalo vse v megli, dasi je s temnim
pogledom povr‰no preletela druÏbo. Bajiç, ki je stopil k
njej in ji zaradi matere podal roko, gospa Ljubica, ki je
njeno navzoãnost o‰abno prezrla, vsi drugi gospodje, ki
so v razliãnih tonih z razliãnimi poudarki izrazili str-
menje ob njeni presenetljivi lepoti, vse te vesele, drzne
in razposajene osebe zanjo niso imele cene ne pomena,
ãez vse se je razprostiral mrak, iz katerega se je liki mla-
do solnce svetil samo eden — gospodin Franjo. Ni ga
pogledala, a ãutila je njegovo navzoãnost. Postavila je
konvico k zidu, vzela gunjiã in ga prenesla v mejo za ha-
nom.
Gosposki pogledi so ‰li vsi za njo. »ProÏna je, kakor bi
bila lazila deset let za kozami po hercegovskih skalah,«
je menil pl. Pester, za kar ga je gospa Ljubica v navidezni
ljubosumnosti z jahalsko paliãico lahno o‰trknila po
roki.
»E-e-e!« je zablejal pl. Merks in Vazko se je zaãuden
zazrl vanj, ker nikdar ‰e ni bil sli‰al tak‰nega neãlove‰-
kega glasu iz ãlove‰kih ust.
Mik si je potisnil pred desno oko monokel, ki ga je
rabil samo za burke, in poloÏiv‰i roko na srce, je na-
kremÏenega obraza zastrmel za Danico, kar je Vazka
441
spomnilo na‰emljenega ãaja. Nekaj ga je prasnilo v grlu

in le siloma je zadrÏaval smeh.
»Vili podgorkinji je podobna,« jo je s prijaznim smeh-
ljajem pohvalil Bajiç.
»Miãna gozdna idila,« je rekel pl. Merks.
»To je torej ta umetnica,« je govoril Lisinski, zadovolj-
no kimajoã, kakor bi stal pred imenitno sliko. »Njeno
delo je lepo in ona sama se mi zdi stvar, ki bi tudi v
mestu zbujala pozornost, seveda kar se tiãe pravilnega
obraza in drugih skladnosti.«
»S svojo neokretno obleko pa gotovo ne,« mu je uvr-
gla Katica.
»I zakaj ne? Te se treba privaditi. In lahko se je oko
privadi, ãe najde na telesu samo harmonijo, kar smo
menda maloprej Ïe dognali.«
»Meni se zdi neotesana. ·e pozdravila nas ni,« je re-
kel Hvalibogovski.
»Tukaj Ïenske pred mo‰kim ne ãutijo toliko svobode,
kakor pri nas. Zato tolika bojeãnost in pla‰ljivost. Dru-
gaãne bodo, kadar jih obliÏe na‰a kultura.«
»Iz rok bodo zobale kakor na‰e Ïenske,« je sirovo re-
kel Buzduga. Za neotesanost ga je Katica s pahljaão
oplazila po licu, na kar jo je Bajiç pokaral in ji oãital na-
turo Ïivega srebra.
Ko je Danica, stojeã ob zidu, umivala skodelice in jih
brisala s prtiãem, jo je vpra‰al Lisinski, kje se je in nauãi-
442
la vezenja. Ni mu odgovorila. Tedaj je Bajiçeva mati po-

jasnila Ïivljenje in smrt njenih roditeljev in borno njeno
preteklost. Njena povest je bila naslovljena na vso druÏ-
bo, toda s pravim zanimanjem sta jo poslu‰ala samo
Lisinski in Vilar, ki mu je bila itak Ïe znana.
»Tedaj na Cetinju si se uãila, na ruski ‰oli? Povej, de-
vojka, koliko si stara?« je v slabi srb‰ãini mehko vpra‰al
avditor.
Danica zopet ni pogledala od svojega dela in ni od-
govorila.
»To je prava hercegovska ãuÏinja. Uporna, vsta‰ka kri
se preliva po njenih Ïilah,« je viknil Buzduga in udaril s
sabljo ob tla. Tisti hip je zavrelo v Vilarju; nagnil se je
naprej ter se izzivajoãe ozrl na oroÏnika, ki je to opazil
in se zdrznil. Bajiçeva mati pa je pojasnila, da je Danica
dovr‰ila sedemnajsto leto, in Buzdugo je poduãila, da ne
sme smatrati njene srameÏljivosti za kljubovalnost; de-
klica ni trmasta, le vajena ni takozvane bolj‰e druÏbe; po
na‰e ni vzgojena, zato molãi.
Lisinski je nadaljeval izpra‰evanje. »Povej, devojka, si
li stanovala s svojim bratom in Mu‰içem pod eno stre-
ho?«
In Danica je jedva sli‰no zalepetala: »Znade to gospo-
din Franjo.«
Kadar se pri umetelnem ognju dotakne netivo razlet-
ne snovi v moÏnarju, bukne tvarina z oglu‰nim pokom
443
v zrak: tako je nedolÏna in odkrita Daniãina izjava, uãin-

kovala na izletnike: v neznanskem krohotu so se potresli
na klopi in nasme‰ljivo so se ozrli na Vilarja, ki bi bil
najraj‰i skoãil k deklici ter jo za njen srãni odgovor pri-
tisnil k sebi.
»Blagor gospodinu Franju, ki vse ve in zna!« je kliknil
iz vseobãega hahljanja nadporoãnik Buzduga.
»E-e-e, blagor vam, ki ste vsevedni pri tak‰ni deklici!«
je jeknil pl. Merks in pritrknil z glavo.
»Bogme, i jaz bi hotel biti! Dober okus imate,« je re-
kel ohripeli Hvalibogovski. Visoko je dvignil obrvi in
izobrazil na ãelu nebroj gubic.
Katica se je dvignila in skoãila pred Vilarja. »O gospo-
dine Franjo, ãestitam vam, gospodine Franjo!«
»Zakaj?« je krotko in potrpeÏljivo vpra‰al inÏenir,
vpo‰tevajoã zakon gostoljubnosti.
»Ker umete preproste ljudi tako hitro privaditi na
svojo bolj‰o druÏbo. Torej zato ne morete strpeti v
mestu! Vselej se vam tako mudi iz Tuzle, zadnjiã smo
vas klicali na Kreki, vpili za vami, a vi ste kakor vihar
dirjali mimo nas, da bi prej pri‰li v svojo idilo, v han ob
Oskovi, kjer vas je ãakala mlada handÏijica, vila podgor-
kinja. Kaj ni vse tako, gospodine Franjo?« In po‰arala je
s pahljaão po njegovi bradici, za kar je dobila od svaka
nov ukor. TeÏko zatajevani srd se je skozi nasme‰ljivo
444
ljubeznivost priril na njeno razvneto lice. Njen obraz,

spaãen od razoãaranja, tisti hip ni bil lep.
Vilar se je v zadregah branil in izgovarjal, kolikor je
mogel, pa mu vse prerekanje ni pomoglo: spazili so ga:
ne samo on, tudi drugi ljudje vse vedo in znajo.
Vazko je nalival kavo. Lisinski je razvil svoj naãrt za
prihodnji dan. InÏenir mu je na tla narisal oãrtek vseh
stez, po katerih bo treba jutri hoditi. Sklenili so, da poj-
dejo vsi do Medvedjega Dola, da si ogledajo pragozd,
naprej do biv‰ega skrivali‰ãa oroÏja pa samo Lisinski,
Buzduga in Vilar. Ti trije si dado napraviti obed pri
drvarjih na planini in gredo potem ‰e v Piliç, da si Lisin-
ski ogleda hi‰o, kjer se je na‰lo oroÏje; iz Piliça udarijo
naravnost v han ob Oskovi, kamor pride ob dveh po-
poldne tudi ostala druÏba, ki bo obedovala v uradni‰ki
kolibi. Avditorja je ‰e posebe zanimalo, se li nahaja v
Piliçu knez ali muktar, ki mu podpi‰e pripravljeno po-
trdilo, da se plaãa 40 gld. za dva dni za dva jahalna konja
od Oskove pa na kraj ogledov in nazaj, ker to svoto po-
stavi v svoj popotni raãun. Temu se je zelo ãudil pl.
Merks ter svetoval avditorju, naj ‰e enkrat gre na tak‰en
ogled, pa si lahko kupi dva bosenska konjiãa, ne bo tre-
ba najemati. Domi‰ljeval si je, da si pridobi poleg slave
na bojnem polju tudi priznanja na upravnem tori‰ãu ka-
kor cesar JoÏef II., ki je nameraval posvetiti v vse kote
445
upravnih zvijaã, pa je naposled baje obupaval ob neiz-

vedljivosti svoje hvalevredne namere.
DruÏba je pila kavo, pu‰ila cigarete. Takrat se je pri-
peljala na lahkem voziãku gospa Etelka in se ustavila
pred hanom. Krepka in smela gospa je navadno vozarila
sama. Gostje so razen Bajiçeve matere in Vilarja skoãili
na noge in jo ‰li pozdravit. Pripeljala je za njimi obilno
zalogo ÏiveÏa iz hana ob Spreãi. Rekla je, da ostane z
njimi do jutri, ker ‰e nikdar ni videla naprav pod Konj-
planino in bi se tudi ona rada razvedrila pod milim ne-
bom. Izletniki so ji pritrdili, Buzduga jo je potrepal po
moãni rami. Miku se je razveselilo srce, ko je, odgrniv‰i
plahto z voza, zagledal zaklano jagnje, dva purana,
meso za bifteke in ko‰aro z zlatoglavimi steklenicami.
Prej mu niso hoteli razodeti, da so kaj naroãili. Odpasal
je sabljo in se dvakrat v kolobaru prekucnil na potu, kar
je provzroãilo Vazku novo preseneãenje.
446
29.
K o je bila dolina Ïe vsa v senci, so se izletniki dvig-

nili na pot. Jahaãi so sedli na konje, drugi niso ma-
rali na vozove, ker so jim bile noge od dolge voÏnje pre-
mrle in odrevenele. Raj‰i so ‰li pe‰, radujoã se zelene
Oskove. Zadnja sta ‰la Bajiçeva mati in Vilar.
»Ali se niste niã zaãudili, ko ste nas zagledali, toliko
druhal?« je vpra‰ala gospa.
»Za vse bo strehe, le postelja bo slaba.«
»Vem, da vam ta druÏba ne ugaja posebno, pa vsaj
meni oprostite to dolgo pot k vam. Saj je ni konca ne
kraja.«
»O, prosim, milostiva, vi in va‰ sin sta mi zelo simpa-
tiãna. Netaktno bi bilo, ko bi rekel, da mi drugi niso do-
brodo‰li, ãeprav se na tem izletu vr‰i neka neprijetna
preiskava. Odkrito govorim.« Potem je razkladal dolÏ-
nosti gostoljubnosti in obÏaloval, da mu ni treba post-
reãi znameniti druÏbi, ker je skoraj vse potreb‰ãine
sama pripeljala s seboj.
»Kaj pa Katica — vam je simpatiãna?« je pozvedova-
la gospa ter oprezujoã zameÏala z oãesom.
447
»Gospica Katica je prekrasna deklica, toda preotroã-

ja je ‰e; niã ni v njej resnobnega, vse ‰e vre in kipi.
Tak‰na poskoãnica se mora unesti, preden se osmeli pa-
meten ãlovek izpregovoriti z njo ozbiljno besedo.« Vilar
je govoril hitro, nekoliko razdraÏeno, ker je mislil, da ga
hoãe stara gospa privezati na Katico.
»Niã se ne bojte, gospod inÏenir! Vem, da Katica ni za
vas. Tak‰nemu resnemu moÏu kakor vi, ki misli pri de-
kletu priti precej s po‰teno besedo na dan, bi je ne ho-
tela priporoãati. Raj‰i vam reãem: preudarite in preizku-
site, preden se zaveÏete do smrti. Katica ni samo Ïivah-
na in razposajena, tudi vihrava in samopa‰na bo, kakor
je njena sestra. In s tak‰no Ïeno delati pokoro za ne-
premi‰ljeni korak kakor moj sin — to je peklo na svetu.
Kaj mi mar Katica? âe dobi kdaj Ïenina, ji bom morda
ãestitala, njemu pa ne. Glejte, danes sem vesela kakor Ïe
davno ne. Ali se mi niã ne ãudite, da sem tukaj?«
»Paã ste si zaÏeleli daleã kam na deÏelo —«
»Tudi Tuzla je — deÏela. Toda prigodilo se je nekaj
vaÏnega, kar prinese morda mir in sreão v na‰o rodbi-
no. Pomislite — naãelnik pl. Pester je preme‰ãen. Vãeraj
je pri‰el tisti blaÏeni ukaz in tekom enega tedna mora na
svoje novo mesto v Banjaluko.«
Vilar je izrazil priliãno preseneãenje. Pri srcu je ãutil
toploto, ker dobro se mu je zdele zaradi Bajiça.
448
»Na‰e pohuj‰anje pojde iz Tuzle. Zaradi tega dogod-

ka raja moje srce vãeraj in danes. Zato sem danes tukaj,
da dam du‰ka svoji radosti. Sa‰a mi je branil, obe sestri
sta mi na‰teli sto ugovorov proti dolgi voÏnji, a jaz sem
vsekakor hotela izleteti na perotih zadovoljnosti. Snoãi
sem i jaz ‰la v kazino, da vidim na‰ega galana in se mu
na tihem hudomu‰no posmejem. Sedel je pri Ljubici ves
mraãen in tih. In sli‰ala sem, kako je iz zgibkov, vrask in
ãrt na svoji dlani vedeÏeval, da ne bo veã dolgo Ïivel:
Naj pogine pre‰estnik, naj se razpoãi! In ste li videli
danes, kako je v hanu ãrtal s palico ãrko B v zgnetena tla
pred Ljubico? To sem samo jaz zapazila. Ta Banjaluka
mu vrta po glavi in niã mu ne di‰i.«
»Zakaj so ga paã premestili?«
»Zaradi pohuj‰anja najbrÏ, ker to slabo vpliva na nje-
govo uradni‰tvo. Nekateri trdijo, da zato, ker ne ume
narodovega jezika, pa tega ne verjamem, saj ga v Ban-
jaluki tudi ne bo umel. Morda so ga spravili od tod nje-
govi kruti nastopi proti domaãinom. Naj bo, kakor hoãe.
Ena skrb se mi je odvalila z ram, navalila pa je druga,
gospodine Franjo.«
Vilar se je nasmehnil temu nazivu, stopal dalje in ra-
dovedno je vpra‰al po vzroku druge skrbi.
»Oprostite, da vas kliãem za gospodina Franja. To
ime mi ugaja, ker je domaãe in priãa, kako ste se Ïe spo-
jili s tukaj‰njimi prebivalci. Vedite torej, da se moja dru-
449
ga skrb tiãe Danice Milo‰eviçeve, ki jo tudi vi dobro

poznate. Glejte, deklica je vsa zaljubljena v vas sreãno ali
nesreãno, tega ne vem.«
InÏenir se je glasno posmejal in rdeãica mu je zalila
obraz. Ni se mu zdelo neprijetno, da je mogel govoriti o
Danici. »Milostiva — pravijo, da je v ljubezni oboje: sre-
ãa in nesreãa,« je rekel, kaÏoã prisiljeno ravnodu‰nost.
»Kar naravnost bom govorila. Vi ste podarili danes
Danici jabolko.«
»Kaj to? Pobral sem ga kraj poti in dal. Ona je zdrava
in lepa kakor zlato jabolko. Naj smatra moj dar za po-
klonstvo.«
»Ali ne veste, da pravi srbska mati svoji hãeri, ki se
namerava omoÏiti: ,Spremi, ‰to treba za jabuku i svat-
bu!’ In Ïenin pride k svoji izvoljenki ter ji podari jabol-
ko z vtaknjenimi novci. Pa ‰e druga darila ji prinese.«
»Jaz sem ji dal golo jabolko, ker ne poznam tukaj‰-
njega obiãaja.«
»V prenesenem smislu ste ji podali svoje srce in ji re-
kli, naj se pripravi na svatbo. Ker je sprejela jabolko, je
znamenje, da vas ljubi. Tudi oni zaripljeni deãek, ki se je
tako smelo postavil pred oroÏnikom, je prepriãan, da ste
ji dali poroãni dar.«
»To se vse ujema. Tisti mladi zvodnik bi najraj‰i, da bi
jaz Danico boso in gologlavo iz hana odpeljal v svoje
gnezdo. Nesreãno jabolko je krivo, da se mi odpira tako
450
ãuden pogled v bodoãnost. Zaradi nepoznanja tukaj‰-

njih razmer naj se takoj oÏenim s Hercegovko. Mislim,
da se mi kak‰na ‰tiri leta ‰e ne mudi.«
»Toliko ãasa hoãete ‰e samovati? Moj pokojni moÏ je
bil sedemindvajset let star, ko se je oÏenil, in nikdar se
ni kesal. Ni dobro za mo‰kega, ako predolgo samuje. Sa-
mota je samo za Boga. Pa delajte, kakor veste in znate,
samo norãevati se ne smete z nesreãno deklico. Nasta-
la je pomota, ki zna biti usodna zanjo. Sirota je brez ro-
diteljev, brat sedi v jeãi. Kdo naj pazi na tej samoti na-
njo? Zato ji moram jaz pomagati in svetovati, da ji tuji
ljudje ne zamore mladega Ïivljenja.«
»Del te skrbi, milostiva, vzamem jaz na svoje rame.
Morda je moja sreãa tako nanesla, da sem jo v dobri ãas
obdaril. Ako se mojim delavcem ne sme goditi krivica,
se tudi njej ne sme. Sicer pa tudi ni tako zapu‰ãena, ka-
kor se vam dozdeva. Ves Piliç bo pazil nanjo, dokler se
ne povrne njen brat. In Jovica ima gotovo ‰e kje skrit
handÏar, ki ga porine v onega, ki bi hotel oneãastiti nje-
govo sestro.« Govoril je naravno in z ognjem, gledaje v
sence, ki so se gostile pred njima med strminami nad
Oskovo.
Gospa se je z zadovoljstvom ozrla nanj. »Va‰e srce je
sorodno srcu mojega pokojnega soproga. On tudi ni ni-
kdar obupaval. Goreãe in neustra‰eno je govoril, kadar
je ‰lo za pravico in resnico. Toda povsem se vendar ne
451
smete zana‰ati na Jovico. V Tuzli je vse polno govoric,

da se pripravlja v Hercegovini in Krivo‰ijah nova vsta-
ja. Ako se narod pobuni, je gotovo, da pobegne Jovica
med vsta‰e, ker ãimdalje bolj vroãa mu postajajo tla v
Bosni. Kdo bo potem ‰ãitil Danico, kdo bo, ãe treba, s
handÏarjem skrbel za njeno varnost? Kot sestra nevar-
nega agitatorja in upornika ne bo dobila pri oblasti za-
slombe.«
»To skrb prepustite meni, milostiva! V vseh Ïalostnih
in veselih sluãajih Ïivljenja naj se Danica zana‰a name.
Ta izjava naj vam zado‰ãa.«
In majki je zado‰ãala. Razumela je njegovo besedo in
poÏrtvovalnost. HvaleÏno se je, tesneje gredoã poleg
njega, dotaknila njegove roke. Kar se tiãe srãne dobro-
te in plemenitosti, se ji je zdel tako zelo podoben njene-
mu pokojnemu soprogu, kateremu je posvetila pri tej
priliki deset minut toplega spomina.
Bajiç se je veãkrat ozrl nazaj na svojo mater. Ko je vi-
del, da ji postaja pe‰pot Ïe teÏavna, je velel vozniku, naj
postane. Stara majka je zopet sedla k Hvalibogovskemu,
ki je bil tudi Ïe na vozu.
Spreten pripovednik bi moral biti, kdor bi umel toã-
no in po vrsti povedati vse, kar je druÏba poãela tisto
noã pod Konj-planino. Burno je pozdravila âumurpa‰o,
dosti glasneje in iskreneje nego v hanu Vilarja, ki ji tega
ni zameril, saj je bil Bierkopf starej‰i in je Ïe tretje leto
452
bival v teh krajih. In kako se je umel po pravilih, pri-

uãenih v kadetnici, priklanjati in prilizovati! Vilar se mu
je kar ãudil. Pred naãelnikom se je nekako skrãil v po-
niÏnosti; pred damami je bil sama udanost in na obe
strani je metal sladke preraãunjene besede, pomasljene
in po‰vrkane z ocvirki neÏnoãutja. In kar je posebno
hvalevredno, tudi pozneje, ko je bil Ïe vedel za naãelni-
kovo preme‰ãenje, ni izpremenil svojega podloÏni‰kega
vedenja. ,In ta ãlovek tako surovo ravna z delavci in z
menoj!’ je pomislil Vilar. Razkazala sta druÏbi vse koli-
be in kar se je nahajalo v njih.
Ko so bili vse pregledali, se je vsak lotil svojega oprav-
ka. Mik je ‰el peã janjca; pomagala mu je Katica. Vilar in
Bierkopf sta poskrbela, da se urede postelje za dame in
pripravi miza. Gospa Etetka in Bajiçeva mati sta si dali
opravka v kuhinji; kmalu je pri‰el tja tudi Buzduga; te-
daj ju je zapustila Bajiçeva mati in ‰la na tratino. Drugi
so ‰li k Oskovi, kjer je hlapec Marko Krpica kar z roko
lovil postrvi. Bajiç se je drÏal svoje Ïene, ãeprav se je ona
bolj zanimala za naãelnika nego zanj. Neprestano mu je
igral na ustnicah nasmeh, njegove oãi so krotko govori-
le: Hudo je bilo, pa zdaj bo bolje!
Znoãilo se je, in druÏba se je zbrala na razsvetljenem
hodniku uradni‰ke kolibe. Tam je zauÏila bogato veãer-
jo. Pod streho so se oglasile podgane. Dame so se zgro-
zile ob ãopljanju in ‰trkljanju nad stropom. Gozdar jih
453
je potolaÏil, da se ni ena ne pokaÏe druÏbi, dokler gore

luãi. Proti koncu je Mik odprl zlatoglave steklenice, in
Katica je napolnila kozarce. Tedaj se je dvignil stotnik
Hvalibogovski, potrkal na kozarec ter napil kot najsta-
rej‰i pl. Pesterju, ki mora ÏaliboÏe zapustiti Tuzlo —
»Ah!« je zlobno vzkliknila Katica ter se nasme‰ljivo
ozrla na sestro. Govornika je medklic zme‰al; popraskal
se je za u‰esom in par hipov moral srepo gledati v luã,
preden je mogel najti pravo nit in mogel nadaljevati: »—
Tuzlo, kjer je toliko storil za na‰o kulturo in za povzdigo
ubogega bosenskega ljudstva na polju ‰olstva, polje-
delstva, Ïivinoreje in — in kmetijstva sploh.«
Bajiç, sedeã med materjo in Vilarjem, je prvo dregnil
z nogo, drugega s komolcem, porogljivo zroã v kozarec
na mizi. Dalje je govornik Ïelel naãelniku, da bi tudi na
svojem novem mestu, v Banjaluki, vztrajal na tisti poti,
katero si je zaãrtal v Tuzli v prid bosenskega ljudstva in
ãlove‰tva sploh. Prosil je, naj se mu ne zameri, da vza-
me gospodu generalu iz ust ugodno sodbo, ki mu jo s
hvaleÏnostjo izreãe tuzlanski vrhovni voja‰ki poglavar
povodom naãelnikove odhodnice, ki se bo slavila ãez
par dni v kazini. Toda takega vzor-uradnika se treba
spominjati na vseh koncih in krajih ‰irne Bosne, nje-
govo slavo treba raztrobiti v svet, ki z obãudovanjem pa
tudi z zavistjo gleda na bosenske stvari, na napredek, na
na‰e delo sploh.
454
»Sploh je to star osel!« je Vilarju jedva sli‰no zamr-

mral Bajiç, ko je bil konãal Hvalibogovski s solzami v
oãeh svoj hvalospev. Govornik je skoãil k naãelniku, trk-
nil z njim ter ga objel. Drugi so vstali in pohiteli trãit s
slavljencem. Samo Bajiç in njegova mati sta ostala na
svojih sedeÏih. Naãelnik je to opazil, globoko se je pri-
klonil in trknil je tudi z njima ãez mizo. Potem je bled in
razburjen odgovoril na napitnico, kako neizmerno ga
veseli vseobãe spo‰tovanje in priznanje, ter obljubil, da
se hoãe tudi na svojem novem mestu potruditi, da bo
vr‰il svojo dolÏnost in korakal naravnost k vseobãemu
cilju, ki se imenuje: vzdig Bosne iz veãstoletnega bar-
barstva. S teÏkim srcem zapusti Tuzlo, no dolÏnost ga
kliãe. Preseli se sicer v drug okraj, toda njegovo srce
ostane pri odkritosrãnih tuzlanskih sotrudnikih na kul-
turnem polju.
»Hm,« je zahrknilo Bajiçevi materi v grlu in nagniv‰i
se k Vilarju, je za‰epetala: »Naj vzame vrag svoje srce s
seboj! Kaj ga nam treba tukaj!«
Potem je Buzduga pohvalil naãelnikovo naklonjenost
napram oroÏnikom, dalje je Lisinski opozoril na teÏko
stali‰ãe, ki ga imajo okrajni naãelniki v Bosni, kjer je
zdruÏena politiãna in sodnijska oblast v eni osebi, a on
— naãelnik — je vedel s svojo energijo in bistrim umom
izravnati vsa nasprotja, naj so se pojavila tu ali tam. Zato
ostane nepozaben vsem!
455
»O, gotovo, gotovo!« je kimala stara gospa; poleg nje

se je gugal njen sin ter objemal z obema rokama svoji
koleni. S ‰iroko odprtimi oãmi je v lahnem, ironiãnem
nasmehu strmel na druÏbo. Pred vsemi drugimi ga je
zanimala Ïena.
Gospa Ljubica je ãutila, da ji ne bo mogoãe Ïiveti brez
tega toliko slavljenega ãloveka, ki je storil toliko dobrega
in pametnega, ki ostane vsem v najbolj‰em spominu in
sam pusti svoje srce v Tuzli. Njen duh je bil tako ome-
jen, da ni vedela, koliko hinavstva in laÏi se skriva za
sladkimi in goreãimi besedami. Pri‰el je naposled ãlo-
vek, bogat, zelo ugleden, v visoki sluÏbi, in ona se ne
sme odzvati njegovi ljubezni javno in na steÏaj, kakor bi
rada, in ne sme z njim v ‰iroki svet. Kako grozna je ãlo-
ve‰ka druÏba! Srce ji pravi, da je njeno mesto na strani
tega ljubljenega naãelnika, in vsi zakoni se ji protivijo,
vsa druÏba razstilja trnje na njeno pot. Zrla je topo na
mizo in da bi prikrila razburjenost, se poigravala z vili-
cami in noÏi, ki so leÏali pred njo na belem prtu.
Bajiç je po‰epetal Vilarju: »Poslu‰aj jih, kako laÏejo! Ti
njih govori so skovani vsi po eni ‰abloni, vsak jih ume
blebetati, ker jih je Ïe tolikrat sli‰al. Tri leta sem Ïe tu-
kaj, pa vedno godejo tisto hvalisajoão pesem, ki pravi,
kako delamo za kulturo. Pri prihodu in pri odhodu naj-
niÏjega uradnika ali ãastnika se zapoje ta pesem. In ãe
pride odliãen tujec k nam v posete, ga povabijo v kazi-
456
no, kjer sli‰i pesem o bosenskem napredku in o na‰ih

zaslugah. Odliãni tujec vse verjame in si hvaleÏno zabe-
leÏi; ko pride domov, pi‰e hvalisajoãe ãlanke v novine;
ako je prehodil vso Bosno in Hercegovino, napi‰e celo
knjigo prijetnih doÏivljajev in hvali napredek, dasi
mimo voja‰nic, straÏnic in kazin ni videl niãesar in ni
govoril z nobenim domaãinom. Prijatelj, k naãelnikovi
odhodnici v kazino nama ne bo treba iti, ker to, kar go-
vore tukaj, bodo govorili tudi tam.«
Vilar je hotel reãi, da je imel i on krive pojme o Bosni,
sodeã po tem, kar je ãital v novinah, a zdajci se je vzpel
dolgi brigadni adjutant za napitnico. Skraja je bil njegov
glas meketajoã in jecljav, potem se je okrepil in je iz-
bruhnil v gromovit orkan. Tako je govoril: »Jaz hvalim
gospoda naãelnika pl. Pesterja posebno zato, ker je umel
kot najvi‰ji uradnik gojiti — e-e-e — neskaljeno soglasje
med voja‰tvom in uradni‰tvom. Gospoda moja, le v slo-
gi je moã in zmaga. S svojim oãarljivim, kavalirskim —
e-e — fascinujoãim vedenjem je umel gospod naãelnik
privezati nase vojaka in nevojaka. To soglasje, oziroma
— hoãem reãi — skupno stremljenje vseh ãiniteljev, kar
jih je poslala najvi‰ja oblast v zasedene deÏele, nam je
porok, da se v kratkem zavr‰i na‰e vzvi‰eno poslanstvo,
ki so nam ga zaãrtala nebesa sama, namreã na‰ zmago-
nosni pohod do Soluna. Slava tak‰nemu naãelniku, ki
457
gre za na‰o vzvi‰eno idejo z du‰o in telesom z nami do

uspehov in konãne zmagel Hip — hip — hurrá!«
Ta napitnica je tako uãinkovala, da so vsi ãastniki z
gozdarjem, s Katico in gospo Etelko vred vstali, stopili
pred slavljenca in trikrat zaporedoma zavpili: »Hip —
hip — hurra!«
Gospe Ljubici je ginjenost prikipela do vrha. Hotela je
vstati in dvigniti kozarec v pozdrav, pa zdajci se ji je za-
zdelo, da ji zastaja igra Ïivcev, vse okrog nje se potaplja
v temo, glava, teÏka in bleda, sili na mizo. Takrat je pri-
skoãil k njej Bajiç prav v trenutku, ko se je brez opore in
moãi nagnila na stran in se onesvestila. Prestregel jo je
in zgrudila se mu je v naroãje, kakor pade mrtvo telo.
DruÏba se je prestra‰ila, postavila kozarce na mizo, za-
gnala vik in krik.
»Vode! Vode!« je vpila gospa Etelka, ki je omedleli
odpenjala bluzo.
»In vun na trato! Tu je soparno, zakajeno, ni ãuda—
« je silil Lisinski.
»Pod milo nebo — kajpada — na sveÏi zrak — tam bo
precej dobro,« je svetoval Bierkopf.
»Vse je pripravljeno na trati. Prosim, gospoda!« je
hitel Vilar. »Koci so pogrnjeni, svetilke priÏgane. Le vun
— vun!«
»Oh, bojim se, da to ‰e ni poslednja komedija, ki jo
uprizori ta nesreãna Ïenska mojemu Sa‰i,« mu je mimo-
458
grede po‰epetala stara gospa. »To je resniãna omedlevi-

ca, ne navidezna, kakr‰ne so v navadi pri Ïenskah. In
globoki so njeni vzroki.«
Bajiç, Katica in gospa Etelka so zanesli Ljubico na tra-
to. Vsi so se porazstavili krog nje. SveÏi zrak in hladni
obkladki na glavo so pomagali; pri omedleli se je kma-
lu pokazala tista zavest, ki jo imamo v sanjah: stopila je
iz neznane teme misel v glavo in iz megle se ji je poja-
vila v slabih obrisih naãelnikova postava in zbudila se ji
je zavest, da leÏi brezsilna in ne more k njemu, In sli‰ala
je kakor v sanjah njegov glas: »Zakaj nismo ostali zunaj?
âemu smo ‰li na zatohli hodnik? Milostivi gospe je ‰ko-
dovala tista zatohlina. Saj bi se bil danes pri neznosni
vroãini sam skoraj onesvestil.« Pri teh besedah je odprla
oãi in videla, kako so vsi prikimali naãelniku. ,On laÏe in
vsi laÏejo!’ je nekaj zavpilo v njeni du‰i. Zopet je zame-
Ïala in pri‰la ji je misel, kako krasna in lahka bi bila
smrt, ko bi pri‰la tako tihotapski. Zakaj se ni preselila v
kraj veãne nezavesti, ko se je nahajala Ïe na poti tja? Za-
kaj se je morala zopet zbuditi v to neznosno Ïivljenje?
»Milostivi je ‰kodovala dolga pot, zato je obnemog-
la,« je vedoma lagal Lisinski.
»I kaj pa! Dolga pot, soparica, stisnjeni zrak in napos-
led va‰ vik in krik,« je ponovil za drugimi Hvalibogov-
ski, vedoã, da laÏe.
459
»In pa tiste — e-e — grozne podgane nad nami,« je

zameketal pl. Merks. »Vedno sem se bal, da nam ne
pade cela druhal na mizo.«
,Kako laÏejo, kako laÏejo! Vsa njih kultura se opira na
laÏ in prevaro,’ si je mislil Vilar. ,V tem neprijetnem slu-
ãaju celo ne morejo drugaãe. Tu je laÏ plemenita in do-
bra reã.’ In domislil se je Bobojedãevega izreka: Istino
reci pa uteci!
Prej brezbarvna lica gospe Ljubice so po malem zopet
zagorela v zdravi rdeãici. Pogledala je in njeno oko se je
ujelo z Bajiçevim, ki je kleãal pri njej, sklonjen ãez nje-
no glavo. Njegovemu prisiljenemu in Ïalostnemu na-
smehu se je srameÏljivo posmejala, kakor bi ga hotela
prositi odpu‰ãanja, da mu je s svojo omotico provzroãila
tak‰no sitnost. Pa precej je odvrnila oãi od njega ter po-
gledala na svetilke, ki so brlele po pritliãnih drevesnih
vejah.
»To je bilo neumno od nas, da smo toliko ãasa zase-
deli v tistem hanu. Mari smo se ‰li kopat v bistro
Oskovo. Kako bi se bili osveÏili in sprali prah raz sebe!
Tako se pa niti umili nismo, ko smo pri‰li sem. Od tod
vsa ta neprilika. No sedaj je Ïe dobro, kaj ne, milostiva?«
je z najmeãjim glasom govoril pl. Pester, stojeã pri nje-
nih nogah.
,Sam ve, da ni dobro in da nikdar veã ne bo. Sam nosi
slutnjo smrti v glavi, pa laÏe,’ je mislila Ljubica.
460
»O, prosim, gospod naãelnik,« je rekla Katica, »mi

smo se umile v sobah obeh gospodov uradnikov.«
»On sam se je umazal z velikim grehom, ki ga ne iz-
mije z nobeno vodo,« je po‰epetala Bajiçeva mati Vilar-
ju.
Ljubica se je obrnila na stran ter se pri tej priliki zazrla
v stroge, ostro presunljive ta‰ãine oãi. ,Samo ta starka ni
sposobna za laÏ. Ona ume ãitati angelu in vragu na dnu
du‰e, toda tudi ona noãe govoriti. Moj greh je tak‰en, da
se mora pokriti z laÏjo ali pa z molkom, ki je tudi laÏ,’ si
je mislila. ,Mari bi odkrito govorili o njem. Ko bi vsaj
eden glasno izrekel: Tak‰na in tak‰na je sedaj Ljubica, ki
je nekdaj v strastni ljubezni do Bajiça beÏala iz oãetove
hi‰e. Ko bi mu vsi prikimali, padli bi mi vsi oziri v niã, in
glasno bi privrelo moje ‰iroko priznanje iz trpeãe du‰e.
To bi olaj‰alo mojemu srcu. A ta prizanesljivi molk me
du‰i in mori.’
Gospa Etelka ji je poloÏila nov obkladek na glavo. Go-
spa je omedlevico prebolela in zadremala.
»Pst — pst —« je ‰epetal Bierkopf. »Zdaj bo dobro.
NeÏne dame bi se bile morale odpoãiti — odpoãiti po
dolgi poti in ne skakati po tratini in begati za ribami.«
âez pol ure je Ljubica sedla. ZaÏelela je postelje, ker
ni marala ostati v druÏbi, ki bi z obÏalovanjem govori-
la o njeni nezgodi, katere se je sramovala. »Oprostite,
gospoda, ker sem nehote kalila zabavo. Jutri bo zopet
461
vse dobro, kakor je bilo dosle, in veselili se bomo pod

Konj-planino,« je rekla ter podala soprogu roko. Z nje-
govo in gospe Etelke pomoãjo je vstala. Odvedla sta jo
v kolibo, kjer so bile za vse ‰tiri dame pripravljene pos-
telje. Kmalu za njo je od‰la tudi Bajiçeva mati k poãitku.
V taboru izletnikov so brÏ pozabili na nepriliko, ki je
zadela Bajiçevo soprogo. Neumorni Mik je s svojo nor-
ãavostjo in ‰aljivostjo zdramil ves tabor iz otopelosti.
Umel je zbijati imenitne ‰ale: ÏviÏgati, piskati, peti, po-
snemati Ïivalske glasove, opona‰ati razliãna nareãja, kar
je vselej uãinkovalo in provzroãalo grohot. Ko so ‰e vsi
molãe leÏali vznak, kakor bi ‰teli zvezde, je zdajci iz sre-
dine razprostrtih kocev poletel v gorske stene petelinji
glas: Kikeriki! — na zadnjem zlogu podalj‰an in konãa-
joã se s tremi pretrganimi, rahloãutnimi kurjimi ãivki, ki
naj bi opozorili slu‰ateljstvo na nekaj ‰e neizreãenega,
kakor opozarja na‰ sentimentalni pisatelj in pesnik na
koncu duhovito-sentimentalnega stavka s tremi pikami
na nekaj neizrekljivega, o ãemer naj premi‰ljuje blago-
voljni ãitatelj sam. Vsi izletniki so udarili v grohot, vsi so
‰inili pokoncu, kakor bi bil vanje izpustil elektriãni tok:
eden je sedel, drugi se je obrnil na stran ter se naslonil
na komolec. Katica ni mogla odoleti ãudnemu peteli-
njemu kliku: pobrala je svoj koc, ga vlekla nad Mikovo
glavo in ga tam razprostrla.
462
»Producirajte se dalje, gospod poroãnik, lepo vas pro-

sim! Glejte, kako smo zbegani! âemu pa smo ‰li pod
Konj-planino? Da tukaj prodajamo dolgãas? Pa res!« je
poprosila z jokavim glasom. Podobno so prosili tudi
drugi. Mik je bil itak Ïidane volje in bi bil tudi brez mo-
ledovanja izvajal svojo umetnost, pa — le prosijo naj! Ko
se mu je zdelo, da je zadosti pro‰enj, je zatisnil z levim
kazalcem nosnico, dva prsta desnice je vtaknil v usta in
tako imenitno je zaãel piskati, da so se vsi drugi valjali
od smeha. Po kratkem odmoru se je v gali‰koÏidovskem
nareãju pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo ve-
selje. Potem si je priÏgal svalãico; mahoma jo je obrnil,
to je, vtaknil je goreãi konec v usta in pu‰il, potem jo je
vtaknil v nosnico in pu‰il z nosom.
»Oprosti, prijatelj Mik,« se je oglasil ob vseobãem
smehu Hvalibogovski, »ti si vrl ãastnik, a izgre‰il si svoj
poklic. Da vstopi‰ k cirkusu, si petkrat bolje plaãan ka-
kor pri vojakih.«
»E-e-e!« je vzkliknil pl. Merks, ki je menil, da nobena
‰e tako sijajna plaãa ne odtehta ãastni‰tva. Bil je namreã
z doma zelo bogat.
Mik je zalajal nanj, a tako po pasje, da je ‰ejk, drema-
joã pri nogah svojega gospodarja, pozorno dvignil gla-
vo in presunljivo zarenãal.
»PotolaÏi vraga, saj nas ‰e raztrga!« je rekel pl. Pester
Buzdugi.
463
OroÏnik je pomiril ‰ejka, poloÏiv‰i mu roko na glavo.

Zaãel je hvaliti njegove pasje sposobnosti. »To je zves-
ta in zanesljiva Ïival,« je govoril. »V temni noãi bi lah-
ko zaspal v bliÏini hajdu‰kega tabora; ‰ejk bi me zbudil
in branil do poslednjega dihljaja. In moja roka tudi ne-
kaj zaleÏe. Desne roke ne bom imel, kadar se mi pone-
sreãi ta moj najbolj‰i prijatelj. Z njegovo pomoãjo bi na
ledu podkoval samega vraga.« ·ejk je iztegnil glavo, se
obliznil ter s pasjim nasmehom pogledal po druÏbi; ka-
kor bi razumel, kaj govori gospodar o njem. Potem je
legel in poloÏil glavo na prednji ‰api, pazno poslu‰ajoã
in meÏurkajoã z oãmi.
»Velike sposobnosti tiãe v njem. Vse nas razume, le
govoriti ne ume. In kako razloãuje na‰ega dobro obleãe-
nega ãloveka od Bo‰njaka!« je hvalil Buzduga.
»Pa pravijo, da pes laja na po‰tenjaka in na lopova,«
je rekel Bajiç.
»To vem, da ni rahloãuten,« se je oglasil Vilar, ker mu
je presedala pasja hvala.
Buzduga se je porogljivo posmejal. »Gospod inÏenir
bi v Bosni rad imel rahloãutne pse, ki bi lizali roke na‰im
nasprotnikom.«
»Niã psov — ãemu pse? Civilizacijo bi rad, istinito ci-
vilizacijo, ne tak‰ne, ki je maska za laÏ in prevaro. Pri-
merjal bi Bosno ‰iroki reki, polni skal, vrtincev, pragov
in plitvin, ki ovirajo plovitev. Mi bi morali oãistiti in ure-
464
diti strugo, da bi po njej res kdaj lahko pri‰li globlje na

Balkan. Toda mi samo ribarimo v kalnem —«
»Kako ribarimo v kalnem?« ga je brzo prekinil pl.
Pester. Ni mogel umeti, kako more kdo, ki je nastavljen
v bosenski sluÏbi, le namigniti z neugodno kritiko.
»Morda s tem, da trebimo Konj-planino?«
»Ne, gospod naãelnik,« je mirno odvrnil inÏenir. Tisti
hip se je zavedel, da ne govori s prijateljem, ampak z
visoko postavljenim gospodom, ki je soodgovoren za
vso upravo in pred katerim treba izbirati besede, ãeprav
je ta gospod Ïe na odhodu. Spo‰tljivo je sedel ter nada-
ljeval: »Gozdov ne oãitam deÏelni upravi. Res me je vãa-
si skoraj strah, ko sli‰im na vseh straneh peti sekiro. Zdi
se mi, da mi govore ti pragozdi oãitajoãe: ,Îivimo po ne-
premagljivih vekovitih zakonih, in glej, tu je pri‰el ãlo-
vek in smrtne udarce zadaja tej slavi!’ Kakor bi zadeva-
la ostrina sekire v moje srce in bi pred mojimi oãmi uni-
ãevali v smrt obsojen narod, tako mi je —«
»UboÏãek!« se je oglasila za njim Katica, pobezav‰i ga
z izpuknjeno bilko v uho. »Srce vas boli, gospodine Fra-
njo? Kuharica se nikdar ne solzi, kadar kolje kuro.«
InÏenirja ni premotil glasen zasmeh v druÏbi. Nada-
ljeval je: »Po drugi strani se mi pa teh go‰ãav niã ne zdi
‰koda, ker zato so se tako razrastle, da jih naposled izra-
bi ãlovek, in sicer naj oni prej melje, ki prej pride. Do-
465
morodno prebivalstvo, oziroma otomanska vlada ni

prej mlela, zato meljemo mi, kar je vse v redu.«
»Da, da — vse v redu,« je potrdil Bierkopf. »Bo‰njaki
nimajo kapitalov, da bi sami trebili pragozde. Na do-
biãke so ãakali petsto let. âesar oni sami niso mogli,
vr‰imo zdaj mi, ki smo bogatej‰i. Blagostanje nam daje
premoã in svobodo. Siromak bo Ïivel vedno v podloÏ-
nosti. In tako je prav. Siromakov i drugod ne bo nikdar
konec, kakor trave ne: mrjo in zopet se rode.«
»Iz moje glave govori‰, âumurpa‰a!« je rekel Hvali-
bogovski.
»·e druga vpra‰anja se vsiljujejo ãloveku in odgovo-
ri nanja niso ugodni,« je govoril inÏenir. »Zakaj se za-
ganjamo pri vsaki priliki v domaãe ljudi? Zakaj jim ne
pustimo dihati? âemu stremimo za tem, da jih navadi-
mo pijanstva in jim vcepimo bojeãnost suÏnjev? Slavno
bi bilo zapovedovati ponosnemu, zavednemu in krep-
kemu narodu, a mi hoãemo Bo‰njake pretvoriti v iz-
mozgano, strahopeto in izprijeno parijo. Zakaj kristja-
nom in onim Turkom, ki so suÏnji posestnikov, ne damo
zemlje? Saj je je dosti in siroma‰ni Bo‰njaki koprne po
njej. Dobivajo jo pa kolonisti —«
»Gospod inÏenir, vi ste malo ãasa tukaj in ne pozna-
te razmer,« mu je prestrigel besedo Hvalibogovski. »Ko-
lonisti so potrebni, da se domaãini uãe od njih polje-
466
delstva. Bo‰njak je len, apatiãen, nima smisla za napre-

dek.«
»Za napredek, ki ga v nekaterih okrajih hoãejo ‰iriti z
Ïganjem, v katerem naj bi se utopila Bo‰njaku priroje-
na pogumnost, tudi jaz nimam smisla,« se je zavzel Ba-
jiç za svojega prijatelja. »Kar se tiãe mrÏnje do dela — ta
na mah izgine, kadar dobe Bo‰njaki zemljo v svojo last,
kakor se je to zgodilo onkraj Drine v Srbiji.«
»In nemogoãi postanejo zloãinci, kakr‰en je bil Hu-
sejn Durakoviç,« je pristavil Vilar.
»Poglejte bosensko primitivno orodje, te lesene plu-
ge in vozove. Je li mogoãe s tem uspe‰no obdelavati
zemljo?«
»Kolonistov tudi ni treba zato,« je odvrnil inÏenir,
»paã pa pomoãi od merodajnih ãiniteljev. Ker ni mogoãe
obdelovati zemlje z lesenim plugom, naj bi kupila deÏel-
na vlada za vsako vas nekaj Ïeleznih garnitur. Ljudje se
jih kmalu privadijo in spoznajo njih ceno. Kolonistov pa
zato ni treba.«
»Vi ne poznate upornosti ljudstva proti novim napra-
vam.«
»Poznam, gospod stotnik. Upornost ne izvira iz so-
vra‰tva proti koristnim novotarijam, paã pa iz sovra‰tva
proti tujcem, ki so toliko obetali, niã dali in vse vzeli.
Svet je sedaj tako urejen in toliko prosvetljen, da tiãi v
vsakem misleãem ãloveku dober kos upornosti. In mis-
467
leãa bitja so naposled tudi Bo‰njaki. S ãlovekoljubnostjo

jih treba pridobiti, ne podpihovati z bojnimi psi.«
»Prav dobro, gospod inÏenir!« je kliknila Bajiçeva
mati, ki je v noãni jopi stopila k oknu Vilarjeve sobe ter
poslu‰ala pomenek na trati.
Pl. Pester se je nasme‰ljivo ozrl v okno.
Namig na bojne pse je provzroãil, da se je dvignil
Buzduga, oprl na komolec in v‰ãipljivo rekel: »Po-
slu‰ajte — tu govori gospodin Franjo, ki vse zna in ve,
na‰ filantrop iz gozda, tiha voda, prista‰ nazorov naj-
veãjega agitatorja kaludjera Jovice.«
»Jovica ima svoje nazore, jaz svoje,« je pikro odgovo-
ril Vilar. »Kar je slabega na njem, je zakrivila na‰a upra-
va, ki je ubila to ‰iroko pamet, mesto da bi jo bila vzela
v svojo sluÏbo.«
Lisinski se je posmejal. »âloveka z Milo‰eviçevimi na-
zori paã ni mogoãe vzeti v bosensko sluÏbo. Za samo-
stanskim zidovjem ni maral ostati, naj ostane za jetni‰-
kim.«
»Njemu dati sluÏbo bi bilo tisto, kakor zaupati volku
ovce,« je zavr‰il neprijetni pogovor Buzduga, vzdihnil
ter se zopet zleknil po kocu.
Mik je ves ta ãas zabaval Katico: posnemal je kokljo,
kako v razliãnih sluãajih govori s pi‰ãeti, ãemur se je
deklica vedno smejala, ãeprav je to Ïe mnogokrat sli‰ala.
Ko pa je izprevidel, da njegova ,umetnost’ Ïe niã veã ne
468
zanima mo‰kih, je skoãil na nogi ter viknil: »Gospoda

moja, ne bodite dolgoãasni, da ne pokvarite lepega vre-
mena! Nebe‰ke zvezde gledajo na vas, a vi se v oãigled
Konja, Kravanje in Zeleboja menite o tak‰nih neplodnih
stvareh. Mari bi poizkusili sreão v kvartah! Kaj pravi‰,
âumurpa‰a?«
»Sogla‰am.«
»In vi, gospod naãelnik?«
»Noãem se izkljuãiti.«
»In ti, HadÏirumba?«
»Kakor je namenjeno. Allah je dal, Allah bo vzel ali pa
pridal.«
»In ti zaptija vseh zaptij?«
»Kjer so vsi ene misli, tam je i Buzduga poleg. La Al-
lah il Allahu.«
Kmalu je stala pod drevesom, na katerem so visele tri
svetilke, miza s stoli. Igralci so sedli h kvartam. Bajiç je
spremil svakinjo v kolibo, potem je ‰el z Lisinskim, bri-
gadnim adjutantom in inÏenirjem pod napu‰ã, kamor
sta hlapec in sluga nanesla sena in pripravila leÏi‰ãe za
mo‰ke.
Lisinski in pl. Merks sta precej zasmrãala. Bajiçu je
rojila Ïenina omedlevica po glavi, no utrujenost je tudi
njega kmalu omamila. Vilar pa ni mogel zaspati. Dolgo
je sli‰al kvartaãe, kako so bili s kvartami ob mizo, napo-
vedovali, cvenkljali z denarjem. Domislil se je Jovice.
469
Slabo je zanj sprião ljudi, ki imajo smisel samo za nekaj

velikega in slavnega, za celoto, za tisto, kar se zabeleÏi
za veãne ãase; da celota uspeva, gredo mnogokrat z za-
vezanimi oãmi mimo posameznega nedolÏnega ãlove-
ka, ki ga Ïrtvujejo celoti, mimo pravice. In v tem je pri‰el
tudi on v navzkriÏje z njimi; on bi rad pomagal vsakemu
najmanj‰emu delcu te celote, ki ne more biti zdrava, ako
poedinci, katerih vsota dela celoto, niso sreãni in zado-
voljni. Oni so zaãeli graditi hi‰o pri strehi, on bi jo zaãel
zidati pri tleh. O njih stremljenjih za velikost in slavo
celote bodo uãenjaki pisali na papir zgodovine; to, po
ãemer hlepi on, ostane zapisano v hvaleÏnih srcih. Kaj
pomaga napisati kopo zakonov, ako v tej grmadi ni kru-
ha za ljudstvo! Prezirati so ga zaãeli na otoku, celo so-
vraÏiti, ker hoãe me‰ati kvarte tako, da odpade tudi za
nesreãnega ãloveka kaj. Vedno glasnej‰i protest se od-
pira v njegovi du‰i proti tem praznim ljudem, posebno
proti brezboÏnemu Buzdugi, ki tepta s svojim psom in
bikovko ãlove‰ko dostojanstvo v prah. Kaj bo z Danico?
Slepi sluãaj z jabolkom je nanesel tako, da je ves svoj up
prenesla nanj. Niãesar bi si ne mogel oãitati, ko bi se
odvrnil od nje, pustil Mu‰içev han ob strani in si ohra-
nil svobodo. A onemu protestu proti ãrvivi in gnili kul-
turi na tuzlanskem otoku hoãe dati izraza s tem, da
ostane i nadalje filantrop — kakor ga je nasme‰ljivo
imenoval Buzduga — in ãe je Danica spoznala v njem
470
svojega za‰ãitnika, ãe vidi v njem cilj svojega Ïivljenja,

onda naj se zgodi, kar mu je usojeno. Od njega naj se
izliva vedno dobrota k njej, on naj ostane sredi‰ãe vse-
ga njenega mi‰ljenja. Ne mara imeti Ïene, ki bi kakor
vihrava Katica iskala pustolov‰ãin na izletih, po voja‰kih
kazinah, na plesi‰ãih in koncertih, povsod v druÏbi, ki bi
hotela ble‰ãati v velikem svetu in s svojo telesno sijaj-
nostjo dvigniti njegovo osebo. On se dvigne sam in k
sebi dvigne preprosto hercegovsko deklico vkljub vse-
mu hohotu na tuzlanskem otoku.
Prevrnil se je na senu in se zagledal v brezmeseãni
nebosklon. Bil je pesnik narave in usmiljenja, ki je pri-
merjal te svetle toãke na nebu, zroãe iz teme nanj, z
belimi ovãicami, razkropljenimi brez pastirja po ‰iroki
planini, in ono najveãjo prebelo zvezdo na kraju nebo-
sklona, ki otoÏno zre v hladno noãno temo, kakor bi
iskala varuha-pastirja, je primerjal Danici. »Tiha voda,
— mi je rekel Buzduga. Da bi le bil tiha voda, ki nama-
ka loke in travnike, da se razplode trave in cvetice! A oni
so hudournik, razdirajoã blagostanje celega okraja. In
Danica je tiha vodica, ki prijetno ‰umlja pod travo, do-
kler za veãno ne utone v tihi vodi.«
Obrnil se je k Bajiçu in dalje je mislil: ,Oni zdaj ‰e ne
vedo, kako po‰teno mislim z Danico. Sploh pa me njih
sodba skrbi toliko kolikor lanski sneg. Tak‰na je njih
morala: zdaj ‰e zavidajo gospodinu Franju za smelo
471
sreão pri vili podgorkinji, ker menijo, da se samoljubno

igram, zabavam in sleparim, da jo kot sladkosnedeÏ v
ljubezenskih stvareh z uspehom zalezujem v gozdni
samoti; ko pa spoznajo moje resne namere, ko zvedo,
kako sem svojo bodoãnost za vselej navezal na siroma‰-
no Hercegovko, se mi vsi ti gospodje s ponosno hojo, z
bahatim roÏljanjem sablje, z zvoãnim glasom nasme‰-
ljivosti in vse te dame z Ïareãimi iskrami porogljivosti
enoglasno zagrohotajo, ãe‰: Ujel se je norec! Pa mene
njih zasmeh ne bo vznemirjal, nasprotno: vrsta bo na
meni, da se glasno posmejem razbrzdanim razmeram v
njih rodbinskem Ïivljenju. DokaÏem jim, da noãem biti
deleÏen sme‰ne usode tega prijatelja, ki v nemirnem
spanju hrãi kraj mene.’
»Srãna dama vzame pikovega kralja,« je zdajci pri
igralni mizi glasno napovedal naãelnik. Tisti hip je Ba-
jiç dvignil glavo ter prestra‰en pogledal na kvartaãe.
Precej pa mu je zaspana glava omahnila na vzglavje in
se pogreznila v teÏke sanje.
Bilo je Ïe pozno, ko je zaspal Vilar. Petorica gospodov
je ‰e vedno kvartala.
472
30.
O b ‰estih zjutraj se je gospoda zbrala na hodniku.

Vsem je ‰e visela na trepalnicah zaspanost, le Ka-
tica se je javila v svoji navadni ãilosti in Ïivahnosti. Sili-
laje v Mika, da bi razÏarila njegovo zabavnost in ‰alji-
vost, toda poroãnik se je drÏal kislo. Slaba volja je bila
razlita po njegovem obrazu, roke je trdo ti‰ãal v prazne
Ïepe, kakor bi ga v dno du‰e mrazile ponoãne denarne
izgube. Zelo so ga bili izmolzli.
»Niã ne maraj, prijatelj!« mu je po strani po‰epetal
ãemerni Buzduga. »I mene so slekli. Spotoma se itak
ustavimo pri oãku Samojlu, kjer imava kredit z neome-
jeno zavezo. Hudiã je vzel, Ïid bo zopet dal.« Oba sta se
prisiljeno nasmehnila.
âumurpa‰a, ki se je hitro otresel zaspanosti, je vese-
lo razburjen ‰kakal krog svojih gostov. Veãkrat se je po-
tipal na srãno stran, kjer je imel v suknjiãu spravljeno
nabito denarnico. V radosti je plesala njegova grabeÏ-
ljiva du‰a. Kadar je pogledal na Mika in Buzdugo, se je
nekaj zareÏalo v njem. »Sta nameravala — sta me hotela
— a zdaj me gledata liki vol mesarsko sekiro. Allah je
dal —«
473
Bajiç in Ljubica sta moÏato prena‰ala svojo bol: umela

sta veliko srãno rano zakriti z veselimi ãrtami na obra-
zu, zastreti to, o ãemer ne sme vedeti svet. In ãe ve svet,
naj ne spazi, da ju peãe. Sicer pa je on zrl na vso to stvar
z oãmi optimista, a ona se je hlinila. Njegova mati ju je
stisnjenih ustnic in pepelnatega obraza opazovala. Slu-
tila je, da ima snoãnja omedlevica ‰iroko podlago in da
vse to ne pomeni prida. Ljubica ji je odtegovala pogle-
de, sin pa je odkrito gledal v njene oãi, kakor bi ji hotel
vliti tolaÏbe v uÏaljeno srce. ,To je nekak‰en preval v Ïiv-
ljenju moje Ïene,’ so govorile njegove oãi. ,Vsak ãlovek
doÏivi tak‰en preval. Le tega je treba premagati, pa se
iztrezni. Zato ji je treba pomagati iz krize.’ In zelo lju-
beznivo se je vedel z Ljubico. Ogrnil jo je s ‰alom, vpra-
‰al, kako je poãivala, ãe ji podgane niso motile spanja,
svetoval ji je, naj na povratni poti sede na voz, jeÏa bo za
njeno oslabelo zdravje prenaporna. Davno mu Ïe ni veã
tako mehko odgovarjala; kakor bi se nekaj kovinskega
trkljalo po neravni plo‰ãi, tako zvonko se je tresel njen
glas in Bajiç je bil vesel, ker ga je spomnil njenih prvih
ljubezenskih strasti. Izpod globoko spu‰ãenih trepalnic
je togo zrla na mizo.
Pl. Pester jo je paã pri prvem jutranjem svidenju vpra-
‰al, kako se poãuti, silil se je na smeh, a mesto smeha se
je pokazal le spaãen obraz; potem se ji je umikal; iz dalje
je vãasi pla‰no in zbegano pogledal nanjo.
474
,Ali se res sramuje snoãnje neprilike ali se samo hlini?’

si je mislil Vilar. ,O, poznam vas: vsi skupaj ste tihe
vode, a resnica se vam ne sme naloÏiti, ker je ne prene-
sete.’
Lisinski je druÏbo neprestano vnemal, naj se podviza,
ker dana‰nja preiskava bo dolga in po dogovorjenem
naãrtu se morajo sestati ob dveh popoldne v hanu ob
Oskovi. Naposled so ga slu‰ali. Bierkopf je oboroÏil
dame s palicami, da bodo laÏe hodile navkreber in navz-
dol. V priãakovanju pragozdnih ãudes so prijetno raz-
burjeni zapustili kolibe.
Pragozd je ãudovito vplival nanje; posebno one, ki ga
‰e niso videli, je skraja prevzela velika resnoba. Najveã
zanimanja za veliãastvo prirode je kazal Lisinski, naj-
manj Katica. Lisinski je bil na gimnaziji karsibodi posr-
kal iz starih knjiÏevnosti, imel je dar glasnega, navdu-
‰enega obãudovanja, ki ga nima vsak in se ga marsikdo
sramuje. Spomnil se je starogr‰kega podzemeljskega
sveta in njegovih bobneãih rek, spomnil se je Danteje-
vega pekla. »Kako je tukaj vse grozno, kako je grozno,«
je ponavljal, zroã v mraãne globine med drevjem. »Da ni
tega potoka, ki s svojim hrumenjem oÏivlja mrtvilo, bi
ãlovek mislil: Tu ima smrt svoje mlade. Morda je prvi
ãlovek prav v tak‰nem kraju dobil svoj prvobitni nazor
o podzemeljskem svetu.«
475
Buzduga, ki je bil vajen pragozdu, se je posmejal vzhi-

ãenemu sodniku in se po‰alil: »Morda se je zgodilo to Ïe
takrat, ko se je opica, zaãutiv‰i v sebi du‰o, prvikrat po-
stavila na zadnji nogi, se potrkala na prsi ter se pridu‰ila
rekoã: »âlovek sem«.
»·alo v stran,« je nadaljeval Lisinski kakor iz sanj. »Tu
se vidi, kako stvarja narava tam, kjer je ne moti ãlovek.
Povsod deluje neprestano, tiho, na‰im oãem nevidno.«
Pl. Merks je globoko hropel v strmino. Oduren in
mrtev se mu je zdel gozd, ker ni bilo sli‰ati ptiãjega pet-
ja. Vilar mu je pojasnil, da v tak‰nem gozdu pravih pti-
ãev pevcev ni, paã pa dosti ptic roparic in da v tem ãasu
ptiãi sploh ne pojo, ker se skubijo.
»Povsod je boj za obstanek; v zraku, v vodi in na su-
hem poÏre moãnej‰i slabej‰ega,« je govoril adjutant.
»Krog in krog vidimo samo kruto vojsko, a tu pi‰ejo in
uãe nekateri laÏiuãenjaki, na ãelu jim tista milobna Sutt-
nerica — e-e — naj bi se ljudje veã ne vojskovali. Segni-
lo bi morje, da ni vetrov, sperelo bi ãlove‰tvo, da ni
vojsk. Vojska je potrebna, ker oãisti in oãedi ãlove‰tvo.«
»Pristavite, gospod nadporoãnik, da vojska iztrebi
ãlove‰tvo,« je rekel Vilar. »Ko bi izpulila samo plevel,
onda bi jo morda zagovarjal, toda ona vzame vse od
kraja.«
»Naj vzame! Veãno itak nihãe ne bo Ïivel,« je pripom-
nil pl. Pester.
476
»Oprostite, gospod naãelnik — vse, kar se godi v na-

ravi, se pa vendar ne da prenesti na ãloveka, ki kaÏe svo-
jo kulturo s tem, da izku‰a omejiti vojske. Ko bi bilo mo-
goãe, da zmagata obe vojujoãi stranki in dobita obe od
nekod od‰kodnino, tedaj bi rekel: nu, vojska je oãistila
ozraãje, uredila napeto razmerje, tako, da ãlove‰ke Ïrt-
ve niso padle zaman, blagostanje ni trpelo —«
»E-e, gospodu inÏenirju se ‰koda zdi denarja,« se je
posme‰ljivo zaãudil pl. Merks.
»Posebno pomilujem Ïrtve. Mnogo je glavnih prog
Ïivljenja, vsak razumni ãlovek si zaãrta eno, po kateri
namerava hoditi do konca. Pomilujem onega, ki je poln
nad zrl v bodoãnost, pa mora konãati na bojnem polju.«
Adjutant je navedel ‰e veã razlogov za vojsko. Trdil je,
da bi bilo ãlove‰tvo Ïe davno segnilo na poljih in pa‰-
nikih, da na bojnem polju raste znaãaj in se, povzpne do
neobiãajne vi‰ine, razvije se brezprimerna poÏrtvoval-
nost in skromno samozatajevanje, ki je toliko potrebno
mladim ljudem. »To je prav lepo,« je odgovoril Vilar,
»toda kaj koristijo mlademu ãloveku te ãednosti, ako
pride s polomljenimi udi ali s smrtno kaljo v prsih do-
mov? Po mojem mnenju se goji na bojnem polju pod
za‰ãito zakonov sama brezsrãnost in Ïivalska krvoloã-
nost. Vojske so prva ovira napredku in blagostanju.«
477
»âudim se vam — e-e —, gospodine Franjo, kako se

vãasi z nekim posebno Ïivim prepriãanjem ogrejete za
kak‰no stvar.«
»Pred istino ne beÏim, ne devam je pod mernik,« je
mirno odgovoril inÏenir. Tisti hip je zaãutil, da se je ne-
kaj zadelo ob njegovo ramo. Ozrl se je: Bajiçeva mati se
ga je dotaknila s palico, hoteã ga opomniti, naj bo v svo-
jih besedah oprezen pri teh ljudeh.
Lisinski je izvadil beleÏnico in zapisal nekaj.
»Koliko generacij lesa leÏi tu na tleh v prahu,« je po-
vzel naãelnik. »Kdo bi mogel to izraãunati?« Njegovo
oko je bilo omegljeno, zdelo se mu je, da iz vseh kotov
veje nanj dih smrti.
»Nihãe,« je zami‰ljeno odgovoril Hvalibogovski. »Vso
to ogromno drevje ni drugega nego gnoj za zemljo. To
je tudi ãlovek.«
»Kar se v povoj zavije, vse zemlja pokrije — tako je s
ãlovekom,« je rekla Bajiçeva mati. Ob gorjupi misli na
minljivost je za hip pozabila na sramoto v rodbini.
Pri pogledu na mnoÏico padlega in trohneãega drevja
je pl. Merks govoril: »Tudi v gozdni go‰ãi se mora za-
du‰iti bitje, ki se ne razvije pravoãasno in pravilno. Ka-
kor ljudje tako se morajo tudi rastline boriti za prostor,
zrak in svetlobo. Za vsa bitja v naravi velja en zakon:
uredi korake tako, da ne zaostane‰.«
478
»Uredi korake, kakor hoãe‰ in more‰, veãnega ni niã

na svetu,« je sentimentalno odvrnil Hvalibogovski. »Vse
je posveãeno koncu in smrti. Koliko mogoãnih drÏav je
nosila Ïe na‰a zemlja, nam malo ali niã znanih, in vse so
propadle. Zakon prirode je tak‰en, da ni niã trajnega na
svetu. âemu se toliko ubijamo in ubadamo?«
»E-e-e — HadÏirumba, ti si blizu ruske meje doma in
prista‰ filozofije daljnega iztoka.«
»Mnogo je istine v tisti filozofiji.«
»Pogubna je za nas, ker pozna samo niãevost. Na‰
ãlovek bi se pri tak‰ni veri pogreznil v lenobo in poginil.
Res gre na svetu vse v niã, a to, kar imenujemo Ïivljen-
sko silo, Ïivi vedno. In to Ïivljensko silo moramo krepiti
z Ïivljensko voljo, to moramo izrabljati.«
»Na milijone krepkih bitij je tu pokopanih in nad tem
grobi‰ãem diha iz milijonov ustec novo Ïivljenje. Iz
smrti klije povsod Ïivljenje,« je zakljuãil pogovor Hva-
libogovski, misleã na svojo nesreãno Poljsko.
Nekoliko zadaj, namreã toliko, kolikor je potreboval
zase prostora neizogibni ‰ejk, je ‰la druga partija izlet-
nikov. Strmeli so v peneãi se potok in v temne stene
drevja; tu so jih zanimale umetne naprave za splav lesa,
tam so se Ïeljno zazrli v modro liso nebosklona, ãe se je
pokazala skozi raz‰opirjeno vejevje. Tam je Bierkopf
kazal in razlagal ãudovitosti pragozda, pravil o volkovih,
ki se zatepejo pozimi z Romanje-planine sem, o medve-
479
dih, ki so jih drvarji pregnali iz Medvedjega Dola, ter

razkladal, kako se splavljajo hlodi v dolino. Bajiça je vse
to zanimalo: pozorno je obraãal oãi v tisto stran, kjer je
gozdar opozoril na ogromno trohneãe deblo, na ‰tor ali
deblo fantastne oblike, ali na celo gruão drevja, leÏeãe-
ga vsekriÏem, kakorje padlo v divjem vrveÏu prirodnih
sil. Solnãni valovi so prodirali mestoma skozi zelenje do
Oskove: tu v podobi krpice, tam kot dolg trak, kakor bi
neki poletni bog tu meÏikal, tam nami gaval prirodi in
jo izpodbujal, naj se podviza, dokler ji sije ‰e gorka luã.
Ljubica se je na strmi stezi pokazala onemoglo; veãkrat
ji je moral Bajiç podati roko in ji pomagati preko debe-
le korenine ali skalne ãeri; brez lastne volje in sile se mu
je pustila vleãi, pokorna je vselej pogledala tja, kamor
soprog. V du‰evnih borbah ni na‰la opore v sebi in na
trnjevi poti Ïivljenja ni bila utrjena: kdor je pri‰el naj-
bliÏe, na tistega se je naslonila. Drobno korakajoã, se je
silila v kratke smehljaje, trudno je kimala z glavo in Ba-
jiçu se je zdelo, da se mu zahvaljuje za razvedrilo, ki naj
bi njene misli odvrnilo od nevarnega predmeta.
»Bog praviãni, kak‰na bogastva so se tukaj pogreznila
v preperelosti in koliko denarja bo tu ‰e izsekala deÏel-
na vlada!« se je ãudila praktiãna Etelka.
»In nekaj tega denarja odpade tudi za vas, gospa, in
za oãka Samojla. Vama vedno nese, pri vrelcu sedita, ki
nikdar ne usahne. Vama ne vzame vojska, ne pobije
480
toãa, ne odnese povodenj. Bog praviãni Ïe ve, kje je do-

bro spravljeno.« Tako se je prilizoval Mik Ïidinji, ker je
vedel, da ona nekaj premore pri Samojlu in se zavzame
zanj, ako bi soprog ne hotel zaupati. Denar je moral na
vsak naãin imeti, da se odkriÏa Bierkopfa, ki mu je po-
noãi posodil veãji znesek. Ta umazanec jih popoldne
spremi do Samojlovega hana, paã samo zato, da mu tam
z Buzdugo povrneta izposojeno vsoto.
Etelka se je ob poroãnikovi pohvali samozavestno po-
smejala, vendar pa se ji je zdelo potrebno, malo potoÏiti
o slabih ãasih. »Dobre ãase sva imela s Samojlom, dok-
ler so bila Ïivila cenej‰a in so bili delavci zadovoljni s
preprosto hrano. Najina trgovina je uspevala, takrat se
je nekaj nagomililo na kupãek. Toda zdaj zahtevajo
drvarji najbolj‰e viktualije za tiste cene, po katerih jih
kupujeva midva. In vpra‰am vas, ali jih moreva dajati,
ne da bi se uniãila? Gospod inÏenir nama je zelo pristri-
gel peroti. Ako ne odneha, morava odnehati midva in
prepustiti oskrbovanje delavcev drugi osebi, ki bo ume-
la delati ãudeÏe. Ali moreva midva delati ãudeÏe?«
»E, nekaj Ïe ‰e ostane, gospa. Kogar se bogastvo po-
loti, tisti se sitneÏa veã ne iznebi,« je sladko tolaÏil Mik.
Zdajci je nekaj neznansko zahre‰ãalo v go‰ãi prav bli-
zu steze. Izletniki so zaãutili pod nogami lahek potres.
Mimo Bierkopfa so vsi ostrmeli, vse je izpreletela groza,
vsi so odskoãili kolikor mogoãe daleã od one toãke, ko-
481
likor je dopu‰ãal srditi potok, vsem se je ãitalo na obra-

zu vpra‰anje: Kaj to pomeni? Nekateri so zaãutili celo
mravljince na hrbtu. Vsi so obstali. Hre‰ãanje se je zdelo
tem grozljivej‰e, ker se ob hrumenju Oskove ni dalo
razloãati, kaj mu je bilo vzrok. Mik je, strmo zroã v ono
smer, nasme‰ljivo in stra‰ljivo ob enem s skrivnostnim
glasom proiznesel: »Divji pra‰iã bo ali pa medved —«
Katica se je prva zdramila iz Ïivãnega pretresa. Po-
smejala se je onim, ki so bulili oãi v temno drevesno ste-
no, in kliknila: »Alo — moÏje, vitezi, lovci, junaki — divji
pra‰iã je, ako ni volk ali pa medved! DrÏite oroÏje pri-
pravljeno za boj in gonjo! To bo ‰undra v Tuzli, ako pri-
peljemo tak znamenit plen s seboj.« Njo je navdajala
tudi v pragozdu neskrbna radost iu neukroãeno zasme-
hovanje vsega, kar je bilo krog nje. V njenih oãeh je bles-
tel veãni nemir, razko‰je Ïivljenja se je svetilo na njenih
licih, v njej je vrela mladost prve vrste, hlepeãa po pu-
stolov‰ãinah. Parkrat je zahalikala v go‰ão, izzivajoã
gozdno zver. Nje zvoãni klik je bil podoben zvonãklja-
nju kraguljcev, kakor bi ji viseli v grlu sami srebrni
zvonãki. âudno je bilo sli‰ati tak‰en glas v tak‰ni samoti.
Bierkopf je pojasnil, da ono hre‰ãanje ni od zveri, paã
pa se je nagnilo polmrtvo drevo in butnilo ob tla.
Prepla‰ena Ljubica se je zamislila. Njeno srce je zopet
splavalo k onemu, ki je stal visoko nad njo in je nosil
482
smrtne slutnje v sebi. »Tako se torej pogrezne orja‰ko

drevo v smrt?« je sanjavo vpra‰ala.
»I kaj pa,« je ravnodu‰no govoril gozdar. »Taki pad-
ci z neznanskim hrumom in polomom se mnogokrat
dogajajo.«
Tedaj je Mik, opona‰ajoã laãno tele, tako presunljivo
zablejal v neprodirno steno, da bi bil priklical celo krde-
lo zveri, ko bi se tam nahajala. Gozdar se je smejal, drugi
so strahoma prislu‰kavali, se li ne prijavi v go‰ãavi kaj
sumljivega. Nobenega glasu ni bilo nazaj.
»Idimo, da se ne zvali gozd na nas,« je svetoval resni
major-avditor.
Po mnogih zamudah in zadrÏkih so prispeli v Med-
vedji Dol. Tu so se loãili: Lisinski, Buzduga in Vilar so se
napotili ob strmem poboãju Konj-planine k praznemu
skrivali‰ãu oroÏja, ostalim je gozdar razkazal drvarska
dela. Ko si je druÏba vse ogledala in si odpoãila, jo je
vedel nazaj v dolino.
Lisinski je tisti dan marsikaj zapisal v svojo beleÏnico.
Kadar jo je izvadil iz Ïepa, je Vilar vselej radovedno po-
gledal nanjo. Kmalu je spazil, da je razdeljena v dva
dela. V prvi del je zapisoval v nem‰kem jeziku sluÏbene
stvari; tu je Vilar med drugimi zapazil besedo anarhist;
ta del zma‰i doma v ogledni zapisnik. V drugi del pa je
pisal ãe‰ke besede, ki jim inÏenir ni vedel pomena, ãe-
prav so bile vaÏne. BeleÏil je iskalne besede ali zaãetni-
483
ce, kakor se imenujejo v kancelijskem jeziku, ki so se

nana‰ale na mogoãnost pragozda in je bila v njih izraÏe-
na vsa toplota njegovih obãutkov ob pogledu na veliãas-
tvo prirode. Lisinski namreã ni bil samo sodnik, ampak
tudi pesnik. Îivci, razrahljani, vsled nezadostnega spa-
nja na slabi in nenavadni postelji, hoja ob Oskovi navk-
reber, potem dih prvobitne prirode ter nenavadnost ka-
zenskega sluãaja — prej ‰e ni bil nikdar tako daleã od
Tuzle na sodnijskem ogledu, sploh nikdar ‰e ni bil stikal
po planinah za prepovedanim oroÏjem — dalje zavest,
da vr‰i vaÏno delo ter nabere dosti gradiva za neizogib-
no potrebni zapisnik, potem okolnost, da se mu je to
noã v nemirnem spanju pokazala njegova nevesta Van-
da, bivajoãa daleã gori na âe‰kem, in naposled veselo
priãakovanje lepe od‰kodnine, ki mu gre po paragrafih
pristojbinskega opravilnika, vse to je tako prijetno vpli-
valo na njegove moÏgane, da je tisto jutro sklenil, napi-
sati primerno odo na pragozd in jo obelodaniti v lepo-
slovnem listu. Kar je sklenil, to je pozneje tudi dovr‰il.
Nekega blagoslovljenega zimskega veãera je sedel k
mizi in se poglobil v one kratko zaãrtane ãe‰ke opazke
v beleÏnici, iz katerih so mu polagoma vstajali strahot-
no pretresljivi spomini in mraãnotopli obãutki, nekoli-
ko podobni Hamletovim ob pojavu oãelovega duha,
zadirjala je z nikotinom in kofeinom po ‰ãegetana obra-
zotvornost, liki iskri konj pod ostrogo, spoãele so se
484
krasno vezane besede, rima je prilezla k rimi in napos-

led — seveda je trebalo veã veãerov — se je svetila na
liãnem papirju slovesna oda na pralesne ãudeÏe.
Lisinski se je v vseh sluãajih Ïivljenja vedel fino in
taktno. Netaktno bi se mu zdelo, ko bi s svojim ve‰ãim
peresom napisal pesem, vnemajoão njegove rojake na
boj proti neizprosnim zatiralcem âe‰ke, dasi mu je v
prsih vrela topla ljubezen do te poniÏane in poteptane
zemlje. ·e nevarna bi mu lahko postala tak‰na pesem,
zato je pel raj‰i o prirodi in ljubezni, kar s pridom ãita
mladeniã in starãek. Poklicali so ga v Bosno, da s svojim
pravnim znanjem koristi drÏavi. Na to zaupanje je bil
ponosen in vrednega se ga je hotel izkazati. S kraja se je
ãudil, da se v Bosni gode vãasi krivice, a tolaÏil se je s
tem, da jih on ni zakrivil, on je vestno in natanãno pre-
iskal pravni sluãaj, po pravici in nepristransko je poro-
ãal; marsikdaj je na‰el poln mernik pravnih pomislekov
proti obsodbi, drugikrat je pokazal samo na zrnce, iz ka-
terega naj bi vzklila milost, toda konãni sodnik ni bil on,
ampak general, ki je stal na svojem vojnem stali‰ãu in se
je vraga menil za avditorjeve pomisleke. To ga je spra-
vilo na oportunitetno stali‰ãe. Od vseh strani je sli‰al, da
so v Bosni prav posebne razmere, ki jih treba odpraviti
na prav poseben naãin, in ãeprav je vedel, da bi se te
razmere dale ozdraviti na ãlovekoljuben naãin, se je na-
posled vendar prilagodil temu, o ãemur ni dvomil zad-
485
nji ·vaba na otoku. V svoji du‰i ni simpatiziral z oroÏni-

ki. Tak‰ni Buzduge in tak‰ni ‰ejki so Ïe dostikrat sirovo
potipali ãe‰ko du‰o, toda — ali sme oroÏnik drugaãe?
OroÏnik je tak‰en, kakr‰na je vlada. Na drugi strani je v
svojem srcu cenil Vilarja, ker na prvi hip je spoznal v
njem dobrega ãloveka z usmiljenim srcem in bistrim
pravnim ãutom. Sprijateljil bi se z njim, da niso casi tako
resni in ko bi ne imel sluÏbenega opravka z njim. S ãlo-
vekom, ki nastopi v vaÏni preiskavi kot priãa in Milo-
‰eviçev zagovornik, ni maral iskrenej‰ih stikov, ker ti
radi vplivajo na sodnijska izvajanja. Tak‰nega ãloveka si
je hotel pobliÏe ogledati in ga naãrtati v oglednem za-
pisniku. Kaj pa naj sicer postavi v ta dokument? V hanu
ni na‰el niãesar, v duplini Konj-planine in v Mu‰içevem
domu ne najde niãesar. To so itak dognali Ïe oroÏniki.
Nekaj pa vendar mora priti v zapisnik, da ne poreãe
kdo: Daleã se je peljal na drÏavne stro‰ke, a uspeh je niã-
la. To bi bili napisali tudi oroÏniki lahko. Sklenil je, da
zapisnik nekoliko na‰opiri in ozalj‰a s podatki o glavni
priãi. Vsekakor je dobro, da prouãi inÏenirja, o katerem
je bil sli‰al od Buzduge, Hvalibogovskega in od brigad-
nega adjutanta, da je prenapetneÏ, ãudak, ki hlepi po
neki popularnosti. Oprezno ga opi‰e, brez predsodkov,
tako da se ne osme‰i s svojim opisom pred generalom in
pred civilnim sodnikom, ki dobi naposled ves ta kazen-
ski sluãaj v roke. Posebne opreznosti je treba, ker po
486
njegovem domnevanju se je pridruÏil Hvalibogovski le

zato izletnikom, da na dolgi poti izvoha kaj sumljivega
v teh osamljenih krajih in prouãi javno mnenje. âasi so
resni; ako Hvalibogovski bistro pazi, ne sme on dremati.
·el je za svojima spremljevalcema po nam Ïe znani
nevljudni stezi, po grobljah ostrega gramoza. Vilar je
pravil, kako je bil dvakrat v tem pustem kraju z Jovico,
kako je prvikrat s steze opazoval Atifa Sarajlijo, ki je
nesel najbrÏ oroÏje, da ga drugim podtakne. Avditor je
vse zabeleÏil. Opisal je natanko tudi ono prazno jamo v
jarku pod planino.
Ko so se na povratni poti v Medvedjem Dolu pribliÏa-
li drvarjem, se je polastila ‰ejka razdraÏena pazljivost.
Zaãel je vohati po tleh, renãati in se ozirati na svojega
gospodarja.
»Jih Ïe ãuti,« je rekel Buzduga.
»Koga?« je vpra‰al Lisinski.
»Drvarje. Glejte, gospod major, kako fin vonj ima moj
‰ejk, kako loãi navadnega ãloveka od gospoda. Tukaj pa
‰e bolj, ker je zrak posebno ãist.« Potrepal je psa po gla-
vi. »Oj — da — ‰ejk, Ïe dobro, Ïe dobro — prijateljãek,
prijateljãek,« — in pes se je pomiril. Njegov gospodar pa
je nadaljeval: »Niti videl ni delavcev, pa jih je Ïe ãutil.
Da sem ga na‰ãuval, na‰el bi bil med njimi najhuj‰ega
razbojnika in ga zgrabil za vrat. Gotovo je med delavci
dosti ljudi z omadeÏevano vestjo.«
487
»Tak‰nih je povsod dosti, gospod nadporoãnik, ker

ãlovek gre‰i sedemkrat na dan,« se je vme‰al Vilar. Na
njegovem obrazu se je neprestano svetil ljubezniv na-
smeh. Vso pot se je nasmihaval, javno od prigojene
vljudnosti, skrivaj pa zato, ker se mu je neumestno zde-
lo to dolgoãasno pregledovanje in zapisovanje. »Verje-
mite mi, da razbojnikov ni med mojimi drvarji in jih ne
bo, ako jih sami ne poÏenemo v razbojstva. Siroma‰ni
ljudje so, veseli, da dobe delo in kaj zasluÏijo.«
Na golavi so postali in pogledali na drvarska dela.
Vilar je avditorju razloÏil, kako se spravlja les v dolino,
govoril je o plaãah in o hrani, kako je zniÏal ceno Ïivi-
lom in sedaj se trudi odpraviti ‰e kriviãne znamke, ki
obteÏujejo delavsko gmotno stanje. Iz srca je govoril in
major mu je dobrodu‰no kimal. Vse se mu je zdelo pri-
merno, praviãno in umestno, vendar pa je naposled za-
pisal v beleÏko: Popularitätshascher.
Po kosilu, pri katerem je zelo usluÏljivo stregel Gajer,
so se napotili v Piliç. V hi‰i, kjer je prebival Mu‰iç z Jo-
vico in Danico, niso na‰li niãesar, kar je Lisinski zvesto
zapisal. Potem so ‰li h knezu Karavajiçu, da bi major i
tam pozvedoval. Knez ni vedel nic bistvenega poveda-
ti, pohvalil je Jovico kot po‰tenega ãloveka, ki je va‰ke
otroke nauãil ãitati in pisati. Vesel je bil, da so nepovab-
ljeni gostje kmalu od‰li, dobiv‰i od njega podpis na listi-
no, ki je, v njemu nerazumljivem jeziku, uradno in pra-
488
vomoãno potrdila, koliko se v Piliçu in okroÏju plaãa za

enodneven najem dveh tovornih konj.
Toãno ob dveh popoldne so se izletniki se‰li v Mu-
‰içevem hanu. Dame je tlaãila utrujenost, vse so Ïelele
domov. Obveljal pa je nasvet mo‰kih, da treba v hanu
popiti findjan kave, ker kdo se bo vozil v tej vroãini, uri-
co treba poãakati. Vazko se je urno vrtel krog gostov ter
nalival iz konvice, da mu je pot kapal s ãela. Danice ni
bilo v hanu. Ko je bila zasli‰ala ropotanje vozov na ces-
ti, je stekla k Oskovi in se skrila v mlin.
Izletniki so oÏiveli. Dolgi Mik je vse zabaval, uganja-
joã svoje burke in ‰ale. Najbolj se mu je ãudil pazljivi
Vazko, ki je gledal v njegov obraz kakor v drugo nad-
stropje gosposke hi‰e.
Tedaj je neumorni Lisinski zagledal lestvo, ki je bila ‰e
od vãeraj na koncu hana prislonjena k podstre‰ju.
Spomnil se je svojega posla. Misel, da vãeraj ni pogledal
pod streho, mu ni dala miru. VaÏno je korakal po lestvi
in se povzpel do vhoda v podstre‰je.
»Spomnila se je predica kodelje v jutro nedelje. Na-
posled ‰e pod streho nese svoj nos. Kaj bo neki videl?«
je po‰epetala Bajiçeva mati inÏenirju, sedeãemu poleg
nje. Nestrpno je Ïe koprnela po domaãem ognji‰ãu.
»Fej vraga, izpod strehe puhti Ïara, da je strah!« je
vzkliknil avditor, stojeã na vrhnih klinih. »In drugega ne
489
vidim nego barbarsko temo.« Prasnil je z vÏigalico in

posvetil. »Tu ni niãesar — fej!«
»E-e — kaj pa naj bo gori?« je vpra‰al pl. Merks, ki je
rad poudarjal, da je sovraÏnik nepotrebnih zapisnikov
in premnogih uradnih sitnarij.
»To je moja uradna dolÏnost, da vse doÏenem in kon-
statiram, in nihãe se ne sme vme‰avati v moj posel,« je
pikro odgovoril Lisinski in gromko puhnil skozi nos, da
bi odgnal ‰ãegetajoãi prah.
»O, prosim, prosim. Ne zamerite, gospod major!« je
rekel adjutant ter nameÏiknil prijatelju Buzdugi, katere-
ga je zaradi njegove odloãnosti uvaÏeval nad vse druge.
Lisinski je priÏgal ‰e eno vÏigalico in posvetil. »Jasno
je kakor beli dan, da je tu vse prazno,« je rekel. âez hip
pa je zakriãal: »Krdelo podgan se je zbudilo — fej! Tisoã
ãrtov!«
»V zapisnik jih zba‰i in zma‰i, prijatelj!« se je po‰alil
Hvalibogovski, ki si je smel marsikaj dovoliti i napram
majorju, ker je veljal v garniziji za ãastnika-zaupnika, ki
opravlja prav izjemno in koãljivo sluÏbo.
Onega na lestvi je prijateljeva zbadljiva beseda suni-
la naravnost v srce. Kaj bi ne? âlovek se pri tak‰ni vroãi-
ni ubija po planinah, lazi po gramozu, skalah in lestvah,
da bi do nitke posvetil v zamotani sluãaj, a gospodje, ki
so pri‰li sem za zabavo, se norãujejo in zbijajo ‰ale ob
njegovi vestnosti in marljivosti. Hotel se je obrniti ter
490
pikro in svarilno besedo zabrusiti lahkomiselnim ‰aljiv-

cem, a zdajci je zahre‰ãalo pod njegovima nogama, zlo-
mil se je klin, na katerem je stal, in avditor je vzmaho-
ma letel na tla. Prestregla sta ga naãelnik in Buzduga.
»ârt in peklo — moja noga, moja noga!« je zastokal in
zahromal pod pristre‰je. Nezgoda je nekoliko razburi-
la druÏbo. Dame so milovale in tolaÏile avditorja, ki je
moral sezuti ãevelj in si obvezati krog ãlenka mrzel ob-
kladek.
»Ali so bile podgane tako debele, da se je prestra‰il in
padel?« je tiho rekel Bajiçu na uho Mik ter skrivenãil
obraz, tako da se je Katica glasno zasmejala. Gospa Lju-
bica jo je primerno posvarila.
»Hej, deãko,« je kliknil Buzduga, stopiv‰i z dvignjeno
bikovko k Vazku, »zakaj ima‰ tako slabo lestvo, da ãlo-
vek na njej ni varen Ïivljenja. Zakaj nisi opozoril gospo-
da?«
»Za nas je lestva dobra. Nisem vedel, da je gospod ta-
ko teÏak,« se je glasil enostavni odgovor, na kar je pad-
la bikovka po Vazku. In Ïe je priskoãil stra‰ni ‰ejk, da na
prvi migljaj pomaga pokoriti sovraÏnika.
Deãek se je vzravnal, iztegnil, povi‰al za pol pedi, la-
sje so se mu nasr‰ili, iz oãi so mu bliskale iskre srditosti.
»Zulumçare!« je siknil, drzno zroã v oroÏnikov obraz.
»Zakaj me tepe‰, ki sem nedolÏen, kakor sta Pero in Jo-
vica! Tudi tvoje in Atifove strahovlade bo kdaj konec.«
491
»E-e-e,« se je ob tak‰nih revolucionarnih besedah za-

drlo v grlu pl. Merksa.
Buzduga je iznova dvignil bikovko, no deãek je skoãil
k gospodinu Franju ter se ga oklenil. Ta ga je za ramo
pritisnil k sebi in mirno je izpregovoril, obrnjen k oroÏ-
niku: »Ne— gospod nadporoãnik — pomislite — prete-
pavati mladoletnega otroka — va‰a bikovka skeli. Deãek
je odgovoril po na‰ih pojmih res predrzno, pa — prosim
— stavite to na rova‰ njegove nekulturnosti. Kdo naj bi
ga nauãil na‰ih uglajenosti, ko tukaj ni na‰ih ‰ol. Brez
vode se ni nihãe nauãil plavati.« To je govoril tako mir-
no, kakor bi ga prosil na posodo. Ko pa je videl, da je
oroÏnikova bikovka ‰e vedno pripravljena na udarec, se
je razburil in precej osorno je nadaljeval: »Menim, da
mora neprestano vihtenje bikovke nad nepremi‰ljenim
otrokom napraviti najmuãnej‰i vtisk na vso druÏbo. S
tak‰nimi sredstvi nikdar ne pridobimo ljubezni domo-
rodnega prebivalstva.«
Neka neubranost se je polastila druÏbe, nastopilo je
nesoglasje. Nekateri so v mislih stali na Vilarjevi strani
ter motno zrli v tla. Le Bajiçeva mati se je oglasila ter
poklicala deãka k sebi. Ker je ni slu‰al, ga je prijela za
roko in potegnila na svojo stran, ãe‰: v Ïenskem varstvu
se ti ne zgodi niã Ïalega.
Buzduga je ves zardel, roka z bikovko mu je omahni-
la. Z razdraÏenim glasom je rekel: »Ljubezni tega raz-
492
bojni‰kega ljudstva ne potrebujem. Z va‰o filantropijo

ga ne boste pridobili za nas. Paã se vam bodo prilizovali,
a izkori‰ãali vas bodo in se vam smejali za hrbtom.«
»Raj‰i imam, da se mi smejejo, nego da me proklinja-
jo.«
»Gospod inÏenir, to si prepovedujem, da bi me vi uãi-
li, s kak‰nimi sredstvi naj drÏim te razbojnike pod ob-
lastjo.«
»Tega ne nameravam, a v moji navzoãnosti — ne vem
— jaz ãesa tak‰nega ne morem videti —«
»Îe dobro!« je odmahnil Buzduga. Dvigniv‰i sabljo in
bikovko, je rekel: »To sta edina argumenta, ki tukaj ‰e
zbujata spo‰tovanje in pokornost — in pa moj ‰ejk. Pa
kaj ‰e?« Potegnil je z desnim kazalcem pod brado krog
vratu ter kliknil: »Vislice.«
Vilar je molãal. Iz njegovih oãi je plamtel izzivajoãi
ogenj porogljivosti, njegove ustnice so trepetale. Poro-
dila se mu je silna Ïelja, da bi bil Ïe kmalu proã od teh
ljudi.
Buzduga je stopal trdih korakov in s sklonjeno glavo
pod pristre‰jem gor in dol. Jedva je krotil svoj srd. Zvesti
‰ejk, ki se mu je plazil ob nogah, je dobil za svojo uda-
nost krepko brco. Zacvilil je ter sedel ob steno, odkoder
je pomilovalno zrl na svojega gospodarja. Ta se je hipo-
ma ustavil pred Vilarjem, in izobraziv‰i neko resnost in
prazniãnost na licu, ga je prijel za gumb pri suknjiãu, ga
493
pogledal s sovraÏnim pogledom ter rekel: »Prosim, go-

spod inÏenir, za kratek pomenek na samem.«
»Prosim, gospod nadporoãnik.«
In ‰la sta za han.
»Gospod inÏenir,« je rekel Buzduga, ki je zopet prijel
svojega nasprotnika za gumb in se mu ostro zazrl v oãi,
»gospod inÏenir, vi imate navado, da se vme‰avate v
stvari, ki jih ne razumete in vam niã mar niso. Îe zad-
njiã, ko so moji oroÏniki imeli opravka v tem hanu — se
li spominjate? — ste se vtikali v njih sluÏbeno poslovan-
je, in le njih taktu se imate zahvaliti, da so molãali na
va‰a izzivanja. Da niste rezervni ãastnik, naznanil bi vas
bil pristojnemu sodi‰ãu, da vas sodi za va‰o netaktnost.
A tako sem si mislil: ãastnika, ki se je udeleÏil vojske v
Bosni, ne ovadi‰; pride priloÏnost in sam mu zabrusi‰ v
obraz, kar zasluÏi.« Buzduga je obmolknil in se oddah-
nil.
Vilar, ki ga je dosle poslu‰al odprtih ust, se je zdajci
spomnil, da oroÏni‰ki nadporoãnik, drÏeã ga za gumb,
ravna z njim nespodobno in Ïaljivo. Mojster prime tako
svojega vajenca za gumb, ga pokara in naposled zlasa.
»Kaj hoãete?« je vzpihnil ter odtrgal oroÏni‰ko pest od
svojega gumba. »Vi pokliãete lahko svojega oroÏnika k
raportu, a jaz nisem koliãkaj odvisen od vas.«
»Povedati vam hoãem samo to, da ste v pozi filantro-
pa podoben stari babi. Zato sem vas pozval sem.«
494
»Zdaj vem, kaj hoãete in s ãim se bo vr‰ila poravna-

va. Vi podlec, vi neãistnik!« se je razpalil Vilar, ãuteã
neko lahkoto na du‰i ob odkritih besedah. Prijel je za
revolver. »Odstranite svojo pasjo mrho, da se izenaãijo
najine fiziãne sile! Z du‰evnimi ostanete itak vedno glo-
boko pod menoj. Precej na tem mestu dobite odgovor
za svoje niãemnosti. Zadosti zla ste Ïe prizadeli tukaj‰-
njemu ubogemu ljudstvu.«
»O-o-o — tudi za to oãitanje bi vas lahko pognal pred
sodi‰ãe. Uradna oseba sem in za svoje poslovanje sem
odgovoren vi‰jim gospodom, nego ste vi, gospodine
Franjo! ·ejk ostane pri meni. Pravilni odgovor dobite v
Tuzli. Kdaj pridete tja?«
»Jutri popoldne.«
»Dobro. Adieu!«
Buzduga je zavil krog hana in stopil na pot. Njegova
vnanjost ni niã kazala zlosti, ki mu je pred hipom trga-
la srce. Znebil se je burje v prsih, vse se je poleglo. Od-
bilo se je prvo dejanje vaÏnega dela, drugo odloãi oroÏje.
Gledal je pred groznimi hajduki smrti v oãi, kaj bi se bal
mehkuÏnega gospodina Franja. Z lokavim smehljajem
krog usten se je pridruÏil izletnikom.
Vilar je postal za hanom, da se pomiri. Zbeganost in
razdraÏenost je leÏala na njegovem obrazu. Ni ga mogel
tako hitro spraviti v red in prilagoditi druÏbi, kakor je to
umel Buzduga. Trpke misli so se mu podile po glavi.
495
,Morda se izteãe vse to bolj sme‰no nego Ïalostno; tako

se konãa veãina dvobojev; vsekakor pa vznemiri ãlove-
ka. Hvala usodi, da sem se nauãil streljati in da umem
sukati sabljo. Mene ne morete strahovati!’ Tako se je to-
laÏil. Obrisal si je pot s ãela ter se vrnil k druÏbl narav-
nost po tisti poti, po kateri je ‰el od nje. Ves resen je bil
videti, ko se ji je pridruÏil.
V druÏbi so dobro vedeli, da se je odigrala za hanom
prva epizoda takozvane ãastne afêre. Gospo Etelko je
izpreletela zona, ko je videla, da se ljubimec sam vraãa
izza hana. Bajiçeva mati je v mislih pomilovala Vilarja in
Danico, Ljubica in Katica sta zvedavo in z obãudova-
njem zrli na oba nasprotnika, ker mo‰ki, ki se namera-
va dvobojevati, pri plitvih damah mnogo pridobi na
ugledu. Mo‰ki so ostali ravnodu‰ni, molãali so, kakor bi
se nahajali v cerkvi; pri pojavu tak‰nih nasprotij so sma-
trali priziv na oroÏje za edino mogoãe izhodi‰ãe. Nas-
protnika sta sklenila nekaj, kar odobravajo, namreã: na
vite‰ki naãin izbri‰eta Ïalitve, pa bo vse dobro.
Tuzlanci so zaãeli plaãevati kavo in se poslavljati z
Vilarjem. Zahvaljevali so ga za gostoljubni sprejem. Od-
klanjal je zahvalo z izgovorom, da so itak vse prinesli s
seboj in je bil on njih gost; sicer je pa sedaj gospod goz-
dar edini gospodar pod Konj-planino in na njej. Vljud-
no je segel v roke na vse strani.
496
»Precej nas morate posetiti, ko pridete v Tuzlo,« je

prosila Bajiçeva mati.
»Precej, ko mi bo mogoãe,« je odgovoril mraãno ter
poljubil gospejno roko. Bajiça je naprosil, naj mu naroãi
za jutri popoldne sobo pri Agularju.
Vsi so kazali utrujenost in ãemernost, z vseh obrazov
se je kazala nezadovoljnost z izletom. Le Bierkopf se je
zadovoljno reÏal v brado: igra mu je ‰la po sreci in zdaj
dobi ‰e inÏenir svojo po‰teno lekcijo. Kajpada se Buzdu-
ga z Vilarjem niã ni poslovil: sedel je na konja, in ne me-
neã se za druÏbo, je poãasi odjahal.
497
31.
I zletniki so se odpravilii Bierkopf je sedel na voz k

Samojlovki. Oni na konjih so oddirjali za Buzdugo.
Kmalu so zaãeli izletniki na vozeh kimati z glavami in
dremati, jezdeci so molãali. Trudna in potrta se je pomi-
kala druÏba naprej kakor vojska po izgubljeni bitki. V
hanu ob Spreãi so podu‰kali, da izroãe Etelko soprogu,
poravnajo raãun za Ïivila in se okrepe. Samojlo jim je v
zeleni lopi za hi‰o pripravil mrzlo juÏino. ·e preden so
sedli za mizo, sta namignila Buzduga in Mik gospodar-
ju, ãe‰: idi, dobrotnik, v kamrico na kratek pomenek!
Samojlo je slu‰al, toda v kamrici se je ãemeril, rotil pri
patriarhih in prerokih, izgovarjal s slabimi ãasi in nika-
kor ni bil voljan dati. Privlekel je na dan ãrno knjigo,
kamor je zapisaval svoje dolÏnike, pokazal je vsakemu
gospodu vrsto njegovih dolÏnih postavkov, naposled je
zaprl knjigo, zamahal z rokama ter vzkliknil: »Ni mo-
goãe, Bog mi je priãa, res ni mogoãe!«
Tedaj je tiho vstopila Etelka, ki je pred durmi poslu-
‰ala ves pomenek. Potegnila je svojega moÏa za rokav in
rekla: »Sami, le daj, ne bodi tako nezaupljiv! Na tak‰ne
gospode se sme‰ vedno zana‰ati. Kako so prijazni in
498
vljudni z menoj, pa naj bo na Konj-planini ali v mestu.

To je tudi za tebe ãastno. Kavalirji so — to ti reãem jaz.
In ve‰ kaj? Gospod nadporoãnik Buzduga zaveÏe jezik
tistemu o‰abnemu gospodinu Franju pod Konj-planino,
ki naju hoãe obrati kar za par stotakov na mesec, zaveÏe
tako, da ne bo veã ‰untal drvarjev proti najinim Ïivilom.
Nesramni fantalin! Kako neotesano se je vedel pred
gosti, ki so ga tako mnogo‰tevilno poãastili s posetom.
Kako predrzno se je zavzel za tistega u‰ivega deãka in za
tisto garjavo punco bi skoãil v ogenj! Gospod nadporoã-
nik, pokaÏite mu na vite‰ki naãin, kako se plaãuje huj-
skanje v Bosni! Niã ne ‰kodi, ãe mu odbijete nos, vsaj ne
bo veã vohal po najinih shrambah.«
»Kaj brblja‰ tukaj, Etel-leben? Kdo te je klical? Idi in
poglej, ãe je na mizi vse v redu,« ji je prestrigel besedo
soprog, videã, da se ãastnika mrko muzata.
»Sami-leben, posodi gospodoma, za kar prosita, na
ãastno besedo posodi! âastniki imajo voja‰tvo v rokah;
da ni voja‰tva, bi naju ubili Bo‰njaki. To pomisli in daj!«
Etelka je zapustila sobo, Samojlo je pomislil in dal.
Na‰tel je vsakemu 250 gld. ter prejel od vsakega pobot-
nico za 300 gld. Potem je naredil kratko propoved o sla-
bih ãasih, o kriÏih in teÏavah, o svojem po‰tenju in kako
se zadovolji z vsako pogodbo, da pa ne bo mogel veã
pomagati, ako se ne obrne na bolje in kako vsak pamet-
499
ni ãlovek lahko izprevidi, da treba pri tak‰nem obãut-

nem dolgu zvi‰ati meseãne razbremenilne zneske i. t. d.
»Kaj si je izmislil inÏenir Vilar! Ste li sli‰ali, oãka Blau-
stift? Izdatno hoãe zniÏati va‰e dohodke,« je rekel pl.
Pester, ko so izletniki Ïe sedeli za mizo.
»Oh, gospod naãelnik, ali bi bilo kaj tak‰nega mo-
goãe? Gospod gozdar me je stra‰il spotoma,« je viknila
gospa Etelka.
»I kaj pa je?« je v strahu vpra‰al Samojlo.
»Sam sem se ãudil, ko sem v njegovem poroãilu na
deÏelno vlado ãital njegov predlog. Nasvetuje, naj se od-
pravijo znamke, delavci naj dobivajo polno plaão v de-
narju in naj si kupujejo svoje potreb‰ãine, kjer hoãejo.
To bi vaju obãutno o‰kodovalo — sem si mislil.«
»Kaj — gospod naãelnik!« je vzkipel Samojlo ves rdeã
v obraz in, zadihajoã se od naporne misli. »Vsa Konj-
planina bo prej splavala po Oskovi in Spreãi, preden se
posreãi gospodu inÏenirju odpraviti znamke. Saj stoje v
mojem kontraktu in od tam jih ne izrine ne inÏenir ne
deÏelna vlada.«
»Vse je mogoãe. Kakr‰en bo novi gospod naãelnik; od
njega je mnogo odvisno,« je postra‰il Bierkopf, ki se pri
znamkah ni udeleÏeval dobiãka.
»Od novega gospoda naãelnika?« je vzkliknila Etelka,
ker iznenadil jo je gozdarjev namig. »Ako bo imel piãi-
co pametnega razsodka v sebi, bo precej izprevidel, da
500
ni mogoãe, ni mogoãe. Moj Bog — z znamkami stojiva

in padeva s Samojlom.«
Gostje so ‰e nekaj ãasa draÏili razjarjenega Samojla z
znamkami, potem je Mik, izvajajoã svoje burke, naredil
konec temu pogovoru. Kmalu pa je moral poroãnik spo-
znati, da njegove ‰ale izmuãenim izletnikom ne gredo
niã prav do srca. Malodu‰no je utihnil. Po enournem
odmoru se je tuzlanska gospoda odpravila na pot.
Po odhodu izletnikov je posedel Bierkopf pri Samoj-
loviçih v lopi.
»Etel-leben,« je rekel Samojlo ves v skrbeh, »vse se mi
zdi, da tuzlanska gospoda na povratku ni tako razposa-
jena, kakor je bila vãeraj. Vse kaÏe, da se je moralo ne-
kaj neprijetnega pripetiti. Utrujenost sama Ïe ni povzro-
ãila teh kislih obrazov.«
»Oh — kaj utrujenost! Dvobojevala se bosta, dvobo-
jevala — to vem za gotovo. Tak‰en gospod, kakor je nad-
poroãnik Buzduga, ne odjenja prej, dokler ni zaznamo-
val svojega nasprotnika za vse veãne ãase. Kaj — gospod
gozdar?«
»Hm — da — dvoboj bo, no o tak‰nih stvareh se ne
govori. Onadva imata svojo ãastno afêro in mi se ne
smemo vtikati vanjo,« je skrivnostno odgovoril Bier-
kopf.
»Pri Abrahamovi veri vaju rotim, povejta, kaj se je
zgodilo pod Konj-planino?« je ostrmel Samojlo.
501
»âakaj, Sami, vse zve‰. Videl si gospodo, kako. vese-

la so se odpeljala vãeraj od tukaj, Ïidane volje, kakor bi
se odpravljala na sijajno svatovanje. Koliko sva se trudi-
la, da niãesar ne pozabiva, ãesar treba gospodi za dobro
Ïivljenje. Vi ste priãa, gospod gozdar, ali vam nisem
napravila imenitne veãerje?«
»Imenitno ste nam postregli, gospa! ·e zdaj ãutim
slast v ustih.«
»Oãitala bi si, da je moja veãerja zakrivila tisto slabost
gospe Ljubice —«
»Vi ste nedolÏni. Njena slabost je pri‰la iz srca. Saj se
poznamo, a-a-a!« Bierkopf je zameÏal z desnim oãesom,
z levim je strmo zrl na prazne ãa‰e.
»Kako obÏalujem uboÏico. Nu, da bo‰ vse vedel, kako
je bilo! Odpeljala sem se za gospodo in jih dohitela v
hanu ob Oskovi. Vsi so me radostno pozdravili, samo
gospodin Franjo se je drÏal kislo kakor vselej.«
»Kdo je gospodin Franjo?«
»Na‰ inÏenir, tisti, ki bi nas rad spravil na bera‰ko pa-
lico. Katica mi je vse povedala. Gospodin Franjo meri na
neko hercegovsko punco, ki postreÏe v hanu s kavo in z
vsem.«
»Pusti te babje stvari! Povej, s kom se bo dvobojeval
Buzduga?«
»Z inÏenirjem. Kdo pa je tako neteãen kakor on?«
502
»Kdo je dal zau‰nico in kdo jo je prejel? Ali sta si re-

kla osel in govednik, da mora samo dvoboj izravnati
stvar?«
Bierkopf je hrknil, ker je zaãutil su‰o v grlu.
»Bog praviãnik, kako si nedoãakljiv! Peljali smo se
pod Konj-planino, kjer sem prevzela kuhinjski posel in
ga tudi zavr‰ila v slavo najine hi‰e. Glej, Sami, ti vãasi
godrnja‰ name, a jaz se vedno trudim, da ostane najina
hi‰a na dobrem glasu.«
»Idi, Etelka, v klet in prinesi ‰e dve steklenici iz kota.
Taãas mi prijatelj gozdar pove, kaj je provzroãilo poziv
na dvoboj. Vse drugo mi niã mar.«
Bierkopf je stvar pojasnil s kratkimi stavki.
»Kaj misli‰, prijatelj, kdo bo zmagal v dvoboju?« je
vpra‰al Samojlo.
»Kdor bo imel veãjo sreão in spretnost. Sicer si pa v
mnogih dvobojih nasprotnika niti lasu ne skrivita. Vse
se godi formalno, niti kapljice krvi ne prileze izza koÏe.«
»Tako se bijejo magnati in poslanci, da sipljejo pesek
v oãi. âe pa trãita skupaj ãastnika — ej! Ti ljudje so na-
vajeni krvi. Prelivanje krvi je njih poklic.«
»Mogoãe.«
»Gotovo je tako, le meni verjemi! SluÏil sem tri leta
pri sanitejcih v Teme‰varu, tam sem mnogo videl. Pri-
peljali so skoraj vsak drugi teden v bolnico ãastnika, ki
jo je izkupil v dvoboju. Spominjam se, da so nekoã pri-
503
peljali kar oba nasprotnika, vsa krvava po obrazu. Pra-

vili so, da je bil eden izboren borilec, drugi, voja‰ki
uradnik, pa ‰e nikdar ni imel gole sablje v roki. Bil pa je
silno moãan v rokah. Doãim je prvi, boreã se, stal v ve-
likolepi pozituri izurjenega borilca, je drugi prijel z obe-
ma rokama za sabljin roãaj in mahal po nasprotniku,
kar se je dalo. Pa tudi oni ni lenaril in je zaãrtal uradni-
ku mnogo krvavih prask na lice. Konec je bil tak, da sta
naposled leÏala v bolnici oba v eni sobi in posteljo pri
postelji. Zdravnik jima je kriÏkraÏ prevezal obraza, tako
da sta se gledala kakor leva iz kletke. In nekoã so pripe-
ljali poroãnika, ki se ga je odsekano uho drÏalo le ‰e s
tanko koÏico; bingljalo je ob glavi liki tisti kodri pri polj-
skih Ïidih. O, jaz vem, kako nevarni so ãastni‰ki dvo-
boji!«
»Morda primeta za samokrese. Kakor se dogovore se-
kundanti,« je rekel Bierkopf izku‰ajoã Samojlovo pla‰-
ljivost.
Samojlo se je bridko nasmehnil. »Tisto je pa kakor v
vojski, tisto je ‰e huj‰e.« Vstal je ter zacel korakati po
‰kripajoãih deskah.
»Smrt je dosti bliÏe,« je potrdil gozdar s prihlinjeno
resnostjo.
»Niã se bati, gospod Buzduga zna dobro streljati,« se
je gromko oglasila Etelka, ki je bila prinesla dve zapra-
‰eni steklenici. Samojlo je obstal pred njo ter jo motril z
504
neznanskim sarkazmom v oãeh in na obrazu, kakor bi

izpra‰eval: Od kod ti to ve‰? Potem je nadaljeval svoj
izprehod po lopi.
»On Ïe pokaÏe postopaãu, da tukaj ne bo samovolj-
no ru‰il starih navad,« je rekla gospodinja ter nalila vina
gozdarju v kozarec.
Bierkopf je odpil in mirno rekel: »Stvar z znamkami
postaja resna. Napisal je v svoj raport na deÏelno vlado,
da prosijo delavci za odpravo mark, ako to ne izda —
pravi — bo v prihodnji raport postavil, da se pritoÏuje-
jo in groze s ‰trajkom. ·trajk je upraviãen izraz nevolje
proti krivici — tako je rekel. âemu se pase ta nenasitni
Samojlo ob znamkah? — je rekel. O, ta ãlovek je neva-
ren. ·e Ïal jim bo, da so ga sprejeli v sluÏbo.«
»Ako prodre s to pro‰njo — kaj bo z nama?« je poskr-
belo Etelko.
Samojlo je vtaknil palca za telovnik ob pazduhi in s
prsti dremljajoã po prsih, je po‰etal po lopi. Mahoma pa
je obstal pred gozdarjem ter zavpil: »To se ne zgodi nik-
dar, nikdar, pravim ti! Po celem ogrskem kraljestvu so
znamke v navadi.« Skrãil je pest in pokazal figo proti
Konj-planini. »Tu le gori naj sede gospodin Franjo, pa
bo videl Arpada jahati ãez Karpate.«
»Vse je mogoãe, prijatelj Sami,« je podraÏil oni. »Pra-
vijo, da bo novi naãelnik — imenovan je neki Hrvat iz
Dalmacije — vse preobrnil pri nas, vse bo preosnoval.
505
Baje ne bo iskal popularnosti pri vojakih in uradnikih,

ampak prikupiti se bo hotel domaãinom. Prav tista
stremljenja bo kazal navzdol kakor na‰ inÏenir. Skupno
se bosta zaganjala toliko ãasa v marke, da padejo. Tukaj
ne veljajo ogrski zakoni in obiãaji, tu nameravajo uvesti
neke posebne zakone, ki naj bi bili prikladni tukaj‰njim
posebnim razmeram. Tako vsaj obetajo. Dokler so ne-
miri v deÏeli, se ne bo izpremenilo; v kratkem pa jih ho-
ãejo potlaãiti z vso strogostjo in uveljaviti nov kurz in
tak‰ne zakone, da ne bo mogel nihãe ribariti v kalnem.«
»Kako bo‰ izhajal ti, âumurpa‰a?« je zlobno vpra‰al
Samojlo.
»Huje ne bo, nego je sedaj. Kaj pa tvoj kontrakt do
kedaj je veljaven?«
»Do polovice prihodnjega leta.«
»E — majejo se tvoje znamke in pri obnovitvi pogod-
be gotovo padejo. Vse se ziblje v Bosni. V deÏeli je vse
polno agitatorjev, ki pritiskajo na vlado, da izpremeni
dosedanji sistem. In tak‰en pritiskaã je tudi na‰ gospo-
din Franjo. Ta ti skali vodo.«
Samojlo je razdraÏen zakrilil z rokama, potem je
skoãil k oknu in s pestjo je poÏugal proti Konj-planini.
»Naj ubije Buzduga tega pritepenca, odseka naj mu
u‰esi, ali pa naj ga ustreli, da ne bo veã pisal raportov.«
Obrnil se je k mizi in z omiljenim glasom je nadaljeval:
»Bog naj me kaznuje, ako se nisem vedno potrudil, da
506
vestno in toãno do zadnje piãice izpolnim vse toãke

kontrakta. V vsakem oziru sem vr‰il svojo dolÏnost, tako
da sem dobil polno pohval in priznanj. To stoji ãrno na
belem na vsaki strani protokola, kamor je zdravnik za-
pisaval izid in uspeh svojega pregledovanja Ïivil. Vedno
je bilo vse v redu, zdravo, nepokvarjeno, cenam primer-
no. Tudi v konaku so me pohvalili. Ni li tako, Etel-le-
ben?«
»Bog naj naju kaznuje, ãe nisva vãasi delala v svojo
‰kodo!«
Samojlo je priskoãil. »In ko je ta mladoletni postopaã
zahteval, naj drvarjem na ljubo zniÏam cene, ali se ni-
sem precej vdal, ãeprav sem mnogo izgubil in sem mo-
ral od‰ãipniti tudi tebi, prijatelj, ki si prav za prav du‰a
vsega podjetja!«
»Bojim se prihodnjega izplaãevanja. Delavci mi po-
meãejo tvoje znamke pred noge —«
»Po‰ljiva Manojla, naj jih pobere,« je svetovala go-
spodinja.
»Tako jih je na‰untal gospodin Franjo,« je pristavil
Bierkopf, zadovoljno zroã na prestra‰enega prijatelja.
»Kdaj pa se vr‰i dvoboj?« je vpra‰al gospodar.
»Jutri zjutraj se popelje inÏenir v Tuzlo in potem bo
zavr‰alo.«
»Îe jutri?«
507
»To se pravi — jutri ‰e ne. Takole pojutr‰njem se bodo

vr‰ila posvetovanja sekundantov, potem ‰ele nastane
klanje.«
»Kaj pa — zna li ta hujskaã in ‰untar kaj streljati?«
»Zna, saj je rezervni ãastnik. In tudi uri se v tem pos-
lu. Videl sem ga, da je prinesel tarão na trato pred koli-
bo, jo obesil na drevo in zaãel streljati vanjo. Skoraj vse-
lej poãi v sredo.«
»Se mu niã ne trese roka?«
»Niã.«
»Pred tarão se mu ne trese, a pred Buzdugo se mu go-
tovo potrese.« Razmahoma se je okrenil k Ïeni. »Etelka,
jutri se popelje‰ v Tuzlo, pokliãe‰ nadporoãnika Buzdu-
go k Agularju in mu naroãi‰, naj se vadi sabljanja in
streljanja, celo popoldne naj se uri in pojutr‰njem ‰e
tudi, ker nevaren je njegov sovraÏnik, zanesljiva je nje-
gova roka in oko. Vse mu razloÏi!«
Etelka je prikimala, vesela svojega preudarnega in
modrega moÏa. Stvar pa se je zasukala tako, da se dru-
gi dan ni peljala v mesto ona, ampak Samojlo sam.
Proti veãeru je peljal Manojlo Bierkopfa nazaj pod
Konj-planino.
Samojlo se je valjal tisto noã v hudih du‰evnih mukah
na postelji. Predmet njegovih skrbi pa niso bile veã
znamke, ampak Buzduga. Krog polnoãi se je sklonil k
nemirno speãi Ïeni. »Etel-leben, roÏa libanonska …«
508
Îena je odprla oãi.

»Kaj se tako premetava‰ in cepeta‰ z nogama? Prav-
kar si zdrgetala kakor bolnik v hudi mrzlici.«
»Oh, sanjalo se mi je, da je stra‰na zver napadla Buz-
dugo in ga raztrgala. Bojim se, da ne pride niã prida iz
tega nesreãnega dvoboja.«
»Tudi jaz se bojim, tudi jaz mislim o Buzdugi in oãe-
sa ne morem zatisniti.«
»Ali se ti smili?«
»Sam sebi se smilim. O-o-o! Kaj bo z nama, ako zver-
ski inÏenir s Konj-planine ubije nadporoãnika!«
»Ne bo ga. Buzduga imenitno strelja, sam se je hva-
lil. In ‰e izpopolniti se mora v tej spretnosti. Ga bom Ïe
jaz pouãila. Zanesi se name, Sami, in mirno zaspi!«
»Ne bo‰ ga. Ti ne pojde‰ jutri v Tuzlo, jaz pojdem
sam, precej za inÏenirjem se odpeljem.«
»Kaj bo‰ pa ti opravil?«
»K generalu pojdem in vse mu povem. Povem mu, da
je Buzduga v moji ãrni knjigi obremenjen za 3000 gol-
dinarjev in da nikakor ne privolim, da bi mi ubili najteÏ-
jega dolÏnika. Vse sem natanko premislil, ãujoã kraj
tebe. Glej, lahko se zgodi, da bosta Ïrebala za prvi strel,
ta lahko pripade inÏenirju in — puf v moje tri tisoãake.
Kje naj po njegovi smrti i‰ãem denar? Tak‰en pijanec in
zapravljivec ne zapusti niti toliko, da bi zadostovalo za
dostojen pogreb, kamo-li za poravnavo ogromnih dol-
509
gov. Ali naj me plaãajo iz njegovih posestev, ki leÏe ne-

znano kje na luni? Potem naj mi ustrele ‰e Mika, Pata-
kija, Ivani‰eviça i. t. d. Ne, na bera‰ko palico me tak‰ni
potratniki ne smejo spraviti.«
»Saj ima‰ za vsakega dolÏnika tudi poroka.«
»Ti navihani mojstri denarnega prometa so drug dru-
gemu porok, pa vsi skupaj sede na suhem. O, zakaj ni-
sem tega prej izprevidel! Lahkomiseln sem bil, predo-
ber. No bili so dobri ãasi, zasluÏilo se je, in tedaj posta-
ne ãlovek ‰iroke volje, na steÏaj odpre mo‰njiãek in
marsikaj izpregleda.«
»Pri Buzdugi ne izgubi‰, on se ne bo dal kar tako iz-
lepa ubiti.«
»Previdnost ne ‰koduje. Tega ti ne razume‰, ljuba.
âastniki se ne bore za ‰alo in zabavo. SluÏil sem tri leta
v voja‰ki bolnici, zato vem. Vozili so tja v dvobojih ra-
njene ãastnike s fiakarji in na re‰ilnih vozeh. Vem dobro,
kak‰ne so posledice dvoboja. Zato ga prepreãim, kakor
gotovo se imenujem Samuel Blaustift in imajo moji
predniki velike zasluge za drÏavo: Kak‰na razvada! Za-
radi razdraÏenega pogleda, porogljive besede, umazane
punce — alo na dvoboj! Mar naj streljajo hajduke ali pa
svoje pse, ako hoãejo imeti tak‰ne zabave! O, nekaterim
ugaja, ãe se cedi ãlove‰ka kri — toda prej moj denar sem,
potem naj teãe v tak‰nih potokih, da bo gnala mlinske
kamne.«
510
V Etelkini glavi so nastale stra‰ne slike. Zdaj je vide-

la svojega ljubimca mrtvega s prestreljenim srcem, zdaj
ga imajo v bolnici razmrcvarjenega, in ona ne more k
njemu, da bi mu stregla. »Buzduga je kavalir, ki bi se
potegnil tudi za naju, ko bi trebalo,« je govorila z elegiã-
nim glasom in stiskala obraz v blazino. »O tebi govori
spo‰tljivo, a drugi se norãujejo iz tebe zaradi tvojih kri-
vih nog. Gospodje, ki si jim storil dobro, zasmehujejo
tvoj rod, on pa nikdar.«
»Kaj jim mar moji nogi? Za cesarsko sluÏbo sta bili
dovolj dobri. Ti se jima nisi rogala, ko sem te snubil.
Etel-leben, roÏa libanonska — he-he-he!«
»Idi, Sami, in ga re‰i! Bodi mu hvaleÏen, kakor je on
tebi!«
»Naj me zasmehujejo, kolikor hoãejo, to, kar vlada
svet, je pa le v mojih rokah. Denar, denar!«
»On je pustil polovico svoje plaãe v na‰em hanu,« je
‰epetala Ïena v dremavici.
»Tak‰nega ptiãa ne pustim ustreliti. Treba mi je samo
zavrteti in oni zaãivkajo po mojih notah, ãeprav onesna-
Ïujejo moje gnezdo. Tudi inÏenirju bom kos. Marke me
niã ne skrbe. Naj se zaletava vanje, kolikor hoãe, kljub
njemu pridejo v novi kontrakt. Pozimi pojdem v Sarajevo;
tam se jim obnesem, in oni se mi obnesejo; tam bom ma-
zal, mazal —« Tu so se upehale njegove misli, izãrpale
njegove besede. Pogreznil se je v trd spanec.
511
32.
,N aposled sam in prost, prost!’ je vzdihnil Vilar, ko

je od‰la tuzlanska druÏba iz Mu‰içevega hana.
Stopil je pod pristre‰je ter sedel, ker je zaãutil veliko
utrujenost. Mahoma je padla na njegovo du‰o globoka
mrÏnja. ,Ne, nisem ‰e prost in ne bom, dokler imam
opravka s temi ljudmi,’ si je dejal. Tedaj je zagledal Da-
nico prihajati od Oskove. Ko je utihnilo ropotanje vozov
in topot konjskih kopit, je zapustila mlin. Stopiv‰i iz
struge, je skrbno in bojeãe pogledala gor in dol po poti,
ni li veã nadleÏnih tujih gostov na obzorju. Zagledala je
Vilarja samega, izginil je njen strah in izdaleka se mu je
posmejala. Slast Ïivljenja je videl v tem nasmehu. ,Tako
prileze cvrãek na dan, ko zaãuti ti‰ino nad svojim skri-
vali‰ãem, prileze in se nasmehne boÏjemu solncu,’ je
mislil, strastno zroã na deklico. ,Tako se prikaÏe po noã-
ni nevihti, ko so se umaknili hudourni oblaki za goro,
sijajna zvezda na nebosklonu, in zemljan jo pozdravi
kot oznanjevalko lepega vremena.’ Razveselil se je obeh
prispodob in prav ãutil je, da sta se rodili iz ljubezni.
Toda dve minuti pozneje, ko je sedela Danica, z novim
gunjiãem v naroãju, na svojem stolãku, skromna in tiha,
512
se je spomnil, da mu tako kmalu ‰e ne nastane lepo vre-

me. Ako se izvr‰i dvoboj ugodno zanj, mu ostane ven-
dar neka ost v srcu, ki ga bo vedno opominjala, naj se
ogiba ljudi, na katerih lepé madeÏi hladnega in brezsrã-
nega cinizma. Vedno bo osamljen na otoku, ker nikdar
se njegovo mi‰ljenje ne bo ujemalo s temi brezobzir-
neÏi. Zamislil se je v svoj poloÏaj. Kak‰na neprijetna
afêra se je izcimila iz krutosti nadporoãnika Buzduge!
Davno bi ga bil moral Ïe kdo pouãiti, da mu tudi v Bo-
sni ni vse dovoljeno. Zaradi njegove pasje mrhe in bi-
kovke mora nastaviti prsi morilnemu oroÏju. Priznal je,
da ni ravnal po pravilih laÏne olikanosti svojih gostov,
ko ni sogla‰al z njih nazori, morda mu je u‰la tu in tam
preodkrita beseda, toda on se ne boji povedati resnico.
Pogrela ga je zavest, da se je zavzel za tepenega Vazka
in je bil pripravljen s svojim Ïivljenjem ‰ãititi Danico.
Pre‰inila ga je tista radost, ki navda na‰e bitje po stor-
jenem praviãnem delu, in toplo se je oziral na te revni
osebici, ki sta mu po neljubi afêri ‰e bolj prirastli k srcu.
Tisto popoldne ni dolgo ostal v hanu. Nejasne slike so
mu vstajale v glavi. Misel na prihodnje dni se mu je ved-
no vraãala. Ni vedel, s ãim bi jo zaglu‰ll, vznemirjen ni
vedel, kaj naj govori deklici, ki ãepi na stolãku in uÏiva
njegovo bliÏino z vso du‰o, pa ji srameÏljivost ne pusti,
da bi razodela, kar ãuti. Odhajajoã je rekel, obrnjen k
Danici, da se popelje jutri zgodaj, ko bo ‰e spala, in bo
513
Vazko spal, v mesto gradit most. Tedaj je premagala tes-

nobo in bojeãnost, vstala je in dvigniv‰i oãi k njemu, je
zalepetala: »Kdaj se povrne‰, gospodine Franjo?«
Prijel jo je za roke in tiho je odgovoril: »BrÏ ko bo mo-
goãe, Danica. Zanesi se name!« Za hip so se strnili nji-
ju pogledi, priãajoãi, kako je oba presunil meã ljubezni.
Ta meã je tako moãno zavladal njegovemu mi‰ljenju, da
je, pletoã se po pra‰ni poti domov in i‰ãoã senãnatih
strani, Ïe ãisto pozabil, kaj bo njegovo prvo delo v me-
stu. Niã ni mislil tisti veãer o dvoboju.
Ko je drugo jutro njegov voz drdral proti hanu, so
segali solnãni Ïarki mestoma Ïe do poti. Iz Oskove in iz
zraka je vela ‰e prijetna sveÏost v njegov obraz. Kopajoã
se v krepilnem hladu avgustovega jutra, je ãutil nekaj
lepega in sanjavega na du‰i. Sklonil je glavo in udobno
sedeã kraj svoje prtljage, je mislil: ,·koda, da je tako zgo-
daj ‰e ne bo v hanu. Kaj naj poãne v jutranjih urah v
dolini?’ âez hip je dvignil glavo in glej — nekaj moãno
belega, od solnca oÏarjenega se je loãilo od skaline kraj
poti prav nasproti hana. Zbodla ga je v oãi ta intenziv-
na belina, zable‰ãalo se mu je od nje. Vzhit radosti mu
je zaigral na licu. ,Danica, moja vila podgorkinja!’ je
kliknilo v njegovem srcu. Velel je vozniku zapeljati v
senco kraj hana. Skoãil je z voza in ‰el k deklici.
»Dobro jutro, Danica! Kaj si danes tako zgodaj v
hanu? Navadno ne pride‰ dopoldne v dolino,« je govo-
514
ril, drÏeã jo za roko. »Pojdiva in hitro skuhajva kavo!

Meni se mudi,« je pristavil ter jo zavedel pod pristre‰je.
Krotka kakor jagnje je ‰la z njim. »Uranila sem pred
zasvitom,« je tiho odgovorila.
»In si ‰la tako zgodnja na pot, da bi se ‰e enkrat vide-
la,« je nadaljeval njeno misel.
Oklenila se je njegove roke, poljubila jo je in poloÏi-
la na svoje prsi. Zaãutil je jabolko v njenih nedrjih. Ob-
‰la ga je vsa sladkost Ïivljenja. Sklonil se je k njej in jo
poljubil na rosne oãi. Sedel je na klop in Danico je po-
sadil poleg sebe.
»Sli‰ala sem —« je za‰epetala, poloÏiv‰i glavo na nje-
govo ramo.
»Kaj si sli‰ala?« jo je mehko vpra‰al, ko se ji je bila
utrgala beseda.
»Drvarji so pravili snoãi v Piliçu —« Zopet ni mogla
dalje. Vilar ni vedel, zakaj ji zamira glas, ali od grenke-
ga ganotja ali od sladke razburjenosti, no sreãen je bil,
da se je deklici razvezal jezik in da zaupljivo gleda k nje-
mu. Objel je z desnico njen obraz in dvignil njeno gla-
vo k sebi.
»No — kaj so pravili?« ji je pomogel.
»So rekli: Grozni Birkov nam je zopet zagospodaril in
gospodin Franjo gre v mesto in se veã ne povrne.«
»PotolaÏi se, draga! Drvarji ne vedo vsega. Reci jim,
da jim Birkov gospodari samo do mojega povratka, po-
515
tem pojde zopet vse po mojem. Nisem se poslovil od

njih, ker vem, da se vrnem. Nisem slepar, povedal bi ti
vso resnico, ko bi se ne nameraval vrniti.« Speklo ga je
pri srcu, ker tisti hip se je spomnil, kaj bo njegovo prvo
delo v Tuzli.
»Vazko mi je pravil, da ima‰ v mestu sovraÏnika, ti-
stega nasilnega ãloveka z grdim psom.«
»Vazko je govoril resnico. Ako ãloveku zrastejo pre-
velika krila, mora vedno kdo priti, ki mu jih pristriÏe. Ne
vem, ali bom strigel jaz ali kdo drug. Glej, odkar sem
tukaj, se mi zdi, da sem zrastel, da se je raz‰inlo moje
srce. Cela nebesa so v njem, odkar si ti v njem. âlovek
‰iroke du‰e ima vedno sitnosti. Denejo njegovo srce v
stiskalnico in ga stiskajo, dokler ne izteãe zadnja kaplja
krvi.«
Sanjavo ga je poslu‰ala, pa ni vedela, kaj pomenijo
njegove besede. On pa je dobro vedel, da so se tiste be-
sede o zadnji kaplji krvi nehotoma prikradle iz dna za-
vesti, odkoder je dotlej rinila na povr‰je sama boleãa lju-
bezen. âastna afêra mu je stopila Ïivo pred oãi. »MadeÏ
bi mi ostal na vesti, ko bi te hotoma prevaril, madeÏ, ki
bi neprestano ‰el z menoj in bi se mi na smrtni dan po-
kazal v vsej svoji gnusobi,« je nadaljeval po kratkem
premolku in tisti hip se mu je zazdelo, da ni povedal
zadosti jasno. Zato je popravil: »Samo tedaj se ne po-
vrnem, ãe mi ugasne luã Ïivljenja. Ako reãem, to in to bo
516
moje, onda mora biti moje. In ãe imam rad to stvar, on-

da jo imam rad do smrti. Res, Danica, do smrti, ki lah-
ko pride vsak dan.«
Slastno ga je poslu‰ala, zroã v njegov obraz, ki je bil
poln strasti in Ïalosti. Po njenem licu se je razlil dih
sreãe.
»Samo smrt me bo loãila od tebe,« je govoril v njene
lepe oãi, zrcalo nedotaknjene ãistosti, in stiskajoã njeno
brado in polovico obraza s svojo desnico. »Oprosti, da
govorim, kakor bi stal pred grobom. V mislih se kaÏe vse
drugaãe, nego se dogaja v resnici.« Potresel je njeno gla-
vo, kakor bi hotel iztresti iz nje vse dvome in krive raz-
lage svojih besed. »Ali se ti boji‰ smrti?« je hipoma vpra-
‰al.
»Ne bojim se je. Videla sem jo korakati po hercegov-
skih skalah in nisem se je bala. Toda tvoje smrti se bo-
jim. Ni hip bi je ne mogla preÏiveti. Boj se tistega stra‰-
nega ãloveka, gospodine Franjo! Vazko je rekel, da se je
vãeraj zaradi tvojega usmiljenja naãemeril kakor vrag na
veliki petek. Boj se Birkova, i on ni tvoj prijatelj!«
»Nikogar se ne bojim, du‰a draga! Z enim Bogom na
sto vragov! — pravim po geslu tvojih Hercegovcev. âe-
sar se ãlovek najbolj boji, tisto mu ‰e najprej pade na
glavo. Samo Allah ve, kje bom umrl, ãemu naj o tem
premi‰ljujem!«
»Ti nisi na‰e vere?«
517
»Oba sva kristjana in najina vera nama naravnost za-

poveduje ljubezen in dobro delo.«
Sklenjena in zlita v eno bitje, sta si tisto jutro mnogo-
kaj povedala. Slastne, strastne in neodloãne so se jima
trgale besede od srca. Vilarju se je zdelo neprevidno,
govoriti o negotovih naãrtih za prihodnjost. Pri‰el bo z
njimi na dan, kadar se sreãno konãa njegova afêra. Pri-
hodnjiã, ko se snide z njo, ji jasno razkrije bodoãnost,
kakor si jo slika v mislih. Rad bi ji bil rekel: ,Boso in go-
loglavo te bom odvedel s seboj kakor Luka Brnjavãiç
svojo Luco. V vseh Ïalostnih sluãajih Ïivljenja se zana‰aj
name!’ Toda ta tolaÏba mu ni hotela iz ust. Pride li Ïiv in
zdrav pod Konj-planino? Danici je zado‰ãala njegova
obljuba, da ji ostane zvest do smrti in se povrne, druge
misli ni imela v tistih blaÏenih trenotkih. Samo da se Ïiv
povrne! Stiskala se je k njemu kakor vãeraj Vazko, ko je
grozni Buzduga pretil z bikovko.
Kdo ve, kdaj bi bila tisto jutro ,spekla’ kavo, da ni
zaãel hrkati voznik Krpica, stojeã pri konjih. Zasli‰ala sta
njegov raskavi glas in drsajoãi korak, ki se jima je bliÏal
izpred hana. Voznik je poÏelel kave, zato je ‰el pogledat,
stoji li lonãek pri ognju. Tedaj sta se zaljubljenca osves-
tila. Stopila sta h kupu suhega iverja, ga zaãela lomiti in
kopiãiti za ogenj. Trepetajoãa v burnih obãutkih sta
nalomila za ves obed in bi bila ‰e veã, ko bi ju ne bil
opomnil Krpica, da je za kavo goriva dosti.
518
Danica je skoãila v han po posodo, Vilar je zanetil

ogenj.
»Koliko potrebujeva do Tuzle?« je vpra‰al, da bi spra-
vil svoje obãutje v ravnoteÏje.
»Bo Ïe ena ãez poldne, ko se pripeljeva tja. Vroãina Ïe
pritiska in dirjati ne moreva.«
Pol ure pozneje sta dopila kavo. Ko se je Vilar odpe-
ljal, je stopila Danica na pot. Kar se je dogodilo danes, se
je neizbrisno vdolblo v njeno misel kot svetla toãka, h
kateri du‰a vedno obraãa svoj pogled. âutila je objeme
njegovih rok, v u‰esih ji je zvenela njegova obljuba;
»Samo smrt me bo loãila od tebe.« Gledala je za njim
kakor za onimi lepimi sanjami, ki se nikdar ne izgube iz
zavesti.
V hanu ob Spreãi se ni ustavil, dasi mu je Samojlo pri-
jazno pokimal s praga in ga, snem‰i kapo, spo‰tljivo po-
zdravil. Preden je stopil v Tuzli pri Agularju v najeto
sobo, mu je izroãila sobarica zapeãateno pismo. »Go-
spoda pl. Merks in Mik sta vas opoldne iskala in mi ve-
lela vam oddati to pismo.«
,Aha, na dogovor sta pri‰la. Treba poiskati dva sekun-
danta. Kako se jim mudi!’ si je mislil, odpirajoã pismo.
Na listu je stalo kratko obvestilo, da Ïelita danes popol-
dne ob petih govoriti z njim, naj ju torej priãakuje v svo-
jem stanovanju.
519
Umil se je ter si naroãil obed. Po kosilu je eno uro

poãival na divanu. Potem je uravnal svojo prtljago. Toã-
no ob petih sta se pojavila pri odprtih durih njegove
sobe nadporoãnik pl. Merks in poroãnik Mik. Vstopiv‰i
sta se globoko poklonila in spo‰tljivo sta pozdravila. Po-
nudil jima je divan, pa nista sedla.
»Gospod inÏenir, neprijetna dolÏnost naju vede k
vam, e-e-e,« je govoril skozi nos pl. Merks. »Spominja-
te se ‰e vãeraj‰njega svojega spora z gospodom nadpo-
roãnikom Buzdugo —«
»Spominjam se, gospod nadporoãnik,« je prekinil go-
vornika Vilar in se poklonil. »Pri‰la sta me v imenu mo-
jega nasprotnika pozvat na dvoboj. Sprejeto. Moja se-
kundanta bodeta gospoda uradnika Bajiç in Hren. Go-
voril ‰e nisem z nobenim, nadejam se pa, da se moji
pro‰nji odzoveta. Kdaj se hoãeta gospoda domeniti z
mojima sekundantoma? Danes ali jutri?«
»Prosim, da prideta jutri opoldne v mojo pisarno.
Mik, ti tudi pridi! Velja?« Pl. Merks je pogledal na Vilar-
ja, ki se je v znak soglasja strojno priklonil, na kar sta se
ãastnika, Ïvenkljajoã z ostrogami, zelo priljudno in te-
atralno poslovila.
Vilar je mehaniãno pogledal na uro, po preteku mi-
nute zopet; ni si zapomnil, koliko kaÏe. Pobrskal je po
svoji prtljagi v omari in nekaj je preloÏil. Potem je zopet
izvlekel uro — kazala mu je ãetrt na ‰est. Spomnil se je,
520
da ima Bajiç do ‰este popoldne sluÏbo in ga dobi zdaj ‰e

v pisarni. Raj‰i ga poi‰ãe tam nego na njegovem domu,
kjer bi Ïenske oãi zvedavo, pomilovalno, morda pa tudi
‰kodoÏeljno zrle nanj. Morda najde tudi Hrena ‰e v ura-
du.
Bajiç je bil precej pripravljen, prevzeti posel sekun-
danta. Odvedel je prijatelja v stransko sobo, da ne bi po-
menka sli‰al tovari‰-uradnik, ki je poka‰ljeval v kotu
pisarne. ,S kak‰no tajnostjo se liÏejo krog te afêre!’ je
pomislil Vilar. ,Razbojniki se v planini tako skrivnostno
pomenkujejo, preden napadejo trgovsko karavano.’
»Kaj sem hotel reãi — si se Ïe kdaj dvobojeval ali bil
za prião pri dvoboju?« je tiho vpra‰al komisar.
»Nikdar ‰e.«
»Onda bo dobro, ako preãita‰ knjiÏico, ki vsebuje vsa
dvobojna pravila. âakaj!« Pohitel je v pisarno, odkoder
je prinesel drobno knjiÏico z naslovnim napisom »Die
Regeln des Duells.«
»To preãitaj, bo‰ vsaj vedel, da si pod strogo kontro-
lo sekundantov, namreã taãas, ko bo‰ stal na juna‰kem
mejdanu. Sli‰al sem, da smatra nasprotna stranka, nam-
reã Buzduga et consortes, ta sluãaj za razÏalitev prve
vrste, zato morajo frãati kroglje. Po mojem mnenju se je
vr‰ilo navadno zabavljanje, torej je to razÏalitev druge
ali tretje vrste, za kar zadostuje majhna praska s sabljo.
521
ObÏalujem, da si pri‰el v to zagato, ker z Buzdugo ni

varno zobati ãre‰nje. Bori se dobro, strelja pa ‰e bolje.«
»Ni me ga strah. Ali dobim gospoda Hrena ‰e v pisar-
ni?«
»Oni z davãnega urada so Ïe od‰li. Sreãni ljudje! Hren
bo drugi sekundant? Dobro.«
»Prosim, idita jutri opoldne s Hrenom k brigadnemu
adjutantu v pisarno, da se dogovorite.«
»Dobro. Jutri opoldne, ko zveva, kaj Ïele oni, prideva
takoj k tebi, da sklenemo, kako in kaj. Do tedaj se go-
tovo ‰e kaj vidiva. Nocoj praznujemo v kazini naãelni-
kovo odhodnico. I ti pride‰ seveda.«
»Ne pridem. Prviã sem truden, drugiã mi je Ïe znan
smisel in vsebina tistih govoranc, s katerimi bodo muãili
drug drugega, in tretjiã — s komer se bijem, z onim vina
ne pijem. Zveãer pojdem k Hrenovim.«
»Preprosti ljudje, izborna zakonska dvojica. V kak‰ni
sloÏnosti Ïivita! To je raj na zemlji. On pojde zveãer go-
tovo v kazino.«
Vilar se je zahvalil za Bajiçevo radovoljnost in za knji-
Ïico; priporoãil se je z obiãajnimi pozdravi Bajiçevim
damam in zapustil konak.
,Nevede in nehote sem se zasuÏnjil v Bosni,’ je pre-
mi‰ljeval na poti v Kaisersheimbovo ulico. ,Ali ni to
sme‰no, da moram hoditi od Petra do Pavla in iskati lju-
di, ki naj bodo priãa neumnega poboja, morda pa tudi
522
pohabljenja, ki lahko traja vse Ïivljenje! Prisilijo me, da

zastavim svoje Ïivljenje za razÏalitev, katero sicer zakon
kaznuje z majhno denarno globo. Malovredni pravni
ãut teh samopa‰nih ljudi me tira pred nekak‰no sred-
njeve‰ko boÏjo sodbo. A vse to delajo tajno, ker vedo, da
tak‰ni niãemnosti po‰ten ãlovek ne more gledati v oãi.’
Hrenove je dobil na vrtu. Gospodar je sedel na jabla-
ni in jo tresel, gospodinja je z Mirkom in Stankom po-
birala lepa jabolka. Hren je zlezel na tla in pozdravil do-
‰leca.
»Ste pri‰li na kazinsko veselico?« je vpra‰ala gospa ter
si obsenãila z roko oãi, da je mogla zreti naravnost v
inÏenirjev obraz, zakaj solnce je oblivalo njeno glavo.
Vilarja je njeno vpra‰anje razveselilo, nekaj prisrãno
naivnega in domaãega je zvenelo iz njega. Izzivajoãe se
mu je tisti hip zdelo njeno obsenãeno oko. »Nisem pri-
‰el na veselico, niti vedel nisem, da se vr‰i nocoj. Pri‰el
sem gradit most ãez Jalo. Zveãer ne pojdem v kazino.«
Ko sta deãka zasli‰ala, da bo ta gospod gradil most,
sta stopila bliÏe in zazijala vanj, ker sama sta bila Ïe gra-
dila mostove. Vilar se je sklonil k njima in ju poboÏal.
»Da imam jaz tak‰no rodbinico, veãno bi tiãal pri njej,«
je rekel.
»Alo, deãka, le poberita jabolka in jih znesita v ko-
‰aro!« je velel oãe.
523
»Gospod inÏenir, pa bi ‰li z Vinkom v kazino,« je po-

prosila gospa. »On mora iti in zato rentaãi Ïe ves dan.«
»Gospa, raj‰i grem spat,« je skoraj odurno odvrnil.
»Blagor ti, France, da si tako neodvisen in dela‰, kar
hoãe‰,« je rekel Hren. Njegov ne posebno inteligentni
obraz je kazila trpkost nevolje.
»U — ne drÏi se tako ãemerno, kakor bi stal pred ne-
izterljivim davkom!« ga je pokarala gospa, dregniv‰i ga
s kazalcem v ramo.
»Glej, prijatelj, kaj me jezi: ãlovek se ruje ves dan s
‰tevilkami, pa ukaÏejo in ga po‰ljejo na pusto noãno
sluÏbo v kazino. Noã je za poãitek, ne za prazno razsa-
janje.«
»Torej tudi ti ume‰ zabavljati in kritikovati, pred ãi-
mer si me svaril oni dan.«
»Tvoj predstojnik te hoãe razvedriti in pokratkoãasiti,
ko se drÏi‰ vedno tako kislo. Boji se, da ne bi zbolel na
kancelijski gobi,« je ponagajala Ïenka.
Hren je zamahnil z roko in bodro je govoril, obrnjen
proti ulici: »Bogme, ãakajte, za to noã me ‰e plaãate!
Bolan bom jutri in pojutr‰njem —«
»Tako naredi, ljubãek! Naj se drugi rujejo s ‰tevilka-
mi, ti pa ostane‰ dva dni doma pri meni,« ga je tolaÏila
gospa in mu poloÏila roko na ramo. »Bodi priden, pri-
den! Glej — ograja ima u‰esa!« se je po‰alila, kaÏoã na
dolgo ‰pranjo med razmaknjenimi deskami v ograji.
524
Precej pa se je zresnila. »Pri‰el je gost, tvoj davni prija-

telj, ne odganjaj ga s svojo nevljudnostjo!«
»Jutri in pojutr‰njem ne bo‰ bolan, prijateljl V kazini,
kjer bo itak nabito polno, te ne bo zadrÏeval nihãe. Po-
bodi tam kveãjemu do polnoãi, potem idi spat!« je rekel
Vilar, napeljujoã vodo na svoj mlin. »Itak se o polnoãi
razvleãe druÏba: eni na ples, drugi h kvartam.«
Hrenov obraz se je zaãel jasniti. »Naj bo po tvojem,
Minkec! Predstojnik je vi‰ji od mene in kdor je jaãi, ta
tlaãi.« Okrenil se je k Vilarju. »France, nocoj veãerja‰ pri
meni. Pred osmo uro se itak ne grem opravit za kazino.
Do tedaj se kaj pomeniva.«
»Le kar pri nas ostanite, gospod inÏenir! Tri tolste pi‰-
ke imam Ïe zaklane za veãerjo,« je rekla gospa in Vilar
se je v znak soglasja priklonil. Moral se je pogovoriti s
Hrenom, in sicer na samem. »Doãim bom jaz priprav-
ljala veãerjo, pa vi vedrite mojega moÏiãka. In ne kujaj
se mi, Vinko! Kar tvoj predstojnik rad vidi, to mora‰ sto-
riti! Zdaj pa ‰e celo, ko je jedva par mesecev ‰e do tvo-
jega povi‰anja.«
»Res je, Minkec! Misliti treba o vi‰ji plaãi, ker kmalu
zaãne sopsti najina ãetrta ‰tevilka —«
»I bodi no tiho, ‰emca!« se je potogotila gospa in,
zardev‰i, se je sklonila h ko‰ari.
Vilar je z neko odsotnostjo duha poslu‰al to ne‰kod-
ljivo prerekanje zakonske dvojice. ,Tako robato diha lju-
525
bezen iz ljudi, ki so si obljubili vdanost do groba in ki se,

pokoreã se vsem neprijetnostim Ïivljenja, oklenejo tega,
kar jim je najbliÏe, namreã neprestane skrbi za svojo
rodbino,’ si je rekel, a misel o svoji afêri mu ni dala, da
bi se bil mogel popolnoma poglobiti v tujo sreão; ved-
no mu je moral uhajati pogled po strani v nekaj nepri-
jetnega, kar je nenadoma padlo nanj in se ne da izlah-
ka odvaliti.
Hren je potrepal Ïeno po moãnih laseh, ki so ji sple-
teni v kiti, ovijali glavo. »Vse se zgodi tako, da bo prav,«
je rekel. »Nu — Minkec — niã ne reci, v kuhinjo steci,
pi‰ke speci!« Vilar je zaãuden poslu‰al osladne prijate-
ljeve besede in tisti hip so se prevrnile njegove misli od
neprijetne afêre k zakonski sreãi. Sladkost se mu je za-
svetila v oãeh, ki so zrle zdaj na dvojico odraslih, zdaj na
dvojico otrok. Ves pomen Ïivljenja je videl v tak‰nih
rodbinskih odno‰ajih.
Ko je nekaj minut pozneje sedel s Hrenom v hladni-
ci, se je polotil zadeve, ki ga je privedla v hi‰o.
»Nekaj neprijetnega se mi je prigodilo te dni,« je iz-
pregovoril in povesil oãi. »Z oroÏni‰kim nadporoãni-
kom Buzdugo sva se razprla. Sitnosti imam z njim.«
»Pa se zopet pobotajta,« je ravnodu‰no odvrnil Hren
ter segel po pipi.
526
Tu je zaãel Vilar praviti o izletu tuzlanske gospode in

kako sta si pri‰la z Buzdugo tako navzkriÏ, da nobena
druga stvar ne more poravnati navzkriÏja nego dvoboj.
»Dvoboj?« je vzkliknil Hren, raz‰iril oãi in potegnil
oblak dima.
»Pst, tiho! O tak‰ni afêri treba molãati!« je miril Vilar,
drÏeã prst na ustnicah. »Niti tvoji soprogi ne sme‰ po-
vedati. Vse mora ostati tajno.«
»Kaj mi mar tak‰ne prismojene afêre! Toda ti si siro-
mak, ti se mi smili‰. ·e ogrel se nisi v Bosni in Ïe mora‰
postaviti svoje mlado Ïivljenje v tak‰no nevarnost. Oj, tu
se bijejo pogosto dvoboji, vsak teden se kaj sli‰i! Vsak
teden stoji ta ali oni ãastnik z roko na ãrnem poveslu na
ãar‰iji in kaÏe svoje juna‰tvo. Zato ne grem rad v ãast-
ni‰ko druÏbo. Tam kar preÏe na ãloveka, kako bi mu po-
kazali svojo prednost in preteÏnost. ·e tega treba, da me
pohabijo.«
»Ni tako opasno, prijatelj.«
»Kaj? Naj mi kdo pohabi desno roko, in to je ‰e naj-
manj, kar se mi lahko zgodi. Kdo poskrbi potem za otro-
ke, kaj bi rekla moja Minka? O!«
»Niã se ne boj, saj se ne bo‰ dvobojeval. Jaz pa se mo-
ram odzvati, ker sem pozvan. Vse je sama formalnost in
niã drugega. Bajiç je moj sekundant, a potrebujem ‰e
enega gospoda. Zato sem pri‰el tebe prosit, da mi sto-
ri‰ to uslugo.«
527
Hren se je zaãel gugati na sedalu in puhati gostej‰i

dim. »Hmhm,« je momljal mimo cevkinega ustnika.
»Ali morata biti dva sekundanta?«
»Dveh treba,« je rekel inÏenir ter izvadil iz Ïepa knji-
Ïico, ki uãi dvobojna pravila. »Glej, Vinko, tu notri sto-
ji vse, kar treba vedeti o predmetu. Sekundanta sta samo
priãi, ki pazita na red, da se pravilni dvoboj ne prelevi v
navadno pretepavanje. Nobene nevarnosti! Poglej no-
ter!«
Hren je vzel knjiÏico in jo odprl. Doãim je Vilar vil
svalãico in jo priÏgal, je oni preobraãal liste ter tu in tam
prebiral. Na neki strani je obstalo njegovo pozorno oko,
glava se je mahoma dvignila. »Hu, to so krvave bukvice,
kakor‰nih ‰e nikdar nisem imel v rokah,« je govoril ki-
majoã v knjiÏico. »Tudi sekundanti pridejo v nevarnost.
Tu stoji pisano in ‰e rdeãe je podãrtano, da morajo s tve-
ganjem lastnega Ïivljenja prepreãiti strel, ko bi eden na-
sprotnikov meril ali predolgo meril.«
»Kdaj se pripeti kaj tak‰nega?«
»Zapisano je, torej se zgodi,« je odloãil Hren, zmajal
z ramo in poloÏil knjiÏico na mizo.
Tedaj je pristopila gospodinja z litrom vina in namiz-
nim prtom. »Kak‰na je tista drobna knjiga?« je pozve-
dovala, sledec z oãmi za knjiÏico, ki jo je pobral gospo-
dar, da ne bi pri‰la soprogi v roko. »Pa niso Gregorãiãe-
ve pesmi?«
528
»O, to so zelo krvave pesmi. Ni zate, Minkec,« se je

nasmehnil soprog in pritisnil knjiÏico k prsim.
»Morda je kak‰en razbojni‰ki roman ali pa kak‰no
drugo cunjarsko blago.«
»Same pogrebne smrtne pesmi se nahajajo tu notri.
Kadar visi ãloveku Ïivljenje le ‰e na sami nitki, pa po-
gleda sem. Ti bi omedlela, da to ãita‰. Te pesmice uãe,
kako ãlovek najlaÏe zdrkne v grob. O samih pobojih
govore.«
»Ti se norãuj z na‰o postreÏnico!«
»Vidi‰, zadovolji svojo radovednost, ãe more‰,« je
rekel soprog in potegnil z odprto knjiÏico preko Ïenine-
ga nosa. Takrat je pod mizo zaãutil sunek v svojo nogo.
Zresnil je obraz in rekel: »Te tajnosti niso za bitja neÏ-
nih Ïivcev, to je samo za nas juna‰ke mu‰tacarje. Le idi,
Minkec! Pri ognji‰ãu je tvoje delo.«
»Skrb me je tvoje knjiÏice. Preden posije jutranje
solnce, bom Ïe vedela za njeno vsebino,« je rekla gospa,
malo uzaljena, ter se obrnila k odhodu.
»V kuhinjo teci, pi‰ke peci — Minkec!« je s sladkim
glasom klical zanjo, vesel, da ve za tajnost, ki Ïeni ne bo
dala miru ves veãer in vso noã.
»Nu, Vinko, odloãi se, naredi mi to uslugo!« je popro-
sil Vilar.
»Ljubi prijatelj, karkoli storim zate, samo tega ne zah-
tevaj,« je odgovoril Hren in odprl knjiÏico. »Glej, tu na
529
‰esti strani je napisano, da stoji dvoboj izven zakona,

torej po zakonih ni dovoljen. In kar ni zakonito, tega se
ne morem udeleÏiti.«
»Javno mnenje ga opraviãuje.«
»Kaj javno mnenje? Vedno se dobi kdo, ki stopi izven
javnega mnenja, v tem sluãaju je to sodnik z zakonikom
v roki. Oprosti in uvaÏuj moje razloge! Glej, s silnimi
verigami sem privezan, tako da se ganiti ne morem.
Prva veriga je moja ljuba Ïena, druga moj sin Mirko,
tretja Stanko, ãetrta Mi‰ka, peta — no saj ve‰. Vse to in
jaz sam sem zavisen od plaãe, ki jo dobivam v konaku.
O, ko bi imel tvoje znanje in bi me ãakalo ‰irom sveta
vse polno sluÏb in bi se mogel otresti konaka, kako rad
bi ‰el s teboj gledat, kako zakolje‰ Buzdugo ali pa on
pihne vate svinãenko. Vidva se lahko zabavata in ‰opi-
rita z juna‰tvom, ker za nobenim ne zajoka Ïena, ne
postradajo otroci; Buzdugo urno nadomesti drug oroÏ-
nik z ledenim srcem, moãno pestjo, ‰e veãji sledni pes,
in na tvoje mesto hitro pride drug inÏenir, da nam zgra-
di most preko Jale. V meni bi bilo dosti juna‰kega smisla
za ãast in slavo, za narod in domovino, toda ako strmo-
glavim v nesreão, kdo potem poskrbi za moje otroke? A?
Povej! Ti se smeje‰ in si misli‰: Filister! A jaz ne morem
ravnati drugaãe. Kar je za ãastnika, ni za ubogega oÏe-
njenega pisarja. Na, spravi to krvavo knjiÏico!«
530
»No, dobro, prijatelj! Tvoji razlogi so tehtni in veã ti

noãem prigovarjati.«
»Sekundantov dobi‰, kolikor hoãe‰. Idi z menoj v ka-
zino!«
»Ne grem, danes ne morem. S komer se bijem, z
onim vina ne pijem.«
Po kratkem premolku sta se pogovorila o drugih ne-
vznemirljivih stvareh. Pomenek jima ni tekel gladko;
oba je teÏilo neko breme na du‰i. Preden se je zaãelo
mraãiti, ju je poklicala gospodinja v sobo. Pri veãerji je
najveã govoril Hren. Zavedal se je, da se je prebojazlji-
vo vedel, ker ni ugodil prijateljevi pro‰nji. Zagladiti je
hotel neprijetni vtisk in inÏenirjevo misel napeljati na
drug predmet. Ves rdeã v obraz je hitel obirati pi‰ko ter
jo oslajati s ãeÏano od bosenskih ãe‰pelj, poleg pa draÏi-
ti soprogo z zbadljivo besedo; no ta je umela spretno
odbijati njegove ‰ale. To govoriãenje je bilo povsem ne-
dolÏno, zasnovano z namenom, da bi udobrovoljilo
malobesednega gosta. Vilarju se je zdelo, da se te ‰ale v
Hrenovi hi‰i mnogokrat ponavljajo, da je na vsako Ïe
oddavna pripravljen primeren odgovor, da so nekak‰na
hi‰na potreb‰ãina, s katero se preganja dolgoãasje. Z za-
nimanjem je zrl na dvojico in se nasmehaval.
Prepriãan je bil, da jima teãe Ïivljenje mirno kakor
kaplja za kapljo, da, tiho zroã na rodbino, nevede uÏiva-
ta veliko sreão. V Hrenovem znaãaju je videl tisto logi-
531
ko, ki zagotovi ãloveku mirno in udobno Ïivljenje. Ker

je ljubil svojo rodbino, je ljubil tudi deÏelno vlado, ki mu
daja sredstva, da preÏivi Ïeno in otroke. Mimo iskrene
ljubezni do rodbine ni bilo v njegovem srcu nobenega
ognja. Za narodnost in socializem se ni ogreval, bosen-
sko agrarno vpra‰anje mu je bilo sicer znano, toda o
tem ni nikdar govoril, ni rad sli‰al o njem, ker re‰itev
tega vpra‰anja bi lahko povzroãila prekucije, ki bi slabo
vplivale na njegovo sluÏbo. Îelel je, da bi ostalo vse lepo
pri miru v Bosni, da bi se ukoreninile trdne trajne raz-
mere, ker potem lahko napreduje v sluÏbi in in pride do
bogato plaãane stopnje. Vilar ga je v svojih mislih pri-
merjal Jovici. Ni si mogel misliti vecjega nasprotja, nego
se mu je pokazalo v prispodobitvi biv‰ega srbskega ka-
ludjera z bojeãim uradnikom Hrenom. Ta ne pozna ãuta
za kakor‰nokoli samostojnost, utonil mu je v ‰tevilkah
in rodbinskih skrbeh, oprezno gleda v tla in se pri vsa-
kem koraku sebiãno trese za svoj kruhek, a oni je vajen
korakati smelo, z dvignjeno glavo in upornim pogle-
dom, samega sebe bi Ïrtvoval za svobodo in ‰e druge bi
potegnil za seboj.
»Vinko, s svojim strupenim jezikom me vedno nava-
ja‰, da moram rabiti hribovske izraze, ki sem se jih na-
uãila od tebe. Kaj si bo mislil gospod inÏenir o najinem
besediãenju,« je rekla po dolgem prerekanju s svojim
soprogom gospa Minka.
532
»O, prosim, gospa! Mene tak‰en pomenek zelo zaba-

va, prav oãara me. Tu se mi zdi vse tako domaãe, ãlovek
pozabi, da se nahaja v mrzli tujini,« je odvrnil Vilar.
Bilo je Ïe po veãerji, ko so se odprle duri in se je v
sobo privalil Stanko, za njim pa Mirko z Mi‰ko v na-
roãju. Deãka sta bila krog ust in po licih vsa zaripana in
pobrazdana z neko rdeãkasto tvarino, tako da bi ãlovek
mislil: oÏiveli in vstopili sta dve moderni sliki, na kate-
rih na pravem mestu stojeãi ogledovalec ne vidi niã ãlo-
ve‰kih ãrt, ampak samo brazde drobno nanesene bar-
vaste malte.
»O nesreãna maÏarja!« je zavpila mlada mati ter
vstala. »Glejte, kako sta se mi pomazala! K’aj tak‰nega!
Dala sem jima skledo ãeÏane in jedla sta kakor prasca
pri koritu.« Plosknila je v roki in zaklicala pri odprtih
durih: »Majka! Majka!«
âez hip je stala za deãkoma gologlava, visoka Ïenska
suhljatega, bolestnega obraza, napetega v izredni po-
zornosti. Na njej je visela kakor na ptiãjem stra‰ilu
ohlapna, pono‰ena, nekoliko prekratka obleka ‰vabske-
ga kroja. Vilar je mislil, da ima pred seboj Hrenovo ali
gospejno mater, zato je vdano naklonil glavo proti star-
ki.
»Glej, majka, kak‰na sta! Fej, Mirko! Fej, Stanko! ·e
jesti ne umeta. Na, ãakajta!« se je togotila gospa ter
skoãila k Mirku in mu lahno nategnila uhelj, Stanka je
533
dregnila v bok. Potem je vzela Mi‰ko v naroãje. Majka je

hotela s predpasnikom deãkoma otreti maÏo z obraza,
toda gospa ju je pognala vun, da se umijeta. Majki je
velela, da pospravi z mize in prinese kavo.
Vilar je zapazil, da se starka izredno zanima zanj: ved-
no mu je gledala v oãi, posebno varno je pobirala izpred
njega namizno pripravo, posebno skrbno je brisala pred
njim drobtine s prta. DrÏeã skladanico kroÏnikov na
roki, si ni mogla kaj, da bi ne izpregovorila s tujim
gostom. »Gospodine, ali ste ‰ele pri‰li v Tuzlo?« je
vpra‰ala, postav‰i pred mizo. Njene oãi so ‰vigale od
gosta na Hrena in na gospo, kakor bi prosile pri zakon-
ski dvojici sveta in pomoãi.
Gospa Minka je precej razumela njeno Ïeljo. Obrni-
la se je k Vilarju ter rekla: »Gospod inÏenir, ako ‰e nis-
te preskrbljeni s stanovanjem za ãas svojega delovanja
v Tuzli, bi vam priporoãila tole na‰o postreÏnico, ki ima
v Saparijevi ulici hi‰o in v njej prav liãno sobico, ki bi jo
rada dala v najem. Majka je po‰tena, zanesljiva, podpo-
re vredna in potrebna, ker Ïivi veãinoma le od dohod-
kov tiste sobice in od krave.«
»Dobro, sprejmem,« je rekel Vilar, zroã starki v stro-
gi obraz, ki se je zaãel jasniti. »To se pravi, jaz ne osta-
nem v mestu vec nego kak‰nih ‰est tednov in ta ãas raj‰i
stanujem pri tebi nego v nemirni gostilni. Kako se pra-
vi pri tvoji hi‰i?«
534
»Vpra‰ajte po Grgiçu, ta je namreã moj sin.«

»Dobro, majka! Pojutr‰njem dopoldne pridem pogle-
dat. Ako dobite do tedaj stalnega najemnika za svojo
sobo, onda mu jo oddajte, in kadarkoli se bo oglasil kdo
drug za njo, vselej se mu bom rad umaknil.«
»Sreãen bil, gospodine! Îiv bil in zdrav mnogo let!«
Odhajajoã se je starka z izrazom hvaleÏnosti v oãeh ozr-
la na Hrenovo gospo. Novi najemnik jo je moãno raz-
veselil: vsaj za ‰est tednov je padla velika skrb z njenih
ram. Neka proÏnost in gibãnost jo je izpreletela; njene
liãne mi‰ice so zaigrale v milem nasmehu.
Po kavi se je Vilar poslovil.
»Siromak je pri‰el v Bosno v stope. Neizku‰en je, ãe-
prav je toliko ‰tudiral, da zna vravnavati vode in gradi-
ti mostove,« je govoril Hren zami‰ljen in ‰etajoã po sobi.
Tajna Vilarjeva afêra ga je silno ti‰ãala.
»Kaj je z njim? Ves ãas je bil raztresen in malobese-
den. Tudi veãerje se je jedva dotaknil.«
»Kaj bo z njim, ‰e ne vem. Prav lahko se zgodi, da ga
bo zastonj uãakovala Grgiçeva majka, da ga odvedejo v
bolnico ali pa na pokopali‰ãe. Bo‰ Ïe sli‰ala.«
»Saj tudi nocoj nimam zama‰enih u‰es. Vinko, ti ima‰
nakaj v potaji. Ali je bolan?«
Hren je stopil k soprogi ter ji tiho govoril: »V dvoboj
se je zapletel siromak — pa nikomur ne povej! V tisti
njegovi knjiÏici se nahajajo dvobojna pravila. Bojim se,
535
da ga Buzduga namaÏe. Z oroÏniki hoditi v caker je

skrajno nevarno. Raj‰i bi poljubil njegovega psa na go-
bec, nego pogledal njemu drzno v oãi. Vilar me je hotel
imeti za sekundanta.«
»Pa ne pojde‰?«
»Ne. Oficirji naj si izvojujejo svojo ãast brez mene.
Mar so mi!«
»Za zajca te bo smatral odslej. Lahko bi bil prijatelju
storil tak‰no majhno uslugo.
»Majhno uslugo? O, v kak‰no nevarnost pride lahko
sekundant! In dalje — stvar je protizakonita. Prav je, da
nisem obljubil. Vso noã bi ne mogel mirno spati. Itak se
mi mnogokrat sanja o mrliãih in pogrebih.«
»To je dobro znamenje. Mrliã pomeni denar. Nema-
ra pa ugodno re‰ijo tvojo pro‰njo za nagrado.« Gospa je
pogledala na stensko uro. »No, Vinko, Ïe je polosmih
preã in ãas, da zleze‰ v paradno obleko. Poslednji ne
sme‰ priti k odhodnici.«
Hren je, gledajoã v strop, divje zavrtel z oãmi, za‰kri-
pal z zobmi. Potem je ‰el v sosednjo sobo, da se pre-
obleãe.
536
33.
D rugo jutro je stal Vilar pred Agularjevim hotelom

ter premi‰ljeval, kje bi dobil drugo prião. Krog ofi-
cirjev laziti in prositi se mu je zdelo sitno, z uradniki pa
ni bil znan. ,Bajiç naj mi preskrbi,’ je naposled sklenil,
,on ima v konaku mnogo znancev; enemu ali drugemu
uradniku se bo zdelo zabavno gledati, kako se pere
omadeÏevana ãast.’
Jedva se je bil domislil Bajiça, ga je Ïe tudi zagledal,
gredoãega v Samojlovem spremstvu proti ãar‰iji. Pohitel
je za njima, ki sta se Ïivahno pogovarjala in kretala z
rokami.
»Tak‰ni neredi me spravijo na bera‰ko palico. Buzdu-
ge mi ne sme nihãe ubiti. K generalu pojdem, on mora
prepovedati ta dvoboj. Ako je ‰e kaj pravice na svetu, on
ga prepove,« je razdraÏeno govoril Samojlo in mahal s
polama novega kaftana. Vilar ga ni razumel, dasi mu je
bil Ïe za hrbtom.
»Vi ste sme‰en ãlovek. General vas vrÏe vun. Na ta
naãin ne doseÏete niãesar,« je z glasnim smehom rekel
komisar, obrniv‰i se k Ïidu. Tisti hip je zagledal Vilarja.
»Zdravo, prijatelj! Glej, gospod Blaustift pravi, da je zve-
537
del o nekem dvoboju, ki ga baje bijeta ti in Buzduga. In

zaradi tistega dvoboja Ïe dve noãi ni mogel spati.«
»PotolaÏite se, gospod Samojlo! Vam se ne zgodi Ïa-
lega. Blebetavi ljudje so nekaj sli‰ali in raztrobili. Jaz
tak‰nih govoric ne morem prepreãiti,« je nevoljno rekel
inÏenir. Okrenil se je k Bajiçu in tiho je pristavil: »S Hre-
nom ni niã. Boji se za kruh. Koga naj naprosim?«
Komisar mu je z oãmi namignil na Ïida. ·irok smeh se
je inÏenirju razlil po obrazu. âez hip je postal in prijel
Samojla za rokav. »Gospod Blaustift, poznate li dvoboj-
na pravila?«
Îid je priskoãil, v razmahu se je udaril na prsi. »Sa-
muel Blaustift vse pozna, vse ume, vse premore. Vse
ovoham, vse vidim, vse sli‰im. Tri leta sem sluÏil pri sa-
nitejcih, zato vse vem. Prvo dvobojno pravilo je: Bij, se-
kaj in streljaj bolje nego tvoj nasprotnik! O, koliko gos-
podov oficirjev sem videl, ki so jih pripeljali z dvoboja
pohabljene in razmesarjene v bolnico! Veliki Bog, ãesa
nisem doÏivel, kolikrat sem moral miriti, ko so se v moji
Ïganjarni v Subotici pretepavali Sokci in Vlahi, MadÏari,
Rumuni, Nemci in cigani.«
»Prosil bi vas, da mi greste za sekundanta. Storite mi
to uslugo!«
»To se pravi: moj klient naj bo tisti, ki hoãe streljati na
Buzdugo, ãigar Ïivljenje je dragoceno zame. Bog mojih
prednikov, kak‰ne Ïrtve zahtevate od mene! Bodite mi-
538
lostiv, gospod inÏenir, nikar ga ne ustrelite! Ti kavalirJi

niã ne pomislijo, da je kri prav poseben sok, ki drÏi ãlo-
veka pokoncu.«
»Nu — hoãete ali ne? Ako noãete, vam prav odloãno
prepovem govoriti o tej afêri, kjer je prizadeta ãast dveh
gospodov.«
»O, ãast je bila vedno domaãa v rodovini Blaustiftov.
Vsi moji predniki so bili vneti zanjo. Eden je bil liferant
v vojski princa Evgena, drugi je bil z Lavdonom pod Bel-
gradom —«
Vilar je prezirno odvrnil z roko, Ïid je zaplesal pred
njim, vtakniv‰i palec za telovnik in mahaje s kaftanovo
polo krog sebe. »Bog mi je priãa, da tudi jaz vem, kaj je
ãastna afêra. Vedno imam ãastne posle s kavalirji, ki se
v zadregah obraãajo name. Popra‰ajte v kazini, vsi vam
poreko: Samuel Blaustift ume brzdati jezik, ta je vse
ãasti vreden ãlovek. Zato se vam ãudim, gospod inÏenir,
da ravnate z menoj kakor s cuckom in bebcem. Saj ve-
ste, kako sem na va‰o Ïeljo v vseh ozirih pribolj‰al se-
kaãem. Prav danes mi pride iz Brãke pet tovorov naj-
finej‰e preÏganke v konzervah. Drago jo bom plaãal, a
drvarjem jo zastavim po prej‰nji ceni. Vse storim — in
va‰a velemoÏnost zahteva, naj se odpravijo znamke, naj
zaprem ‰tacuno, skratka, naj pridem ob vse.« Samojlo je
zadromljal po prsih ter odskoãil za dva koraka proã od
539
hudobnega inÏenirja, ki je zopet nev‰eãno zamahnil z

roko.
V dogovor je posegel Bajiç. »Gospod Samojlo, kar sto-
pite v zbor sekundantov, tu se vam ponudi prilika, da s
svojo besedo napeljete afêro v tak‰en tir, da se opere
omadeÏevana ãast in vi ne izgubite svojega posojila.«
»Bog praviãnik, koliko je to denarja! In zdaj me hoãe-
jo pripraviti ‰e ob znamke!« je vzkliknil Samojlo ter se
opotekel po rogljatem tlaku. Naposled se je vdal. »Vam
se zaupam, gospod komisar. Uredite stvar tako, da bo
stra‰no grmelo in se bliskalo, a na zemljo naj pade samo
blagodejen deÏek.«
»Delo se bo vr‰ilo po obãe veljavnih navodilih,« je
resno rekel Vilar ter vrnil Bajiçu knjiÏico o dvobojnih
pravilih.
V pisarni brigadnega adjutanta so se tisti dan dvakrat
se‰li obojestranski sekundanti, da pri odsotnosti obeh
nasprotnikov vestno in natanãno presodijo afêro ter
ukrenejo vse, kar jim je velela ãast in tista knjiÏica.
Opoldne sta obe stranki sklenili, pomirjevalno vplivati
na nasprotnika, ki pa o kak‰ni prijazni poravnavi niãe-
sar nista hotela sli‰ati. Popoldne se je vr‰ilo zopet dol-
go in viharno posvetovanje sekundantov, pri katerem je
Samojlo skakal, mahal, javkal, proti veãeru pa je nesla
vsaka stranka svojemu klientu konãno zasnovo, ki se je
glasila: Jutri zjutraj ob pol ‰estih se vr‰i v Solinski doli-
540
ni za Obrenovim hanom dvoboj s pi‰tolami na 15 ko-

rakov razdalje.
Ko se je bilo drugo jutro dobro zdanilo, sta se v pre-
sledku petih minut ustavila dva voza na poti za Obreno-
vim hanom. S prvega so poskakali Buzduga, pl. Merks
in Mik ter voja‰ki zdravnik Raps s torbo za zdravila ob
bedri; ti gospodje niso ãakali drugega voza, ampak so
mahnili nemudoma na stransko pot, ki je drÏala v
smreãje. Mik je nesel pod pazduho na veã mestih za-
peãateno ‰katljo. Drugi voz je pripeljal Vilarja, Bajiça in
Samojla; i ti gospodje so pe‰ udarili po oni stranski poti.
V obeh strankah je vladalo resno razpoloÏenje, kakor se
paã spodobi pri tako ãastnem in vaÏnem podjetju. No
Vilar je zapazil, da se njegova sekundanta prav silita v
resnost, da v globokem molku, zroãa v sveÏi gozd, jed-
va zadrÏujeta izbruh nasme‰ljivosti. Posebno Samojlo,
drobno in brzo stopicajoã kraj njega, bi bil najraj‰i pri-
skoãil in zaplesal po rosnati travi od same ‰kodaÏelj-
nosti, vsaj tako si je Vilar razlagal njegovo nasilno pre-
magovanje dobrovoljnosti.
Sredi smrekovega gozda se je nahajala prijazna trati-
na, v enem delu ravna, v drugem grbasta, valovita. Na
njo je lilo solnce Ïe morje svetlobe. Tu sem so zahajali
ob krasnih popoldnevih pravoslavni ljudje iz Tuzle na
teferiç, nekateri na vozeh ali na konjih, drugi pe‰ po
bliÏnjici preko hriba. Tu in tam je leÏal na tratini ko‰ãek
541
razmeãkanega in poma‰ãenega papirja, ostanek zmer-

ne pojedine, trava je bila v ravnem delu vseskozi potep-
tana in izhojena od teÏke noge, cepetajoãe v kolu. Ob
robu gozda se je videlo dvoje pogori‰ã, manj‰e za ku-
hanje kave, veãje za peãenje ko‰truna.
Po ãetrturni hoji so se zgodnji izletniki ustavili na tej
golavi. Pl. Merks je kot predsednik sekundantov izvadil
iz Ïepa busolo, se orientiral in pregledal kraj. Izbral je
prostor, od‰tel 15 korakov razdalje, naznaãil stali‰ãi za
nasprotnika, se sam postavil na eno in drugo, da bi se
prepriãal, ne ovira li ble‰ãanje solnãnih Ïarkov pri stre-
ljanju prostega pogleda. Potem so sekundanti odprli za-
peãateno ‰katljo, kjer sta se nahajali nabiti pi‰toli. Ko je
bil doloãil Ïreb, kdo sme izbrati pi‰tolo in stali‰ãe, sta
nasprotnika stopila na doloãeni mesti. Tedaj je Bajiç gla-
sovito in razloãno preãital dogovorjena doloãila za dvo-
boj, na kar je pl. Merks dvignil glas: »Gospoda, sli‰ala sta
doloãila, kakor so se dogovorila med sekundanti in sta
jim pritrdila tudi vidva — obljubita, da se hoãeta toãno
ravnati po njih!« Nasprotnika sta prikimala. »âast zah-
teva, gospoda, da morata vestno paziti na signale, ki jih
bom dal s trikratnim ploskom v roko, in se strogo rav-
nati po njih. Pred prvim ploskom ne smeta dvigniti
oroÏja, pred tretjim ne smeta streljati. Pozor, gospoda,
sedaj dam signal!« âez pol minute se je razdal dvogla-
sen moãan strel, pi‰toli sta izbruhnili po kolobarcu tan-
542
kega dima. V smreãju je zakrakala jata vran in se prepe-

ljala na varnej‰e mesto, preko tratine je skokoma beÏal
zajec v go‰ãavo. Nasprotnika sta stala osupla, videlo se
je, da je obema padlo v lahnem vzdihu nekaj teÏkega od
srca. Oba sta bila mrka, bleda kakor vojak, ki mu na boj-
nem polju prvikrat ÏviÏgajo krogle krog u‰es.
Prvi se je opomnil Vilar. »Kaj — ali smo pri‰li sem
vznemirjat ‰umske Ïivali?« je kliknil ter vrgel pi‰tolo na
tla. Porogljivo se je ozrl po druÏbi. »Gospoda, drugikrat
ne spravljajte v svoje burke ãloveka —«
Hotel je reãi: ãloveka, ãigar pojmi o ãasti ‰e nikdar ne
bodo ujemali z va‰imi — a hitro ga je prekinil pl. Merks,
ki je jecaje predlagal, da se nasprotnika sprijaznita in si
v znak sprave seÏeta v roko.
Samojlo je skoãil k Buzdugi, ki je potrt in nedoume-
vajoã drÏal pi‰tolo v desnici. Pogladil ga je po prsih in
mu poloÏil roko na ramo, kakor bi se hotel prepriãati, ali
se nahaja ‰e celo Ïivljenje v njem. »Vite‰ki ste se vedli,
gospod nadporoãnik — ne — tak‰nih korenjakov ‰e ni-
sem videl!« Zaplesal je po tratini in se ustavil pred Vilar-
jem. »Gospod inÏenir, va‰a hladnokrvnost me je oãara-
la!« Potem je zafrfotala kaftanova pola, zasukal se je in
zakrilil z rokama, rekoã: »Bog praviãnik je usodil, da sta
ostala oba gospoda nepo‰kodovana. To sreão moramo
praznovati v mojem hanu. Vabim vse vas, gospoda
moja, da se popeljemo popoldne v moj han na malico.
543
Kak‰en sreãen izid! Kaj ne, gospod doktor, da je ta okol-

nost vredna imenitne pojedine?«
Doktor je ob misli na Samojlovo malico pogoltnil de-
belo slino. Ljubil je dvoboje, ker vsak mu je prinesel na-
grado za pot in pomoã, navadno pa tudi spravno poje-
dino. UdeleÏeval se je teh dvobojev skrajno malomarno
in brezãutno, kakor bi se vr‰ila vsakdanja stvar. »Paã res
— danes imam sluãajno ãas za izlet k Spreãi,« je rekel.
»Pri mnogih dvobojih sem bil navzoã, pa pri nobenem
nisem videl toliko Ïantelmanskega ravnodu‰ja. Ni se
roka zatresla, ko je poãil strel, niso vztrepetale ustnice,
ko sta zaÏviÏgali krogli.«
»Koliko ste jih sli‰ali frãati?« je porogljivo vpra‰al
Buzduga ter vrgel pi‰tolo v ‰katljo.
»E-e-e — sedaj pustimo vse drugo na strani!« je velel
pl. Merks. »Dvoboj je konãan, uÏaljeni ãasti je zado‰ãe-
no. Ako pa nasprotnika z izidom nista zadovoljna, se
ples lahko zaãne izkraja. V na‰ zapisnik se mora zabe-
leÏiti, ali sta se nasprotnika spravila ali ne. Nu!« Stisnil
je ustni in zastrmel na Buzdugo in na Vilarja.
Tedaj je poskoãil Samojlo, kakor bi ga bila dvignila
vzmet. »Nu — gospod inÏenir — kaj se obotavljate? Os-
krunjena ãast je umita, najmanj‰ega madeÏa ni veã na
njej. Kaj bi radi ‰e enkrat poizkusili sreão, ki je tako opo-
teãa! Mnogo sem videl gospodov, ki so bili zaznamovani
v dvoboju za vse veãne ãase. Eden je izgubil uho, drugi
544
je nosil na obrazu praske in brazgotine liki tetoviran

Indijanec, tretji —«
»E-e!« ga je prekinil pl. Merks. »Gospod Blaustift,
va‰ega me‰etarstva sem se naveliãal. Gospoda imata
sama toliko kavalirskega ãuta, da lahko presodita, je li
uÏaljeni ãasti zado‰ãeno ali ne. Vi nikakor nimate pra-
vice, vplivati na razpoloÏenje gospodov, ki zastavljata
Ïivljenje za svoje prepriãanje.«
»Oprostite, gospod nadporoãnik,« je zavpil Samojlo,
poloÏiv‰i stisnjeno pest na vzboãene prsi, »jaz sem se-
kundant in kot tak imam nalogo in dolÏnost, pomirje-
valno vplivati na nasprotnika.«
»To ste imeli, preden sta poãila strela. Ako se zdaj
zaãne afêra iznova, vas ne pripoznam vrednega za se-
kundanta, ker v ãastno zadevo me‰ate svojo osebno ko-
rist.«
Ne meneã se za te besede, se je Samojlo s plapola-
joãim kaftanom zazibal k Buzdugi. Prijel ga je za ramo.
»Gospod nadporoãnik, tega vite‰tva je zadosti. O, da vas
je videla moja Etelka, kako bi se ãudila va‰emu juna‰-
tvu! Ne repenãite se, podajte roko v spravo! Ves obraz
pojde Etelki narazen, ko vas popoldne zagleda Ïivega in
zdravega. Sam se popeljem naprej domov, da naroãim
vse za spravno radovanko. Do pozne noãi ne gremo
vsaksebi. Ako pa noãete poslu‰ati mojega sveta, Bog
mojih prednikov mi je priãa, da grem naravnost k
545
sodi‰ãu ter naznanim, da tukaj gospod protizakonito

strelja na gospoda.«
Zdajci se je pripetilo nekaj, kar je odvrnilo pozornost
od Samojlovega Ïuganja, ki bi bilo sicer izzvalo ugovor
in protest vsega zbora. Po gozdni poti je v neznanskih
skokih pridirjal ‰ejk, se zagnal v svojega go‰podarja, ga
obliznil po licu, potem je v ‰irokem krogu dvakrat oble-
tel druÏbo od samega veselja, da je na‰el svojega gospo-
darja.
»Vraga, ali ima ta pes ãlove‰ko du‰o, da je slutil ne-
varnost?« se je zaãudil Mik, ki se je drÏal vse jutro resno
in veliãastno.
»âloveku se samo dozdeva, a pes natanko ve, kje je
prijatelj, kje je sovraÏnik,« je govoril Buzduga, z veliko
v‰eãnostjo zroã za ‰ejkom. »U‰el je sluÏabniku in dirjal
za menoj.«
Ta odmor je porabil Bajiç, da je skrivaj po‰epetal Vi-
larju: »Spravi se z njim! V zado‰ãenje naj ti bo okolnost,
da se Buzduga ni smel dvobojevati z ostro nabitima
pi‰tolama. Obe sta bili brez svinãenk. Drugaãe ni dovolil
Ïid. Vsa stvar je postala sme‰na in ta burka bo dolgo tla-
cila Buzdugo in ga. ukrotila, ako ima koliãkaj ãasti v
sebi.«
»Dosti imam prijateljev, toda nobeden ni zvestej‰i od
tebe,« je govoril oroÏni‰ki nadporoãnik, ko je bil ‰ejk
iznova prispel k njemu in se v izobilju radosti vzpel po
546
njem. Poljubil ga je med u‰esi in pristavil: »O, da bi tvo-

jo vdanost mogel preliti v ãlove‰ko du‰o, kak‰en ãlovek
bi bil to!« Tisti hip so se zdruÏile in razpletle razliãne
misli v njegovi glavi in spomnil se je vdane mu gospe
Etelke. Ginjenost se ga je polastila. Sunil je psa stran in
ves razburjen je rekel s tresoãim glasom: »Kar je bilo, je
pro‰lo. Pozabiva na to, gospod inÏenir! V moji krvi leÏi
neugasljivo sovra‰tvo do nepokornih Bo‰njakov in po-
metal bom z njimi, dokler se nam ne uklonijo. UvaÏuj-
te to moje prepriãanje in lahko sva najbolj‰a prijatelja.
Tu vam je moja desnica v znak sprave!«
Vilar je vedel, da se hoãe nasprotnik samo sveãano in
dostojno izlu‰ãiti iz afêre, ki se je vr‰ila zanj tako Ïalob-
no. Stopil je pred Buzdugo. »I jaz vam podam desnico,«
je rekel, izteÏka prikrivajoã porogljivost v izrazu in na-
glasu. »Gospod nadporoãnik, vi ste mi brez pridrÏka od-
krili svoje prepriãanje. Cenim va‰o odkritosrãnost, uva-
Ïujte i vi mojo. V moji krvi kipi globoka ãlovekoljubnost
do siroma‰ne bosenske raje. Oãitali ste mi nekaj, s ãimer
me ne morete razÏaliti, namreã filantropijo. Z njo ho-
ãem i nadalje pridobivati ljudstvo za cesarstvo. Po dia-
metralno nasprotnih potih hodiva in nikdar se ne more-
va sniti s tak‰nimi nasprotnimi nazori.«
Po teh besedah je nastopil povratno pot, kakor bi se
mu zelo mudilo proã od te druÏbe. PridruÏil se mu je
Bajiç in hitela sta po gozdu.
547
»Pravzaprav je Buzduga sramotno pogorel. Si li videl,

kako je izku‰al zakrinkati svoj fiasko?« je rekel Bajiç,
jedva dohajajoã prijatelja.
»Videl,« je odgovoril inÏenir. »Kdor nima srca, ne po-
zna pravega ponosa. Je li on vedel, da v pi‰tolah ni svin-
ãenk?«
»Od svojih sekundantov tega gotovo ni zvedel. Mo-
goãe pa je, da mu je skrivaj povedal Ïid.«
»Tem veãja sramota za oba.«
Pred Tuzlo je druÏba stopila z vozov in ‰la pe‰ v mes-
to, da s svojim zgodnjim izletom ne bi zbujala pozor-
nosti me‰ãanov.
Povabilu, da se udeleÏi popoldanskega izleta v han ob
Spreãi, se Vilar ni odzval. ObÏalovaje se je izgovoril, da
si mora poiskati stanovanje in priãeti z delom.
548
34.
V ilar je zaãel graditi most ãez Jalo. Iztrebil je strugo,

dal na obeh straneh dvigniti dovozno pot ter jel
misliti o kamenitih stebrih, na katerih naj bi leÏale
mostnice. General je pri‰el, navadno v spremstvu adju-
tanta, skoraj vsak dan pogledat na delo. Pl. Merks je
zameril inÏenirju, ki ni pri‰el k njemu po navodila ter
pregledat njegov naãrt za gradbo. Vme‰aval se je v delo
in nasvetoval to in ono. Ker je zaãel tudi general pritrje-
vati svojemu adjutantu, je delal Vilar po njiju nasvetih.
Prve dni septembra sta ‰la general in adjutant na vo-
ja‰ke vaje, ki so trajale ‰tirinajst dni. V tistem ãasu je
Vilar dogradil oba obkrajna stebra do polovice in sicer
po adjutantovem naãrtu, dasi je dobro vedel, da sta pre-
veã izpostavljena vodni sili. Koncem septembra je priãe-
lo deÏevati in prigodilo se je, da je prva velika voda po-
drla in odnesla do polovice dograjeni most. General je
potrt stal ob razvalinah. Okrenil se je k adjutantu in re-
kel: »Ne zado‰ãa, da dela inÏenir, on naj dela tudi po
svojem prepriãanju!« Odslej je imel Vilar mir. Zaãel je
graditi po svojem in delo je napredovalo. Ona nezgoda
549
je provzroãila, da se gradba ni dovr‰ila v ‰estih tednih,

ampak se je zavlekla do srede novembra.
Ves ta ãas je stanoval pri Grgiçevi majki. Po‰tena in
skromna vdova je blagohotno skrbela za njegovo udob-
nost. Rajni Grgiç je bil ãevljar, ki si je bil z neverjetno
‰tedljivostjo prihranil toliko, da si je kupil hi‰o od Tur-
ka, ki je Ïe dvajset let prej slutil ‰vabsko nevarnost, se ji
umaknil in se preselil v Macedonijo. V dveh pritliãnih,
temnih in vlaÏnih sobah je prebivala majka s sinom
Mijom, njegovo Ïeno in tremi vnuãki. Mijo se je bil od
svojega oãeta navadil ãevljarstva in je za nekaj gro‰ev na
dan ‰ival in krpal, kar mu je kdo prinesel. Vilar je stano-
val v gorenji suhi in svetli sobi, kamor so drÏale z ozkega
dvori‰ãa lesene odprte stopnice.
Îe prvi dan nastanitve ga je klicala majka za gospo-
dina Franja, ãemur se ni ãudil, ko je zvedel, da je majka
sestra onega Bobojedca, kateremu je bil dovolil jemati
drva na Konj-planini. Ta siromak je zadnje ãase prav po-
gosto prihajal z drvi v mesto in veãkrat je posetil tudi
sestro, ki je vãasi sama kupila tovor ali mu pridobila
kupca. Brat ji je pravil o gospodinu Franju, ki je postal
naãelnik drvarjev, kako je po‰ten in dober, kako je uve-
del nov red, pri katerem vsak dobro izhaja in je tudi on,
bedni katolik, pri‰el do bolj‰ega zasluÏka. Kajpada se je
majka razveselila podnajemnika, ki je zaradi svoje pra-
viãnosti na tako dobrem glasu in ji je za sobo plaãal veã,
550
nego je zahtevala. Za tak‰no velikodu‰nost je Hren pri

prvi priliki pokaral gospodina Franja ter mu oãital, da
razvaja domaãine in jih navaja k podraÏenju vsega, kar
potrebuje ubogi uradnik. Majka je Ïivela od tega, kar ji
je nesla soba, od bornega zasluÏka pri Hrenovih in pa
od medle krave.
Vilar je bil pod Konj-planino obetal, da se potegne za
Mu‰iça in Jovico in da njegovo priãevanje oba osvobo-
di iz jeãe. Uspehi, ki jih je Ïe dosegel na tori‰ãu svojega
delovanja, ugled, ki ga je uÏival v vsem okoli‰u Oskove,
in nada, da si s poverjeno mu zgradbo jalskega mostu
pridobi naklonjenost in priznanje tuzlanskih mogoãni-
kov, vse to je rodilo v njegovi du‰i neko samozaupnost,
od katere ni daleã do samoljubnosti. V zavesti du‰evnih
zmoÏnosti je zaãel precenjevati svoje moãi. Vedel je, da
vlada vsepovsod sirova sila, vendar se je zana‰al na pra-
vico, ki je glasno govorila za oba osumljenca. Priãal je
obema v prilog in trdil, da je edini krivec Atif Sarajlija.
Zgodilo se ni tako, kakor si je domi‰ljal. Kar je povedal,
je Lisinski vse zapisal v zapisnik, toda v zadevo s tem ni
spravil jasnosti. Stvar je postala res zmedena. Vilar je
prisegal, da je videl Sarajlijo par dni, preden se je na‰lo
oroÏje, iti iz tiste kotanje, kjer je bilo baje skrito, pri-
segal, da je Sarajlija nesel pod pazduho nekaj v papir ali
v cunje zavitega, navedel je za prião Mrkezkovega Jane-
za, ki je pred avditorjem vestno opravil svojo dolÏnost,
551
toda Atif je spretno ovrgel te izpovedi, trdeã, da je v svo-

jih poslih res hodil po tistih krajih, o skrivali‰ãu oroÏja
pa niãesar ni vedel. Paã pa je on videl Jovico Milo‰eviça
prina‰ati od nekod oroÏje in ga je ovadil oroÏnikom. âe
je bilo v tisti jami toliko oroÏja, kdo ga je odnesel in kje
je zdaj? je skrbno izpra‰evalo sodi‰ãe. O tem nihãe ni
vedel odgovoriti in oroÏni‰tvo je brez uspeha preiskava-
lo Konj-planino. Preiskava se je vlekla pet tednov. Kon-
cem septembra je voja‰ko sodi‰ãe spoznalo, da v tem
sluãaju sploh ni pristojno, ker oroÏje se je na‰lo pod
streho, ne pa v rokah osumljencev. Tedaj je vpo‰telo
onemoglost in ne‰kodljivost Mu‰içevo ter ga izpustilo
na svobodo s pripomnjo, da bo starec vedno na razpo-
lago, ako bi v teku nadaljnje preiskave letel koliãkaj
upraviãljiv sum nanj. O Atifu Sarajliji je sklenilo, da je
paã sposoben za vsak zloãin, a po izpriãevalih gozdar-
ja Bierkopfa, stotnika Hvalibogovskega in nadporoãni-
ka Buzduge je drÏavi vdan in prav poraben v doloãenem
mu delokrogu. O Jovici je razsodilo, da ga treba kot ãlo-
veka drÏavi nevarnih nazorov, kot agitatorja in ‰untar-
ja izroãiti civilnemu sodi‰ãu. Glavno prião, inÏenirja Vi-
larja je oznaãilo za verodostojnega ãloveka z neizvedl-
jivimi, moãno na socializem cikajoãimi nazori, za mla-
dega uradnika zaãetnika, ki je sicer povsem zanesljiv, ki
pa s hlepenjem po popularnosti in s svojo filantropijo
zbuja v ljudeh neizpolnjive nade, s ãimer ne vpliva po-
552
mirjevalno nanje, v zadevi osumljenca Jovice Milo‰eviça

pa priãuje morda s predsodki, ki ‰e niso popolnoma jas-
ni. Lisinski je, opisujoã Vilarja, porabil vse opazke, ki jih
je bil ob priliki preiskave v okroÏju Konj-planine zapisal
v svojo beleÏnico. Nikakor ni hotel in mu tudi ni mogel
podtakniti bratov‰ãine z nezadovoljnimi in nevarnimi
elementi, vendar pa se mu je zdelo potrebno, opisati za-
devo vsestransko, tako da poreãe civilni sodnik, ki jo
dobi v roke: ,Oj da — ti voja‰ki sodniki so korenjaki!
Kako natanãno in psiholo‰ki resniãno so posvetili v ta
zagonetni sluãaj!’ Mnogo je vplival nanj nadporoãnik
Buzduga, katerega je parkrat poklical, da napi‰e i z njim
protokol.
Buzduga je hodil po onem dvoboju ves potrt po svo-
jih poslih. TeÏila ga je zavest, da se ni osvetil inÏenirju.
Fiziãnega zado‰ãenja ni dobil, moralno je pa sramotno
propadel. Mnogi ãastniki so vedeli, da se zaradi dolgov
ni smel pravilno dvobojevati. Kaj tak‰nega se paã ‰e ni
primerilo, zato ostane vsakemu neizbrisljivo v spominu.
Na pravilni vite‰ki dvoboj se hitro pozabi, toda o njego-
vem izjemnem bodo z zasmehom leta in leta govorili po
vseh postojankah, kamor se polagoma razkrope ãastni-
ki, ki so sedaj nastanjeni v Tuzli. To ga je peklo. Z inÏe-
nirjem se je sicer sprijaznil, ker ni mogel drugaãe, suho
sta se pozdravljala, toda Ïelo je ostalo v Buzdugi, ki se ni
dalo izruvati. Ta usedlina je povzroãila, da je pred sodi-
553
‰ãem pobijal Vilarjevo priãevanje. Namignil je na nje-

govo znanje z Danico, ki ga je zapeljalo v prezaupljivo
obãevanje z Jovico in mu zastrlo oãi, tako da ne vidi jas-
no, kako ga zlorabljajo nezadovoljneÏi in agitatorji. Po-
vedal je tudi, da mu je Ïe enkrat izpregledal nedovolje-
no vme‰avanje v oroÏni‰ko uradno poslovanje, ker ni
maral rezervnemu ãastniku napravljati neprijetnosti.
Major Lisinski je opisal zadevo tako podrobno, da je
bilo v ob‰irnem aktu paã mnogo ãtiva, toda malo jas-
nosti, da Jovica ni bil opran in so padale na inÏenirjevo
priãevanje neke sence. Ko se mu je zdela stvar do kraja
obdelana in premleta, je napisal na akt: Videat Hvalibo-
govski!
Pri mestnem poveljniku so spisi leÏali tri dni. Vestno
jih je ãital. Stvar je segala moãno v njegov delokrog. Za
vsakim zapisnikom si je privo‰ãil pol ure odmora, da
premi‰ljuje o vsebini ter spravi dogodke v stik in da se
izprehodi po sobi, okrepi z Ïganjico ter poljskima gene-
raloma na steni izpusti iz svoje pipe oblak dima pod
nos. Ko je bil v tretjiã preãital protokol z oroÏnikovimi
podatki, se je pri odstavku, kjer je Buzduga namignil na
Vilarjevo znanje z Danico, ustavil. Po‰etal je po sobi,
dolgo je mislil, naposled je sedel ter zapisal v svojo bi-
leÏnico: Hercegovko bi trebalo zasli‰ati. Vsiljevalo se mu
je mnenje, da se v zveznosti dogodkov lahko nahaja
deklica, ki jo je sam obãudoval v hanu ob Oskovi. âud-
554
no se mu je zdelo, da Lisinski ni poklical Milo‰eviçeve

sestre za prião. Pripisoval je to majorjevi delikatnosti
napram Ïenstvu, ki se mu pa v tem sluãaju ni zdela
umestna. Deklica je bivala pod eno streho z agitatorjem,
z njim je ustanovila prepovedano ‰olo, od njega in otrok
je lahko mnogokaj zvedela. Ako se je na‰lo eno skri-
vali‰ãe oroÏja, nahaja se jih lahko ‰e petdeset v gorah
med Tuzlo in Sarajevom. Tako je modroval Hvalibogov-
ski. Iz aktov se je Ïe tudi uveril, da Atif Sarajlija ni veã na
pravem mestu. Ljudje ga v tem okraju preveã poznajo,
ogibajo se ga, oprezno se vedejo v njegovi navzoãnosti,
zato ne koristi toliko, kolikor velja drÏavo. Res se kaÏe
usluÏnega, a prekanjen je in ona dva dragocena han-
dÏarja, ki mu jih je bil nekoã prodal, sta pri‰la morda
prav iz onega skrivali‰ãa, o katerem se toliko govori v
obtoÏnici. UvaÏuje te domneve, je sedel ter pisal mest-
nemu poveljni‰tvu v Mostaru, da zamenja enega svojih
konfidentov za Sarajlijo. Teden pozneje je Atif za vselej
izginil iz tuzlanskega okraja.
Jovica je pre‰el z vsemi sodnijskimi listinami vred v
oblast civilnega sodi‰ãa. Tu so ga z ozirom na njegovo
agitatorsko silo in na kritiãni poloÏaj v deÏeli pustili v
preventivnem zaporu in so malone pozabili nanj.
Poleti 1881. leta so bili na Dunaju zaradi deÏel, leÏeãih
juÏno od Save, v velikih skrbeh. V prej‰njem letu se je
bila nezadovoljnost ljudstva Ïe nekoliko polegla, mo-
555
goãno pa je zopet vzrastla, ko se je zaãela centralna vla-

da 1881. leta resno pripravljati, da uvede v onih deÏelah
voja‰ko obveznost, kakor jo je nameravala dvanajst let
poprej uveljaviti v juÏni Dalmaciji, kar se ji takrat ni po-
sreãilo.
Stojan Kovaãeviç, ‰e izza 1869. leta znani in od takrat
mogo imenovani ãeta‰ki vodja, ki je po okupaciji izginil
s pozori‰ãa, je zaãel zopet zbirati ãeto in je z veliko drz-
nostjo izvr‰il nekaj roparskih napadov v okrajih Gacko
in Nevesinje.
Druge ãete so vznemirjale konji‰ko okolico; tudi v
foãanskem okraju so prisilili razbojniki, nastopajoãi
vedno smeleje, ondotno slabotno garnizijo k nepresta-
nim, veãinoma brezuspe‰nim pogonom.
Ob pripravah za uvedbo brambnega zakona v juÏni
Dalmaciji v juniju 1881 in z rebelskim odporom Krivo‰ij
je nastal prvi konflikt, ki je spravil dogodke v kolotek in
povzroãil, da so se pokazale v oãividnih oblikah one
morda ‰e v zelo nedoloãnih obrisih tudi v istorodni in
enakousodni Hercegovini se nahajajoãe tendence.
Krdelo oboroÏenih Krivo‰ijcev, ki so si z odloãnim na-
stopom takoj pridobili simpatije svojih sosedov, je pos-
talo takorekoã jedro nezadovoljneÏev; iz odroãnega gor-
skega zakotja na severu kotorske zatoke naj bi pri‰lo
geslo za splo‰no vstajo.
556
Vlada je porabila vsa sredstva, da bi pridobila Krivo-

‰ijce za novi zakon: pregovarjala je Ïupane, namerava-
la je prebivalstvu goratih krajev zabraniti pristop k ob-
morskim seli‰ãem ter pregovoriti ârno Goro, da postavi
kordon in zapre mejo za prenos Ïivil v Krivo‰ije, hoteã
tako izstradati uporni okraj. Ker se ta namera zaradi na-
sprotujoãih politiãnih in lokalnih razmer ni dala izves-
ti, je poslala 7. novembra kotorskegra pravoslavnega
‰kofa, da poseti Ïupniji v Ledenicah in Dragalju ter svari
narod pred nepremi‰ljenimi koraki. Toda ‰kofa je usta-
vilo oboroÏeno ljudstvo Ïe pri Ledenicah, tako da se je
moral s spremstvom vred vrniti. Prav tedaj je vdrla ãeta
Stojana Kovaãeviça v Krivo‰ije, na kar sta osamljeni
oroÏni‰ki straÏi v Ublih in Dragalju zapustili svoje mes-
to. Vedno veã ãet je prihajalo iz Hercegovine. Opusto‰ile
so trdnjavico v Dragalju, razru‰ile straÏarnici v Crkvicah
in Ledenicah ter zaÏgale nekaj javnih poslopij. Vznemir-
jati so zaãele celo obmorska seli‰ãa. Sedaj so spoznali na
Dunaju, da ima ta pe‰ãica ljudstva veliko odporno silo
v sebi, proti kateri ne opravi niãesar ugled dalmatinske-
ga cesarskega namestnika, obenem voja‰kega poveljni-
ka Rodiça, ki je ‰el novembra v pokoj, niti njegovega
naslednika generala Jovanoviça. Krivo‰ijska upornost se
je nagloma raz‰irila po sosedni Hercegovini in ko je vla-
da 4. novembra razglasila brambni zakon tudi za obe
zasedeni deÏeli, je zahrumelo po vseh okrajih od mor-
557
ja pa do srbske meje, dasi je bila uveljavljena samo dvo-

letna voja‰ka sluÏba in je oblast pouãevala, da se bodo
pri vojakih strogo ‰ãitili muhamedovski verski obiãaji.
Takrat je Avstrija zaãela razpostavljati svoje voja‰tvo na
najbolj ogroÏene toãke ter po‰iljati nove ãete v vse tri
deÏele. Odslej novine niso veã pisale o hercegovskih in
krivo‰ijskih razbojnikih, marveã o urejenih vsta‰kih ãe-
tah, katerim stoji nasproti pomnoÏena c. k. armada.
558
35.
V ilarjeve misli so se tudi v Tuzli mnogo peãale z Da-

nico in z razmerami v drvarski koloniji. Dobival je
od tam poroãila po Bobojedcu, ki ga je posetil vsak te-
den vsaj enkrat. âe ga ni dobil doma v sestrini hi‰i, je
zavrnil k jalskemu mostu, da vidi svojega dobrotnika in
mu potoÏi svoje gorje. In pravil mu je, kako se je na pla-
nini vse izpremenilo na slab‰e. Oni Birkov s pasjimi
zobmi mu je prepovedal drva, tako da se ne more za-
loÏiti z njimi za zimo.
Vilar se je razjezil. »Zakaj se pa ne sklicuje‰ na do do-
voljenje, da sme‰ jemati draãje, ki sicer segnije!« ga je
pokaral.
»O gospodine Franjo, jezik se prilepi k goltancu, ãe
stoji‰ pred tak‰nim grozovitim ãlovekom, kakor je Bir-
kov. Kako bi se bunil bedni katolik!« je vzdihnil Bobo-
jedac. Potem je priznal, da usmiljeni delavci skrivaj vze-
mo kak‰no vejo ali plati‰ãe in mu zveãer privleãejo v
Piliç, toda to je jedva tretji del tega, kar je smel prej vzeti.
Drugikrat je pravil, da je Birkov uvedel zopet stari red
pri delavcih: hrana je slaba, nalagajo se globe; da bi se
kdaj odpravile znamke, o tem ‰e misliti ni treba — tako
559
je rekel pri poslednjem izplaãevanju stra‰ni gozdar.

»Gajer se napije Ïe zjutraj in potem uganja sitnosti, da
ga ni moã prestati. Drvarji se togote in si Ïele nazaj do-
brega gospodina Franja. Pravijo: Ako njega ne bo, usta-
vimo delo in gremo tja, kamor solnce zahaja.«
»Kje je to?« je vpra‰al inÏenir, videã, da postaja siro-
mak domaã, zgovoren in zaupljiv.
»To je v pokrajinah kraj debelega morja, tam se ljudje
preÏivljajo s kamenjem. Vlada je izprevidela, da na kr‰e-
vitih hercegovskih tleh ne zraste toliko, kolikor treba za
Ïivljenje, pa je ukazala graditi velike kamenite trdnjave,
voja‰nice in straÏarnice. Pri teh zgradbah je baje zapo-
sleno na tisoãe delavcev. Kdor hoãe lomiti, obdelavati in
dona‰ati skalo, vsak si zasluÏi kruha. Gospodine Franjo,
povej ti meni, ali se res nahaja v zemlji kamen, s katerim
se lahko skuha kosilo? Sli‰al sem praviti, pa ne morem
verjeti. Boga mi!«
»Istinabog, Ante! V nekaterih krajih se nahaja pod
zemljo vse polno okamenelega lesa. Pri nas ga kopljejo
in kurijo z njim.«
»Ba‰ uãeni so va‰i ljudje,« je pohvalil Bobojedac, na-
sloniv‰i desno uho na ramo. »Pa tudi pri nas so naviha-
ni. Evo, to nedeljo je pri‰el v delavski tabor na Konj-
planini ãlovek, Vlah, ves razcapan, izbit in medel, kakor
bi Ïivel od samega suhega kruha in vodice hladne. Pri‰el
je, kakor bi bil padel z neba, nihãe ni vedel odkod. Ob
560
vsakem boku je imel torbo. Jemal je iz torb majhna

razpela in svete podobice ter jih prodajal za majhen
denar. In pravil je Vlah, da so na‰li na ârni Gori v zem-
lji gorljiv kamen. In modri vladar one pokrajine je skle-
nil, kopati tisti kamen, kuriti z njim in ga prodajati ãez
morje. Ker nima zadosti delavcev, jih vabi v svojo deÏe-
lo, kjer jih hoãe bogato plaãati. Nekateri drvarji so ver-
jeli, drugi so se muzali in so vpra‰ali Vlaha, zakaj ima v
torbi nove opanke. ,Da jih obujem, kadar se razlezejo
stare, ker mnogo sveta mi treba prehoditi s svojo robo,’
je odgovoril. Samo eno uro se je mudil pri delavcih, po-
tem jo je odkuril, tako da nihãe ni vedel kam. To je bilo
dopoldne. A popoldne so Ïe prisopihali zaptije na Konj-
planino izpra‰evat po Vlahu. Radi bi se bili seznanili z
njim. Drvarji so vse lepo povedali in nekateri so trdili, da
so Vlaha dvignile boÏje podobice v zrak ter ga odnesle
preko Zeleboja in Kravanje.«
»Kaj misli‰, Ante, da je bil tisti Vlah s podobicami
kak‰en ogleduh in ‰untar?«
»Kaj pa drugega? âemu pa je imel nove opanke v tor-
bi? Nekje v planini je vrgel svete podobe v ‰piljo, si pre-
barval obraz, obul nove opanke in zbeÏal. Eto, gospodi-
ne Franjo, staviva — jaz stavim za svoj turban, ti pa za
svojo tedensko plaão, da najdejo sãasoma v planinskih
brezdnih cele oltarje boÏjih razpel in podob.«
561
Vilar se je ãudil stvarem, ki se gode v njegovem

okroÏju. »In Atif Sarajlija — ali ‰e sedi gori na tisti ska-
li?« je vpra‰al.
Bedni katolik je pritrknil z glavo. »Jok, ni ga veã. Mera
njegovih hudobij se je napolnila do vrha. Pravijo, da so
mu dokazali njegovo lopov‰ãino z proÏjem in ga za‰ili.
Jedva bo veã vohunil po na‰ih krajih.«
Vilar si ni mogel odoleti, da ne bi kaj pozvedel o Da-
nici. »Ali si bil te dni v Mu‰içevem hanu?« je vpra‰al,
kaÏoã ravnodu‰nost.
Prekanjeni Bobojedac je precej uganil, kam meri ta
radovednost. Segel je po globok vzdih in odgovoril je s
hvalospevom: »Daj ti Bog milost svojo, gospodar ti na‰,
gospodine Franjo! Blagoslavljaj te do konca Ïivljenja, da
bi doÏivel mnogo krepkih in uãenih otrok! U, kak‰na
deklica je Danica, oprosti, da govorim o njej! Naj bo
Vlahinja, a hvaliti jo moram. Kako tiha, vdana, priprav-
na za vsako delo in uãena! Predvãeraj‰njim sem bil v
hanu z vso svojo bosotinjo. Morda sem letos poslednji-
krat tovoril v mlin par ok koruze. S ãim pa naj kupujem
Ïito, ko so mi prepovedali drva na planini! Gladovali bo-
mo po zimi in umirali, ako se ne usmili dober ãlovek
moje drobne deãice. U-u! No da vidi‰, gospodine Fran-
jo, kako se je igrala Danica z mojo sirotinjo. Ko da je
deset let stara, tako je sedela in se smejala z njimi v travi.
Moja najmlaj‰a dva je nauãila jahati na mojem konju,
562
najstarejso hãerko mi je poãesala in ji spletla kite. Uf, to

je deklica!«
InÏenir je bulil oãi in poslu‰al, zadovoljen, da je vsaj
nekaj sli‰al o Danici. Naposled je bogato obdaril moÏa-
ka. »Kupi si kave in kruha za svojo bosotinjo,« mu je
rekel. Bobojedac se je tako privadil teh darov, da je poz-
no v noã ãakal pri svoji sestri na dobrotnika, ako ga ni
bil na‰el pri mostu. Postal je po‰tni sel med hanom ob
Oskovi in mestom. âe je videl, da gospodin Franjo kaj
odla‰a ali meãka z nagrado, je zavzdihnil ter rekel, da
zdaj ne ve, kdaj pojde zopet v Mu‰içev han, ker tam
nima nobenega opravka. Vilar ga je razumel in mu je
kupil poln meh koruze, da ima kaj opravka v Mu‰içe-
vem mlinu.
Danici je postal Bobojedac najprijetnej‰i gost in na-
roãnik. Ni trebalo ba‰ njega, da se spomni gospodina
Franja. Saj je mislila ves dan o svojem idealu mo‰ke po-
polnosti, ki gradi daleã za hribovjem most, in sama je
ves dan gradila most do svoje sreãe. Zami‰ljena je ‰iva-
la novi gunjiã, a delo ji ni ‰lo veã tako hitro izpod rok.
Mnogokrat ji obstane roka, skoraj dih ji zastane, oãi se
upro v kaj nevaÏnega na tleh, zastrme v bilko slame ali
v kupãek pepela, v lonãek za kavo ali v neumiti findjan,
ob katerem pipajo odebelele muhe; nepremiãno sedi,
kakor bi spala, tako tihe so sanje njene sreãe. Vazku se
je sãasoma zdelo ãudno, da so njeni presledki v vezenju
563
tako pogosti in dolgi, zato jo je veãkrat pokregal in iz-

podbudil k delu, ãe‰: Gospodin Franjo se povrne, in
gunjiã ‰e ne bo dodelan. Vzneseno ime gospodina Fra-
nja, neizbrisno zadolbeno v njeno srce, jo vselej predra-
mi in iznova sladko pretrese. On ji bo stal vedno na stra-
ni in tudi brata ji re‰i iz jeãe. Tiste dni se ji je v ljubezen-
skih sanjah rodila preãudna misel, ki jo je zaãela precej
izvr‰evati. Iz obeh oprsnih delov gunjiãa je populila to-
liko v‰itih cvetic in metuljev, da je dobila prostora za
novo tvorbo: na prazno mesto je zaãela v‰ivati na levo,
na srãno stran nekoliko razkoraãenega mladeniãa, ki
drÏi v iztegnjeni desnici rdeãkasto-rumeno jabolko, na
drugo stran pa lepo deklico, ki izteguje roki proti one-
mu jabolku. Morda bi se namrdnil ostroumen kritiãar,
kak‰en Dalaj-lama uãenosti — BoÏe, kako mnogo se jih
je zaredilo dandanes na svetu! — morda bi trdil tak‰en
nezadovoljneÏ, da je nova tvorba pokvarila estetski okus
in uÏitek, no umetnica je tako hotela. Niza Danica nit k
niti, jih ureja po svojem bistrem razumu ter neprestano
misli o njem, kako gleda nanjo, ji ponudi usodni sad, jo
prime za roko in kako je bila z njim pri slovesu. Solze
ginjenosti se ji nabirajo v oãeh, pa ona jih zadrÏuje, da
bi jih ne videl Vazko. Vãasi zbeÏi v navalu sladkih obãut-
kov od brbljavega deãka, steãe k Oskovi, sede kraj mli-
na na skalo in gleda v ‰umeãe pene, zlateãe se v solnã-
nih Ïarkih. Niã ne ve in ne hotela bi verjeti, da so modri-
564
jani proglasili vsako ljubezen, pa naj traja ‰e tako dolgo,

za pozlaãeno peno. Ko se vrne naposled vsa zami‰ljena
v han, jo izpra‰uje umni in vse raziskujoãi Vazko: »Kaj
i‰ãe‰ ‰tiriperesno deteljico, kaj-li? Ali ‰teje‰ stopinje, ki
jih je naredil todi gospodin Franjo?«
Kadar pride Bobojedac, se njena pazljivost prevrne
nanj. Veãkrat gre krog njega: zdaj se skloni po ãibuk, ki
mu je padel na tla, zdaj pobere suhljad, ki se mu valja
pri opankah, ali findjan, ki ga je pozabila na klopi, celo
s cunjo pride brisat klop, kjer sedi imenitni moÏ, kar se
sicer nikdar ni zgodilo, ker ni bilo v navadi. Nastavlja
uho in utripajoãega srca priãakuje, da zine moÏak in iz-
pusti re‰ilno besedo. Toda ta le poãasi pripoveduje, kaj
je v mestu novega. »Oni most, ãigar zgradbo je poveril
carski general na‰emu Ïelirju, bo tak‰en, da mu ga ni
para daleã naokoli.« Tako konãa po priliki in s tem zade-
ne v Ïivo pri Danici. Zdaj ve, da ‰e Ïivi njen ljubimec.
Njena lica zagore. Prinese lonãek kave in napolni fin-
djan. Bobojedcu se zazdi seja na klopi nepripravna, zato
zdrkne na tla, poãene na peti. Pomalem odsrkava gosto
ãrnino, z dlanjo si bri‰e brk in vljudno ter grozno obe-
nem se mu bliska izpod nasr‰enih obrvi. Kuj Ïelezo, do-
kler je vroãe — si misli in ‰e pritakne besedo, s katero
vkuje gospodina Franja v zvezde. ·e en findjan kave
dobi, na kar obmolkne, ker ognja noãe gasiti s slamo.
Vazko cepi na oglu drva za zimo in poslu‰a. Tisti most
565
ga zaãne zanimati. Ker Ante ne da veã besede od sebe,

ga vpra‰a: »Ej, Ante, bo li oni most tak‰en, kakr‰en je
mostarski, ki je naslikan v Daniãini knjigi?« »Ne vem,
kak‰en je mostarski, a jalski bo lep in za veãnost. Uãen
je gospodin Franjo, sicer bi ga ne klical carski general k
sebi,« odgovori bedni katolik, pokima z glavo, natrpa
ãibuk in po‰kili po tretjem findjanu, ki se mu ‰e tudi
napolni. Vazku zaroji misel o osvoboditvi Mu‰iça in Jo-
vice. Na primerno vpra‰anje dobi zatrditev, da gospo-
din Franjo gotovo osvobodi oba, a treba ãakati, ker go-
spoda so kasna. »Gospodin Ïelir bi precej pomogel, on
hitro vidi in precej ve, kaj je prav, toda sodnik poãasno
gleda v pisanje.« Deãek pritrkne z glavo in z jezika mu
zdrkne kletvina, grozeãa sodnikovemu svetcu z neko
neslanostjo. Pazna deklica naÏge Bobojedcu duhan, po-
tem sede, vzame gunjiã v roki in z iglo snuje od naliãne
strani do narobne in obratno. Ante gleda z levim oãe-
som na tvorbo, vidi v obrisih razkoraãenega moÏica z
jabolkom v roki, prisrkne kave, potegne iz ãibuka ter
pljune, hvaleã Boga, da je poslal po‰tenega in uãenega
gospodina Franja v Bosno. Ko se naposled dvigne ter
misli, obotavljajoã se, plaãati kavo, zve, da mu je odpu-
‰ãen ves dolg. I Danica ume biti dareÏljiva, dasi je silno
uboga. Prekanjen nasmeh mu izpreleti lice, ker z vsem
je zadovoljen, posebno z odpu‰ãanjem dolgov. In po-
boÏno zamrmlja v svoj brk: »Bedi je vsak dolÏan. Dal
566
Bog, da bi nam bili tudi pred prestolom boÏje milosti

tako lahko odpu‰ãeni na‰i dolgovi!« Potem gre, da sede
na konjiãa, ki neprivezan dremlje pred hanom. Danica
gre za njim. Bobojedac se skobali na suhega in mrtviã-
nega trpina, v katerem pod tak‰no teÏo nekaj zabrboãe,
kakor bi se cvrli ocvirki v ponvi. Ko ga okorni in zatepe-
ni jezdec prvikrat dregne z Ïeleznim stremenom v tre-
buh, se Ïival predrami in izpregleda; ko ga buhne dru-
giã, pomiga z glavo in repom, a premakne se ‰e le tedaj,
ko zaãuti ‰ibo na vratu. Bedni katolik se ‰e le sedaj
spomni, kaj mu je naroãil gospodin Franjo. Glavo okre-
ne proti deklici in zroã nanjo z levim oãesom, reãe: »Po-
zdravlja te Ïelir z jalskega mostu,« — a sam zase zvijaã-
no pristavi: ,ÎviÏgati treba in ovce gredo za pastirjem.’
Tudi Danica po‰lje pozdrav gospodinu Franju. In dolgo
gleda za poãasnim jezdecem, ki je tako sreãen, da bo Ïe
jutri videl onega, ãigar podobo bo do konca Ïivljenja no-
sila pod svojim gunjiãem.
Ob veãerih, ki so postajali Ïe dolgi in hladni, ãepi Da-
nica sama zase pred Drljaãkino hi‰o, stiska roki pod gu-
njiã ter gleda v mirno noãno globino, vso polno sveÏosti
in di‰av. V temnih obrisih stoje pred hi‰o pritlikave ãe‰-
plje; skozi njih ‰ibke in ogoljene veje se ri‰ejo tr‰asti hra-
sti velikani kakor mrki straÏniki planine; za njimi se v
neprodirni temi spaja Zeleboj s Kravanjo. Doãim Ïe glu-
ha noã ziblje zemljo in vleãe od nekod tanke meglice, da
567
pokrije z njimi hrib in plan, je na nebu ‰e vse svetlo. Bel-

kaste lise veãernega sijaja se razlivajo po vsem nebo-
sklonu, kakor bi zapad podajal vzhodu roko, in v bledi
nebesni svetlobi so razstlani vi‰njevkasti oblaki, kakor
otoki po dalmatinskem morju. In tam na severnem kra-
ju leÏi velik otok, podoben onemu prostranemu cesar-
stvu, katero je videla Danica z vsemi njegovimi gorami,
rekami in mesti narisano v svoji ‰olski knjigi. ,Bog ve, iz
katere pokrajine tega silnega cesarstva je pri‰el oni, ki se
ga je tako moãno oklenila moja misel,’ — premi‰ljuje
deklica, vsa zatopljena v svojo sreão. Vsenaokrog sama
tihota, le sova zdajpazdaj tuÏno zaskovika v planini,
kakor bi zajavkala gorska vila pod udarci gozdnega
‰krata. Tak‰no vpitje, hripenje in grgotonje je Danica
sli‰ala v Hercegovini, ko so Turki morili ujete vsta‰e.
Preteklost in sedanjost sta se zlili v njeni obrazotvor-
nosti. Kakor je bila prva ob vstaji in po smrti star‰ev
grenka in prazna, tako je druga sladka in bogata. Poprej
je lazila po temi, zdaj ji sveti mogoãna luã na praznik
Ïivljenja. Kakor otrok, ki jemlje iz stavbne skrinjice koc-
ke in gradi z njimi veliãastne hi‰e, cerkve in gradove, jih
podira, vse kriÏem razmetava in zopet postavlja, tako je
delovala njena domi‰ljija: ustvarjala je ãudeÏne svetove,
kjer veã ne vladajo naravni zakoni, kjer se izpolni vsaka
Ïelja in vsako hrepenenje, kjer nimata moãi ne snov ne
sovraÏnost in se izvr‰i vse, karkoli je jedva slutila du‰a,
568
ko je bila ‰e vsa vkovana v bedno telesnost. Prej je mno-

go mislila o Jovici, kadar je bil odsoten, a zdaj je skoraj
pozabila nanj, tako mogoãno je priplaval na povr‰je
njenih obãutkov gospodin Franjo: polastil se je vsega
obãutljivega ustroja njene notranjosti. Nekdaj je ljubi-
la brata, oboÏevala je njegov nravni heroizem, njegovo
mo‰ko odloãnost, celo njegovo prezirno in asketsko ve-
denje napram Ïenstvu, sedaj je njeno srce ohladnelo,
njeno uho je oglu‰elo zanj, nekako drobila se je njego-
va juna‰ka postava, ker vso njeno domi‰ljijo je zavzel
gospodin Franjo: stopil je pred njo, ji zastrl oãi, da so
bile slepe za ves ostali svet. On je neomejeni gospodar
njenih misli; kakor globoko zabirajoãi plug po mehkem
polju, tako pojde ljubezen do njega z njo do groba.
Veãkrat je sklenila, da pojde z Bobojedcem v Tuzlo,
ker hoãe videti gospodina Franja, toda sramovala se je,
razodeti tak‰no Ïeljo. In v sanjah se ji je prilaskala dru-
ga misel: sama gre pojoã preko hribov in dolin z neizre-
kljivim hrepenenjem v srcu; vsa trudna in onemogla od
poti in du‰evne bolesti, zagleda pred seboj mesto s ku-
polo pravoslavne cerkve; v solncu se ble‰ãi zlati kriÏ nad
njo in v njegovi senci stoji mnogo belih minaretov; pri
jalskem mostu zagleda gospodina Franja; poklekne pre-
denj, oklene se njegovih kolen in doslej neznana blaÏe-
nost se razlije po njenem bitju. Bedeã je zavrgla to mi-
569
sel: srameÏljivost in strah pred samotno potjo sta jo od-

vraãala od nje.
Treznej‰i je bil Vilar, ki je bil Ïe precej davno okusil
prvo ljubezen in je imel Ïe vse jasno zaãrtano pred se-
boj in si zlatih gradov ni veã stavil v oblake. Mislil je o
Danici, kolikor se spodobi, toda njegov organizem ni bil
tako uravnan, da bi bilo v njem v gotovih ãasih prosto-
ra samo za Ïensko. Sicer se ni povzpel na stali‰ãe tak‰-
nega asketa, kakr‰en je bil Jovica, ki je s svojo revoluci-
onarno du‰o preziral oba vladarja ãlove‰tva: feminizem
in materialnost, a toliko se je nagibal na zdrÏljivo stran,
da se je umel zatajevati tudi sredi najhuj‰ih ljubezenskih
navalov. Toplo se je spominjal Danice, toda v njegovi
‰iroki du‰i je ostalo ‰e mnogo prostora za druge stvari.
Imel je jasen pogled za vse, kar se godi krog njega, in
voljo, ne zatisniti oãesa, ako se godi krivica. V prej‰njih
ãasih je bil tudi on nekaj cinika, ki je prisiljeno poslu‰al
umazane pogovore v javnih lokalih in jim ni ugovarjal,
ki je molãe ‰el mimo krivice in je z Ïalostjo v srcu zatis-
nil oãi, da bi je ne videl — ker se je takrat ‰e sramoval
svojih bolj‰ih obãutkov. Bosenske razmere pa so mu od-
prle oãi in tako gorostasne so se mu zdele, da je javno
grajal vse, kar je bilo vredno graje. Mislil, govoril in delal
je drugaãe nego oni na otoku, zato je veljal za neumest-
nega filantropa ne samo nadporoãniku Buzdugi, ampak
malone vsem, ki so hodili v kazino. Kak‰no onemoglo
570
rahloãutnost bi mu bili ‰e odpustili, dasi sami ‰e tiste

niso bili zmoÏni, ko pa so zapazili, da se je z njo prilju-
bil nezadovoljnim ljudem, so zaãeli pikro gledati nanj
ter mu podtikati nevarne zveze, o katerih nikdar mislil
ni. Pod Konj-planino se je zameril oroÏnikom, za svoje-
ga bivanja v Tuzli pa tudi vojakom. To se je zgodilo za-
radi majkine krave. S tem stopa novo bitje na pozori‰ãe
mojega romana in jaz mu rade volje odprem vrata v
novo poglavje.
571
36.
S tara Grgiçevka je imela v lesenem hlevu za hi‰o

suho kravo, ki je imela dosti mleka, kadar je dobiva-
la dobro krmo. Zadnje ãase jo je zelo skrbelo, kaj bo s to
ljubo Ïivaljo. Pod tur‰kim gospodarstvom jo je smela
pasti po vseh rebrinah nad mestom, na te razseÏne pa‰-
nike je takrat gonil Ïivino vsak, kdor jo je imel. Pod av-
strijsko vlado se je vse izpremenilo. Ta je darovala del
teh pa‰nikov Sestram boÏjega usmiljenja, na drugem
delu so se veÏbali vojaki in nekaj so jih zagradili begi,
ker jim je nova uprava naloÏila nanje davek. Majka ni
vedela kje pasti. Nabirala je s snaho ob potih in njivah
zeli‰ã ter nosila domov. Pozimi je nameravala dati kra-
vo na kmete k bratu v rejo. Bobojedac bi jo bil nagnal v
hosto, kjer bi si po zgledu njegovega konjeta sama iskala
ÏiveÏa. Morda je umna Ïival slutila svojo bodoãnost, pa
je hotela poizkusiti, kak‰no je vlaãuganje na svobodi,
morda se ji je zasmilila majka, pa ji je hotela olaj‰ati skrb
za hrano in sama poskrbeti zanjo, verjetnej‰e je, da jo je
spomnil prazni Ïelodec na socialno vpra‰anje in jo po-
gnal na teÏko pot s trebuhom za zeli‰ãem; naj bo tako
ali drugaãe, res pa je, da se je neko prekrasno noã iz-
572
muznila iz nezaprtega hleva, vohala po ulici gor-dol,

mulila kraj potov in v dobri slutnji pribrkljala naposled
pred kazino. Tu je dolgo opletala, veseleã se zvezd in
druge noãne prirode ter gosposkega vonja, ki je priha-
jal s kazinskega vrta. In ni mogla odoleti vseobãemu
hlepenju po ãim veãjem uÏitku: fini vonj, lasten vsem
koritarjem in Ïlebarjem, ji je pokazal v zelenem plotu
odprta vratca, skozi katera se je potisnila v ãrni greh. Ko
je stala onkraj plota, je kolovratil po uglajeni poti sredi
vrta poslednji pijani gost iz kazine. Zanj krava ,haje i ne-
haje’, ker mikale so jo bolj‰e stvari. O, blagor mu, komur
je dano, priti k polnemu koritu! Dotiãnik je morda tako
skromen in ãednosten, da niti ne ve, kje je, no drugi, ki
nismo tam, vemo, da je tam dobro, in vedela je tudi kra-
va. Na vso sapo je ‰avsala in hlastala po soãnih rastlini-
cah, dokler se ni na vzhodu pokazala prva krpica dne-
va. Tedaj se je spomnila, da se spodobi, po slastnem te-
lesnem uÏivanju zatopiti se v premi‰ljevanja, za kar se
ji je jutranje razpoloÏenje narave zdelo zelo primerno.
Legla je na pot, kjer se ãez dan in do pozne veãerne ure
‰etajo tuzlanska gospoda. Spokojno preÏvekujoã, je dol-
go zrla na solnãni vzhod ter se ãudila, kako iz malega
zraste veliko. Pre‰erna radost se ji je razlivala iz polne-
ga Ïelodca na gobãne poteze. Nagledav‰i se naravnih
navlak, se je poglobila v socialno vpra‰anje, ker nekaj
mrvic tega velikega vpra‰anja se je bilo i njej, kakor
573
vsem drugim stvarem, ki so obteÏene z Ïelodcem, za-

dolblo v moÏgane. Zakaj ni vedno tako, kakor je bilo no-
coj! Toliko je dobrot na svetu in po‰tenemu bitju so za-
prte! Zakaj ni svet tako ustvarjen, da bi neÏno rastlinje
samo frãalo v odprte gobce! Po tem pametnem vzdihu
je zaãutila Ïejo, kakor jo zaãuti ãlovek, kadar se je do
sitega najedel in namislil. In glej — v ta dobri ãas se je
zgodilo kakor v pravljici: jedva je poÏelela, Ïe je stalo
pred njo. Kraj poti so se ‰opirili krasni ‰opi pisane tra-
ve kimajoãi pod srebrno roso. ·avsnila je po travi ter
polizala z nje bisrno vlago. Tedaj pa jo je dohitela uso-
da ma‰ãevalka, ki stoji vedno v sluÏbi samopa‰nikov in
okrutnikov. S ceste je stopil na vrt brkast vojak, za kate-
rim je tovorilo pet Bo‰njakov drva za kazinsko kuhinjo.
Ko je brkiã naletel na kravo, ovirajoão promet, se ni ma-
lo zaãudil; ko pa je zagledal vse polno svetloãrnih mlin-
cev na uglajeni poti, koder se ‰etajo gospoda in njegov
gospodar stotnik Hvalibogovski, se je silno zgrozil in
razsrdil. Izdrl je iz prvega tovora debel sklesek ter zaãel
z njim udrihati po Ïivali, kakor bi ji hotel zmleti kosti.
Ko ji je odbil desni rog, je bolestno zamukala in vstala.
Zdajci jo je spoznal prvi tovornik, na‰ znanec Ante
Bobojedac. Zamahal je z rokama ter rahlo prijel vojaka
za ramo, rekoã: »Oj brate mi po Bogu, gospodar ti na‰,
ne tolci, kakor se bije s tolkaãem po kamenju na cesti!
To je krava moje sestre Mare Grgiçeve, bedne katoliãan-
574
ke. Vrt ima vrata zato, da se zapirajo. Da jih je snoãi za-

prl eden tvojih sluÏabnikov, krava bi ne bila mogla gre-
‰iti,« na kar je pritajeno in v‰ãipljivo pripomnil drugi
tovornik: »Gospoda in psi ne zapirajo vrat za seboj.« To
je vojaka ‰e bolj razkaãilo in zavpil je: »Zakaj imajo pa
ãuÏi vrata pri hlevu — a? U‰ivci, cigani, puntarji! Vse po-
streliti!« Bobojedac je prepla‰en skoãil za dva koraka
nazaj in vojak je iznova zaãel mlatiti po kravi. Prenehal
je, ko je videl, da ji je prebil zadnjo nogo, ki jo je Ïival
iztegnila otrplo in nerabno. Ta rabuka je privabila ‰e dva
vojaka, ki sta skoãila iz kazine tovari‰u na pomoã. Vsi
trije so se uprli v Ïival ter jo zarinili na kazinsko keg-
lji‰ãe, kjer so jo privezali k ograji. Potem so stopili v krog
na vojno posvetovanje.
»Za slano vodo drve ovce, za vodo gre mlin, za travo
krava,« je izpregovoril Bobojedac ter poniÏno naklonil
glavo. »Krava je nedolÏna kakor p‰eniãno zrno.« âez
hip je zaprosil, nakloniv‰i glavo na desno ramo: »Dajte
jo nazaj, kaj naj poãne moja sestra brez nje!« In zopet
ãez hip je vzdihnil ter se zlagal: »Bedna katoliãanka bo
molila za vas, gospodarji vi na‰i.«
Vojno posvetovanje je bilo konãano in prvi vojak je
razglasil: »Hajdite, ãuÏi, in poliÏite nesnago na poti, pa
bo krava va‰a.«
Tedaj je zakipelo v drugem tovorniku in zadrl se je:
»Kaj — mi naj poliÏemo! Nismo lizali niti pod sultanom
575
… Nismo va‰i psi, tudi psi bi ne lizali!« Ta mo‰ka beseda

je prestra‰ila Bobojedca. ,Dolg je tvoj jezik, prokleti
Vlah, in zanj bo‰ visel gotovo ‰e na drevesu,’ si je mislil.
Tovorniki so zmetali drva, pobrali borni izkupiãek in
od‰li. Bobojedac je hitel k Grgiçevim, da naznani ne-
sreão. Sestre ni dobil doma, ker pol ure je bila Ïe z doma
in je iskala kravo. Sporoãil je Vilarju, ki se je pokazal na
oknu, Daniãin pozdrav, dasi tistikrat ni bil niã v mlinu,
potem mu je povedal dogodek na kazinskem vrtu in ga
prosil, naj on posreduje, da pride krava nazaj, ki itak ne
bo za drugo nego za mesarja. InÏenir je obljubil svojo
pomoã, zaprl okno in se zaãel napravljati.
V tem je skrbna majka pretekla Ïe celo mesto. Vse je
preiskala. Naposled je zapazila sledove kravje poti, ki so
kazali na kazinski vrt. Niã dobrega sluteã, je stopila vanj.
Ostrmela je, ko je na‰la Ïival privezano s konopcem in
tako razmrcvarjeno. Skoãila je k njej in jo stokajoã hitela
odvezavati. Tisti trenotek je stopil k njej brkasti vojak ter
jo neprijazno prijel za rokav. »Premila majka, ta krava je
zdaj na‰a, ker smo jo zaplenili na na‰em ozemlju. Plaãa-
la bo‰ vojno od‰kodnino, ako jo hoãe‰ vzeti nazaj. Razu-
mela?« Tako je v slabi srbohrva‰ãini govoril brkiã in da
bi majka bolje razbrala poloÏaj, ji je pokazal deset
prstov ter ji pred nosom posvaljkal s palcem in kazal-
cem ãe‰: Plaãala bo‰!
576
Kadar je trebalo plaãati, majka niti najãistej‰e srbo-

hrva‰ãine ni razumela, kaj ‰e tak‰no Ïlobudranje. Ker ni
mogla hitro razplesti vozla, je segla v nedrje po pipec, da
kakor veliki Aleksander v ‰kripcih prereÏe vozel. Pa vo-
jak ni pustil. Prijel jo je od zadaj za krilo in jo s tak‰no
moãjo odtegnil od krave, da se je starka opotekla in po-
valila na grmiãe odcvitajoãih bigonij, pelagonij in fuksij,
ki so se ‰opirili pod keglji‰ãem. »Zulumçare ‰vabski!« je
zakriãala, pobirajoã svoje kosti in ko je bila pri‰la do
sape.
Vojak se je iznova razsrdil, ker besedo ‰vabski je sma-
tral za razÏaljenje ãasti, vrhutega mu je bilo Ïal poman-
dranih cvetic. »Mar‰ vun, mar‰-mar‰!« je zakriãal, pri-
jel starko za suhi tilnik, jo tiral k plotu, ki je tudi za keg-
lji‰ãem ograjal vrt, in jo pahnil skozi vratca na pot. »Tu-
kaj ãakaj, kolovrat stari! Buta! Krava pride ‰e le preko
protokola in konaka v tvoj hlev — kadar plaãa‰ globo.«
In je z zapahom zaprl vratca.
Majka ni vedela, kaj je protokol, a globa in konak sta
ji bila znana. Vedoã, da je med njo in muãiteljem plot,
preko katerega je ni mogel doseãi, je zdajci vsa razkaãe-
na odprla zatvornico svojim psovkam. »Kaj, ‰e globo naj
plaãam zato, da si mi ubil kravo? âakaj, jastreb ‰vabski,
lopov, pra‰iã mastni — zatoÏim te v konaku, pri carju
ãastitem te bom toÏila, da mi plaãa‰ Ïival! S to deseto-
577
rico nohtov se preÏivim jaz — dvignila je roki — a ti Ïivi‰

s tujimi Ïulji, ciganãe smrdljivo, gavran ãrni —«
Vojak psovk ni ostal dolÏan. »Molãi, brezzoba kuzla!
Da zna‰ tako delati s svojimi nohti, kakor ume‰ z gob-
cem, sedem debelih krav bi ti stalo v zaprtem hlevu.« ·e
drugih cvetk ji je nasul, vzraslih na voja‰kem polju.
Ona za plotom je nadaljevala: »Jeãa naj ti postane do-
maãa hi‰a, ãe jo ‰e kdaj uvidi‰, ti steklina ‰vabska! Îena
tvoja naj vso deco tvojo zapored poljublja na mrzle, po-
sinjele ustnice, za kugo naj pocepa tvoja Ïivina in sam
crkni za plotom! Kolne naj te majka na tvoji smrtni pos-
telji, oãrni naj tvoj obraz liki gruda ledu, kosti naj ti gni-
jejo pri Ïivem telesu in po smrti naj te izmeãe zemlja
volkovom v Ïretje!« Îugala je majka s pestjo preko plo-
ta, iztegovala je vrat, da bi bolje videla nasilnika, iz oãi
ji je sr‰ela stra‰na jeza.
Vojak ni dosti premi‰ljeval o logiki njenih psovk. »Na
tvojem jeziku bo ‰e vrag brusil kremplje — koklja pija-
na!« je zavpil in ‰e veã neslanosti ji je nametal. Konãno
se je spomnil, da z besedami ne pride na konec. Pobral
je sklesek, s katerim je bil prej ob delaval kravo. Da bi
dal du‰ka svoji jezi in bi se pomirila Bosna, ga je vrgel
proti starki. »Idi k vragu, rilec babji!«
Majka se je okretno ognila sklesku. Tedaj se je po-
drobneje zazrla v vojakov obraz: ves je bil ãrn in vi‰njev,
Ïivalske oãi so se svetile, kakor bi vrag preÏal iz najtem-
578
nej‰ega peklenskega kota. ·inila ji je v glavo misel, da se

Ïe vr‰i njeno prokletstvo. ZbeÏala je in kolikor so jo nes-
le noge, je tekla k Hrenu, ki je velik gospod in ji pomo-
re do krave.
Hren si je z vodo izgrgraval usta in s ‰ãetico snaÏil
zobe, ko je starka planila predenj. Njene sicer tako mile
oãi so divje ‰vigale, liãne kosti so ji ‰e bolj izstopile, na
njeno znojno ãelo se je tu in tam usul trdi ãe‰uljek sivih
las, roki sta se ji vdrli v suhe prsi kakor kremplji v Ïivi
plen, njeno telo je drgetalo. Hren se je prestra‰il te ne-
navadne prikazni.
»Kaj se je zgodilo, majka?«
V naglici je pravila, zadihajoã se in s tresoãim glasom.
»Pomozi mi, gospodar ti moj milostivi! Ako koga po-
zna‰, pomozi! Ti hodi‰ v konak, tvoja beseda mi prive-
de kravo nazaj.« Tako je konãala vsa v solzah.
Hren se je razsrdil. DrÏec v eni roki kozarec, v drugi
‰ãetico, je zavpil: »Kam pa misli‰, majka! Jaz naj se vti-
kam v voja‰ke stvari? To bi se mi utepalo! Ako so na-
mlatili tvojo kravo, ki se je povsem neupraviãeno zari-
la ponoãi na kazinski vrt — dobro, a mene ne bodo mla-
tili, ker jim noãem po nepotrebnem nastaviti svojih kos-
ti. Sicer pa — kultura, kultura! Kolikokrat sem te Ïe uãil,
da ne sme‰ kar tako na vrat na nos vdirati v moje sta-
novanje. Treba lepo potrkati na vrata in ãakati, da kdo
579
reãe: Herein ali pa noter! Tak‰na je pri nas olika in na-

vada.«
»Pozabila sem, oprosti, gospodine!« je zaihtela maj-
ka. Vse drugaãnih besed je priãakovala.
»Tak‰na pride‰ in ob tako zgodnji uri, ko te nihãe ni
zval. Da te vidijo moji otroci, uroke bi dobili od tebe.«
Zaãel je zopet grgrati.
To glasno govorjenje je privabilo gospo Minko iz ku-
hinje. Tudi ona se je prestra‰ila starke. ObÏalovala je
njeno nesreão, celo prebledela je. »Kako je to grdo,
trpinãiti ubogo Ïival!« je mehko rekla. »Toliko so nagna-
li sem nem‰kih vojakov, ki se ne marajo nauãiti deÏelne-
ga jezika —«
Tu je Hren zabrusil polna usta vode v kabliã kraj umi-
valnika in z zlobno ironijo na obrazu je rekel nem‰ki:
»Prosim te, Minkec, ne ãvekljaj tak‰nih budalosti v nav-
zoãnosti teh ljudi. I kaj pa ima opraviti deÏelni jezik s
kravo? Tvoje besediãenje bi nama lahko ‰kodovalo.
Majki se prav godi. Îe veãkrat sem videl njeno kravo
samo na izprehodu po mestu. Pomisli, kako bi bilo, ko
bi se smele vse krave tako svobodno ‰etati po ulicah.
Zapira naj jo, zato je tesar naredil vrata. Stari red mora
izginiti in novi se mora uveljaviti, zlepa ali zgrda.«
»Kravi je zlomil nogo.—«
»Ima ‰e tri zdrave. Jaz hodim samo po dveh.«
»Rog ji je odbil —«
580
»Mleko ne teãe iz roga.«

»Ali se ne spominja‰, Vinko, kako sva pred leti skup-
no ãitala Stritarjeve pesmi, tiste lepe o Raji?
Mati, Turek je lisko ukral,

Ko sem jo v rebri pasla.
Kdo nam bo zdaj, ko jo je odgnal,
Mleka dajal in masla?
Takrat te je ganila tista mati, a danes si trd, neizpro-

sen, moÏ jeklen —«
Hren je vrgel ‰ãetico na umivalnik, pograbil brisalko
in jezno je odgovoril, otirajoã si usta: »Pa naj Stritar
danes napi‰e pesem o tej nesreãni majkini kravi, ako si
upa. Av‰ica, vsaka reã ob svojem ãasu! Zdaj veje drug
veter, z njim moram frãati jaz, pa me zafrkavaj, kolikor
ti drago.« Osato je pogledal na majko, bacil brisalko na
posteljo, stopil bliÏe k soprogi in nem‰ki je nadaljeval:
»Spravi mi starko za danes iz hi‰e, jutri pa zopet lahko
pride, ko se pomiri in ne bo veã toliko neplodnega jadi-
kovanja. Zaradi ene krave naj bi imel sitnosti! Minkec,
bodi mi oprezna Ïenica, saj pozna‰ tukaj‰nje razmere.
Majki dovoli, da si na na‰em vrtu napuli pet ali ‰est rjuh
trave — jesen je tukaj — niã ne ugovarjam. Vse naj po-
ruje ali poÏanje. Drugega ne morem storiti za kravo. Naj
se zateãe k svojemu gospodinu Franju, on se rad ukvarja
581
z dobrotljivostjo. Pa se tudi lahko, ker je sam in napos-

led neodvisen od bosenskega kruha.«
Ko je majka zasli‰ala imenovati gospodina Franja, je
dvignila glavo. »Da, gospodin Franjo je na‰a skala. On
se jih ne boji,« je viknila navdu‰eno in pikro obenem.
»Da, on jim pokaÏe,« je patetiãno odgovoril Hren, lju-
bosumen na Vilarjevo svobodo.
Majka je vsa zasopla hitela domov. Vilar je bil Ïe pri-
pravljen na odhod. Majki je obljubil, da stori vse, kar je
v njegovi moãi. Tudi on se je spomnil Stritarjevih verzov
in posmejal se je neãemu. Toda sklenil je pomagati, da
ne poreãejo Bo‰njaki: Nova kultura je pri‰la in z njo no-
va nasilstva, pa ga ni bilo ãloveka, ki bi jih izku‰al ubla-
Ïiti. Gredoã po ozkem dvori‰ãu, ni zapazil Bobojedca, ki
je pred hlevom zajtrkoval ãebulo in kruh, ãepeã kraj
svojega konjiãa.
·e le pri vratih je zasli‰al Bobojedãevo vzdihovanje:
»Boga mi — mrzla zima stoji pred pragom — kaj bo, kaj
bo? Gola je moja bosotinja — u-u!«
Okrenil se je in ‰el k siromaku.
»Otroci mi jokajo doma,« je javknil bedni trgovec s
carskim lesom.
»Naj jokajo, saj ti jih nisi uãil,« je malomarno odvrnil
Vilar ‰e vedno zami‰ljen v Stritarjevo lisko.
582
»Sami so se nauãili, istinabog! O, velika je tvoja pa-

met, gospodine Franjo! Sreãna je majka, ki te je nosila,
in sreãna je Ïenska, ki bo rodila od tebe. U-u!«
Vilar je natresel nekaj srebra predenj in mu naroãil
pozdrav za Danico. Bobojedac je z Ïivahno kretnjo po-
biral in mrmral nekaj o bednih katolikih in uãenih lju-
deh.
Majka je drobnela za Vilarjem, ki se je napotil na ka-
zinski vrt. Ona je ostala na poti, bojeã se razkaãenega
vojaka, on je ‰el naravnost h keglji‰ãu. Ogledujoã po-
habljeno Ïival, je zmajeval z glavo. Pristopil je brkasti
vojak.
»Zakaj ste tako razmrcvarili Ïival? Ali se vam niã ni
smilila?« je vpra‰al Vilar v tonu dobrega in mirnega, ãlo-
veka, ki priãakuje dobroto od sobrata.
»Zgodilo se je mrhi po njenih zaslugah,« je mo‰ko
odgovoril brkiã.
»Dajte kravo nazaj! Lepo napitnino dobite od mene
in tudi ‰kodo povrnem.«
Vojak je pogledal v vi‰ek, kakor bi bila tam napisana
lepa beseda napitnina. Pomislil je nekaj, ker moãno mu
je ugajala ponudba, toda kaj, ko je bilo prepozno. Po-
tresel je z glavo kakor lisica pod nedoseÏnim grozdjem.
»Ne morem, gospod! Krava stoji Ïe v jutranjem rapor-
tu prijavljena kot plen. In kar je priplenjeno, denejo na‰
poveljnik gospod stotnik Hvalibogovski vse na protokol.
583
Ob osmih bodo vstali, ob devetih pridejo sem pogledat.

Kar zaukaÏejo gospod stotnik, to se mora zgoditi, pa je
amen besedi.« Zasukal se je na peti in je od‰el v kazino.
Vilar je ‰el k Jali, da se prepriãa, napreduje li delo po
njegovih odredbah. Ob desetih je stal Ïe pred stotnikom
Hvalibogovskim, da poravna kravjo afêro. Hvalibogov-
ski se je ‰etal po pisarni od Bema do Ko‰ciuszka in pre-
mi‰ljeval o tajnem ukazu, ki je pri‰el od sarajevskega
vojnega kora, in je iznova zabiãal vsem poveljnikom vo-
ja‰kih krdel ter vsem naãelnikom voja‰kih gosposk, naj
skrajno previdno pazijo na vsako sumljivo gibanje v
ljudstvu in naj vsak nered, ki bi mogel kaliti mir v zase-
denih deÏelah, nemudoma naznanijo kornemu povelj-
stvu, ki razpolaga z zadostno voja‰ko silo in hoãe v kalu
zadu‰iti vsak odpor ter precej skraja zavdati strah neza-
dovoljnim elementom. Stotniku so v glavi zamrleli raz-
liãni poloÏaji, v katere bi lahko pri‰la tuzlanska voja‰ka
sila, ko bi se v tem ali onem delu okraja pojavil upor. Za
vsak sluãaj je imel primerne ukrepe, o katerih bi poroãal
generalu. Tisti hip, ko je vstopil Vilar, je zaãel v mislih
ponavljati svoje vojne naãrte. Moten je bil in to mu ni
bilo prav. Ker je bil pa inÏenir zaradi mostu generalov
zaupnik, mu je po prijaznem pozdravu ponudil stol ter
ga vpra‰al, kaj je povzroãilo ãast, ki ga je doletela z nje-
govim posetom.
584
»Malenkostna stvar me je privedla k vam, gospod

stotnik,« je rekel Vilar s priljudnim in samozavestnim
nasmehom, kakor bi sedel v prijateljevi sobi. »Moji go-
spodinji je nocoj to noã u‰la krava. Îe ni bila dobro pri-
vezana, ali Bog ve kaj —«
»O, glejte no, gospod inÏenir! âujmo in strmimo! Iz
va‰e hi‰e je pri‰la dragocena priza na na‰ vrt?« HadÏi-
rumba se je spomnil, da nima pred seboj samo inÏenir-
ja, ampak tudi mladega rezervnega poroãnika, v ãigar
neizku‰enost in samoljubnost mora podregati z na-
sme‰ljivo besedo. Vilarju se je zdela ta beseda ciniãna in
ga je nekoliko zmedla.
»Krava je za‰la na kazinski vrt —«
»Nihãe ne sme zaiti na kriva pota. Tega smo se uãili
Ïe v prvem katekizmu.«
»Lastnica krave je siroma‰na, siroma‰na majka —«
»Vsi smo siromaki in bedni hudiãi na svetu,« je vzdih-
nil Hvalibogovski in pokimal. »Dosti bi imel opravka,
kdor bi hotel vsem ustreãi. ·e Bog ne more.«
»Po‰tena, zanesljiva Ïenska je moja gospodinja in na-
zaj bi rada dobila svojo Ïival.«
»Umevno, umevno. Zanesljiva pa ni, ker je tako grdo
okregala na‰ega vojaka, ki je storil samo svojo dolÏnost.
Kako se imenuje va‰a gospodinja?«
»Mara Grgiçeva. V Saparijevi ulici ima majhno hi‰ico
in to kravo, drugega pa niã. Zato bi vas prosil —«
585
»To ime mi je Ïe znano,« je rekel stotnik ter stopil k

pultu, kjer je na papirno podlago nekaj zabeleÏil. Vilar
je vstal. Niã dobrega ni priãakoval od tega trdosrãnega
ãloveka, ki se je, poloÏiv‰i desnico v levo dlan, po stra-
ni postavil predenj ter mu govoril ãez ramo, strmeã v
poljskega generala na steni: »Va‰a Mara Grgiçeva ni po-
‰tena. Spominjam se je, da je lani stanoval pri njej urad-
nik. Plaãeval ji je meseãnih 6 gold. za sobo, a ona je
davãni oblasti napovedala samo 5 gold., ker je ta znesek
‰e prost davka, oni prvi pa ne. ·e uradniku je prigovar-
jala, naj napove niÏji znesek. To ni po‰teno, tak‰nim lju-
dem ne smemo dajati potuhe. Kam pa pridemo, ako bo
vsak utajil svoj zasluÏek in dohodek? Tukaj‰nji ljudje
niso disciplinirani, pod sultanom je delal vsak, kar je
hotel. âakajte — ‰e nekaj — vse se mi zdi —« Hvalibo-
govski je stopil k omari in izvlekel iz nje ãrn se‰itek, obr-
nil je nekaj listov in zdajci je ves vztrepetal ter se po‰ibil
v kolenih. »Je Ïe res!« je vzkliknil in izobrazil grozo na
obliãju. »Glejte, va‰a gospodinja se nahaja v moji ãrni
knjigi med tistimi hi‰nimi posestniki, ki lani, ko smo ob-
hajali svoj praznik, ni marala obesiti na‰e zastave na
svojo hi‰o, ãeprav so ji zastavo poslali iz konaka. O, ta
pa ni zanesljiva, gospod inÏenir! Na‰ poklic je, da priva-
dimo te ljudi z Ïelezno roko discipline in na‰ega reda.«
Skraja so se vse Vilarjeve liãne ãrte zdruÏile v lahen
nasmeh, poln milobe, saj je nastopil v poslu poniÏno
586
vdanega prosilca; ko pa je sli‰al o majkinih prestopkih,

je dvignil obrvi ter se zagledal v potlaãeni in razdrti nos
generala Bema, pri ãemer so se odkodersibodi prikradle
neke satirske poteze v njegov nasmeh, ki so ‰e narastle
pri poslednjih stotnikovih besedah, zakaj spomnile so
ga korejskih porcelanastih klobukov, ki bi jih bil diãni
HadÏirumba rad nataknil tudi Slovencem.
»Nu, gospod stotnik,« je zaprosil, nakloniv‰i glavo,
»kr‰ila se je disciplina, rad priznavam, toda vse to je
opraviãljivo pri teh ljudeh, ki ne tiãe ‰e v na‰i kulturi.«
Hvalibogovski, ki je bil zapazil ves satirski zasmeh
Vilarjev, se je z vsem telesom okrenil k njemu ter za-
strmel v njegove oãi. »Gospod inÏenir, vi me ne bodete
uãili, kaj je tu opraviãeno, kaj ne.«
»Gotovo ne, gospod stotnik,« je pohitel oni malo raz-
kaãen. »Toda pomislite, prosim, kdo naj zdaj daja maj-
ki mleka in masla?«
»Kdor hoãe. Jaz ne morem in vi tudi ne. To se pravi:
vi ji lahko kupujete oboje, ker ste dober ãlovek.« Samo
zlobo in ironijo je kazal stotnikov obraz in pogled.
»Rad bi nosil do konca dni zavest dobrote v sebi, pa
naj me zaradi tega zasmehuje, kdor more.«
Hvalibogovski se je sklonil bliÏe k Vilarju. Oduren in
hre‰ãav je bil njegov glas. »Dajte si dopovedati, gospod
inÏenir, da vi ne veste, s kak‰nimi zanikarnimi ljudmi
imamo tukaj opravka. Vi jih ne poznate do dna, ker ste
587
kratek ãas tukaj, a mi smo jim preiskali obisti in vemo,

kaj je notri: samo sovra‰tvo do nas in pohlepnost po iz-
kori‰ãanju vojakov in uradnikov. Za zgled naj vam bo
va‰a ,po‰tena’ majka.«
»Njena kazen bo za njeno siroma‰tvo itak velika, ker
dobi kravo vso pohabljeno nazaj.«
»Dobi jo nazaj, kakr‰na je. Nismo razbojniki, da bi
siloma jemali komu. Îival je pri‰la sama in dosti nam je
naredila ‰kode. Popoldne napravim opis kaznivega de-
janja, da ostane ãrno na belem, kaj se je zgodilo. Brez
globe je ne vrnemo. Na‰ vrtni zaklad potrebuje prispev-
kov. Vi ne veste, koliko mi da vrt posla, skrbi in stro‰kov,
Sam sebe mora Ïiviti, od erarja ne dobi niãesar. To je
cvetliãni in zabavni vrt za na‰o gospodo, ne pa za kra-
ve. Zato treba kaznovati va‰o gospodinjo, da bo drugim
za stra‰ilo. Naj se drugi zgledujejo ob tem sluãaju, glo-
ba naj ostra‰i vsakega, kdor bi hotel goniti Ïivino na na‰
svet. In protokol je tudi potreben, da imam kaj v rokah«
— stotnik je s prsti desnice potrkal v odprto levo dlan —
»protokol, protokol, to je tista reã, ki me krije, ko bi mi
kdo oãital nepravilnost ali pa takozvane atrocites. Tu
mora biti ãlovek za vsak sluãaj pripravljen, tu veje dru-
gaãen veter nego onkraj Save. Nevarno je tukaj in poze-
be ãlovek, ako ne stopi v zati‰je. Vi ste dobra du‰a, go-
spodine Franjo, vijolici bi vas primerjal, ki prikrita v sa-
moti raz‰irja dobrodejni duh krog sebe, toda pazite, da
588
ne pozebete v viharjih, ki prihrume morda ‰e to zimo.

Glejte« — stotnik je s prstom pokazal na mizo, kjer je
razgrnjen leÏal korni ukaz — »glejte, ravno danes sem
prejel iz Sarajeva nekaj prav zanimivega in sumljivega,
nekaj, kar vtepava naãelnikom in predstojnikom naj-
veãjo previdnost in opreznost. Intencije visokega kor-
nega poveljstva — no reã je strogo tajna —« Hvalibogov-
ski se je skrãil, kakor bi moral pod pezo tajnega ukaza
pasti na kup; dvignil je roki, ãe‰: Naj se zgodi volja boÏ-
ja! — in ves seseden stopil k mizi, hoteã se iznebiti ne-
simpatiãnega posetnika.
Vilar je stopil za njim. »Povejte mi, gospod stotnik,
globo, jaz jo plaãam.«
Hvalibogovski se je razmahoma okrenil k njemu. »Ni-
karte, nikarte! Kaj koristi globa, ki jo naloÏimo in sami
odrajtamo. S tem pljujemo v lastno skledo. Kazen naj bo
obãutljiva ali pa naj je ne bo. Vi ste vendar ãlan na‰e
druÏbe, ki je prevzela nalogo, da pokori te ljudi —«
»A uniãevati jih ne smemo. Tem ubogim ljudem tre-
ba prizana‰ati, gojiti jih treba, da se rede in da jih potem
laÏe striÏemo,« je rekel Vilar. Za‰el je v zbadljiv ton.
»âutijo naj na‰o premoã, zato niti ena na‰a odredba
ne sme biti tak‰na, da se ji lahko ognejo brez ‰kode. Ako
Mara Grgiçeva ne more plaãati globe, prodamo njeno
kravo in stvar je poravnana.«
589
»Onda bi ji jaz moral kupiti drugo in bolj‰o, prej bi ne

imel miru.«
Stotnik se je odurno posmejal. »Vi ste nepobolj‰ljiv
filantrop. Vedite pa, da se na‰a situacija od dne do dne
huj‰a. Na‰a odgovornost je velika. Vsa Evropa gleda na
nas, kako vr‰imo prevzeto nalogo. Niã mleãne filantro-
pije, prav niã. Zdaj treba napeti drugaãne strune.«
Vitar se je prestra‰il tega krutega ãloveka. »Torej niã
filantropije? Onda vem, da sem pri‰el zaman prosit.«
»Zaman, zaman. Vedite pa tudi, da kdor ni z nami, je
proti nam. Iztreznite se in ne vme‰avajte se v posle, ki
vam niã mar niso.«
»Klanjam se, gospod stotnik!« je glasno in zadirãno
govoril Vilar, vrteã ãepico v roki, pomikajoã se vznic
proti durim in zroã na Bemov nos. »Klanjam se!« je po-
novil, kakor bi hotel reãi: Nisem voljan poslu‰ati va‰ih
propovedi!
Ko je drugi dan majka iz konaka dobila ukaz, naj pla-
ãa naloÏeno globo, je Vilar sam ‰el v konak, sam od‰tel
denar, hoteã strmeãim in muzajoãim se uradnikom po-
kazati, da ga niã ne peãe, ako ga tuzlanska gospoda za-
smehujejo zaradi ãlovekoljubnosti.
590
37.
I n tuzlanska druÏba ga je zasmehovala, kakor se spo-

dobi ãloveku, kateri ima svoje nazore razliãne od
onih, ki so obiãajni v druÏbi, smatrajoãi se za krotilko
premaganega ljudstva. ·la je mimo njega bobneãih ko-
rakov in on ni hotel z njo. Njena oholost mu je izpod-
jedla zaupanje vanjo in podpalila njegovo goreãnost za
revne ljudi. Kmalu je opazil, da ga kazinski ljudje ne ma-
rajo, da jim velja za mehkuÏnega idealista, da gledajo po
strani, se muzajo pred njim, se mu smejejo za hrbtom in
ga obrekujejo. Nekateri so mu zavidali za njegovo neod-
visnost, drugi za njegovo znanje, tretji so ga sovraÏili,
ker se je zaãel ogibati kazine, tega sredi‰ãa tuzlanskega
Ïivljenja in nove kulture, ãetrti niso mogli umeti, kako
se more inteligenten ãlovek bratiti s ãuÏi, posedati po
hanih in poslu‰ati dolgoãasne guslarje. Vilar se je nam-
reã vsako popoldne zatekel v okolico, doãim je »kulturni
otok« v kazini in pri Agularju igral karte in na biljardu.
Obhodil je vse hribe na severu in na jugu mesta, spoznal
je vse poti in stezice, v vsakem hanu se je ustavil. Zelo se
mu je priljubilo to samevanje, zdruÏeno s hojo. Narava
si je Ïe nadela svojo koketno jesensko obleko, Ïe se je
591
zaãela spogledovati s svojo dozdevno smrtjo, povsod je

kazala neko omamljenost kakor dotekajoãa ura. Jesen-
ski podleski so bili Ïe docveli, po kamenju so se kakor
srebro svetili slinasti polÏji sledovi, goste pajãevine so
omreÏevale vr‰iãe mladih smreãic, solnãni Ïarki so se
onemogli lili na zemljo: babje leto je neÏno vspavalo
mehko stvarstvo. Zami‰ljen je korakal Vilar med razno-
bojnim listjiãem, pripravljajoãim se na pogin. In zdelo se
mu je, da nikdar ni v tako dobri druÏbi kakor takrat, ka-
dar je sam. Kolikorkoli je imel na svetu prijateljev, z vse-
mi se je pomenkoval v samoti brez strahu, da bi se ko-
mu zameril in bi od tega trpela ãast; in sovraÏnikov mu
ni trebalo poslu‰ati. Spoznal je, kako lahko postane ãlo-
vek razposajeno vesel, kadar je sam. Polasti se ga ‰iro-
ka pre‰ernost, kateri da naposled na vse grlo du‰ka v
pre‰erni pesmi daljne domovine. ali pa v glasni dekla-
maciji lepo zaokroÏenih verzov, ki so se v de‰kih letih za
veke zadolbli v spomin. S svoje poti je videl v daljavi ze-
lene kope Majevice in âaklavice-planine, lesketajoãe se
v motnih solnãnih Ïarkih. In zamikalo ga je tja. Najel si
je pri Bo‰njaku osedlanega konjiãa, ki ga je zanesel v
temne doline in na svetle, okrogle vrhove, od koder je
gledal v rodovitno Posavino. Oni v mestu so se ‰kodo-
Ïeljno rogali, rekoã: Le poãakajte, sreãa se na samotni
poti z groznim hajdu‰kim pogledom in nikdar veã se ne
bo upal v planino. Toda Vilar nikdar ni sreãal sumljivega
592
ãloveka: bodisi, da se hajduki niso skrivali v tistih krajih,

bodisi, da so poznali dobroto gospodina Franja in so se
mu ogibali.
General ga je veãkrat vabil, naj pride v kazino. Izgo-
varjal se je, da mu ‰koduje tobaãni dim, v resnici pa mu
je tako omrzela tuzlanska druÏba, da ni hotel imeti z njo
nobenih stikov veã. Opoldne je kosil pri Agularju, zve-
ãer pa mu je majka prina‰ala veãerjo domov. Dolgo v
noã je sedel pri knjigah. Delo pri mostu, izprehodi in
knjige, ta modra razvrstitev telesnega in du‰evnega dela
bi bila odvraãala od njegovega samotarstva moreão dol-
goãasnost, dolgo bi bil izhajal brez druÏbe na otoku, a
njeno Ïivljenje je bilo tako mnogostransko, da ga je mo-
ralo tu in tam pritegniti v svoj kolobar, njen vpliv je bil
tako moãan, da se mu ni mogel povsem odtegniti. Ta
gospoda je bila nasilna, kolikor se ji je zljubilo, niãem-
na, kolikor je mogla biti, trda, odloãna in brezsrãna.
Ohola in mogoãna si je lastila pravice do vsakega ãlove-
ka in zahtevala je, da se ji v nekem oziru in v gotovih
sluãajih pokori tudi Vilar.
Ves ãas svojega bivanja v Tuzli je bil samo dvakrat pri
Hrenovih in enkrat je posetil Bajiçeve in ‰e tistikrat si je
poset pri Bajiçevih uredil tako, da ni dobil doma Ljubi-
ce in Katice. Zato sta na ulici obe odzdravljali njegovim
pozdravom hladno, zvisoka, stisnjenih ustnic. Ob de-
Ïevnih dneh je hodil popoldne v kavarno in tam je se-
593
del k Bajiçu. Toda ta je postal malobeseden in razdraÏen

ljudomrzec, tak‰en, da iz njega ni bilo mogoãe spraviti
besede. Oãividno je kazal, kako ga peãe Ïenina nezve-
stoba in da ga je sram.
Nekoã, sredi vinotoka, je sreãal na ãar‰iji Bajiçevo
mater. Poljubil ji je roko. »Veste, gospod inÏenir, da smo
onstran Save, ne hotela bi, da mi na ulici poljubite
roko,« je veselo zasvirala, »toda tukaj naj se zgledujejo
Turki, kako treba ravnati s po‰teno Ïensko. S tem sto-
pam tudi jaz s kulturonosci.« Potem ga je pokarala, da
je zgre‰il pot v njeno hi‰o, hkratu ga je opraviãila z Ïa-
lostnimi razmerami v tej hi‰i in z njegovimi obilnimi po-
sli. Opozorila ga je na tuzlansko gospodo, kako jih je
razdraÏil. »Prav se je zgodilo mogoãnemu Buzdugi,« je
nadaljevala. »Silno se je osme‰il. Pa glejte, kak‰ni so ti
ljudje! Vi ste vendar po‰teno nastavili svoje prsi, a s tem
niste Ïeli njih priznanja. Pravzaprav je Samojlo v tak‰ne
‰kripce spravil nadporoãnika, a Ïid je dobrotnik in krmi-
lec, zato on ni kriv, ampak vi ste krivi. Vi ste zadali glo-
boko rano njih samoljubnosti. Sicer so polni razvratnos-
ti, a svojo takozvano ãast morajo imeti, da se igrajo z
njo. Vedno se ‰e smejem tistemu dvoboju in blagrujem
vas, posebno pa ‰e zaradi Grgiçeve krave. Vi ste doÏiveli
tukaj razburjene ure, a tudi pri nas ni prijetno.«
594
»Kaj dela Bajiç, kaj njegova mlada Ïenka?« je vpra‰al

Vilar, ko se mu je pokazalo, da se to vpra‰anje ne bo
zdelo neskromno, ne brezobzirno.
Gospejin obraz se je zasenãil, bolest je zatrepetala na
njem. »S tem zakonom si je Sa‰a nakopal Ïveplo in
ogenj na glavo. Upala sem, da bo bolje, kadar ji gre iz-
pred oãi oni grdi Ïidovski malik, pa ‰e huje je. Kako se
le more zakonska Ïenska tako zatelebati v tujega ãlove-
ka? Sa‰a se ji prilizuje, na rokah bi jo nosil, a ona kar
oãividno kaÏe, kako malo ga mara. Poprej je skrivala
svoje pregre‰no razmerje, hlinila se je, a zdaj se ga niã
veã ne sramuje. Veste, da govori s sestro vedno le ma-
dÏarski, to je jezik, ki ga Sa‰a sli‰ati ne more. Kar pri
mizi se tako pogovarjata in veãkrat sem Ïe sli‰ala, da se
pomenkujeta o onem zapeljivcu v Banjaluki. Kakor bi
namenoma hotela Ïaliti mojega sina. In Ljubica dobiva
skrivoma pisma iz Banjaluke — dobro vem. S pove‰eno
glavo mi hodi Sa‰a cele popoldneve po polju, kakor bi
‰tel repo in korenje. Zahvalite Boga, da se niste navezali
na Katico. Ta ne bo niã bolj‰a.«
Vilar je majal z glavo, ãe‰: hudo je in pomoãi ne vem
nobene. In oprezno je dejal; »Gospod Bajiç naj bi izpre-
govoril z njo in naj bi ji povedal —«
»Kaj? Ali naj ji reãe: Bodi samo moja, ãe ne, te ustre-
lim.«
»O ne, tako grozovit nisem, milostiva.«
595
»Korobaã naj bi vzel in jo pretepel. Turek pravi, da

treba Ïeno, otroke in psa biti in rediti.«
»Ne, tudi tako ne. To bi mu niã ne hasnilo. Kratko
malo naj bi ji rekel: Ve‰ kaj, ljuba, midva se ne ujemava,
ti ne mara‰ veã zame, samo Ïivljenje mi greni‰, povrni
se torej k svojemu oãetu.«
»Onda bi ‰la v Banjaluko.«
»Naj gre.«
»Bog naredi Ïe konec tem neznosnim razmeram —
tako ali tako!« je vzdihnila gospa in solza ji je zdrknila
po velem licu.
Vilar je v svoji notranjosti triumfiral, da se ni navezal
na Katico. ,Bolj‰a ne bo, nego je njena sestra,’ mu je go-
vorilo nekaj, kadar se je spomnil gospice. Vedel je, kar je
moral videti tudi slepec, namreã da je bil zakon pri Lju-
bici samo okvir za izlete, flirt in zabavo, neka forma za
lahkomiselno Ïivljenje. Sli‰al in ãital je o tak‰nih zako-
nih, videl je Ïe Ïenske, ki so se spotaknile na zakoniti
poti in so teptale rodbinski ugled. Vseh vprek ni obso-
jal, ker je vedel, da ne more ne Ïenska ne mo‰ki pred
vstopom v zakon pogledati v vse kote tuje hi‰e, ne more
razbrati vseh gubic tujega srca. Za nekatere je imel svojo
utemeljeno opraviãbo, za Ljubico je ni mogel najti. Naj
je presodil zadevo s te ali one strani, vedno je Bajiç du-
‰evno in telesno nadkriljeval pl. Pesterja. Za naãelnika je
govorilo samo njegovo vi‰je dostojanstvo in bogastvo,
596
stvari, ki nimajo za tako nravno urejenega ãloveka, ka-

kor je bil Vilar, nobene cene.
Prve dni novembra je dogradil most in prejel gene-
ralovo pohvalo. Njegovo slovo od Tuzle je bilo kratko.
Posetil je Hrenove in Bajiçeve, drugod se ni pokazal.
Tako na tihem in skrivaj se je odpeljal, da so po pravici
govorila tuzlanska gospoda, da ga je vzela noã in meg-
la. Zgodaj v jutro je ukazal zapreãi voz, ki je prej‰nji
veãer pri‰el izpod Konj-planine. Za voznika ni bil veã
Marko Krpica, ampak biv‰i kuhar Mrkezkov Janez od
Sv. Franãi‰ka v Savinjski dolini. Vilar se je obveselil Go-
rogranca: imel bo na potu za tovari‰a Slovenca, s kate-
rim se lahko pomeni kaj. Bilo je pusto jesensko jutro. Od
mraka, ki je leÏal po dolinah, je ãloveku mrlelo pred
oãmi, po niÏjih hribih so se plazile lahne meglice, naj-
vi‰ji vrh je zastirala teÏka megla, kakor bi si bil nadel siv
turban. ,V sredini tihe gozdne prirode bom preÏivel
zimo ter skrbel za delavce,’ je premi‰ljeval, sedeã na
vozu. ,Morda ne poteãejo tedni mirno, a vsekakor je tam
prijetneje nego v mestu pri brezsrãni druÏbi. Zadnje
tedne sem nekako otrpnil za vse, kar se godi na otoku.
Gotovo izvirajo od tam tudi koristni poizkusi, po‰tena
stremljenja, dobra volja, toda vse to utone v krivicah teh
krutih ljudi. âemu imajo Jovico toliko ãasa zaprtega, ãe-
prav so prepriãani o njegovi nedolÏnosti!’ ObÏaloval je,
da njegovo priãevanje ni osvobodilo Milo‰eviça, kar je
597
obetal Danici. V Tuzli je bil parkrat sklenil, da sede na

konja in pojezdi pod Konj-planino ter izpregovori z
deklico, toda okolnost, da ni mogel re‰iti njenega brata,
ga je zadrÏevala od izleta. ,·e to zimo se hoãem ruvati z
Bierkopfom — tako je nadaljeval svoje misli — potem pa
hajdi dalje v svet! In Danica pojde z menoj. Tukaj me
bodo zasmehovali, da vzamem preprosto deklico, pa
ona ni iz takozvanega nizkega rodu, saj je hãerka herce-
govskega vojvode. Njenega oãeta ni imenoval ne cesar
ne sultan za vojvodo, narod ga je dvignil na ‰ãit, ko je bil
spoznal njegovo silno du‰o in plemenito ter poÏrtvoval-
no ljubezen do Hercegovine. Svojo Ïeno bom gledal s
svojimi oãmi: kak‰na se bo zdela drugim ljudem, za to
mi ni mar.’ In zaãela se mu je smehljati rodbinska sreãa,
kakr‰no je videl pri Hrenovih: tu in tam kak‰ne neprilike
in sitnosti, a ãlovek se jih privadi in za njimi zasije tem
lep‰e solnce sreãe. Sklenil je, da Ïe z novim letom odpo-
ve deÏelni vladi sluÏbo. Ker je bil z njo dogovorjen za
trimeseãno odpoved, bi moral sluÏiti ‰e do konca su‰ca.
In spomladi z Danico dalje v svet, kamor kaÏe boÏji prst.
V Samojlovem hanu je trebalo podu‰kati, ker voznik
je moral spotoma naloÏiti meso in ‰e nekaj drugega
bra‰na za delavce. Samojlo in njegova Ïena sta skrajno
prijazno pozdravila inÏenirja, ki se pa za njih usluÏnost
ni zmenil dosti in je le priganjal liferanta, naj hitro od-
meri.
598
»Oh, gospod inÏenir! Kako sem vesela, da ste se zopet

vrnili. Zdaj zopet zavlada toliko potrebni mir v delavski
koloniji,« je govorila sveÏa in brhka gospa Etelka in Sa-
mojlo je zlostno kimal, obraãajoã oãi zdaj na inÏenirja,
zdaj na Ïeno.
»Kaj do zdaj ni bilo miru?« se je zaãudil Vilar. »Vsa
hrana je bila za niã, ker ni pri‰la iz va‰ih rok.«
»âudno, da morejo samo moje roke deliti take dobro-
te.«
Tedaj je priskoãil Samojlo. »Gospod inÏenir, vi boste
s svojim vplivom vsekakor dosegli, da se izbolj‰ajo raz-
mere. Vi ste hraber ãlovek, vas se bodo bali. Toda kar se
tiãe znamk, ne pojde po va‰em. Bog praviãni ve, da ni
mogoãe; z njimi stoji in pade vsa moja kramarija.«
»Ste li v tej zadevi dobili kaj od deÏelne vlade?«
»Dobil in odgovoril sem, da odneham od znamk, a v
tem sluãaju precej zvi‰am ceno Ïivilom za deset odstot-
kov. Zdaj imajo na izbiro. Boga mi, rad grem od tod, itak
se pripravljajo stvari, ki nas vse skupaj lahko ãez noã po-
meãejo z na‰ih prostorãkov. âemu so mi pa dali v hi‰o
‰tiri pu‰ke, ako ne zato, da se branim razbojnikov.«
»Pomislite, gospod inÏenir, streljamo naj! Bog praviã-
ni, ali je res Ïe tako nevarno!«
»Ne lomi z rokama, Etel-leben! Samuel Blaustift je
lojalen, drÏavi vdan ãlovek, zato so mi zaupali oroÏje.
Ime Blaustiftov je na visokih mestih na dobrem glasu.
599
Moj oãe David Blaustift je bil liferant generala Hainaua

na Ogrskem. Hainau je imel mojega oãeta rad, ‰e zapreti
ga je dal.«
»Ek!«
»Po nedolÏnem seveda. Moj oãe je dobil ukaz, doba-
viti ovsa za celo kolono; tako je zvedel za ves vojni naãrt.
Da ne bi ãesa izblebetal nepoklicanim ljudem, ga je dal
Hainau zapreti. âez dva dni ga je izpustil, prosil odpu-
‰ãanja in bogato ga je nagradil. Dosti so se trudili moji
predniki za drÏavo in niso obogateli. Zato pravim: naj
mi zaupajo ‰e ‰tiri topove, tlake jim pa le noãem delati.«
»Vidim, da so bili va‰i predniki res ugledni ljudje —«
»In po‰tenjaki, kar sem tudi jaz. Jaz in po‰tenje, to si
je tako blizu kakor palec in mezinec: drug lahko druge-
ga objame in poboÏa. Vsakemu sem rad pomagal. Le naj
vam pokaÏe moja Ïenka, koliko Bo‰njakov ima zapisa-
nih, ki so dobili pri nas blago na poãak. Seve — na bra-
do dajati, to ugonobi trgovca, in zato nismo pri‰li sem-
kaj, da bi tukaj potratili, kar smo si po‰teno pridobili
onstran Save. Poleg vseh udarcev me pa doleti vãasi tudi
sreãa.«
»Ker ste po‰ten in dober ãlovek.«
»Pred dvema dnevoma sem zvedel pri sodi‰ãu v Tuz-
li, da sem postal pravi zemlji‰ki posestnik v Bosni. Ves-
te, ta han ni moj; s travniki vred je last deÏelne vlade, jaz
sem samo najemnik. A zdaj sem postal pravi bosenski
600
zemljak. âe se mi v hanu ne obnese, se polotim polje-

delstva.«
»To je dobro,« je rekel Vilar.
»Dobro,« je potrdil Samojlo ter z rokama zaigral ob
pazduhah. »Glejte, kako me je hotel nabrisati neki aga
ne daleã od tod v Pospreãju. Za Mujago KujundÏiça ga
imajo zapisanega. Pride Mujaga lansko zimo k meni in
pravi: ,Brate, posodi mi 300 bank! Postaral sem se in
pred smrtjo bi rad potoval v Meko. âez poletje ti denai
vrnem.’ Dobro. Ker sem vedel, da ima lepo in ugodno
leÏeãe posestvo, sem mu posodil. Napisal sem pobotni-
co, namazal Mujagi s tinto palec.« Tako — zdaj pritisni
palec sem, to je tvoj podpis. Koncem zime je od‰el. V
njegovi odsotnosti je njegova sladkosneda bula vedno
po‰iljala k meni: zdaj po kavo in sladkor, zdaj po riÏ in
moko, vãasi se ji je zahotelo tudi moje slivovke. Njen
dolg je narastel na 100 goldinarjev, ker jemala je vedno
na upanje. Pet mesecev je poboÏni aga potoval in molil.
Tam le sredi poletja pride domov. Omlati p‰enico, po-
bere fiÏol in koruzo, otrese ãe‰plje, toda niã ga ni k me-
ni. Napotim se torej k njemu, da se kaj pomeniva dva
pobratima. Mujaga je ba‰ sedel na pragu svoje hi‰e ter
iz peharja jedel soãne ãe‰plje. — Kako si, brate? — ga
vpra‰am. ,Dobro, fala (hvala) Bogu!’ mi odgovori. — Ka-
ko ti je rodila p‰enica? ,Dobro, fala Bogu!’— Kako fiÏol
in koruza? ,Dobro, fala Bogu!’ — Kako ãe‰plje? ,Dobro,
601
fala Bogu!’ — A ‰ta radi‰, brate? ,Fala Bogu, ni‰ta!’ Bese-

da je dala besedo, in polagoma sem zvedel, da je Mujaga
ves svoj pridelek Ïe prodal in denar potratil. A vse to se
mu je zdelo dobro in v redu. Zagrozil sem mu, da pro-
dam vso Ïivino iz njegovega hleva, da zaplenim vse, kar
ima v hi‰i, samo golo bulo in otroke mu pustim, ako mi
v ‰tirinajstih dneh ne plaãa dolga, ki je z obrestmi vred
narastel Ïe na 500 goldinarjev. Mujaga se je delal rav-
nodu‰nega in na vsako mojo pro‰njo je mahnil z roko in
pljunil v stran. Tako sem ãakal ‰tirinajst dni, a Mujaga
niã. TolaÏil sem se, da ima v hlevu lepo Ïivinico in nanjo
poloÏim pest. Kar pride oroÏnik k meni in mi prinese
novico, da se namerava aga izseliti v Turãijo in da pod
roko prodaja svoje posestvo nekemu begu. Kakor da je
tre‰ãilo vame! Nemudoma teãem k Mujagi. Na njego-
vem dvori‰ãu naletim na ciganko, ki je sluÏila za deklo
v hi‰i. — Kje je Mujaga KujundÏiç? vpra‰am. ,Ni ga,’ od-
govori ciganka. — Ali jo je Ïe potegnil v Turãijo? ,V hare-
mu je, in nihãe ga ne sme danes motiti. Da ima‰ sto je-
zikov, bi ga ne priklical. ·e streljal bi nate.’ — Ga pa jutri
prikliãem, ko pridem z oroÏniki. Salem aleikum! In res,
drugi dan sem ga ‰el dregat z oroÏniki. Mujaga je pri‰el
ves zaspan iz harema. — Nu brat — pravim — tako in
tako; midva sva v sorodu, odtisk tvojega palca se naha-
ja pri meni, dolg gre kvi‰ku kakor plevel, ãe ga ne ruje‰.
PokaÏi mi svojo Ïivino! Koliko je vredna med pobratimi?
602
Turek je pokimal in se mi zvijaãno posmejal. Grem in

odprem hlevna vrata. Ostolbenel sem, ko nisem zagle-
dal niti enega repa. ,Allah je dal, Allah je vzel,’ je mirno
rekel moj dolÏnik. — A tebe naj vzame vrag in petsto-
petdeset koscev mesa naj iztrga iz tvojega telesa! Toliko
bank si mi namreã dolÏan. V konaku te,pouãe, da na
tuje stro‰ke ni dobro potovati v Meko. âakaj! ·el sem k
sodi‰ãu ter dal zabeleÏiti svoj dolg na KujundÏiçevino.
Imel sem veliko stro‰kov in potov, preden je gospoda v
konaku stopila na mojo stran. Predvãeraj‰njim sem bil
zaradi prepornega posestva zadnjikrat v konaku. Beg je
moral odjenjati. Od‰tel sem agi nekaj desetakov, a zdaj
se naseli, ãe hoãe‰, devet ur hoda za Carigradom.«
»âestitam vam kot novemu bosenskemu vlastelinu.«
Samojlo je z vso desetorico prstov dromljal po svojem
trebuhu.
,Pretkan ãlovek!’ si je mislil Vilar, ko mu je za slovo
segel v roko. ,Tak‰ni ljudje bodo v par desetletjih poro-
bili in izmolzli Bosno.’
Po njegovem odhodu je skrbno vpra‰ala gospa Etel-
ka: »Ali si res kaj dobil iz Sarajeva?«
»A — kaj? Pri deÏelni vladi stoje na moji strani in tu
ostane vse pri starem, pa naj se razkrehne gospodin Fra-
njo. ·e odgovora ne dobi na svoje pritoÏbe. Nametal
sem mu peska v oãi. Zdaj bo zopet gradil svoje poseb-
no poslopje, dokler mu ne pade sleme na glavo.«
603
»Tega norca se razveseli âumurpa‰a kakor mi‰ maãke

ali razbojnik oroÏnika,« je rekla gospodinja in ‰la v ku-
hinjo.
604
38.
O nstran vegastega mostu ãez Spreão je voznik izva

dil iz Ïepa staro Ïemljo in ko‰ãek sira. Srdito je
prelomil Ïemljo in zaãel zajtrkovati. Obrnil se je k Vilar-
ju. »Ali ste videli, gospod Ïelir, danes nisem dobil niã
gula‰a. Vas sta se bala. O, prav je. Zato sva pa dobila me-
so, kakr‰nega ‰e ni bilo, odkar ste nam od‰li v mesto, in
tudi pri drugih Ïivilih je odprl nove vreãe. Mar mi je gu-
la‰, ãe ga jem na raãun delavcev.«
»Kako to, Janez, da si sedaj pri konjih?«
»Birkov me je degradiral v dolino. Veste, pred dvema
tednoma je pri‰el tisti zdravnik, ki pride vsako ãetrtletje
pogledat, kako kaj Ïivimo, ãe smo se zredili in kaj jemo.
Prav takrat sem kuhal preÏganko. Tako je pri‰el k meni,
kakor pride pri vojakih v kuhinjo. Kuham preÏganko in
on me vpra‰a: ,Kak‰na je preÏganka?’ — Slaba, pravim
klavrno. ,Ker ne me‰a‰, teleban!’ zarohni name. Veste,
da je sam vzel kuhalnico in zaãel me‰ati. âez dve minuti
je pokusil. ,Dobra, izvrstnaaa!’ je meketal zlodej ter gle-
dal k nebu, kakor bi pil medico. Pa ni bila za niã in
drvarji so z njo zalivali rastlinju. Birkov je bil poleg in se
je silno razkoraãil pred menoj, ãeprav jaz nisem bil kriv
605
slabe preÏganke, ampak Ïid sam in njegovo plesnivo

blago. Îa kazen me je spodil od kotlov in dal h konjem.
Pa zame to ni kazen, ampak nagrada. In tako si mislim,
da mi je hotel gozdar s to prijetno sluÏbo zama‰iti usta,
da bi ga ne opravljal, ker jaz kot prej‰nji kuhar vendar
nekaj poznam njegove zavijaãe in spletke z Ïivili.
»Kdo je zdaj za kuharja?«
»Marko Krpica. Pa ta bojazljivec se nikdar ne pritoÏi,
zato ga zmerja vsak, kdor ga doseÏe.« Janez je pomigal
z glavo, kakor bi ne mogel razumeti Markovega strahu
pred gozdarjem. Pognal je konja v dir. Zevajoã svoj zaj-
trk, se je igral z vajeti, se zibal in pre‰erno priskakoval
na kozlu. Ko se je zaãela pot dvigati, je prijenjal konje-
ma.
»Kaj je sicer novega v na‰em taboru?« ga je vpra‰al
inÏenir ter mu podal smotko.
»Prav od srca se vas veselimo vsi delavci,« je odgovo-
ril voznik, vesel, da je bil odlikovan s smotko. »Na Gajerja
in Birkova pa padete kakor komat na konja. Ta dva osle-
pita, ko vas zagledata. Kaj pravite, kje je zdaj Atif Sarajli-
ja, da veã ne hodi posedat na svojo skalo. Nekateri pravi-
jo, da je zaprt zaradi tistega oroÏja, ki ga je bil podtaknil.
Potemtakem bi bili morali izpustiti Jovico —«
»To so reãi, o katerih nicesar ne vem in ne premi‰-
ljujem,« se je potajil Vilar.
606
»Skrivnostne stvari se gode. K nam, namreã k drvar-

jem v Medvedji in Volãji Dol pride vãasi ãlovek, o kate-
rem pravijo, da ni to, za kar ga kaÏe njegova obleka.
Tiho pride, prodaja kak‰no stvar, popra‰uje po stezi ãez
planino ali po poti v mesto in izgine kakor kafra. OroÏ-
niki so tak‰nim ljudem za petami, pa ne vem, ãe so do-
bili Ïe kdaj pravega. Veste, da imamo sedaj tudi v Piliçu
oroÏni‰ko postajo?«
To Vilarju ‰e ni bilo znano, zato se je priliãno zaãudil.
»Saj sem vam Ïe pravil o Marku âuruku — kaj?«
»Aha — to je tisti Marko, ki je zaradi Luce pretepel
Atifa.«
»Tisti Marko se je povrnil. Mislili smo, da je zbeÏal
ãez mejo, pa glejte — dva dni pred sv. Terezijo se je zo-
pet pokazal v na‰em kraju. Zarana smo ga zagledali vrh
skale nad mojo kuhinjo v druÏbi ‰tirih tovari‰ev, vsa
petorica oboroÏena od nog do glave. Prestra‰il sem se,
ko so razbojniki tako grdo zrli na nas in drÏali pu‰ke
pred seboj. ,Zdravo, bratje!’ je zavpil Marko. ,Kako ste?’
— Dobro. A kako si ti, brate? smo vpili mi. ,Dobro, Bogu
hvala! Tistega va‰ega psai‰ãem, da mu posvetim, pa ga
ne vidim v va‰em taboru. ·koda!’ — ·koda! Ni ga! Mor-
da je zaprt ali pa vohuni po deÏeli — je zavpil Batiniç. —
âe ga dobi‰, Marko, obesi ga na prvo vejo. Bog ti povrne
za delo usmiljenja! je viknil Grbonog. — Ne ubijaj ljudi,
Marko! Do konca Ïivljenja lepi prelita kri na ãlove‰ki
607
du‰i — je s slabim glasom govoril stari Trkulja v skalo.

Pa Marko ga ni mogel sli‰ati. Glejte, edini Trkulja je pa-
metno svetoval razbojniku, ki je zakrivil smrt Lucinega
oãeta.«
»Kaj pa vi, Slovenci, niste imeli jezikov? Ali so se vam
prilepili k goltancu?« je vpra‰al Vilar, ki je z zanimanjem
poslu‰al Janeza.
»Res so se nam prilepili. Onemeli smo, nismo si upali
ãrhniti besede. Pomislite, pet tak‰nih hrustov visoko na
skali s pu‰kami, namerjenimi na nas. Z vi‰ave bi nas bili
vse lahko postrelili. Ali naj dvignemo sekire proti njim?
Ni, ni, ni! Hudiãa!« In Janez je dvignil roko ter odmah-
nil z vso petorico razprostrtih prstov. UÏaljen je bil nje-
gov ponos, ker je gospod oãital Slovencem strahopet-
nost. Obrnil se je h konjema.
»Janez, pripoveduj dalje, kaj se je zgodilo! V hanu ob
Oskovi se napijeva kave.«
Voznik se je zopet okrenil nazaj. »·e je govoril Mar-
ko nekaj o zori, ki je napoãila, in da se zaznava dan. Po-
tem je nagovarjal na‰ tabor, naj prestopi v njegov tabor,
kjer dobimo vsi pu‰ke in naboje. — Ne moremo, Mar-
ko, ves ta gozd moramo prej posekati in ogoliti moramo
prej Zeleboj in Kravanjo, potem morda pridemo — je
tiho odgovoril Trkulja. A Grbonog je snel ãepico, jo vr-
gel v zrak ter zavpil: ,Bogme, bratje po Bogu, vsi pride-
608
mo za vami, ako nam deÏelna vlada ne po‰lje na‰ega

dobrega gospodina Franja nazaj.’ Prav tako je rekel.«
»Grbonog je rekel — pravi‰?«
»Grbonog. In zbeÏal je dva dni pozneje, na sv. Terezije
dan Grbonog in z njim Dizdariç. Oba so zvabili oni raz-
bojniki; prvi se je menda zbal preiskave zaradi onih be-
sed, ki jih je zavpil Marku. Paznik Gajer je namreã ne-
mudoma napravil ovadbo na oroÏni‰ko oblast o vsem,
kar se je bilo dogodilo v Medvedjem Dolu. In na sv. Lu-
keÏa dan je prihrumela komisija z oroÏniki in ãeto voja-
kov na Konj-planino. Zaãela se je preiskava. OroÏniki in
vojaki so stikali po vseh planinah, pa hajdukov niso na‰-
li. Delavci so vse povedali po razumu in pameti, pa no-
benemu niso mogli naprtiti zlega. Njipreteklo teden dni
in oroÏniki so se za stalno naselili v Piliçu. Pazijo na de-
lavce in straÏijo prehode ãez Konj-planino. In Piliçu je
oblast naloÏila kontra — kontra — hudiãa, kako se Ïe
pravi?«
»Kontribucijo? âemu?«
»Da, kontrabucijo. Rekli so, da mora obãina plaãati
pedicijo —«
»Ekspedicijo, voja‰ko odpravo —«
»— voja‰ko odpravo, ker je Marko doma iz Piliça in je
par mo‰kih iz vasi pobegnilo v gore. Ker obãina ni ho-
tela plaãati, so vzeli knezu najlep‰o kravo in ‰e drugim
609
kmetom so vzeli, tako da so gnali ‰est Ïivinãet v Tuzlo.

To so novice iz na‰ega kraja.«
Janez je pognal. Zbrano sta tekla konja ob zeleni Os-
kovi. Dan se je cmeril na vseh straneh. Na rjavkastih tra-
tinah se je razlezla rosa, kamenje se je svetilo v mokro-
ti, tudi drevje se je navzelo vlage. In zdelo se je inÏenir-
ju, da se solzi zemlja pod svinãenim nebe‰kim svodom,
ki je Ïugal pasti nanjo. Niã ga ni veselilo to, kar je pra-
vil Janez. Nezadovoljnost v delavskem taboru nara‰ãa,
njegovo ime pritikajo v svoje drzne izgovore. Gotovo
izrablja to gozdar. V ljudstvu se nekaj nevarnega pri-
pravlja in oblast s svojo strogostjo priliva olje v ogenj.
Toda bal se ni. Ni bil iz tistega kota doma, kjer oprezni
ãlovek pri vsaki temni toãki, ki se pojavi, zajavka: Kaj bo,
ãe bo tako! Brez bojazni je zrl nevarnosti in boju v oãi,
govoreã: âe ne bo tako, bo drugaãe in zaradi mene se ‰e
ne podere svet.
Pred Mu‰içevim hanom je velel ustaviti. Pod pristre‰-
jem je pletel handÏija Pero ko‰aro. Mu‰içeva postava se
je ‰e bolj sklonila, ‰esttedenska jeãa ga je postarala. Zde-
lo se je, da je zlomila njegove Ïivljenjske moãi. Ko je za-
gledal Vilarja, je vstal. »Hvala ti lepa, gospodine Franjo,
da si posleno priãal za naju. Brez tebe bi se ne bil izre-
zal,« je govoril s tihim glasom in z onim mirnim in
milim usmevom, ki je lasten samo starãkom.
610
Na Vilarjevo vpra‰anje: »Kako si, Pero?« je toÏno od-

govoril: »Kakor v re‰etu ne more stati voda, tako ne v
trhlem telesu Ïivljenje.« Po teh besedah je sedel in na-
daljeval delo.
Tedaj je pri‰el Vazko iz mlina. Nasmehnil se je gospo-
dinu Franju ter ‰el v veÏo kuhat kavo. Vilar je stopal za
njim, zroã proti Oskovi, ne pride li Danica iz mlina. To-
liko ãasa je bil odsoten, toliko gorjuposti se je nabralo v
njegovi du‰i, in zdaj bi rad, da bi baklja ljubezni posve-
tila v njegovo notranjost. Sedel je poleg duri na stolãek,
oprl roki ob koleni. Z velikim hrepenenjem v srcu je pri-
‰el sem. Rad bi oÏivel, odobrovoljil se ob njeni navzoã-
nosti, preden se snide z renãavim in ãemernim Bierkop-
fom. V radosti je spotoma poskakovalo njegovo srce,
zaÏelelo je Danice in ni je v hanu. Brezoblaãni praznik
sreãe bi ji moral biti ta dan, ko se on vraãa, in nje ni.
Skoraj sveti‰ãe mu je bil ta uboÏni han one dni, ko se je
tu vrtela Danica in je s svojim vezenjem tu sedela; mav-
riãne barve so se lile krog njega, ko se je zaãel igrati s
probujajoão se ljubeznijo. A danes je tako pusto, praz-
no in dolgoãasno, ker ni tiste svetle toãke, h kateri bi iz
tega prozaiãnega, neusmiljenega Ïivljenja vzpel pogled
svoje du‰e. Ko je odhajal v Tuzlo, ga je ãakala ob solnã-
nem vzhodu, in zdaj se zdi, da je obledelo tisto prvo ga-
notje nedolÏne du‰e. Njegov pogled je blodil po zapra-
‰enih stenah, po sajastem ostre‰ju, po Vazkovih podpla-
611
tih, po nara‰ãajoãem ognju. Nemir se ga je polastil,

muãilo ga je razoãaranje. V tem Ïivãnem razstrojstvu je
zaãutil potrebo, da nekaj izpregovori, da izvede du‰o iz
teme muãnega molãanja. In vpra‰al je: »Vazko, kako se
godi Luci?« Vpra‰al je po Luci in Ïelel je sli‰ati o Dani-
ci. Deãku se je zdela ta radovednost neprimerna in abot-
na. Kaj komu mar Luca, ki je z zakonom loãena od os-
talega sveta? Zmajal je z glavo in molãal. ·e je vpra‰al
Vilar: »Ali je na dobro pri‰la Luca?«
Deãek je zamrmral: »·la je iz Zlosela v Kukavice,« kar
bi se po na‰e reklo: ‰la je iz Te‰ãe vasi na Laãno brdo.
Marsikaj Vazku ni bilo v‰eã: prviã, da se gospodin
Franjo tako dolgo ni povrnil, da v tem dolgem ãasu nik-
dar ni posetil Danice, da ji ni poslal nikakr‰nih daril —
tudi sebi bi privo‰ãil kak‰en bak‰i‰ — sploh ji je dal sa-
mo jabolko brez vbodenih dukatov, torej se je samo ‰alil
z njo; drugiã, da ni re‰il Jovice, ki je priljubljen vsemu
okraju, in tretjiã, ker se zadnjiã Bobojedac, ko je tovoril
drva skozi Piliç, niã ni ustavil, dasi je videl Danico, in ji
ni prinesel obiãajnega pozdrava.
Po kratkem presledku vpra‰a zopet Vilar: »Ali si bil
na Lucinem svatovanju?«
Vazko rezko na to: »Nisem bil.« Srdito je zaãel piha-
ti v ogenj.
Skrivna Ïelja, da bi kaj sli‰al o Danici, pa onemu ni
dala miru. Zopet ni hotel naravnost zavpiti skozi okno,
612
‰el je raj‰i z vpra‰anjem krog hi‰e. »Vazko, ima‰ li kaj

mletve v mlinu? Zdaj jeseni bo dosti.« Hotel je zvedeti,
ni li Danice v mlinu.
»Mletve dosti. Tovorijo in vozijo mi koruzo in p‰e-
nico,« se je pobahal prekanjenec ter po‰kilil po Vilarje-
vih kolenih. Uganil je bil Ïe, kak‰no struno bi rad sli‰al
gost.
»Haj!« je pritrknil gospodin Franjo. âez hip je iznova
vpra‰al: »Kaj je novega v Piliçu?«
»Îalost je nova. Teleta mukajo, ker so jim odgnali
krave. Evo ti novice!«
— Bes te lopi, mladi upornik! âlovek misli o ljubezni,
in on govori o teletih — si je rekel Vilar. Pisano je po-
gledal na skljuãenega Vazka, ki je ravnodu‰no bezal in
dregal v Ïerjavico. — In tega trdovratnega fanta sem ‰ãi-
til oroÏnikove bikovke! Hitro je pozabil. Pravzaprav sem
se dvobojeval samo zaradi njega.
Ko je sprejel kavo iz deãkovih rok, se je Ïivo zazrl v
njegovo resno obliãje, namignil gor v brdo in tiho je
vpra‰al: »Ali je vse zdravo gori?«
»Zdravo! Le Danica je bolna.«
Naposled vendar nekaj. »Bolna? Na ãem poboleva?«
»Boluje na srcu. Kadar najdejo ptiãjega mleka, takrat
bo i za njeno bol leka.« Vazko se je odvrnil, da bi skril
svoj hinavski obraz.
613
»Ti se norãuje‰, deãko. Glej, potegnil sem se zate pred

hudim oroÏnikom. In sedaj se ‰ali‰. Grdo bi te bil opla-
zil oni oficir z bikovko, da te nisem branil takrat.«
Vazko se je omehãal ter se okrenil k gostu. V njegovih
oãeh je zasijalo pol hvaleÏnosti, pol nasme‰ljivosti. »Bolj
me bole Daniãine solze nego so me udarci z bikovko.«
— Glej, premetenega zvodnika in izku‰njavca! Zgodaj
je dozorel — je pomislil Vilar ter vpra‰al: »Zakaj je pa
danes ni v hanu?«
»Deset dni Ïe ne hodi veã dol. Boji se mo‰kih. Samot-
no kozo hitro uje volk.«
Vilar se je posmejal robati primeri, ki se je deloma
lahko nana‰ala nanj. Velel je deãku, naj nese vozniku
kave.
Tedaj je vstopil Pero v veÏo. HandÏija je potoÏil, da ga
delo hitro utrudi, ãesar ni ãutil nikdar prej. Njegove vele
ustnice so se vidno tresle, kakor bi Ïebrale tiho molitev
ali pa ponavljale besede, s katerimi se je zagovarjal pred
sodniki. Sedel je na minder Vilarju nasproti. »Glej, go-
spodine Franjo,« je rekel, »kak‰nih sedemdeset let sem
Ïivel pod sultanom, mnogo sem pretrpel glada in krivi-
ce, a v jeão me za tur‰ke carevine niso vtaknili nikdar.
Sedaj pa sem bil Ïe dvakrat zaprt. Obakrat je zakrivil
moj zapor Atif Sarajlija.«
»Ta zloãinec je izginil iz na‰ih krajev, njega se ti veã ni
treba bati.«
614
»Ne bojim se ga. Moji dnevi dotekajo, to ãutim tu

notri v prsih. Vãasi se mi zdi, da se mi utrga sapa, poseb-
no ponoãi dobivam hude nadu‰ljive navale. âas pride,
ko se bo treba loãiti od hudobnega sveta. Ako noãe zlo
od mene, moram jaz od zla. O, koliko sem moral presta-
ti! Ali ti je Ïe kdo pravil, gospodine Franjo, kak‰ni zlo-
ãinci so Sarajlije?«
»Kar se tiãe Atifa, sem popolnoma na jasnem; o dru-
gih Sarajlijah nisem ‰e niãesar sli‰al. Pripoveduj, brate!«
»Ako me hoãe‰ poslu‰ati, ti povem, kako je ugonobil
Atifov brat Smajo Sarajlija mojega brata Tunjico.«
»Rad te bom poslu‰al, Pero! Samo toliko poãakaj, da
odpravim svoje laãne konje domov,« je rekel Vilar. ·el je
k vozniku Janezu in ga poslal z vozom naprej, sam pri-
de pe‰ za njim. Potem se je povrnil z Vazkom k Peru.
Ko se je starec pogrel in okrepil s kavo, je zaãel: »Po-
vedal sem ti Ïe, da sem se rodil v Hercegovini. Moj oãe
je imel tri sinove: mene, Tunjico in Andrijo. Jaz in brat
Tunjica sva se zgodaj oÏenila in dobila zarod. Kmetovala
sva z oãetom vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga. Ne-
usmiljeno je iztirjeval tretjino in ko se je raja pod vod-
stvom Luke Vukaloviça uprla Turkom, nam je davek
zvi‰al na polovico vseh pridelkov, ãe‰: Raja je presita, pa
se buni. To je oãeta in Tunjico gnalo v vsta‰ki tabor, kjer
je oãe v bojih proti Turkom na‰el smrt. Mene je sprejel
na svojo zemljo star, ãastitljiv aga, ki je bil usmiljenega
615
srca in je mnogo dobrega storil svojim kmetom, dokler

se ni zadolÏil in uboÏal. Tri leta sem sluÏil novemu go-
spodarju in Tunjica mi je pomagal. Potem je nastala v
tistem okraju vsled su‰e tak‰na lakota, da so ljudje tru-
moma beÏali pred njo. Tudi z bratom sva se spravljala
na pot in aga nama ni branil, ker sam je Ïe moral pro-
dati od svoje zemlje, da se preÏivi. Govoril nama je: Idita
z deco tja, kjer solnce vzhaja izza srbskih planin; tam so
bogati in rodovitni kraji. Povsod je bolje nego na na‰ih
kamenitih, od solnca razpeãenih tleh.’ ·la bi bila raj‰i za
Andrijo na zapad k morju, no aga je rekel: ,Po vsej ob-
lasti noter do debelega morja mori lakota narode; ne
hodita s solncem na zapad, idita mu na vzhod naproti in
sreãa naj vaju sreãa! Jaz sam bom trpel bedo, a star sem,
in ne bojim se je. Vsak dan prosim Allaha, naj me po-
kliãe k sebi, da ne bi doÏivel propasti na‰e domovine.
Ne potraja dolgo in na‰a Hercegovina dobi nove gospo-
darje; redko so novi bolj‰i od starih.’ Tako je prorokoval
stari aga in nama pomagal z nasveti in z bra‰nom na
pot. Takrat po Vukaloviçevi vstaji se je pojavilo po na‰ih
krajih mnogo tujih popotnikov, ki so bili sami ogledu-
hi. Aga jih je prav spoznal, drugi se pa niso menili zanje.
S Tunjico sva se —«
»Pero, povej, kaj se je zgodilo s stricem Andrijo. Poza-
bil si nanj,« je prekinil pripovednika poleg ognja sedeãi
616
Vazko, zapaziv‰i napako v pripovednem redu, zakaj

mnogokrat je bil Ïe sli‰al striãevo povest.
»Res sem pozabil. Staremu ãloveku se trga spomin
kakor predici preja. TeÏko je onemu, ki mora hoditi za
tujo pametjo. Brat Andrija se je izuãil opankarstva ter se
‰e pred vstajo izselil v Dubrovnik, kjer se mu dobro
godi. Po moji smrti idi i ti k njemu in se nauãi njegove-
ga rokodelstva.«
»Pojdem, Boga mi! A poprej poi‰ãem Atifa, da se mu
osvetim,« je rekel deãek. »Nu, kako sta hodila z mojim
oãetom?«
»S Tunjico sva vzela rodbini ter se napotila proti Bos-
ni. Leto dni sva potovala, preden sva pri‰la v tuzlanski
okraj. Mnogo bede, lakote in mraza sva pretrpela spo-
toma. Îeni sta nesli vsaka po dva otroka, midva sva jima
pomagala. Bog je tako ukrenil, da sem imel samo ‰e dve
hãerki; pet sinov mi je pomrlo Ïe v Hercegovini. Noãe-
vali smo na poljih in v hlevih, delali smo pri dobrih in
hudobnih ljudeh; z bratom sva se vpregala v plug in
vlekla brazdo, Ïivinska dela sva opravljala, da bi preÏi-
vila rodbini. Kar mi zboli Tunjica. ,Ne morem veã, pra-
vi, in otroci so gladni.’ Hvala Bogu, da je bilo poleti, po-
zimi bi bili vsi poginili. S podvojeno moãjo sem delal za
obe rodbini in tudi Ïeni sta se vpregli: mlatili smo, ora-
li, drva sekali, teÏke vozove vlaãili, pomagali smo zidar-
jem. Za betvico bra‰na smo delali ves boÏji dan. âe sem
617
na‰el kje skorjico kruha, polovico jabolka, ognito hru-

‰ko, sem pobral in nesel domov deci. Pri kmetih sem
pobiral ostanke, celo pomije. In nikoli me niso videli
otroci jesti. Nekaj milodarov smo dobili v pravoslavnih
hi‰ah, nekaj smo zasluÏili in tako smo prebili tisto polet-
je. Zimovali smo v vasi ob reki Krivaji. Usmiljeni Turek
nas je nastanil v svoj prazni hlev. Naj se mu za to dobro-
to na veke godi dobro v njegovem raju! Brez njegovega
usmiljenja bi bili zmrznili. Cunj nam je nanesel, da smo
zavijali otroke, in kadar naju z bratom ni bilo v hlevu, je
kaduna s svojo hãerko poseãala najini rodbini in jima
prina‰ala ÏiveÏa. Sli‰al sem nekoã o sveti kraljici, ki je
nosila reveÏem bra‰no, toda tiste kraljice nisem poznal,
videl pa sem zahaljeno tur‰ko kaduno in ‰e zdaj se je
hvaleÏno spominjam. Veãkrat je rekla: ,Toliko imate Ïi-
vih ust, pa niãesar, da bi vanja bacali.’ Dobra je bila ka-
kor dober dan. Bodi ãlovek katere vere in katerega sta-
nu hoãe‰, a po‰ten bodi in usmiljen, pa te ãaka zveliãa-
nje.«
Pero je umolknil in prisrknil kave. Potem je nadalje-
val, lahno poka‰ljujoã, iztegujoã roki pred se in zroã na
dlani, kakor bi imel tam zapisan svoj Ïalostni Ïivotopis.
In usipale so se njegove besede liki kleno zrno iz vevni-
ce. »Dobro uro za Tuzlo na zvorni‰ko stran se zaãenja
nizka âaklavica-planina. Na njej se nahajata dve vasi:
pravoslavna in tur‰ka âaklavica. Do tja sva pri‰la z bra-
618
tom. Tunjico je tam na‰la dobra sreãa, ker ga je vzel za

kmeta na svojo zemljo premoÏen Srb, ki mu je zgradil
hi‰o in hlev. Skraja sem pomagal bratu, da si ustanovi
svoje gospodarstvo, potem sem gledal, kje najdem sam
svoj kot. In glej, na rebrini za tur‰ko âaklavico sem na‰el
ob kolovozni poti majhno tratino sredi hoste. Kraj se mi
je zdel kaj pripraven za naselbino in dolgo sem ga ogle-
doval; izpra‰eval sem v vasi, ãigava bi bila tratina, in so
mi rekli, da je brez gospodarja. Zaãel sem tam graditi
koão in Tunjica mi je pomagal. Koliko je bilo trpljenja!
Svojo streho sem imel, toda ÏiveÏa niã. Tunjica je bil po-
Ïel Ïe prvo Ïito, letina je bila dobra; prina‰al nam je vsak
teden od svoje urode toliko bra‰na, da je bilo dosti za
hãerki. Sam sem stradal in Ïena je stradala. Takrat sem
‰el v konak javit, da sem postavil koão na carskem sve-
tu, in prosit, smem li na tistem kraju iztrebiti hosto, koli-
kor je treba sveta za njivo. In v konaku so mi rekli: ,Krãi,
krãi, krãi!’ Tedaj sva zaãela z Ïeno krãiti hosto krog koãe.
Podnevi je svetilo solnce, ponoãi je sijala luna na najino
delo. Veãinoma sva Ïivela ob jagodah in lesnikah; ãe sva
ujela veverico, ptico ali zajca, sva napravila prazni‰ko
kosilo. âez leto dni smo jedli Ïe svoj prvi krompir. To je
bil praznik! Potem sta zrastla na mojem posestvu ãesen
in koruza. V svoji sreãi sem se ‰alil z bratom, da on ob-
deluje tujo zemljo, jaz pa svojo lastno. Prislovica pravi:
Svoja koãica, svoja svobodica, in da je bolje leãi v grob
619
nego biti tuji rob, toda bratu se je na tujem bolje godi-

lo nego meni na lastnem. On si je v par letih kupil kra-
vo in vola, jaz sem se domogel samo dveh koz. Da bi si
zagotovil posest, sem ‰el v Tuzlo v konak prijavit, da
sem na carski zemlji izkrãil in pridobil rodovitno zem-
ljo. Zapisali so me med one, ki plaãujejo sultanu davek,
in naloÏili so mi desetino, ki sem jo plaãeval deset let.
Pred osmimi leti se je priselil iz Sarajeva v Tuzlo Turek
Omer Sarajlija z odraslima sinoma Smajem in Atifom.
Smajo je stopil v sluÏbo: nekaj ãasa je bil zaptija v Tuz-
li, pozneje je prestopil k vojakom. Iz Kola‰ina ob ãrno-
gorski meji je pobegnil in se pritepel zopet v Tuzlo. V
Mahali je ukradel konja, v Moranãanih ga je prodal.
Nihãe ni takrat izpra‰eval, je li blago ukradeno ali ne.
Sarajlije so bile moja nesreãa, z njimi se je zaãela prava
moja beda. Stal sem Ïe na trdnih nogah, imel sem svo-
jo streho in ni mi trebalo beraãiti kruha. Trden gospodar
bi bil danes, da niso pri‰li Sarajlije.«
Pero je izpil ostanek kave. Izvadil je izza pasu duhan
ter si zvil svalãico. Vazko mu je podal goreã utrinek.
HandÏija je puhnil dva valãka dima, a precej je zaka‰ljal.
»Glej, brate, veã ne smem pu‰iti. To znaãi, da pride
kmalu mojih dni konec,« je rekel ter odloÏil svalãico.
Nagnil je Ïivot naprej, skriÏal roki na kolenih in se zazrl
v tla, kakor bi se sramoval svoje bolehnosti. In dalje je
pravil: »Nekega jesenskega veãera pride Smajo s pu‰ko
620
ob rami k Tunjici ter veli: ,Hajdi, brate, z menoj v Tuz-

lo, v konak te zovejo!’ Tunjica se je prestra‰il. âez dan je
potrgal koruzo, zveãer jo je hotel v hi‰o spraviti in oliã-
kati. Prosil je tedaj Smaja, naj poãaka, drugi dan se z
njim napravi v konak. Smajo je privolil. Ostal je v hi‰i.
Tunjiãina Ïena mu je lepo postregla z veãerjo in blazi-
ne mu je poloÏila. No nenavadni poziv je i njej zadal
strah. S solzami v oãeh se je poslovila drugo jutro z mo-
Ïem: ,Pak ti idi z Bogom potujoã!’ Moj brat je odbral
polno torbo hru‰k in orehov, da jih odnese Smajevim
otrokom. Odpravila sta se proti Tuzli, Smajo s pu‰ko
naprej, Tunjica s torbo za njim. Spotoma sta se na sa-
motnem kraju ustavila in Turãin je ponudil sopotniku
duhana, da si zavije svalãico. Moj brat sicer ni pu‰il,
vendar pa ni odrekel. Vzel je duhan in papir ter jel viti.
Med pogovorom dalje gredoã, zaostane Smajo, tako da
je ‰el Tunjica pred njim. Pa glej tur‰ko izdajico! Tiho
sname pu‰ko, pomeri, ustreli mojega brata v hrbet ter
ga prestreli. Tunjica pade na pot z vikom: ,Po Bogu brate
Smajo, zakaj si me ubil?’ ·e enkrat je Smajo pomeril, pa
tu je ranjenec kakor tiger skoãil na nogi in se zagnal na
morilca. Dolgo ãasa sta se borila. In kakor zver je zatu-
lil Tunjica: ,Pomozite, bratje, poginem, pogubil me je
Smajo Sarajlija!’ Na vpitje sta pritekla iz gozda neki Vi-
dakoviç in neki Biberica. Smajo je pobegnil. Hotel je
oropati mojega brata, ki je imel pri sebi dva dukata in tri
621
kajme, pa ãasa ni bilo. Pot je bila vsa o‰kropljena s krvjo,

hru‰ke in orehi so raztreseni leÏali po tleh. Tunjica se je
‰e enkrat z vso moãjo dvignil od tal, potem so ga boleãi-
ne premagale in vrglo ga je pet korakov daleã kraj poti
na trato. Vidakoviç in Biberica sta ga prenesla na njegov
dom, kjer je leÏal osem dni, preden je umrl.«
HandÏijo je posilil suh ka‰elj in mu prestrigel besedo.
»Vazko, nalij kave Peru in meni!« je velel Vilar.
Deãek, ki je tiho in spokojno poslu‰al striãevo povest
o usodi svojega oãeta, je bled in mrkih oãi nalival kavo.
Mu‰iç si je s poÏirkom zmoãil usta in nadaljeval: »To
se je zgodilo dobro leto pred prihodom avstrijske voj-
ske. Leto dni je bil Smajo zaprt. Ko je prekoraãila va‰a
vojska Savo, so bili izpu‰ãeni v Tuzli vsi zloãinci, in tudi
Smajo je dobil pu‰ko. Ko se je zasedba Bosne izvr‰ila, je
vzel han v Dubo‰nici v najem. Jaz sem kmalu zatem ubil
na Majevici-planini volka ter ga nesel v Tuzlo okraj-
nemu naãelniku Naranãiçu. Pohvalil meje in me dobro
nagradil. Naranãiç je bil prijazen in zgovoren ãlovek.
Velika je bila njegova pamet, BoÏe dragi! Vpra‰al me je
to in ono. PotoÏil sem mu, da so mi Turki ubili brata in
da hodi morilec Smajo Sarajlija svoboden po Bosni, Na-
ãelnik mi je ukazal, naj ãez pet dni zopet pridem. Pri‰el
sem in izpriãal sem, da je Smajo, ki so mi ga pokazali
vklenjenega, pravi morilec. Nekaj tednov pozneje je so-
di‰ãe vprião kr‰ãanskih in tur‰kih priã objavilo Smaju
622
,kaÏnjeno’ smrt. âitali so mu obsodbo po starem in no-

vem zakonu. Bo‰njaki so se izpra‰evali, kak‰na je kaÏn-
jena smrt; niso je bili ‰e’ vajeni. Smaja ni nihãe veã videl;
potihoma je izginil s sveta. No brat njegov Atif se je ta-
krat zaklel: ,Kdor se ne osveti, se ne posveti!’ Piãila ga
kaãa! Vedel sem, da velja zakletev meni, ki sem bil bra-
ta ovadil sodi‰ãu. Za Ïivljenje se nisem bal, paã pa sem
kmalu spoznal, da segajo Turki po mojem posestvu. V
dolgih letih sem si bil izkrãil dober kos ravne in rodovit-
ne zemlje, ki je mejila ob njive ãaklavi‰kih Turkov. Z
moãnim plotom sem zagradil to zemljo. In glej, nekega
jutra vidim, kako so navalili Turki na moj plot in ga po-
dirajo. Zagrabim sekiro, teãem k njim in vpra‰am, kaj to
pomeni. Odgovore mi: ,Ta zemlja pripada vakufu, in ti
idi po svetu, odkoder si pri‰el!’ Ne — sem odgovoril —
v konak pojdem in tam si poi‰ãem pravico. Ne vlada veã
tur‰ki sultap, ampak car ãestiti. Moja uboga zemljica mi
je toliko vredna kakor ãestitemu carju njegovo prostra-
no cesarstvo. In sem ‰el k gospodinu Naranãiçu. Ko sem
mu povedal, da nimam tapije na posestvo, da so pa pod
sultanom radi videli, ãe je kdo zaãel trebiti hosto in pri-
dobivati rodovitno zemljo ter plaãevati desetino, kar
sem po‰teno storil, mi je naãelnik obljubil svojo pomoã.
Tapije mi ni mogel dati, rekoã, da je nihãe ne dobi, do-
kler ne bo zemlja premerjena, in da bo trajala ureditev
morda ‰e 20 ali 30 let. Poslal pa je oroÏnika z listom k
623
ãaklavi‰kemu muktarju. Potem sem imel nekaj ãasa mir,

a Ïivel sem v velikih skrbeh, ker vlada je ‰la Turkom po-
vsod na roko. In ti so me ãrtili zaradi ovadbe. Oni so
lastniki zemlje in povsod so se pravdali in motili narod
in to ‰e sedaj delajo: vsakdo si izku‰a prilastiti zemljo, ki
mu je najbolj pri roki. Nesreãa je bila zame, da je zapu-
stil Naranãiç Tuzlo in je pri‰el nov naãelnik. Turki so
zaãeli zopet ruvati proti meni. In nekega dne mi prine-
seta dva oroÏnika iz konaka odlok, da moram v tridese-
tih dneh zapustiti svoje posestvo, ki je pripisano vaku-
fu v last. Zarjul sem od bolesti kakor vol, ki dobi sekiro
med rogova, pa hajdi naravnost v konak k naãelniku. Ta
je skakal pred menoj in se obraãal k ãloveku, ki mu je
prevajal moje besede na njegov jezik. Brez strahu sem
mu govoril: Ako je pri‰la misel, porobiti mojo zemljo, iz
tvoje glave, onda ta glava ni pametnej‰a od kozje, ker si
me obsodil, preden si me zasli‰al. Naãelnik je od jeze
pihal, sme‰no skakal in mi zaÏugal osemdnevni zapor.
Takrat sem se udaril ob prsi rekoã: Da, zaprite me na
osem let, ne na osem dni, a pravica je le na moji strani,
ne na va‰i! S temile mozolastimi rokami sem izkrãil
zemljo, sultanu in carju ãestitemu sem daval deseto, po
starem zakonu je moja in tudi po novem mora biti! Res
sem pri‰el v osemdnevni zapor in zemlja ni bila veã
moja. Tisti veãer, ko sem se vraãal iz zapora, se je prigo-
dila na mojem domu stra‰na nesreãa: zloãinec je zaÏgal
624
mojo leseno koão. Menda je mislil, da sem Ïe doma in

se speãem v ognju. Pa jaz sem tistikrat korakal preko
vrhov âaklavice-planine proti domu. Ko zagledam v
daljavi Ïar ognja, sem precej vedel, da gori moja koãa. Z
nadãlove‰ko hitrostjo sem tekel domov. Ni mi bilo Ïal
koãe, ki itak ni bila veã moja, a gnala me je skrb za uso-
do moje Ïene in otrok. Pred poslopjem, ki je prasketa-
lo v ognju, sem na‰el jokajoãi hãerki in obe kozi, v sre-
di te gruãe pa se je zvijala moja Ïena v stra‰nih boleãi-
nah, vsa opeãena. Skoãila je bila po mlaj‰o hãerko v go-
reão koão, jo prebudila in pahnila ãez prag. In za njo
samo se je povalilo plameneãe bruno ter vÏgalo njeno
obleko. Napol mrtva se je zgrudila k nogam obeh otrok.
Mene je ‰e spoznala. Iz njenega slabotnega javkanja
sem razumel le besedo: Sarajlija! Sarajlija! Umrla je ‰e
tisto noã. Tako sem ostal sam z otrokoma. Tri dni sem
hodil krog pogori‰ãa ter se poslavljal z zemljo, ki sem jo
bil gnojil s svojim znojem. Potem sem prodal kozi, dru-
gega mi ni ostalo za prodaj. Hãerki sem dal sluÏit k Ni-
koli, ki je Tunjiãin sin in je po mojem bratu prevzel kme-
tijo. Nikola mi je izroãil svojega brata, tegale Vazka, da
ga povedem k Andriji v Dubrovnik. Napotil sem se v
Tuzlo. V konaku sem ovadil Atifa kot poÏigalca. Dolgo
so me izpra‰evali in pisali na papir. Toda Atif je s po-
moãjo turskih priã dokazal, da je bil oni veãer, ko je go-
relo na âaklavici, daleã proã na Majevici-planini. Vrhu-
625
tega so sodniki spoznali, da se je moji Ïeni v smrtnih

mukah paã lahko nekaj bledlo o Sarajlijah, a izrecno ni
povedala, da je zaÏgal Atif Sarajlija. Hodil je svoboden
po Bosni in dobro se mu je zaãelo goditi. Toda on je po-
Ïigalec in morilec moje Ïene; ãe ga sodi‰ãe ni kaznova-
lo, doleti ga kazen boÏja.« Starec je utihnil in izpraznil
findjan. Topo je zrl v tla.
Vazko je vstal. Krãevito drÏeã roki za pasom, je stopil
pred strica in viknil: »Kakor gotovo sedi na svojem zla-
tem prestolu na‰ veliki pravoslavni Bog, tako gotovo se
osvetim za muãno tetino smrt in za tvoje trpljenje, dragi
mi amidÏa!« Njegove oãi so se zasvetile, kakor bi se
solnãni Ïarek utrnil v biserni solzi. Vilarju se je zdelo, da
je deãek zrastel, odkar ga ni videl; njegov glas se je iz-
premenil, okrepil se je: prijetno se zadirajoã, je prehajal
v moÏatost.
»âlovek snuje, Bog boguje. Ti ne premi‰ljuj o osveti,
ki je v boÏjih rokah. Tvoje delo bodo opanke, ne ma‰ãe-
vanje,« je rekel Mu‰iç.
Vazko je zganil z ramo.
»Boj se onega, ki se Boga ne boji! Ne hodi volku v ãe-
ljusti!« je pouãil starec. Vzravnal se je ter se okrenil k
Vilarju. »Glej, gospodine Franjo, tako sem pre‰el na sta-
ra leta zopet v robstvo. Pol leta sva sluÏila z Vazkom po
vaseh, potem se je naju usmilil Karavajiç. Dobremu go-
spodarju robujeva. Spomladi sem hotel z Vazkom v Du-
626
brovnik, pa zdaj se ne sme tako svobodno potovati. Ne

puste zaptije.«
»Bolje ti je tukaj, nego gospodariti poleg hudobnih in
moãnih sosedov, dokler ni reda v deÏeli,« je rekel Vilar
odhajajoãemu handÏiji.
»Gospodine Franjo, gospodine Franjo, pridi kmalu
zopet! Danici povem, da si bil tukaj,« je s praga viknil
Vazko, ko je bil Vilar Ïe na potu. Ta je pokimal. Mimo-
grede se je ozrl pod pristre‰je na Mu‰iça, ki je zopet vr-
tel ko‰aro med rokama. Perov obraz je bil teman, dve
strogi ãrti sta se mu razpoloÏili od nosu do konca ustnic,
nad njegovim rjavim in Ïilastim vratom se je gugala al-
banska ãepica, dolgi brk je pri vsakem potegljaju roke
obrsnil ob rameni.
627
39.
Z veãer mu je oddal Bierkopf zopet administracijo ter

mu razloÏil, kak‰nih popravil treba pri drãah, Ïle-
bih in jezih. »Hvala Bogu,« je rekel gozdar ter hlinil ve-
selje, »hvala Bogu, da ste pri‰li in bodete sami jedli juhi-
co, ki ste jo skuhali. Delavci niso veã tisti, ki so bili nek-
daj. Obudili ste v njih zahteve, zdaj jih sami izpolnjuj-
te.«
»Zakaj ne?« je odgovoril Vilar. »Kar je izpolnjivega,
vse naj se zgodi.«
»Naj se! Mnogo je tistih, ki trkajo, malo jih je, ki od-
prejo. Zdaj zahtevajo deveturni delavni ãas.«
»Tudi drugod ga zahtevajo. Ako me naprosijo, nazna-
nim i ta zahtevek deÏelni vladi. Zaradi tega mi ne more
odtrgati glave. Delavcem treba olaj‰ati njih bedo.«
Drugo jutro je bil Vilar zgodaj na potu na Konj-plani-
no. Vzel je s seboj instrumente, da izmeri one prostore,
kjer ga je ãakalo inÏenirsko delo. Pragozd je bil ves iz-
premenjen. V vrheh je bil redkej‰i, ker mu je po veãini
Ïe odletelo listje, zato je bil v pritliãju gostej‰i. Tu in tam
se je nagomililo na debelih vejah in med njimi ter po
bohotnem grmovju na kupe suhega listja, kakor bi si bil
628
tam napravil gozdni moÏ zimska gnezda zase in za svojo

mnogobrojno rodbino. Z drevja in od onih gnezd je ‰e
vedno na gosto padalo listje kakor juÏnega zimskega
dne teÏke sneÏinke z neba. ·umljanje padajoãega listja
je bilo sli‰no povsod, kjer ga ni oglu‰ilo hrumenje po je-
senskem deÏevju narasle Oskove. Njeni pritoki so Ïubo-
reli pod gorko odejo obilnega listja, ki je ãakalo naliva,
da se prepelje v dolino. Povsod je bilo podnoÏje nastla-
no kakor tla velikolepe dvorane v jutro po slavni gosti-
ji, ki je trajala vso noã. Privr‰e vetrovi liki silne metle,
privro nalivi in pospravi se vsa ta navlaka. Kupi naste-
lje, ki so se nabrali v grapah in za skalami, segnijejo in
sprhne pod snegom. V motni svetlobi med drevjem je
nekaj migljalo, kakor bi neki jesenski bog zaspano gle-
dal na omrtvelo naravo in ji trudno namigaval. V listna-
tem predelu se je pragozd ‰e le sedaj, ko je stal malone
gol in oskubljen, prav odkril Vilarjevemu pogledu. Tista
brstna srobotina, ki jo je poleti videl le v pritliãnih par-
tijah, se mu je pokazala jeseni v vsej svoji nagoti, razseÏ-
nosti in sili: mogoãno se je razlezla in razpletla v ‰irino
in vi‰ino. Kakor je vrgla ta in ona vrsta ali kasta ljudi ãez
vesoljno ãlove‰ko druÏbo teÏko, gosto razmreÏeno vrv,
ki brani, da svetli duhovi ne morejo dvigniti perutnic
jasne misli in svobode, da drevesa prosvete in svobode
ne morejo rasti do nebes, tako je zadrÏeval v pragozdu
srobot pravilni in mirni razvoj rastlinstva: tu je skrivil
629
kleãeplaz in ovijaã stebrasti bukvi ravno vzrast, tam se

je oklenil liki zanka, vrÏena na jetnika, vitkega jesenov-
ca, stremeãega v vi‰ek, tam je priril skozi grmovje do
neÏnega javora ter vrgel nanj pogubonosne okove. Kar
ni bilo mrtvega, vse je objel ta sivokosmati zajedalec in
izku‰al ovirati v bujni rasti. Mimo oskubljenega vejev-
ja je zagledal inÏenir prizor, ki bi ga bil porabil za vsa-
ko izrednost v naravi dovzetni major Lisinski, da ga je
videl, za veliãastno pesem Ïalostinko. Na neki strmini je
bila padla, bogve kdaj, moãna hoja, razrahljana v kore-
ninah, silnemu hrastu med rogovile. ·e vsa zelena leÏi v
hrastovem objetju in oba priãakujeta, solzeã se v jutranji
rosi, smrti pod drvarsko sekiro.
Zrl bi gospodin Franjo v zanimivosti in tajnosti jesen-
skih ‰um, da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem. Dobro
ogret, je nenadoma pristopil k njim, ko so bili vsi zbrani
pri zajtrku: nekateri goloroki, drugi ogrnjeni z razcapa-
nimi suknjiãi ali s kosi umazanih plaht. Ta je sedel, ta je
ãepel, oni je stal, drÏeã pred seboj polno skodelo. Kuhar
Krpica jim je nalival preÏganko.
»Zdravi, bratje!« je glasno in dobrovoljno pozdravil,
ko da je stopil v domaão hi‰o. Zapazil je, da se je odpr-
lo okno kolibe, pri katerem se je v noãni opravi pojavil
paznik Gajer ter precej izginil.
Tesaãi so iztegnili vratove in z izrazom veselja na
obrazu pogledali na gospodina Franja; nekateri so sneli
630
ãepice, drugi so dvignili desnice in po voja‰ko so po-

zdravili; mnogi so vstali. »Zdrav, gospodine Franjo!« so
viknili smelej‰i.
Trkulja se je preril skozi mnoÏico, stopil pred inÏenir-
ja, ga prijel za desnico, da mu jo poljubi, pa Vilar jo je
odtegnil. »Dobro nam bo, kakor ãrv, v siru bomo Ïiveli
zdaj, ko si se povrnil, gospodar ti na‰!« je momljal sta-
rec. »Ti si dober kakor pohlevni deÏek, a oni drugi so
dobri kakor poletna toãa.«
»Gospodine Franjo,« se je oglasil iz druhali Batiniç,
»zlate odtiske pu‰ãajo tvoje noge za seboj, iz tvojih oãi
padajo biseri. A drugi zro na nas kakor sestradani volk
iz ‰ume.«
»Oj gospod Ïelir, toliko da ste se povrnili, pa smo do-
bili dobro preÏganko,« je rekel iz gruãe Slovencev be-
basti in razmr‰eni Trdoglav. Pomolil je Vilarju skodelo
pod nos, da poduha.
»Prej so nam jo kuhali iz mrãesnih pra‰kov,« je nek-
do pristavil.
»âlovek ne Ïivi samo od preÏganke; so ‰e drugi obliz-
ki, katerih je deleÏen po‰tenjak,« je rekel Vilar, ‰iroko se
smehljajoã v zbor, kakor bi se bil od nogdo glave navle-
kel sla‰ãic. Zazdelo se mu je primerno, da precej danes
pove drvarjem, da z odpravo znamk ne bo niã, ker bal
se je, da bi mu jih pri prihodnjem izplaãevanju ne me-
tali pred noge. »Bratci,« je reket in njegove oãi so pro-
631
sile prizanesbe — »bratci, znamk noãejo odpraviti. Tre-

ba torej potrpeti in jih sprejemati. Ko bi nas re‰ili
znamk, zvi‰ali bi nam ceno Ïivil za deset odstotkov.«
»Kdo?« je zarohnel nekdo v ozadju tako moãno, da je
odmevalo od skale.
»Ako nam odpro ena vrata, zapro nam precej druga,«
je kliknil Batiniç na ves glas in dvignil desnico.
»Kdo bi zvi‰al?« se je iznova zasli‰al gromki glas iz
ozadja.
»Nu,« je odgovoril Vilar, izku‰ajoã pogledati preko
krdela, »na‰ liferant Samojlo bi nam zvi‰al dogovorno z
deÏelno vlado. Tak‰ne znamke niso samo pri nas, obi-
ãajne so po vsem Ogrskem.«
»Bosna ni plaãevala haraãa sultanu in ne bo ga ogr-
skim Ïidom.«
Vilarja je pogrelo, njegovo lice se je zresnilo. »Kdo go-
vori tam v zadnji tolpi?« je vpra‰al. âez hip je velel: »Naj
stopi naprej!«
V gruãah so se razmaknili ter naredili gaz. In stopil je
predenj visok ãlovek z moãno in ãedno brado, vzboãe-
nih prsi ter smelega pogleda. Njegova obleka je bila de-
lavna, toda snaÏna in samo na enem mestu zakrpana.
Na glavi mu je ãepel neoguljen fes, kakr‰nega ni bilo
videti delavni dan pri nobenem drugem drvarju.
— Ta ãlovek je videl bolj‰e ãase. Gotovo je kak‰na
velika nesreãa vzrok njegove nezadovoljnosti in odpor-
632
nosti — je pomislil Vilar in zopet se mu je pojavil obiãaj-

ni dobrotljivi in prizanesljivi smehljaj na obliãju. »Tebe
‰e nisem videl, brate! Ti si novinec tukaj. Kako se ime-
nuje‰?« je vpra‰al.
»Lazar Tunguz,« je trdo odgovoril moÏak ter snel fes
z glave.
»âital sem tvoje ime v listinah. Si li Bo‰njak?«
»Ne. Hercegovec.«
Vilar je osupnil ob tem odloãnem glasu. Ugajal mu je
samozavestni in juna‰ki nastop ãloveka niÏjega poklica,
doãim mu ni ugajalo po ceni kupljeno in obilo poplaãa-
no juna‰tvo oblastnikov.
»Dobro, brate! âuje‰, ti buta‰ z glavo ob skalo, ako
hoãe‰ tukaj kaj prenarediti. Pusti to delo meni, ki mi leÏi
delavãeva blagodat tako zelo na srcu kakor lastna. ·e
bolj, ker vidim, da je delavec prikovan, a jaz sem vsaj
svoboden, kolikor je ãloveku mogoãe.«
»U-u-u — gospodine Franjo, dobro moje!« je zavz-
dihnil Trkulja ter se zopet sklonil k Vilarjevi roki.
»Oprosti, gospod inÏenir, mojo smelo besedo!« je
povzel hrust in se prikupljivo nasmehnil. Vilarja je pre-
senetil njegov prepriãevalni glas in pa pravilno izgovar-
janje besed. »Tu se nam vedno nekaj obeta, vedno imajo
tujci lepe besede na jeziku, toda izpolnitev ne pride nik-
dar. Va‰ general Jusuf beg Filipoviç nam je v proklama-
ciji obetal, kako bodo skrbeli za ‰ole in kako se bo pri
633
nas v kratkem vse predrugaãilo in obrnilo na bolje. A

sedaj vidimo, da zatira vlada ‰ole in ustanavlja oroÏni‰-
ke postaje. Zgodilo se je v Piliçu, da sta brat in sestra
ustanovila ‰olo za pravoslavno deco, pa va‰a gospoda je
to ‰olo razgnala in poslala tja oroÏnike. In tako se godi
po vsej Bosni in Hercegovini. Istino govori na‰ prego-
vor: U tudjinca vjera na koljenu, vjeru daje, a misli drug-
ãije.«
Vilar je odprtih ust poslu‰al Tunguza, ki je toÏil in
sodil. In vpra‰al ga je: »âuje‰, prijatelj, ali si pri‰el sem
drva sekat ali kaj? Mi govorimo o preÏganki in znam-
kah, a ti priãne‰ o vsem drugem.«
Tunguz je zavrtel fes in se lahno priklonil. »Oprosti,
gospod inÏenir! Trda je zemlja in nebo je visoko: kam
naj beÏimo pred nasiljem? I drvar ãuti du‰o in udarce,
ki padajo na njegovo koÏo. Ne smatraj nas za topo kla-
do! Na‰e oãi so odprte.«
»To je prav, to uvaÏujem. Nihãe naj ne pritiska delav-
ca ob zid. A sedaj ni ãasa obravnavati o tem.«
»A kdaj bo ãas?« je porogljivo kliknil iz prednje gruãe
srednjevelik drvar moãne podstave in temne ciganske
polti. Îe prej ga je zapazil Vilar, kako je pri Tunguzovih
besedah grozeãe ‰vigal s ãrnimi, leskeãimi oãmi.
»Tudi ti si novinec tukaj. Kako se zove‰?« je vpra‰al.
»Mehmed KonjhodÏiç.«
634
»Ako si pri‰el na Konj-planino delat, onda sekaj, in

vse drugo ti bo pridano,« je rekel Vilar ter dal z roko
znamenje, naj se drvarji odpravijo na delo. Postal je po-
leg kuharja ter gledal za zavaljenim in juna‰kim Tun-
guzom ; vsega je premeril: od biãjega vratu pa doli do
debelih meã. Je li mogoãe, da se rodi tak‰no bitje v na‰i
iznemogli dobi? V Herkulovih ãasih bi bil morda nava-
den, danes je ãudo. In kako je zavpil? ·tiritisoã let staro
mumijo bi probudil v Ïivljenje. RazdraÏeno in razbur-
ljivo je govoril in samo sovra‰tvo mu je kipelo iz kljubo-
valnih oãi. Ta po postavi ‰e nadkriljuje kaludjera, po
agilnosti jezika ga pa tudi doseza. Tako je pomislil inÏe-
nir. Stopil je v kolibo, da se pokaÏe Gajerju.
Oziral se je krog sebe. Pri durih je opazil stojalo, na
katerem je stalo pet pu‰k; poleg je leÏal zaboj s patrona-
mi. Po slamnatih leÏi‰ãih so bili razprostrti debeli koci.
Pu‰k in kocev poleti ni bilo. V kotu se je pri svoji postelji
napravljal Gajer. Vilar mu je Ïelel dobro jutro in paznik
se je mahoma vzravnal v voja‰ki postoj; ãez hip je nadal-
jeval svoje delo. »Novosti vidim tukaj, ki se mi zde prak-
tiãne,« je govoril do‰lec ter sedel na kraj postelje. »S
pu‰kami se bomo branili hajdukov, ako bo treba.«
»Mogoãe je tudi, da bomo streljali na delavce,« je
ravnodu‰no odgovoril paznik.
»Res so razburjeni in nezadovoljni. Sploh se je bati
izgredov. Povsod se priliva olje v ogenj, zlost v razgrete
635
duhove. Prenapeta struna le rada poãi. 4. novembra je

bil razgla‰en novi zakon za zasedene deÏele, splo‰na
voja‰ka dolÏnost. To je bilo prav tisti dan, ko je bil otvor-
jen in blagoslovljen novi most ãez Jalo. Zdaj ta naredba
‰e ni povsod znana, a kamor pride, povsod razÏge za-
krknjena srca. Prav je, da nam je dala oblast vsaj nekaj
oroÏja, nadejam se pa, da ga ne namerimo ne na hajdu-
ke ne na tesaãe. To bi bilo grozno, pri na‰em mirnem
poslu prelivati kri.« Obmolknil je in ãakal, da mu paz-
nik odgovori kaj. Pa ta ni dal besede od sebe: z neprita-
jeno jezo je vlekel ‰kornje nase in se vedel, kakor bi bil
sam v kolibi. Vilar je nadaljeval: »Sli‰al sem, da so se
javili za moje odsotnosti agitatorji in ogleduhi tukaj,
celo hajduki so posetili Medvedji Dol. Treba nam bo
ravnati z vso opreznostjo. âimdalje veãja odgovornost
leze na nas. Kaj mislite, Gajer, o tem Tunguzu? Ali se
vam ne zdi sumljiv ãlovek? Ste li sli‰ali, kako agitatorski
drzno je govoril?«
»Nisem.«
»Saj ste odprli okno.«
»Nisem poslu‰al.«
»To mora biti hujskaã prve vrste. Kako je mogel na‰
gospod gozdar sprejeti tega smelega podpihovalca v
sluÏbo, tega ne umejem.«
»Agitatorstva nima nihãe napisanega na svojem ãelu
ali na svoji obleki. Vsak delodajalec se lahko zmoti pri
636
izboru svojih delavcev. Tudi vi, gospod inÏenir, bi ga bili

sprejeli.«
»Ali pa ne. Pogledal bi bil v njegove hajdu‰ke oãi — ne
— ne bil bi ga sprejel. Sploh nima niã drvarskega na
sebi. Kretnje, jezik, postava: vse kaÏe, da je lahko ãeto-
vodja iz prej‰nje vsta‰ke dobe. Ali niste tudi vi prepri-
ãan, da ni pri‰el sem zaradi borne tesarske plaãe, ampak
da ga je poslala neka tajna sila, ki skrbi za to, da se izrabi
vsaka nepravilnost in krivica za agitatorske namene? In
tak‰nih krivic se zgodi na na‰i strani veã, preveã. Proti
njim sam delujem, a agitatorstvp obsojam, ker domaãim
ljudem ne koristi, paã pa onim tujcem, ki jedva ãakajo
nemirov, da si na lahek nacin pridobe priznanja in od-
likovanja. Kako spretno je porabil Lazar Tunguz sluãaj
pili‰ke ‰ole za ‰untarske svrhe! Ali niste Ïe prej kaj po-
dobnega opazili pri njem?«
»Ne nastavljam u‰es drvarskim marnjam. Moja nalo-
ga je, paziti na delo, da se neprestano in pravilno seka,
Ïaga in te‰e,« je odgovoril Gajer. Mirno je zrl v zrcalo ter
si z glavnikom ãesal lase in brado.
Vilarja je njegov mir razburil. — Glej hinavca, kako se
dela nevednega! A jaz vem, da je pustil Bierkopf Tung-
uza zato v sluÏbi, da mi dela neprilike. Poizkusiti me
hoãe, kako se povedem pred agitatorjem. Nadeja se, da
zaãnem z njim, kakor sem z Jovico, prijateljske odno-
‰aje, da se potegnem zanj, potem Ïrtvuje mene in Tun-
637
guza. Na ta naãin me hoãe izriniti iz sluÏbe, da bi lahko

zopet sam ribaril v kalni vodi. Tako je pomislil Vilar in
mirno je vpra‰al: »V kak‰nem spominu Ïivi pri delavcih
Jovica?«
Paznik je pomajal z glavo, ãe‰: Vpra‰al bi jih bil! — in
ravnodu‰no je odgovoril: »Ne vem.«
»Ta ãlovek je dosti pretrpel in zopet trpi po nedolÏ-
nem. Zavzel sem se zanj pred sodi‰ãem, pa se mi ni ob-
neslo. Kaludjer je ves drugaãen ãlovek nego ta agitator.
Z obliãja se bere Jovici njegova visoka misel, a Tunguz
prav po hajdu‰ko bliska z oãmi. Prosim, pazite nanj, da
ne bo sitnosti radi njega. Rad bi v miru in v slogi z vse-
mi preÏivel to zimo.«
»Gospod inÏenir, tega vendar ne morem storiti, da bi
noã in dan stal poleg njega in poslu‰al, kaj govori. Kdor
hoãe imeti mir, naj bo nem in gluh. To bi imel mnogo
posla, ko bi moral zlesti vsakemu v njegovo misel.«
»To ni mogoãe,« je rekel Vilar. »Vohunov jn ovadu-
hov pa tudi ne maram imeti v na‰em taboru. ·e Bog, da
smo se iznebili Atifa Sarajlije! Z velikim zloãinom je od-
‰el in ni ga bilo sram. Tak‰ni propalici pljuni v obraz in
mislil bo, da gre deÏ.« Stopil je iz kota in ‰el proti vra-
tom. »Dobro misel je imel na‰ gospod gozdar, da je pre-
skrbel delavcem te zimske koãe. Koliko treba plaãati od
njih za obrabo voja‰kemu oskrbovali‰ãu?«
638
»Od vsakega komada novãiã na dan. Pravijo pa, da ne

marajo plaãati.«
»Toliko vsak lahko utrpi. Jim vsaj ne bo treba toliko
prezebati in zdaj ostanejo lahko tudi zimske noãi tu
gori. Ne bo jim treba hoditi spat v dolino, kar je zamud-
no in utrudljivo.«
Naroãil je kuharju, naj tudi zanj pripravi obed, ker
ostane ves dan na planini. Potem je velel dvema drvar-
jema, naj gresta z njim. Dopoldne in popoldne je lazil
pod Medvedjim Dolom in meril. Mestoma sta mu mo-
rala spremljevalca s sekiro izklestiti dohod v notranje
gozdne dele. Kakor ãrv pod lubje, tako so se zarili v go-
‰ãavo.
Drugi dan se je vreme zjuÏilo. DeÏevalo je dva dni,
vmes je naletaval sneg. Vilar je ostal doma, ãeprav ga je
zelo mikalo, da bi posetil han.
639
40.
â ital sem v novinah, da je japonski cesar prepovedal

uvoz francoskih romanov v svojo drÏavo. Bal se je,
da bi ti mehkuÏni izdelki perverznega duha nemara po-
huj‰ali njegov krepki narod. O previdni gospodar dalj-
nega vztoka, ãuj mojo samoljubno pro‰njo! Morda do-
bi‰ kdaj ta moj roman v presojo. Naj najde milost pred
Tvojim nedolÏnim veliãanstvom! Res je, da spravljamo
na zapadu vse preveã ljubezenskih dogodkov na po-
trpeÏljivi papir, res je, da smo opisali Ïe v vseh mogoãih
variacijah, kombinacijah in kompilacijah ãisto in pre-
gre‰no ljubezen — poslednjo pa ‰e posebno, ker nas bolj
zanima in je je veã — toda povej nam ti, o modri in dale-
kovidni mikado, s ãim pa naj bogatimo svoje siroma‰no
slovstvo, ako ne z obãutkom, ki naj globlje sega v na‰e
Ïivljenske razmere? Prisegam ti pri Ïarkih vzhajajoãega
solnca, da bi raj‰i nego po srãnih tajnah zaljubljenih lju-
di brbal s smelim peresom po zavoÏenih napravah jav-
nega Ïivljenja, ko bi se smelo pri nas vse natisniti.
Ko se je nebo izvedrilo, se je napotil Vilar ob Oskovi
v svoj han. V srcu mu je zagorel ogenj koprnenja, zde-
lo se mu je, da ga neso peroti. Treznost, v katero se je
640
silil skoraj tri mesece, se je umaknila opojni misli. Mu‰iç

je zopet pletel ko‰aro pod pristre‰jem. Vilar ‰e je z raz-
mehãano du‰o ozrl nanj. Odkar je poznal njegovo trp-
ljenja polno Ïivljenje, se mu je ‰e bolj pribliÏal, ga je ‰e
bolj uvaÏeval. Z dobrosrãnim nasmehom je ‰el mimo
njega in jasnega obraza je stopil v veÏo, kakor bi vstopil
v ljubo domaão hi‰o, toda precej se je zresnil, ko je za-
gledal dva oroÏnika, sedeãa na minderju ob steni. MoÏa
sta, drÏeãa vsak svojo pu‰ko pred seboj, vstala, ga kot
najveãjega gospoda v tistem kraju po voja‰kem naãinu
pozdravila ter zopet sedla. Eden je bil dolg in suh, po
madÏarskem naãinu namazanih in zasukanih brkov, po
zvezdah na vratniku in po neki inteligentnosti obraza
soditi je naãeloval oroÏni‰kemu oddelku; drugi, manj‰i
je bil zavaljen, robatega in sirovega obliãja. Vilar je pri‰el
v zadrego: ni priãakoval tukaj ljudi jeklenega srca, s
kakr‰nimi je bil imel Ïe prav v tem hanu neprijetnosti.
Hotel je zavrniti pod pristre‰je in tja naroãiti kavo, no
tisti trenutek se je oglasil Vazko, ãepeã kraj ognja: »Haj-
di v sobo, gospodine Franjo! Tja ti prinesem kavo.«
Odrinil je nizke duri, ki so za‰kripale v nasajalih, in
sklonjen je stopil v uboÏno izbo, kjer je ob vzhodni steni
stala ilovnata peã s peãnicami, ob treh ostalih stenah pa
so leÏali goli minderji. V polutemi je zagledal Danico, ki
je sedela s ‰ivanjem v naroãju. Nobene besede nista iz-
pregovorila: on je stal pred njo s svojim odkritim in jas-
641
nim smehljajem, gladeã si brk, ona je zastrmela vanj, vsa

zalita z rdeãico: v njiju oãeh je Ïarela vsa srãna sreãa svi-
denja. Par minut sta se nahajala tako iz oãi v oãi, s po-
gledi se dobrikajoã drug drugemu. Vsa izpremenjena se
mu je zdela: odkar je ni videl, je vzcvela za leto dni: v
njenem pogledu ni veã prej‰nje pla‰ljivosti, na njenem
obrazu ni veã prej‰nje nezrelosti. »Zdravstvuj, Danica!«
je tiho izpregovoril ter stopil bliÏe k njej. Prestra‰ila se
je njegove besede in plaho je pogledala na duri. Razu-
mel je, da izvira njena bojeãnost iz strahu pred oroÏni-
ki. Zopet se je zresnil in nelepa misel ga je izpreletela.
Tiho je sedel na minder na njeno stran. Hotela je nada-
ljevati ‰ivanje, toda roka se ji je uprla, prsti so zastali.
Dvignil je desnico in s prsti ji je pobrodil nad tilnikom
po njenih mehkih laseh. Sam ni vedel, kaj dela v prijet-
ni razdraÏenosti. Roka mu je zastala na njenem tilniku,
toplo in tesno ga objemajoã. In na lahno je vlekla dekli-
co k sebi. Polastila se ga je vsa strast ãlove‰ke ljubezni.
Danica je nagnila glavo nad ‰ivanje in njena roka je me-
haniãno prijela za sukanec, kakor bi se hotela zanj drÏati
v navalu najveãje slasti. Nagnil se je k njej, da bi ji po-
gledal naravnost v oãi. Pa le en kotiãek njenega pogleda
je ujel in tam se je zbirala vlaÏnost in se zgo‰ãala v kap-
ljo. Ta solza ga je ohladila. Zasmilila se mu je deklica in
njegova roka je veã ni vlekla k sebi. Preselila se je z vratu
na njeno ramo. Tako sta sedela zamaknjena, oba pre-
642
sunjena od istega meãa, dokler ju ni zdramilo ‰kripanje

vrat. Vazko je prinesel kavo, pomaknil pred gospodina
Franja stolãek ter postavil nanj polni findjan.
»Danes je pri tebi dosti gostov, Vazko,« se je ponorãe-
val inÏenir, ko je spravil prekipeãe ãuvstvo v ravnoteÏ-
je.
»Dosti — kolikor v satu praznih luknjic,« je odgovo-
ril deãek. Sklonil se je k deklici in ji po‰epetal: »Teh dveh
nama je treba kakor volku pete noge.« Povrnil se je v
veÏo.
Vazkov pojav je povzroãil kratko premirje v ljubezen-
skih obãutkih in odno‰ajih. Danica se je vzravnala k
‰ivanju, Vilar si je vil svalãico. Okrenil se je tako, da je
naravnost gledal nanjo. In pomislil je: Za kolikor se je
pogreznil handÏija Pero za moje odsotnosti v zemljo, za
toliko je vzrastla iz nje ta moja krasna handÏijica. Pop-
je se je razvilo v neÏno roÏo. Velik siromak je oni, ki ple-
te zunaj ko‰aro; ni veã pomoãi za njegov prsteni obraz
in za usahle oãi, a moji Danici pomorem zlati grad, ki si
ga stavi v oblake, ji zgradim. Osladil si je usta s poÏir-
kom kave. Druge misli so mu ‰inilte v glavo, nelepe in
teÏke. Spomnil se je besed, ki mu jih je pred tremi dne-
vi govoril Vazko, da Danica veã ne hodi v han, ker volk
uje samotno kozo. Ali se niso nana‰ale na oroÏnika, ki
sedita v veÏi? Kaj i‰ãeta tukaj? Ali hodita za Danico? To
bi sicer ne bilo kaj nenavadnega, a ãudno je vendar in se
643
ne spodobi, da bi oroÏniki zalezovali inÏenirjevo ljubo

… Ta misel ga je piãila, njegova samoljubnost se je pro-
budila, njegov ponos se je uprl. OroÏniki ne smejo dvig-
niti svojega pogleda k oni, katero si je on izbral za vse
Ïivljenje. Odbacil je konec dogorele svalãice in ‰e bliÏe
se je nagnil k deklici. Prijel jo je za roko in ‰epetaje je
izpregovoril, zroã v njen Ïivo ordeli obraz, ki ga je pri-
dvignil z drugo roko: »Danica, kaj i‰ãeta oroÏnika tu-
kaj?«
»Ne vem,« je tiho odgovorila.
»Ali prideta vsak dan?«
»Pred desetimi dnevi sta ‰la za mano. Danes sta mi
bila zopet za petami.«
Vilar se je razburil ter spustil njeno roko. Spomnil se
je, da je omenil Vazko oni dan, da Danica deset dni veã
ne hodi v han. Torej lazijo oroÏniki za njo, odkar so pri-
‰li v Piliç. ,Ti nesramni ljudje si vse upajo. Niã jim ni sve-
to, ãeprav morajo ‰ãititi zakone. Njih glavar sam je naj-
ostudnej‰i zakonolomec, niãemnik, nasilnik, ãlovek, ki
ne sme dati juna‰kega zado‰ãenja.’ Obrnil se je k deklici
in glasno je rekel: »Le naj se te kdo dotakne, Danica,
zvedel bo, kdo te brani.«
»Braniti se znam sama,« je odgovorila, mirno zroã v
njegove oãi. âez hip se je okrenila in pritegnila svoj de-
lavni gunjiã, ki je leÏal za njenim hrbtom. Razgrnila ga
je na svojem naroãju. Na gunjiãevo podvlako je bil pri‰it
644
dolg in ozek Ïep, iz katerega je ‰trlel roãaj, okovan s

srebrom.
Vilar je ostrmel. »Kaj ima‰ tu notri?«
»KinÏal,« je za‰epetala.
Potegnil je oroÏje iz Ïepa, izvadil iz pol usnjene, pol
Ïelezne noÏnice na obeh straneh bru‰eno bodalo, ki se
je zabliskalo v polutemi. »Krasno delo, lepo bodalo,« se
je tihoma ãudil. »Kdo ti je to dal?«
»Jovica.« Ob tem imenu je potopila glavo. Brat ji je
dal kinÏal tisti dan, ko je ‰el v jeão, dal zato, da brani, kar
ji mora biti najdraÏje, pred vsakim zalezovalcem, ãe tre-
ba tudi pred gospodinom Franjem. Tako jo je pouãil.
Skrila je kinÏal v duplo v gozdu. Pred gospodinom Fran-
jem se je ãutila brez sile in brez lastne volje, njemu bi
Ïrtvovala vse, tudi zveliãanje svoje du‰e, z njim bi ‰la v
pekel ali v nebesa; zanj ni potrebovala oroÏja. ·e le ko so
se nastanili oroÏniki v Piliçu in jo zaãeli zasledovati, je
vzela kinÏal k sebi. Takrat jo je navdala velika pogum-
nost, zavrela je njena hercegovska kri pri misli, da se bo
branila za gospodina Franja.
— Ljudstvu jemljejo oroÏje, obenem mu ga stiskajo v
roke, da brani ãistost svojih Ïensk, je pomislil Vilar, iz-
ku‰ajoã ostrino. »Odslej ne potrebuje‰ oroÏja, Danica,«
je govoril z nepritajenim, polnim glasom, spravljajoã
bodalo nazaj v gunjiã. »Tvojo obrambo prevzamem jaz.
Toliko je v meni juna‰ke krvi, da bi te branil tudi z oroÏ-
645
jem, pa tega ne bo treba. S svojim usmiljenjem sem te

ogrnil in moj razum te bo ‰ãitil.« Segel je po findjanu, ga
prinesel k ustom in odpil. Potem je privil desnico krog
njenega pasu, levico je poloÏil na njeno koleno, obraz je
pritisnil k njenemu u‰esu in tiho je govoril: »Mislil sem
Ïe o tem, da bi te spravil proã od tod, kjer je vse polno
nadleÏnih in razvratnih ljudi, katerih te ne ubrani tvoj
kinÏal. Tvoj najbolj‰i varuh je zaprt, Pero je star, brez-
silen, ves zlomljen, Vazko ti v nevarnosti ne more po-
magati, dasi je zrel in prekanjen deãek, tudi jaz ne mo-
rem sedeti vedno poleg tebe. Lahko je mogoãe, da nas-
topijo za Bosno zopet nemirni in viharni ãasi, ko bodo
pu‰ke pokale izza vsakega drevesa. Kdo te bo ãuval ra-
zuzdanih ljudi? Kakor bi rad, da ostane‰ tukaj, kjer se vi-
diva lahko vsak dan, tako tudi Ïelim, da gre‰ ãez zimo v
varstvo kak‰ne po‰tene rodbine. Pozimi bi pri‰el pogos-
to pogledat k tebi. Kadar se pa spomladi iznova ogreje
svet, takrat pridem po tebe in te popeljem v varnej‰e
kraje, kjer bom deloval z veãjim uspehom v svojem po-
klicu.«
Gledala je nanj kakor otrok na mater, ko mu reÏe kru-
ha, sprejemala je njegove besede, kakor vsesava zarana
cvetna ãa‰ica, napiv‰i se rosne vlage, solnãno gorkoto. V
globoko usmiljenost se je potopilo njegovo srce, v glo-
boko hvaleÏnost njeno, in oba sta ãutila, da praznujeta
zmagoslavje ljubezni.
646
»Ali bi ne hotela ãez zimo k Bajiçevim?« je vpra‰al.

»Stara gospa je zelo dobra Ïenska in rada te ima.«
»O, ne morem, gospodine Franjo, zaradi Katice ne
pojdem. Ona i tebe sovraÏi zaradi mene — kako bi tam
prestala?«
,Vse je spoznala njena bistra pamet,’ je pomislil. ,Ka-
tica me sovraÏi, ker sem pust in odljuden ãlovek, so-
vraÏim njeno druÏbo in sem se je ogibal kakor nalezlji-
ve bolezni. Preveã sem se zadel ob njeno samoljubnost,
ker nisem hotel stopiti v krog njenih ãastilcev.’
Tedaj je zasli‰al iz veÏe hru‰ã ljudi, ki vstajajo in roÏ-
ljajo z oroÏjem. OroÏnika sta se napravila za odhod. Pla-
ãala sta. Potem je eden potrkal na duri. Danica se je pre-
pla‰eno odmaknila za pol metra od Vilarja ter zaãela
‰ivati.
OroÏnika sta se, noseã pu‰ke v roki, sklonjena priva-
lila v izbo ter se voja‰ki postavila pred inÏenirja, ki je
vstal. »Oprostite, gospod inÏenir, da v imenu zakona
prei‰ãeva izbo, ni li tu skritega oroÏja,« je rekel starej‰i
oroÏnik.
»Tukaj? Îe zopet?« se je zaãudil Vilar, sileã se v do-
brovoljen nasmeh. »Prosim, prosim.«
OroÏnika sta si obesila pu‰ki na rami. Pobrskala sta v
kot za peã, kjer je leÏala neka ‰ara: cunje in nekaj stare
obleke, potem sta, ker ni bilo prav nobenega drugega
pohi‰tva v izbi, zaãela dvigati minderje, ni li pod njimi
647
skrita kak‰na sumljiva stvar. Danica je vstala in stopila

k Vilarju sredi izbe, kjer je bilo ba‰ toliko prostora, da so
se mogle kretati ‰tiri osebe, ogibajoã se druga drugi. Pod
klopmi nista preiskovalca mimo prahu in smeti na‰la
niãesar. Predno sta dvignila tretjo klop, je prijel starej‰i
oroÏnik za gunjiã, ki ga je bila prepla‰ena in zmedena
Danica pozabila vzeti k sebi. NeÏno ga je hotel poloÏiti
na tla, no zdajci je oãutil nekaj trdega v njem. Pretipal ga
je, obrnil in njegov pogled je zadel ob dragoceni kinÏal.
Potegnil ga je iz Ïepa. »A-a-a …« je zamomljal ter spa-
ãil obraz od same zadovoljnosti, da ni iskal zastonj. Iz-
vadil je bodalo iz noÏnice. »Glej sem,« je rekel tovari‰u,
ki je bil tretjo klop zopet poveznil na tla, »tak‰nih bodal
smo dobili mnogo ob ãrnogorski meji; v ârni Gori jih
menda izdelujejo na debelo in od tam pridejo na na‰o
stran. Zadosti ima, kdor ga dobi pod koÏo. Devojka, ali
je ta kinÏal tvoj?« je precej mehko vpra‰al, obrniv‰i se k
deklici.
»Moj,« je odloãno proiznesla Danica in iskra sovra‰-
tva se je zasvetila v njenih oãeh.
OroÏnik je izvadil zapisnico izza bluze. »Le nikar se
ne razburjaj! Vse povej lepo po vrsti! Nisi ti prva ne po-
slednja, pri kateri se je na‰lo oroÏje. Kako se imenuje‰?«
»Danica Milo‰eviçeva je njeno ime,« je odgovoril Vi-
lar, ki je osupel stal kraj deklice. »Za telesno varnost nosi
bodalo s seboj.«
648
»M-da — oprostite, gospod inÏenir, ako sem vas ne-

ljubo motil.« OroÏnik je podal bodalo svojemu tovari‰u,
potem je nekaj zapisal v svojo zapisnico. Dvigniv‰i obr-
vi, je, dromljajoã s svinãnikom po zapisnici, govoril Vi-
larju: »Za telesno varnost Bo‰njakov skrbi na‰a vlada.
Bo‰njak naj v miru boÏjem obdeluje svojo zemljo, vse
drugo je na‰a skrb. Po zakonu ne sme nositi oroÏja. Tisti
ãasi so minili, ko je nosil za pasom cel arzenal. Zdaj sme
imeti kveãjemu noÏiã, da si odreÏe kruha, ali popotno
palico, vse drugo mu je prepovedano.«
»Tak‰en kinÏal je v Ïenskih rokah paã nedolÏno oroÏ-
je, igraãa,« je rekel Vilar. In zopet je izobrazil prijazen
nasmeh, da bi ublaÏil sluÏbeno strogost.
»Zadosti ima, kdor ga dobi pod koÏo,« je izpregovo-
ril mlaj‰i oroÏnik, ki si je vtaknil kinÏal za pas.
»Igraãa ni. Bosenskim Ïenskam se ne smejo pustiti
tak‰ne igraãe,« je menil starej‰i oroÏnik, in mlaj‰i, ki mu
je v vsem prilagal ter ponavljal njegove misli in besede,
je pripomnil: »Kak‰na igraãa! Ni prva, ne poslednja Bo‰-
njakinja, ki je sposobna, oklati na‰ega ãloveka s tak‰no
igraão.«
»Stvar je tudi v tem oziru sumljiva, ker je bilo v tem
hanu Ïe poprej zaplenjeno oroÏje,« je nadaljeval sta-
rej‰i, bezajoã s svinãnikom po dolenji ustnici, pod kate-
ro se je bila razrastla tanka brada. Za hip se je zagledal
v ono, kar je bil zabeleÏil v zapisnico. »Torej, Danica
649
Milo‰eviçeva, si li ti sestra onega Milo‰eviça, ki sedi v

Tuzli v preiskovalnem zaporu?« je vpra‰al, zbirajoã mis-
li za natanãno preiskavo.
Tedaj se je oglasil za durmi Vazko, ki se je bil tihoma
priplazil iz veÏe: »Sestra je Jovice Milo‰eviça, ki ga imate
po nedolÏnem zaprtega v Tuzli. âas je Ïe, gospodje zap-
tije, da izpustite Jovico in obesite Atifa Sarajlijo. A kin-
Ïal, ki ste ga zaplenili, je prinesel Jovica iz svobodne
ârne Gore, kjer mu ga je podaril sam ãrnogorski knez za
juna‰tvo v bojih s Turki. Vsak hercegovski junak, ki je
pribeÏal v ârno Goro, je dobil handÏar ali kinÏal, jatagan
ali samopal. Za spomin je delil ãestiti knez oroÏje in ne
za boj proti ·vabom. Zato dajte kinÏal nazaj, ako se no-
ãete zameriti svojemu ãestitemu carju, ki je prijatelj ãr-
nogorskega gospodarja.«
Deãek si je to povest v naglici na lepem izmislil, zato
pa tudi ni zalegla bogvekaj.
»Kaj se blede temu smrkavcu?« je vpra‰al starej‰i
oroÏnik, ki, zatopljen v svojo zabeleÏbo, ni dobro razu-
mel deãka.
»Molãi, u‰ivec! Hajdi k vragu, mrhojedec!« je rohnel
mlaj‰i ter dregnil predrzneÏa s pu‰kinim kopitom v bok.
»Kdo pa tebe kaj vpra‰a? Odnesi te vrag, kakor jas-
treb krastaão!« je zagodrnjal starej‰i in pisal.
Vazko se je zazrl v njegov visoki obraz in smelo je go-
voril: »Gospodar, ne i‰ãi vraga, da ga ne najde‰. Lazi‰ za
650
Danico kakor volk za ovco, pa vedi, da ti jo ubranimo

tudi brez kinÏalov in handÏarjev. Gleda‰ nanjo kakor
beg na peãenko na veãer dolgega posta ramazana, a go-
spodin Franjo ji bo zanesljiv za‰ãitnik, kakor je zaneslji-
va pu‰ka. Le zaradi tebe se je oboroÏila s kinÏalom in v
strahu pred teboj se je deset dni drÏala kume Drljaãke.
Napi‰i to! Navil si si brke kakor vol rogove, a bodel nas
ne bo‰ z njimi. Nu, Danica, povej nasilniku, da mu tudi
brez kinÏala ne bo‰ po godu. Naj si ga vzame in moje
besede naj si zapi‰e za u‰esa!«
Danica se je nasmejala deãku, no njen usmev je bil
teÏak in bolesten. Stra‰na ji je bila misel, da mora k so-
di‰ãu, kakor pred tremi meseci Pero in Jovica. Sli‰ala je
Ïe, da so ·vabi tudi Ïenske tirali v zapor, ako so na‰li pri
njih oroÏje. Groza jo je ob‰la.
»Nu, kaj se drÏi‰ kakor lesena Jevrosima majka? Go-
vori mu odloãno in brez strahu!« jo je pokregal Vazko.
Nagnila je glavo na Vilarjevo roko. Njene prsi so teÏ-
ko dihale. Z vzdihi in solzami si je olaj‰ala pekoão bol.
Ni mogla izpregovoriti besede.
OroÏnik je zaãel zopet bezati v ustnice in buliti oãi v
papir, da bi izpriãal napetost svojih misli in obenem po-
kazal, da ni sli‰al Vazkovih oãitanj, ker ta so mu bila tu
pred inÏenirjem skrajno neprijetna in so prerezko osvet-
ljevala njegovo vedenje napram deklici. ObÏaloval je
vsak korak, ki ga je napravil zaradi nje, vso pohlepno
651
pozornost, ki jo je posvetil njej. Kako se je le mogel iz-

pozabiti on, ãigar usposobljenost in strogost so njego-
vi predstojniki ustno in pismeno tako moãno hvalili!
Îelel je stvar poravnati tako, da ne bo ‰kodila njemu, da
nihãe ne bo mogel smatrati njegove ovadbe za nizkot-
no ma‰ãevalnost.
Vilar ga je opazoval in je uganil, da se nahaja v ‰krip-
cih. Naznaniti mora zadevo, a vsekakor mora v ovadbi
izpustiti deãkovo priãevanje, da se je deklica zaradi
oroÏnika oboroÏila s kinÏalom. In mirno je rekel, obr-
njen k starej‰emu oroÏniku : »Va‰a sluÏba je teÏavna,
odgovorni ste tu in tam. Na vsak va‰ korak pazijo. Toda
to vam reãem, da sem odslej jaz za‰ãitnik te deklice, ker
drugega nima. Vzeli ste ji bodalo, a jaz ji dam svoj revol-
ver, da se brani pohotnih zalaznikov, kadar mene ne bo
v bliÏini.«
»I meni da‰ samopal, gospodine Franjo!« je kliknil
Vazko.
Vilar mu je z roko in s pogledom dal znak, naj molãi.
Potem je nadaljeval: »Ako mislite, da vam veleva va‰a
dolÏnost in odgovornost tako, onda odvedite deklico v
mesto. Ta hip pojdem za njo, da posredujem pri gene-
ralu in pri sodi‰ãu zanjo.«
Zopet ga je prekinil neugnani Vazko s smelim vzkli-
kom: »Evo vam, zaptije, moje roke, i mene zveÏite in
priklenite k Danici, pa me tirajte v one proklete temni-
652
ce, kamor ste vrgli pobratima Jovico, ki se je pobratil s

svojimi uãenci, preden ste ga izgnali iz ‰ole. Za njim
grem bos po ostrem kamenju, gologlav po Ïarkem soln-
cu, Ïejen kraj hladne vode, laãen kraj belega kruha —«
»Ne budali, mrhobrbec, govnaã garjavi! Krastaãa
gnusna — kdo pa tebe vpra‰uje?« je vzbesnel mlaj‰i
oroÏnik ter pahnil deãka v veÏo.
»Ne maram vklepati bosenskih dam v Ïelezje in jih
spremljati v Tuzlo,« je govoril starej‰i mirno in v zadre-
gi, ki jo je izku‰al prikriti z nasme‰ljivostjo. »Pod va‰o
za‰ãito, gospod inÏenir, je ta dama varna in bo gotovo
pri rokah, ako jo pozove sodnik.« Vilar je z nemim na-
klonom pritrdil, oni pa je vtaknil zapisnico za bluzo in
opraviãujoã svojo strogost, je pristavil: »Sami poznate
mojo odgovornost, ki je tem veãja, ker imajo ljudje v
tem kraju ‰e mnogo prikritega oroÏja. Tu vladajo stro-
gi zakoni, ki mi velevajo, neomajljivo se ravnati po njih
brez ozirov na desno ali na levo. To ljudstvo more odgo-
jiti in privaditi reda samo oroÏnik, ki momlja in mrmra
liki medved, kamorkoli pride. In tudi v tem je ubogi
oroÏnik podoben medvedu, da ga drÏe na vrvici in mora
vestno delati to, kar hoãejo drugi.«
»TeÏaven je va‰ posel, vem —«
»Îal, da mi je le malokdaj mogoãe zatisniti pravici
eno oko, kar storim danes —«
653
»Dobro, dobro,« je pohitel Vilar, srãno Ïeleã, da bi se

iznebil nadleÏnega ãloveka.
Ko sta se oroÏnika zmotala skozi duri, je obrisal Vilar
Danici solze, jo posadil na klop in sedel kraj nje. Nez-
nosno in ostudno se mu je zdelo to, kar je pravkar doÏi-
vel. Tisto zoprno stikanje po oroÏju ne more pomiriti
ljudstva in ga spraviti z nemilo usodo. Tako je premi‰-
ljeval, drÏeã Daniãino roko. Njeno oko, poprej solzoros-
no in motno, je Ïarko zasijalo vanj, igrajoã v ljubezni in
hvaleÏnosti.
»Kakor hudourni oblak sta padla na naju, ki nisva
prav niãesar zakrivila. To je pusto tukaj, to je grozno,«
je na glas ponovil svoje misli.
»Povesila sta brke kakor handÏija, kadar nima gostov,
in sta ‰la,« je rekel vstopiv‰i Vazko. Zareã v lice, se je
smehljal, ker moãno mu je ugajalo, da se je gospodin
Franjo tako mo‰ko potegnil za Danico. Minila je vsa ne-
zaupnost, ki se mu je bila nabrala zadnje tedne, ko je
priãakoval, da gospodin Franjo gotovo re‰i njegovega
pobratima Jovico iz jeãe, pa ga ni, ko je toliko razmi‰ljal
o razmerju Danice do tega ‰vabskega gospodina, ki je
bil mnogo obetal, pa ga toliko ãasa od nikoder ni bilo.
Deãku se ‰e niso razbistrili nazori o stvareh in o ljudeh;
‰e vedno je plaval v nekih ãudovitih in prenapetih mis-
lih, ki jih je ãrpal iz narodnih pesmi; sanjaril je o silnih
junakih, vr‰eãih prava ãuda hrabrosti in bistroumnosti:
654
naj jahajo v sijajnem spremstvu, obloÏeni z bogatimi

darovi preko planine daleã kam po nevesto, naj nalete
kjer si bodi na ljute du‰mane in troglave zmaje, naj vzdi-
hujejo v stra‰nih jeãah — vedno se nahajajo v smrtni
nevarnosti, iz katere jih konãno re‰i njih juna‰tvo in zvi-
jaãa ali pa pomoã posestrime vile. Iz teh pesmi si je ust-
varjal svet svojih misli in svoje pojme o nerazru‰ljivem
prijateljstvu, o poÏrtvovalnosti in zvesti ljubezni.
Pomaknil je stolãek zopet pred Vilarja in postavil nanj
findjan. Potem je zloÏil roki za hrbtom in rekel: »Je li,
gospodine Franjo, da sedaj ni veã tak‰nih temnic, o ka-
kr‰nih se poje v starih pesmih, da so bile vsekane v ska-
lo, jetnik je stal do kolena v vodi ali v trnju, iz skale so
molele gobce ‰arovite kaãe, v kotu je ãepel ljut zmaj?«
Vilar se mu je hladno posmejal. »Stare pesmi pretira-
vajo. Mogoãe, da je bila kdaj tak‰na strahovita jeãa, toda
brez zmaja.«
»Pero je pravil, da se mu je v jeãi najhuj‰e zazdelo to,
ker ni dobil duhana, ni videl planin in mu je med kole-
ni roÏljalo Ïelezje. Dolgoãasje ga je vsega potrlo. Bog ve,
kako se godi Jovici! Ga li straÏi mnogo zaptij in aske-
rov?«
»Gotovo«, je suho odgovoril inÏenir. Okrenil se je k
deklici. »Ali naj mirno gledam te nesramnosti? Tega
veãnega nadzorovanja ne prenesem. PoniÏevalno in sra-
motno je, toda priznati moram, da sem proti oroÏnikom
655
brez moãi. Sedaj te pokliãejo nemara pred sodi‰ãe. S

teboj pojdem kot radovoljna priãa.«
»I jaz pojdem, sestra mi je po Bogu,« je rekel Vazko.
»In kakor sem poprej rekel: odtod mora‰ proã. Bajiçe-
va mati te bo ‰ãitila kakor svojo hãer, in Bajiç sam ti bo
po‰ten varuh. Katiãine sitnosti ti ne morejo ‰kodovati.«
»H Katici ne pojdem, ne morem,« je zaihtela deklica.
»Kaj, gospodine Franjo, ti hoãe‰ vzeti Danico proã od
tod?« je vpra‰al osupli Vazko.
»Vsaj ãez zimo mora odtod, ali pa do bratovega po-
vratka. Lahko se zgodi, da se prav kmalu z Jovico povr-
ne sem. Dragi mi Vazko, ne boj se zanjo, ti je ne more‰
ãuvati. Zato mora v mesto k dobrim in zanesljivim lju-
dem.«
»Ti jo hoãe‰ odvesti kakor Luka Luco?«
»S tvojim dovoljenjem skoraj prav tako,« je odgovo-
ril Vilar blagovdano izzivajoã deãka in izku‰ajoã njego-
vo vdanost.
»Sprejela je od tebe jabolko, sedaj je tvoja,« je rekel
Vazko in dvignil rami, ãe‰: delaj, kar hoãe‰. âez hip je
pristavil: »Ako jo po‰lje‰ h Katici, jo zavede‰ v volãji
brlog. Kakor volkulja na nabito pu‰ko, tako gleda Kati-
ca na Danico. V tvoji odsotnosti je bila Ïe dvakrat tukaj.
Domislila si je ta divja ve‰ãa, da je dolina ob Oskovi ãu-
dovita pokrajina, in sedaj hodi v na‰ han nadlegovat
Danico. Prvikrat se je pripeljala v velikem spremstvu,
656
kmalu potem, ko si nas bil ti zapustil; v drugiã je prija-

hala jeseni, in sicer tisti dan, ko so se nastanili oroÏniki
v Piliçu. To pot se je nahajala v njenem spremstvu samo
njena sestra in oni zaptija s hudim psom in z bikovko.
Obakrat je svarila Danico zaradi tebe.«
Vilar se je ãudil. »Kako te je svarila?« je vpra‰al, po-
loÏiv‰i Danici roko na ramo.
»Rekla je, da si se povrnil preko Save v svojo domo-
vino in te nikdar veã ne bo nazaj,« je odgovorila, sklo-
niv‰i se k ‰ivanju.
»Glej, kako se je lagala! Evo mene, ki sedim zopet v
hanu ob Oskovi. Kaj ti je ‰e natvezla?«
»Rekla je, da sem neumna pura, ako ti kaj verjamem.
Mimogredoã si se ozrl name, zaiskril z oãesom in plju-
nil — je rekla.«
»Gospodin Franjo odvede na svoj dom gospico iz
mesta, tak‰no, ki ume odgovarjati na nem‰kem in na
madÏarskem jeziku in se je izobrazila na uãenih ‰olah,
a tebe ukani. Tako je razlagala o tebi,« je pridejal Vazko.
»Ali si ji verjela?«
Za Danico je odgovoril Vazko: »Skraja je plakala in
jadikovala; dve ribi sta se na eni Ïerjavici pekli, pa dru-
ga drugi ni verjela. Ko pa je pri‰el Ante s tvojim po-
zdravom, se je potolaÏila in ni verjela.«
»Zvita kaãa je ta Katica, nisem mislil,« je rekel inÏenir,
odganjajoã obãutek samoljubnosti; z ljubeznijo razvrat-
657
ne in vihrave Katice se ni maral pona‰ati. »Kaj je ‰e po-

vedala?«
Danica je od strani zrla na Vilarjevo koleno, kakor bi
pozvedovala, je li resnica, da sedi poleg nje oni dobri
gospodin Franjo, o katerem je toliko sanjala. Ker je po-
zabila na odgovor, je povzel Vazko: »Ko je bila vdrugiã
tukaj, je prigovarjala Danici, naj gre z njo v mesto, da jo
izobrazi za gospodina Franja, ker je ‰e preveã okorna in
neotesana za gosposkega ãloveka. Kadar poteãe Osko-
va v breg, tedaj bo zaãela hoditi Danica h Katici v ‰olo.«
Danica je dvignila glavo in njen pogled, opran v sol-
zah, se je zadolbel v Vilarjev obraz, kakor bi vpra‰al: Ali
res ni zate preprosta hercegovska deklica?
Prsti njegove desnice so se dotaknili njenega u‰esca in
se jeli poigravati z njim. »Ne dam te h Katici,« je rekel z
veliko ljubeznijo v besedah in v srcu.
»Zadavila bi jo, otrovala,« ga je prekinil Vazko. »Da si
videl, gospodine Franjo, kako se je nasadila na Bobojed-
ca, ko je bila vdrugiã tukaj. Ante je tu pred hanom z me-
hom moke zlezel na svojega konja prav takrat, ko so oni
prijahali. Katiãin konj se je spla‰il Bobojedãevega kon-
jeta ali pa meha in je tako odskoãil, da se je Katica ma-
lone zvalila na tla. O, kako je ona osa s palico pripalila
Bobojedca po glavi, potem pa ‰e njegovega konjeta!«
Vazko se je zahahljal in tudi Danica se je posmejala.
658
»Kaj pa Ante nato? Ali se je dal Ïenski tepsti?« je

vpra‰al Vilar.
»Dal. ,Joj meni, bednemu katoliku!’ je viknil. ,Pri‰el je
moj vranec na svoj klanec!’ Zmignil je z ramo in odja-
hal.«
»Katica je otroãja in hudobna, k njej ne pojde‰,« je po
kratkem premolku povzel Vilar. »·e drugo rodbino poz-
nam v Tuzli, ki te bo rada sprejela. On pi‰e v konaku,
njegova soproga je zelo prijazna gospa s ‰irokim, usmi-
ljenim srcem. Oba sta pri‰la iz moje domovine, moja
rojaka sta. Tja te dam. Otroci so v hi‰i, pri njih se ne bo‰
dolgoãasila. Hoãe‰ li?« Danica je prikimala. »Precej jutri
po‰ljem po slugi list k Hrenu, to je ime gospoda, katere-
mu te izroãim, in pojutr‰njem pride odgovor.«
Tudi Vazko je bil zadovoljen s tem naãrtom. Nadejal
se je, da pojde v posete v Tuzlo, ko bo tam bivala Dani-
ca, in da se mu pri tej priliki posreãi, videti svojega uãi-
telja in pobratima Jovico. Ostal je v izbi in se mel pred
zaljubljeno dvojico, dokler ni gospodin Franjo naroãil
druge kave. Toãno mu je postregel, na kar se je tiho
splazil iz izbe.
Tedaj je privil Vilar deklico k sebi ter se zagledal v oãi,
tako svetle in dobre, kakor so bile one, ki jih je srãno lju-
bil na slovenski zemlji. Dolgo je gledal vanje, dolgo je
srce odgovarjalo srcu. Strogemu ãuvaju neÏnih hrizan-
659
tem bi pri tem prizoru niã ne moglo privabiti znakov

srameÏljivosti na lice.
Mraãilo se je Ïe, ko je stopil pod pristre‰je, da se po-
slovi pri Peru.
»So Ïe zopet iskali?« je rekel s slabim glasom handÏi-
ja. »Po vsej sili hoãejo najti pri nas oroÏarno. Vse gre pri
nas v propast.«
»Trava ne poraste, kamor stopi zaptija,« je zabelil
starãevo tarnanje Vazko.
Pero je dvignil svoje vele oãi k Danici, ki je stala za
Vilarjem. »Ti si se odloãila, da pojde‰ v Tuzlo? Ne hodi,
dekle! V mesto gre‰, kadar hoãe‰, a iz mesta, kadar te
puste. Tudi Drljaãa je ‰el, ker je Ïelel, in se ni povrnil.«
»Dobro ji bo v mestu, Pero. Gospodin Franjo jo skri-
je pred psi, ki ne lajajo samo, ampak tudi grizejo. Pose-
tim jo v mestu in ako Bog da in sreãa juna‰ka, bom vi-
del tudi Jovico,« je rekel deãek.
Vilar nato: »Dovoli mi, Pero, da jo vzamem v svoje
varstvo. Govorite o moji nameri z Drljaãko. Bog mi je
priãa, da hoãem biti Danici po‰ten za‰ãitnik do konca
Ïivljenja. Opraviãiti se hoãem pred Jovico, kadar pride
iz zapora. Moãnej‰a je moja roka nego tvoja.«
»Delajte, kakor morete in veste, a vselej bodite po-
‰teni. Sreãa in nesreãa gresta eno pot, pa jaz vas ne mo-
rem spremljati. Za mene se Ïe borita smrt in starost, ne
660
potraja dolgo, da zmaga smrt. Sneg je pokril mojo gla-

vo in kmalu me pokrije zemlja.«
Vilar je stopil v veãerno meglo in hitel domov.
·e tisti veãer je pisal Hrenu.
661
41.
N o, Minkec, srna se nama obeta izpod Konj-plani-

ne. Veseli se, du‰ica! To bo nekaj zaleglo v naji-
nem gospodarstvu in gospodinjstvu,« je rekel drugo po-
poldne Hren svoji soprogi, ko je pri‰el iz pisarne. Obe-
sil je povr‰nik na kljuko, vzel iz njega drobno pismo ter
zavihtel z njim po zraku, rekoã: »Glej, tu notri nama Vi-
lar napoveduje po‰iljatev.«
»Saj je skrajnji ãas, da nama po‰lje srno, ko jih je pa
tam toliko, da se komaj ogibljejo druga drugi. Ne vem,
kako naj mu primerno izkaÏeva svojo hvaleÏnost,« je
odgovorila gospa, rdeãa v obraz in vesela, da dobi za
teden dni mesa v hi‰o.
»Moti‰ se, ljuba. Drugaãna srna pride sedaj v hi‰o,
Ïiva, dvonoga,« je pojasnil soprog. Vrteã pismo v roki, je
sedel za mizo. »Ti ne ugane‰, ko bi ugibala vso noã.«
»Pa precej povej!« je rekla gospa, stopiv‰i po moÏeve
copate, ki so leÏale za peãjo.
»Kakor nala‰ã se je to pripetilo, ljuba moja! Ti posta-
ja‰ ob‰irnej‰a, v dveh mesecih pride katastrofa —«
»Ne brbljaj mi, Vinko, saj ve‰, da tega ne maram veã-
no poslu‰ati. Ako ima‰ kaj resnega na srcu ali v tistem
662
pismu, povej pametno ali pa molãi. Menim se za tvoje

neslanosti!« Rek‰i je s copatami lahno udarila soproga
po kolenu in jih poloÏila k njegovim nogam.
»Res, o pravem ãasu nama pride ta pomoã. Stara
Grgiçevka je okorna, zato me je Ïe skrbelo, kje bi ti do-
bil mlado, okretno Ïensko, ki bi ti pomagala, stregla,
prala plenice, prevezavala, kadar pride tvoja bridka uri-
ca. He-he-he!«
»Vinko, ne uganjaj mi nespodobnosti!« Ozlovoljena
je gospa iz mestej prinesla lonãek kave, iz omare pa kos
kruha. Oboje je postavila pred soproga na mizo. »Na,
snej malico, potem si umij nespodobna usta, preden iz-
pregovori‰. In prosim te, Vinko, vsaj pred otroki mi ne
gobezdaj neumnosti, ti vse sli‰ijo in obdelajo po svoje.
Danes me je Mirko vpra‰al, zakaj me imenuje‰ matu‰ko
‰irokih obsegov.«
»A-a, zanikarneÏ, lopov! Mirko je bister deãek. V vse
vtakne svoj nosek, vsaki stvari bi rad do jedra. Uvidi‰,
ako doÏivi‰: ta postane ‰e bosenski hofrat. Mislec — ti
pravim.« Tako je govoril Hren, sezuvajoã ãevlje. Potem
je vzel list iz ovoja. »Glej, tu notri stoji, da nama prive-
de Vilar te dni neko preganjano nedolÏnost. Oj da,
France je velik idealist. Saj je lahko. Kaj slabega ‰e ni
izkusil v Ïivljenju, zato vidi povsod preganjane nedolÏ-
nosti, zatirane ljudi, hlepi po pravici, svobodi in Bog ve
po ãem ‰e. Ko bi ‰lo vse na njegovo kopito, pa bi nikdar
663
ne imeli mraza, ne su‰e, ne toãe. Po bratovsko bi se lju-

bili in lizali in Ïiveli bi kakor evangeljski ptiãi. Je tista, da
se tak‰ne reãi lepo sli‰ijo, a izvesti jih ni mogoãe.«
»Nu, kaj je torej tista preganjana nedolÏnost, ki nama
jo privede?«
»Deklico nama po‰lje, Ïivo punco, ki zunaj na deÏeli
ni varna pred zapeljivostjo sveta, zato jo bova midva
skrila, ãuvala — in denarce bova vlekla zanjo. Hercegov-
sko devojko nama da v rejo, hãer juna‰kega vojvode —
pomisli! — ki je pred petimi leti padel v bojih s Turki. In
mati ji je umrla v cetinjski bolnici.« Hren je dvignil gla-
vo, nagrbanãil ãelo, raz‰iril oãi, da bi bolje videl, kako
uãinkuje novica na radovedno in romantiãno soprogo.
»Njen oãe je bil torej vsta‰ki vojvoda, ne tak‰en, ki
nosi na glavi ‰esterozobato krono.«
»Ne, pokrivala s tistimi roglji ali ãe‰arki ni imel na
glavi, vsekakor pa je bil za na‰o Avstrijo zasluÏen moÏ,
ker je pomagal tirati Turke iz Hercegovine in nam je pri-
pravljal pot v deÏelo. Za nas je ‰el po kostanj v ogenj in
poginil. Tako misli o njem tudi Vilar. Nu, naj je bil tak-
‰en ali drugaãen, njegova hãi nama je dobrodo‰la. Fran-
ce pi‰e in prosi, naj jo vzameva pod streho, ker je sedaj
brez pravega za‰ãitnika in Ïe toliko odrasla, da so ji ne-
varni oroÏniki in drvarji, sploh vse, kar je mo‰kega spola
na Konj-planini.«
»Samo inÏenir ji ni nevaren — a?«
664
»Za mojo mislijo hodi‰, Minkec. To bo najbrÏ njego-

va nevesta. Tak‰en idealist! Pri majkini kravi sem ga ‰e
le prav spoznal. Zakaj pa ne? Hãi hercegovskega vojvo-
de je lahko tudi bogata. Morda ima dote kak‰nih dvesto
ovac in ba‰ toliko koz, vrhutega pa ‰e sto kozjih mehov
starega vina ali pa pehar starih dukatov in kriÏavcev. I,
dobro je, kar je, ãeprav France ne potrebuje. Iz tega se
da napraviti majhna denarna zaloga, fond, iz katerega
ãlovek, kadar pridejo teÏki ãasi, lepo sesa obresti. O, da
sem jaz dobil tak‰en fond!«
»Vedno mi oãita‰, da niãesar nisem prinesla k hi‰i.«
»Niãesar ti ne oãitam, ljuba moja. Ti sama si pridna,
delavna, varãna in najbolj‰i fond za potomstvo. Na, beri,
kaj pi‰e moj prijatelj!«
Hren je malical, gospa je ãitala Vilarjevo pismo. Iz
druge sobe se je sli‰alo otro‰ko rajanje.
»Kaj — Minkec, ali ni to naravnost fenomenalna po-
nudba? Plaãa nama zanjo tri goldinarje na dan. To nese
na mesec veã, nego zna‰a moja meseãna plaãa s stana-
rino vred. Toliko pa vendar ne bo pojedla tista mlada
buzakljunka na dan! Ve‰ kaj, preden pride tvoj ãas, jo
lepo uvedi v gospodinjstvo, da se bo znala vrteti v ku-
hinji, zakaj hãi hercegovskega vojvode nemara ne ve
navadnih hi‰nih poslov. Morda ume speãi jarca ter
opraÏiti ãebulo in ãesen, a za tak‰nega gospoda, kakor
je na‰ France, mora vedeti mnogo veã. NajbrÏ ti po‰lje
665
preganjano nedolÏnost zato, da jo olika‰ in ogladi‰. Naj

se zgodi po njegovem!«
»Gotovo je njegova nevesta, ker toliko Ïrtvuje zanjo,«
je rekla gospodinja, zami‰ljeno zroã preko lista na go-
spodarja. »Precej mu odpi‰i, da rad sprejme‰ deklico v
hi‰o. In ne ãvekaj o tem na trgu! Gospod inÏenir Ïeli, da
ostane stvar, kolikor je mogoãe, tajna.«
»To se ve,« je hrknilo v Hrenovem grlu.
Pol ure pozneje je nesel pismeni odgovor Vilarjevemu
vozniku Mrkezkovemu Janezu, ki je noãeval v Agularje-
vem hlevu.
Pri veãerji in potem ‰e dolgo v noã sta se zakonska
prijetno razburjena pomenkovala o sreãi, ki ju je dole-
tela tako nenadoma. ·e enkrat sta skupno ãitala pismo
izpod Konj-planine. Hrenu je sijal obraz, njegovi sopro-
gi so od same ginjenosti mrlele oãi, kakor da se priprav-
ljajo na solzni naval. Gospa Minka je pod odejo res po-
toãila solzo, tako moãno se je zamislila v bedno usodo
sirote brez star‰ev in v inÏenirjevo znaãajnost. Obljubila
si je, da bo deklico ljubila kakor svojo sestro ali pa kakor
svojo hãer. Vse je ukrenila, kako si bo uredila stanova-
nje, da bo preganjana nedolÏnost najudobneje Ïivela
pod njeno streho.
Danici se je zdelo vse prav, kar je Ïelel in svetoval go-
spodin Franjo. V teh petih letih, odkar ni imela veã pra-
vega domovanja, se je navadila koãujoãega Ïivljenja in
666
povsod se je lahko udomaãila, kjer so bivali dobri ljud-

je. Dokler se ni zavedala svoje nedolÏnosti, se ni bala
mo‰kih, ‰ele ko je bil Vilar zbudil njeno Ïenstvo, je vsa-
kega tujega mo‰kega smatrala za svojega sovraÏnika.
Tako ji je ganil nedolÏno srce, da bi bila ‰la z njim ka-
morkoli, samo h Katici ne.
BliÏal se je dan, ko se je Vilar moral odpraviti v mes-
to po denarno zalogo. Dogovoril se je z Bobojedcem, naj
ga tisti dan spremlja z Danico k gospodu Hrenu. Ni se
mu zdelo priliãno, da bi sam ‰el z njo; ljudje bi gledali za
njima in bi tak‰no potovanje smatrali za ugrabitev in
njega za dekli‰kega roparja. Zato je vzel Bobojedca s
seboj. Ker v obeh Piliçih ni bilo dobiti primernega voza,
onega, ki je bil last drvarskega podjetja, pa za svoje pri-
vatno podjetje ni maral rabiti, je najel za Danico brhke-
ga konjiãa. In nekega meglenega jutra se je Danica v ha-
nu ob Oskovi poslovila od Vazka in Pera. Starãek je pri-
vezaval na sedla njeno borno prtljago in tako je govoril
handÏija: »Dal ti Bog dobro, Danica! Sprejemaj dobre
nasvete in pomagano ti bo! Kdor jih ne mara, mu ni tre-
ba pomoãi. Naj te ne ostra‰i vsaka muka in nesreãa;
kdor teh ne pozna, ne ve, kaj je radost in sreãa.« Govo-
ril je kakor ãlovek, ki gre v veãnost, pa ‰e postane na
vratih, se obrne in zakliãe v svet, kaj je jedro njegovih
izku‰enj, kak‰en sad je utrgal z drevesa Ïivljenja.
667
»Po Bogu mi sestra Danica! Z gospodinom Franjem

pridem v Tuzlo k tebi. Naj tiãi tvoj brat Jovica za zidov-
jem iz samih skal, naj ga straÏi sto zaptij in askerov, jaz
se proderem k njemu, ker ga moram videti,« je vzklik-
nil Vazko, ko je sedela deklica Ïe na konju. Stal je ‰ele
dobro na vratih v Ïivljenje in Ïe je vrelo v njem neugna-
no hrepenenje po juna‰kih delih.
»Lahko ti bo priti k Jovici, ti nezrelo in neizku‰eno
dete, a teÏko od njega,« ga je pokaral Bobojedac, ki je
nestrpno ãakal odhoda. »Hajdimo, hajdimo!« je priga-
njal. PoÏeljivo je gledal na debelo torbo, privezano k
sedlu inÏenirjevega konja in rad bi bil Ïe du‰kal kje po-
leg nje.
Vilar je ogrnil Danico z dolgo zelenkasto haljo, kakr‰-
no nosijo tur‰ke Ïenske; halja jo je pokrila vso do nosu.
Odpravili so se na pot. Ves dan je trajalo potovanje. Vi-
lar se ni maral oglasiti pri Samojlu, ker se je hotel ogni-
ti izpra‰evanju, ãemu potuje v tak‰nem spremstvu. Pol
ure pred njegovim hanom so zavili s poti na tratino, sto-
pili s konj, jih privezali k grmu, jim nasuli zobanja. Sedli
so na podrto hra‰ãino in se pokrepãali iz torbe. Ko so si
bili dobro opomogli, so se vzdignili in odpravili. Spoto-
ma je Vilar razloÏil Danici, zakaj se ne mara ustaviti pri
Samojlovih. »Ti Ïidje imajo grde jezike. Raztrobili bi, da
sem ugrabil deklico in jo skril v Tuzli. Zato mimo hana
668
ob Spreãi ne bom jezdil z vama. Naprej pohitim in vaju

poãakam v Kulin-hanu.«
»Delaj po svoje, gospodine moj! Ti vse najbolje ve‰ in
zna‰,« je tiho odgovorila.
Izpodbodel je konja in zdirjal. V Kulin-hanu ju je po-
ãakal.
Na vsej dolgi poti se ni zgodilo na‰im potnikom niã
posebnega. Bobojedac je bil toliko obziren in razumen,
da je skraja hotel jahati na ãelu, ãe‰, naj se onadva ne-
opazovano gledata in razgovarjata za njegovim hrbtom.
Pa to se mu ni posreãilo. Buhal je z bedrom in streme-
nom v suha konjska rebra, toda njegov konjiã se ni zme-
nil za ãast, da bi nosil zvonec, kakor so se izraÏali v do-
brih starih ãasih, ni maral prvaãiti. Svest si svoje ne-
zmoÏnosti, se ni hotel riniti v ospredje, raj‰i je, dihajoã
v mater zemljo, capal v ozadju in pobiral stopinje za
svojima bodrima tovari‰ema. Tako je dajal dober vzgled
vsem, ki so pri‰li z nezadostnimi moãmi na svet, in
onim, katerim so se v pretegah Ïivljenja Ïe skrhale za
prvaãenje potrebne moãi. Doãim je konjiã kazal sliko
ravnodu‰nega in izguranega bitja, se je drÏal njegov ja-
haã bahato, skoraj oblastno. Tisti dan mu je turbanov
konec posebno koketno mahal ãez uho. Saj bednega ka-
tolika ‰e nikdar ni doletela tak‰na ãast. Vedno je tovo-
ril drva v mesto, a danes spremlja visokega gospoda, ki
po dovr‰eni potl ne bo ‰tedil denarja, spremlja pa tudi
669
krasno Srbkinjo, ki je ljuba njegovega velikega dobrot-

nika, spremlja jo kot telesna straÏa. Mati, ki ãepi v plesni
dvorani vso noã ob mrzli steni kot stra‰ilo prepodjetnim
mo‰kim, ni tako ponosna na svojo zalo hãerko, vrteão se
po parketu, kakor je bil Bobojedac ponosen na Danico.
Zdaj je pogledal na deklico, zdaj na svojega dobrotnika
in neprestano je meÏikal z desnim oãesom, kakor bi se
mu ble‰ãalo in bi ne mogel prenesti tolike lepote in to-
like mlade ãilosti. Gospodin Franjo je mnogokrat zadr-
Ïal konja, se vzravnal z Bobojedcem ter mu pomolil ãu-
taro s slivovko, potem krhelj peãenke ali kosec sira s
kruhom ali pa trdo kuhano jajce in naposled ‰e svalãi-
co. Za vse je imel bedni katolik hvaleÏno srce in odprto
pest.
V Kulin-hanu so dolgo du‰kali, ker Vilar ni hotel, da
bi pri‰li pred trdim mrakom v mesto. Odpel je torbo ter
izvadil v papir zavite ostanke bra‰na. Ante se je zaãudil,
da se da toliko zmestiti v ‰vabsko torbo. Izrazil je mne-
nje, da tisto drobãkano gosposko uÏivanje boÏjih darov
niã ne zaleÏe, ãlovek se mora kakor konj poãasno dotrda
najesti, potem pa mirna Bosna za ves dan. Vilar je vpo-
‰teval nauk tega zavaljenega bitja sirove stvaritve in je
vse ostanke razpoloÏil pred njim na tla. Bobojedac je
umel imenitno stradati, kadar ni imel; znal je pa tudi
imenitno poÏlamboriti do kraja vse, kar so mu predloÏili
dobri ljudje.
670
Îe se je bila naredila noã, ko so v Kaisersheimbovi

ulici pred Hrenovim stanovanjem stopili s konj. Vrata
na vrt so bila Ïe zaprta in Vilar je moral dolgo trkati,
preden je pri‰el Hren odpirat, uÏaljen, da ga motijo v
veãernem miru.
»Privedel sem ti deklico, tako sva se domenila,« je
rekel Vilar. »Oprosti, da pridem ponoãi. Pot izpod Konj-
planine se vleãe, vrhutega nisem hotel v mesto pred
mrakom.«
»Îe prav, France, je Ïe dobro,« je pohitel Hren in po-
svetil s svetilnico v ozadje, kjer je stala Danica, zahaljena
liki tur‰ka bula. Potem se je priklonil in slovesno je pri-
stavil: »Dobro mi je do‰la tvoja varovanka. Pozdravlje-
na v moji hi‰i, hãi slavnega hercegovskega vojvode! Pro-
sim, gospoda, potrudite se v moje bele dvore! âemu bi
stali na mrazu!« Obrnil se je proti hi‰i, hipoma pa se je
domislil ‰e neãesa ter se okrenil proti ulici in zaklical:
»Hej vozniki, zapeljite parizarje na dvori‰ãe in sem pod
streho razloÏite balo!«
»Ni, ni! Siromaki smo in vse smo prinesli na konjih,«
je rekel Vilar in spremljevalcu je velel: »Ante, odvedi ko-
nje k Agularju in poskrbi, da dobe zadosti krme!«
Bobojedac je vzdihnil: »U, lahko je poslu‰ati ukaz, a
teÏko ga je izpolniti. Nimam novcev, da bi plaãal toliko
krme.«
671
»Saj tudi ni treba. Jaz sam pridem k Agularju in vse

poravnam. In tebe nagradim.«
»Daj mi pare, gospodine Franjo! Za tak‰nega dobre-
ga ãloveka, kakr‰en si ti, gospodar ti na‰ dobrotljivi,
grem brezplaãno do debelega morja in nazaj, toda glej,
moj konj se je zbosil. Preden ti jutri vstane‰, moram z
njim h kovaãu, pa nimam pare v Ïepu. Daj, daruj!«
»Tvoj dolÏnik sem, toda sedaj nimam drobnega. Le
idi! Jutri zjutraj —«
»Daruj na debelo, gospodine Franjo! Sreãala te sreãa,
to ti Ïelim kakor sebi! Oprosti bednemu katoliku njego-
va veãna moledovanja! Saj ve‰, siromak je kratkih roka-
vov, a dolgega jezika. U — gospodine Franjo!« Bobo-
jedac se je upognil, sesedel in stisnil, kakor da se ga je
sesula dobra tretjina.
Hren mu je posvetil v obraz. »Ta prokleti ãuÏ! I mene
tako obira, kadar pride z drvi. Ne gre, dokler ne dobi.«
»Po‰ten ãlovek si iz kamna izbije kruh, kako ne iz do-
brega gospodina Franja?« je odgovoril Bobojedac.
Vilar ga je bogato nagradil.
Doãim jih je Hren sprejel z obilo porcijo sarkazma, se
je vedla njegova Ïena zelo odkritosrãno in ljubeznivo.
Prihitela je iz kuhinje, vzela Danici iz rok dve culi prt-
ljage, izmotala jo iz haljine, jo objela in posadila na zofo
za mizo. Ni vedela, ãemu bi se bolj ãudila, ali njenemu
liãnemu gunjicu, tistemu, ki so ga pred tremi meseci ob-
672
ãudovali tuzlanski izletniki pod Konj-planino, ali njene-

mu lepemu obrazu in pravilnosti ter skladnosti njene
postave. Jedva je Danica dobro sedela, Ïe sta se vzpela
deãka k njej in od vseh strani ogledovala njeno slikovi-
to opravo. Posebno ju je zanimal gunjiã. Mirku je uga-
jal mladeniã z jabolkom v novi roki, Stanku ptiãek z zla-
tim kljunom. Prvi je celo potipal tisto v‰ito jabolko, za
kar ga je mati krcnila po roki. Mi‰ko, ki je Ïe sama sta-
la, je mikala srebrna zaklopnica, ble‰ãeãa se na Daniãi-
nem pasu; po zofi se je po vseh ‰tirih priplazila do de-
klice in ji sedla v naroãje. Stanko se je domislil pravljic,
ki jih je pravila mati, in je Danico naravnost vpra‰al, ni
li ona tista deklica iz devete deÏele, ki je pasla gosi in je
postala potem kraljica. Mirko je bil skromnej‰i, ker jo je
smatral za navadno preganjano bitje in jo je primerjal
vili, ki je pred zmaji beÏala s planine; o tak‰ni vili je sli‰al
pesem, ko ga je Grgiçeva majka nekoã vzela na svoj
dom. Zelo oprezen in bojeã je bil Daniãin prvi nastop v
tuji hi‰i. Zaupno je parkrat pogledala na Vilarja, kakor
bi hotela reãi: Oprosti mojo zbeganost! Nisem jih ‰e na-
vajena, a navaditi se jih hoãem, ker ti tako Ïeli‰. Ni si
upala se ozreti na Hrena: po nekem naravnem nagibu je
spoznala, da za njegovo porogljivostjo tiãi neodkritost
in slaba volja. Kakor z deco, tako se je njen pogled pre-
cej seznanil tudi z gospo Minko, ki jo je navdala Ïe prvi
hip velika prisrãnost za deklico.
673
Vilar je pravil o potu, ki so ga naredili, gospa je prijaz-

no vpra‰ala deklico, ãe je sama v‰ila te krasne podobe in
arabeske v gunjiã, potem je hotela vedeti, kje se je na-
uãila te umetnosti, naposled je izrazila Ïeljo, naj bi se
precej jutri obe skupaj lotili veãjega dela, pri katerem bi
ona sama delovala le kot uãenka. Danica je z ljubkim in
jasnim glasom odgovarjala in se moãno prikupila gospe.
»Jaz se bom uãila od tebe umetnega v‰ivanja, ti pa od
mene kuhanja. Si li zadovoljna tako?«
»Zadovoljna,« je odgovorila Danica in gospa je prijela
za Mi‰kino obnaÏeno noÏico, tako da je z noÏico vred
drÏala tudi Daniãino roko.
»Kako se imenuje‰, devojka?« je vpra‰al gospodar s
pipo v ustih. »To treba vedeti.« Njegova srbohrva‰ãina
se je moãno naslanjala na sloven‰ãino.
»Danica,« je zalepetala deklica in mahoma jo je zali-
la rdeãica, ko se je zazrla v debele Hrenove oãi.
Vilar je zapazil njeno pla‰ljivost pred gospodarjem.
»Danica Milo‰eviçeva je njeno ime,« je pojasnil.
»Dobro, to treba vedeti. In kak‰no dostojanstvo naj
pridenem njenemu imenu, ko jo jutri zglasim v konaku?
Tu so za tak‰ne stvari zelo strogi.«
Vilarju so legle neke sence na lice. Ni mu ugajalo, da
govori prijatelj zbadljivo o Danici, pa tudi to ne, da de-
klica ne ostane skrita. Zamolklo je odgovoril: »Dosto-
janstva nima ‰e nobenega. âakaj, prijatelj, napi‰em ti,
674
kako jo prijavi‰ v konaku.« Iztrgal je list iz svoje beleÏ-

nice in zapisal nanj besede: ,Danica Milo‰eviçeva, roje-
na 1865. leta. Rojstni kraj: Nevesinje v Hercegovini. Pri-
‰la iz Piliça pod Konj-planino. Sirota brez oãeta in ma-
tere.’ PoloÏil je list pred Hrena: »Nadejam se, da zado-
‰ãa, kar sem napisal. Sicer vama pa naravnost povem,
kaj nameravam. Ona je moja nevesta, ne morda kak‰na
sluãajna simpatija. To povem zato, da ne bo napaãnih
ugibanj in nesporazumljenja.«
»Sem si precej mislila, gospod inÏenir,« je rekla gos-
pa Minka, ljubo se smejoã na vse strani. »Tak‰na dekli-
ca ni za ‰ume, v svet mora, da se uãi in lika, ko je ‰e v le-
tih za uãenje. Da sem jaz mo‰ki in bi se mi pojavila sredi
gozdov, tudi mene bi ganila njena usoda in lepota.« Ho-
tela je povedati Vilarju nekaj prikupljivega, pa se je iz-
jalovilo.
Prava nerodnost pa se je izvalila na dan, ko jo je go-
spodar podraÏil z vpra‰anjem: »In ko bi zagledala taka,
kakor si, fanta tak‰ne postave in tak‰nih oãi? Minkec —
a?«
»Ti vselej pri‰tuli‰ neumnost!« ga je odbila gospodi-
nja in mu zaluãila Mirkov fesiã v prsi. »Kdaj se vendar
odvadi‰, svojo naklonjenost odevati z zarobljenostjo!
Sedaj ko imamo krasno in milo gostjo v hi‰i, ti ne priza-
nesem nobene tvoje neotesanosti.«
675
Vilar je vstal in se poslovil, dasi ga je gospa vabila, naj

ostane pri veãerji. Vsem je podal roko. Gospo je prosil,
naj uvede Danico kolikor mogoãe v vse stroke gospo-
dinjstva, svoji varovanki je prigovarjal, naj zaupa vanj,
ker krivica, ki jo trpi ona, zadene tudi njega in on noãe
omahovati, noãe ope‰ati na poti, po kateri jo privede v
varno zavetje. Danica ga je razumela in mu s hvaleÏnim
in vdanim pogledom plaãala za njegove bodrilne bese-
de.
Hren je priÏgal svetilko in ga spremil po stopnicah in
prek vrta. »France, nekaj me skrbi,« je dejal, ko sta pos-
tala pri izhodu na ulico. »V konaku so pravili, da je ta
tvoja varovanka sestra ãloveka, ki ga imajo zaprtega in
ga peste, ker so na‰li pri njem poln arzenal prepoveda-
nega oroÏja.«
InÏenir ga je prijel za roko. »Dragi prijatelj, saj sem te
vendar v tistem listu prosil, da o moji zadevi ne pove‰
nikomur.«
»Kako naj ne povem, ãe jo moram pa prijaviti v kona-
ku?«
»O tem do danes nisem premi‰ljeval,« je rekel Vilar in
s kratkimi besedami je pojasnil vso stvar, molãal pa je o
kinÏalu, ki so ga oroÏniki zaplenili pri Danici.
»Sli‰al sem, da je njen brat nevaren agitator,« mu je
segel v besedo uradnik. »Kot tak‰nega ga ne izpuste se-
daj. âeprav je pri onem oroÏju nedolÏen, kakor trdi‰ ti,
676
je danes Ïe malone gotovo, da ne osvobode njenega

brata, dokler ne udu‰e nove vstaje, ki se pripravlja.«
»Prav zato moram skrbeti zanjo jaz. Ljubi moj Vinko,
ti govori‰ tako, kakor bi ti bilo Ïal, da si mi storil uslu-
go. Ako se boji‰ kak‰nih sitnosti zaradi Danice, onda
odkrito povej, da pridem jutri po njo in jo spravim k
Grgiçevi majki.«
»Nikakor ne, France.«
»Raj‰i sem jo dal k tvoji gospe soprogi, ker se pri njej
nauãi marsikaj lepega.«
»Oprosti mojo opreznost, saj ve‰, kako sem navezan
na svojo rodbino, ki se mi mnoÏi od leta do leta. V Bosni
postane‰ kaj lahko veleizdajalec. To besedo ti nasprot-
nik tako ravnodu‰no zabrusi v obraz, kakor bi ti drugod
mirno vo‰ãil: Dobro jutro, France!«
»Ne bodi zajec, Vinko!«
»Nisem. Samo opozoriti sem te hotel na to stvar. Da-
nica naj ostane pri meni. Reãi moram, da je krasna de-
klica, kakor bi pohajala iz prave vojvodske rodovine. Pri
nas se ji ne bo godilo slabo. Vse naj se vr‰i po najinem
pismenem dogovoru. Lahko noã!«
Vilarju je tisti veãer dolgo rojila Hrenova bojeãnost po
glavi. Zdaj se ji je posmejal kot neosnovani in sme‰ni,
minuto pozneje je zaradi tolike strahopetnosti okregal
svojega slovenskega prijatelja, potem ga je zaskrbelo,
kaj stori Hren, ako naperijo tudi proti Danici obtoÏbo
677
zaradi prepovedanega oroÏja, naposled ga je opraviãil

kot siroma‰nega kruhoborca, v katerem se bosta ‰e dol-
go bojevala dva moãna elementa: strah pred vi‰jimi in
vpliv zavedne slovenske Ïene. In v svojih mislih je ‰el z
njim v tista pozna leta, ko bo imel davkarski upravitelj
Hren svoja zrnca Ïe spravljena na suhem, otroke pre-
skrbljene in si bo, sedeã v mirnem kotiãku s pohvalo in
odliko upokojenega ãloveka, trkal na prsi in poudarjal
svoje neustra‰ljivo Slovanstvo, ãe‰: Kaj nam pa morejo!
Drugo jutro je dal na po‰to pismo, naslovljeno na
Bajiçevo mater. Vsebina se je glasila: Milostiva gospa!
Zla usoda me je prisilila, da sem danes privedel v Tuz-
lo Danico Milo‰eviçevo. Pod Konj-planino se mi ni zde-
la veã varna. Sirota se je izgubila od svojega roda kakor
ãebela od svojega roja, videl sem jo brez za‰ãite, zato jo
privijem k svojemu rodu. Tako ji je usojeno. Poznam
njeno znaãajnost, njen pogum, njeno devi‰ko nedolÏ-
nost, ãednosti, ki jih ne premaga noben nasilnik, vendar
pa se mi je zdelo potrebno, da jo vem v Va‰i bliÏini. Vse
drugo naj Vam pove sama. Nahaja se sedaj v zavetju pri
davkarskem uradniku Hrenu, ki je dobro znan Va‰emu
blagemu sinu gospodu Sa‰i. ObÏalujem, da je nisem
mogel nastaniti v Va‰i hi‰i, srãno mi je Ïal, da Vas ne
morem posetiti in Vam ustno predloÏiti svoje velike
Ïelje. Danica v svojem novem zaviãaju morda ne dobi
tistega okrilja, ki ga potrebuje. Njen gospodar se mi je
678
danes pokazal stra‰ljivega in jo bo morda pisano gledal,

ker je zvedel o njej, da je sestra zaprtega Jovice, katere-
ga smatra za agitatorja in nezanesljivega ãloveka, doãim
je gospa Hrenova idealna Ïenska, od katere se Danica
lahko mnogo nauãi. Ker vem, milostiva, da se zanima-
te za ubogo deklico, Vas tem laÏe prosim, da bi blagovo-
lili vcasi pogledati k njej in se prepriãati, je li pri Hre-
novih dobro shranjena, zakaj meni pozimi nemara ne
bo mogoãe tako pogosto priti v mesto, kakor sem hodil
doslej. To je morda samo domneva, kakor je lahko samo
domneva in krivo natolcevanje ono, kar sem gori napi-
sal o gospodu Hrenu. Vsekakor pa bom mirneje prebil
pod Konj-planino, ako bom vedel Danico pod Va‰im
po‰tenim nadzorstvom. Vso zimo se Vas bom hvaleÏno
spominjal in prosil Boga, naj mi da oãi sokolje in bela
krila labodja, da poletim spomladi z njo v drugre, sreã-
nej‰e kraje. Va‰a razsodnost in dobrota, Va‰e usmiljenje
do zatiranih in preganjanih ljudi, vse to mi jamci, da no-
ãete presli‰ati moje neskromne pro‰nje.
Globoko se Vam klanja vdani in hvaleÏni Franjo Vilar.
679
42.
V ilar je zaãel riti po Konj-planini: iztrebil je dve novi

drãi, popravil nekaj Ïlebov, nekaj jih je nanovo po-
stavil; vse je uredil tako, da bi se na veã krajih lahko
spravljali hlodi v dolino, kadar zaãne zmrzovati. TeÏav-
no je bilo njegovo delo, ker je bilo treba prodreti na vi-
dez neprodirno go‰ãavo, z Ïlebovi premostiti nedostop-
ne usedline, mestoma razstreliti gruãe skal in odpravi-
ti kopice po hudournikih nanesene trhline. Delo je tra-
jalo tja do konca leta. V tem ãasu je imel dosti sitnosti in
bojev z gozdarjem, ki je godrnjal, da mu inÏenir jemlje
delavce, tako da zastaja pravo delo, namreã sekanje.
»Sedaj bomo napravljali samo pota za odpravo lesa,
les pa naj stoji,« je mrmral.
»Vso planino vam prepreÏem s sredstvi za odganjanje
lesa,« je odgovoril Vilar. »Skrajnji ãas je bil, da so me
poslali sem. Vse va‰e dosedanje naprave so preproste in
nerabne; vidi se jim, da jih ni napravil inÏenir.«
»Potrati glede delavskih moãi se moram upreti. Pozi-
mi je pravi ãas za sekanje, pa ne bomo mogli napredo-
vati. Svoj ugovor po‰ljem vladi, ker to zimo ne napravim
toliko lesa, da bi z izkupiãkom pokrili stro‰ke.«
680
»Po‰ljite!« je suho odgovoril Vilar.

Bierkopf ni bil toliko kratkoumen, da bi ne spoznal,
kak‰ne zapreke premaguje inÏenir: toliko ãasa trka na
vrata sirove prirode, da mu odpre. Tihoma se je ãudil
bistroumno in smelo izpeljanim napravam, ki bodo na-
posled koristile tudi njemu, zakaj ãim veã lesa pojde v
dolino, tem veã odpade po raãunu za njegov Ïep.
»Sedaj res zastaja sekanje, toda za to sem odgovoren
jaz,« je govoril Vilar. »Povsod leÏe kupi hlodov, ki jih po
sedanjih potih ni mogoãe spraviti v denar. Videli boste,
kako bo vse to po novem letu frãalo v dolino.«
Gozdar je temno gledal. ,Da bi le ti kmalu sfrãal iz na-
‰ega tabora!’ si je mislil. Ta neprestana Ïelja ga je nava-
jala, da je povsod iskal prilike, kako bi inÏenirju priskutil
sluÏbo.
Malenkostne Bierkopfove nagajivosti niso ‰kodovale
Vilarju, paã pa so od politiãnih in bojnih dogodkov,
vr‰eãih se tisto zimo, nepriãakovano padle na njegov
ãisti znaãaj teÏke sence, ki so ga spravile v navzkriÏje z
odloãujoãimi krogi v Bosni. Odloãeval pa je pri takrat-
nih razmerah samo vrhovni general v Sarajevu; voja‰tvo
in uradni‰tvo ga je imenovalo bosenskega vicekralja,
tak‰na moã je bila zdruÏena v njegovih rokah; prideljeni
mu civilni adlatus mu je moral tudi pri naredbah ne-
voja‰kega znaãaja le kimati.
681
Razglasitev brambnega zakona z dvoletno aktivno

sluÏbo se je le polagoma ‰irila po zasedenih deÏelah: po
nekaterih svetu odleglih krajih so zvedeli o novem zako-
nu ‰ele koncem novembra. Razburil je obuboÏano, v
nadah o novi upravi prevarjeno ljudstvo, in razliãni agi-
tatorji so imeli lahko delo, nagnati prebivalce goratih in
teÏko dostopnih krajev k uporu. Slikali so nevarnosti, ki
prete ljudstvu, in jih poveliãevali na vse mogoãe naãine.
·vaba hoãe Bo‰njake tako organizirati, da bodo sami
streljali na domaãe ljudi, dasi do tega nima pravice, ker
vrhovni glavar Bosne in Hercegovine je ‰e vedno sultan.
Vojak se bo dve leti valjal po voja‰nicah in ko pride do-
mov, ne bo za nobeno delo. Razvadil se bo, navadil se
hrane, kakr‰ne doma ne more imeti, odtujil se bo do-
maãim ‰egam in starodavni edinopravi veri. Na du‰i in
telesu pohabljen, se vrne domov kot suÏenj mehkuÏ-
nosti, kot propalica in postopaã. Tako so govorili agita-
torji in ne brez uspehov. Doãim je brambni zakon pod-
kuril Ïe obstojeãi nezadovoljnosti in ogorãenosti, so
vesti o vsta‰ih, nastopajoãih v Krivo‰iji in Hercegovini,
zbujale nado, da se bliÏa veliki dan. Te vesti so silno pre-
tiravale, ker njih namen je bil, v pronicavo luã postavi-
ti vsta‰ko gibanje, kateremu ne more priti do Ïivega vo-
ja‰ka sila. Po njih so rastle uporne ãete kakor gobe in
vsak vsta‰ki vojvoda je baje poveljeval ,hiljadam juna-
kov,’ ki jemljo in plenijo obmorska mesta juÏne Dalma-
682
cije. Dalje so se ‰irila laÏniva poroãila, da se snujejo po

vsem slovanskem svetu in tudi v Angliji odbori za pod-
piranje vstaje. Tak‰ne novice so marsikaterega omah-
ljivca spravile v vsta‰ki tabor. Agilni Stojan Kovaãeviç in
nekdanji tur‰ki buljuk-ba‰a Salko Forta, oba tedaj po-
veljnika majhnih ãet, brojeãih do 200 moÏ, sta s prego-
varjanjem, Ïuganjem in strahovanjem pobunila malone
vso Hercegovino; drugi ãetovodje so zanesli plamen
vstaje v juÏno Bosno, Krivo‰ija pa, kjer je bil Ïe spomladi
1881. l. razgla‰en brambni zakon, je stala Ïe oktobra, ko
so se zaãeli voja‰ki nabori, v oãitnem uporu.
Za vstajo ugodna tla so se nahajala samo v onih kra-
jih, kjer je zemljepisna lega, znaãaj teÏko pristopnega
sveta ter obupnost bednega ljudstva silila k odpornos-
ti. Ves bosenski svet severno od Sarajeva je ostal miren,
ker tukaj je bliÏina na‰ih mej onemogoãila vsak odpor;
ta del Bosne obsega rodovitne ravnine in nizke do vrha
obrasle planine; pri urejenih agrarnih razmerah bi pre-
Ïivil lahko dvakrat toliko prebivalstva, kakor ga preÏivi
sedaj; posestniki in soposestniki ali najemniki te rodo-
vitne zemlje niso poslu‰ali agitatorjev, ki so jim obetali
uspehe zelo dvomljive vrednosti, ker ãlovek gre kakor
Ïival po samoohranskem nagonu vedno le tja, kamor
kaÏe korist in varnost; niso zgrabili za oroÏje, ãeprav so
pisano gledali na mnoge tuje koloniste, ki jih je vlada
naselila med njimi, na davke, na tlako, sploh na ves novi
683
red, ki so ga smatrali za nered in nasilje. Na bosenskem

vzhodu, namreã v tuzlanskem okraju, loãenem po reki
Drini od svobodne Srbije, je zastavila agitacija sicer z
vso silo, opravila pa je malo, ker tudi tu je bilo prebi-
valstvo imovitej‰e, nepristopno negotovim obljubam in
kar je glavno, mejna reka Drina, dobro zastraÏena, bi
zabranjevala veãjim ãetam za sluãaj poraza svoboden
prehod na varna tla. V Belgradu je vladal takrat knez
Milan, ki se je ãutil varnej‰ega v tujini nego na domaãi
zemlji. Hlepel je po kraljevski kroni, ki si jo je 6. marca
1882. l. res posadil na glavo. Tega je skrbelo tisto zimo
novo dostojanstvo, zato je Ïelel z Avstro-Ogrsko naj-
bolj‰ih odno‰ajev in je skrbno pazil, da bi bosenski upor
ne dobival kak‰ne za‰ãite iz njegove drÏave. Ker je pa od
Belgrada do Drine precej daleã in je veãina njegovih
podloÏnikov sovraÏila njegov znaãaj in njegove tenden-
ce, se je vkljub njegovi nevtralnosti dan na dan zgodilo,
da je v Bosni kompromitiran ãlovek na‰el ob Drini na
srbski strani gostoljubne ljudi.
Pri izplaãevanju drvarskih dnin je zapazil Vilar, da od
obroka do obroka nara‰ãa nezadovoljnost v delavskem
taboru, da se v njem ãimdalje bolj razvija agitacija za
odpravo nedostatkov. In zaãel je slutiti, da se pod to pre-
tvezo pripravljajo delavci na drzna podjetja. Pri izplaãe-
vanju koncem novembra je doÏivel neprijeten prizor.
Poprej so drvarji toliko uvaÏevali svojega dobrega go-
684
spodina Franja, da mu niso zavrnili niti ene znamke, ker

so upali, da sãasoma uredi to sporno stvar po njih Ïelji,
a sedaj je Lazar Tunguz nabral pri tovari‰ih polno pest
znamk — agitator je imel ‰iroko pest — ter jih vrgel in-
Ïenirju pred noge.
»Nu, Tunguz, ‰e ogrel se nisi v na‰em taboru, pa Ïe
prodaja‰ nezadovoljnost. âemu ‰unta‰ tovari‰e, ki hoãe-
jo mirno opravljati svoj posel?« je vpra‰al Vilar, strmeã
v svoje listine in jedva kroteã jezo. Iskal je primerno be-
sedo, s katero bi zabrisal nastop nasilnega Hercegovca,
primerno odbil udarec, tako da bi se videlo, kako se gle-
de osnovanih zahtev ujema s tesaãi, sicer pa zahteva
pokor‰ãino, brez katere ni mogoãe uspe‰no delo. Dvig-
nil je glavo in vso druÏbo je obrsnil z zadivljenim po-
gledom.
»Stopi bliÏe, Tunguz, da si pogledava naravnost iz oãi
v oãi!« je velel.
Hercegovec je napravil tri trde korake proti Vilarju.
»Evo me, gospod inÏenir! Kdor i‰ãe vraga, lahko ga naj-
de.«
Vilar je ostolbenel ob tak‰ni predrznosti. »I ti ga naj-
de‰. Prijatelj, nihãe ni navezan na na‰ tabor. Komur ne
ugaja tukaj, naj mi odpove in naj gre. Tvoje besede to-
liko pristojajo drvarju, kolikor niz biserov Ïilavemu vra-
tu.«
685
»Va‰ general Jusuf beg Filipoviç je obetal, da bo od-

sle Bosni in Hercegovini sreãe in svobode i ãez brk —«
»Kaj ima opraviti general z znamkami, s preÏganko in
s tem, koliko ur na dan naj delamo pozimi in koliko po-
leti? Tu smo delavci in ne agitatorji. Pusti na miru gene-
rala! Si Ïe oni dan govoril o njem, pa te Ïal nisem za-
vrnil. Jaz delavcem ne morem iztresati iz rokava, ãesar
sam nimam.«
»Delavec ostane na vekov veke delavec, nikdar ne bo
gospod,« je rekel Trkulja.
»Skoraj da bo tako, pa je le vse ãasti vreden delavski
stan,« je z vnemo odgovoril inÏenir, spravljajoã plaãilne
listine v Ïep. »Delavãevi Ïulji in mozolji ustvarjajo vse,
kar potrebujemo, od opank pa do brze Ïeleznice in ve-
likolepih palaã. Vendar pa so delavci kakor telo brez du-
‰e, ako nimajo vodnikov, ki jim za vsako podjetje naãr-
tajo osnovo in zasnujejo naãrt. Te je treba poslu‰ati in se
ravnati po veljavnih zakonih.«
»Velika je tvoja uãenost,« je rekel lokavi Tunguz ter se
v vdanosti nekako skrãil liki tiste Ïivalce, ki jih imenu-
jemo mekuÏce.
»Tudi moja potrpeÏljivost je velika, lahko se pohva-
lim. Ne izku‰aj je preveã!«
Tunguz je hipoma zopet vzrastel do neznanske veli-
kosti. In zadirãno je govoril: »Va‰i uãeni ljudje so nam
prinesli ogromno kopo novih zakonov, a na‰ trpinãeni
686
narod se je prepriãal, da je tem veã krivic, ãim veã je

zakonov. Toliko ãasa so va‰i ljudje nabijali pu‰ke, da so
se naposled sproÏile. Îe se glase bojne pesmi po herce-
govskih in dalmatinskih skalah —«
»Drzen ãlovek si, Tunguz!« je zavpil Vilar, ves rdeã v
lice. »Ne pljuj v veter, da ti ne pade na obraz! Ne kliãi
pu‰k, ki so nam itak blizu! Povedal sem ti Ïe, kaj ti je
storiti. Kdor ni tu zadovoljen, naj gre drugo pot!« Obrnil
se je, da odide v dolino. Tedaj je zapazil, da so se Sloven-
ci razmahoma vrgli na tla ter, suvajoã in dregajoã se, po-
birali znamke, doãim so stali Srbi, Hrvati in Turki nepre-
miãno kakor granitno stebrovje. Zagnusilo se mu je vse
skupaj. Ko je napravil dvajset korakov med vejevjem, je
sli‰al KonjhodÏiçev glas, ki je viknil: Padi‰ahim, ãok
ja‰a!* In sli‰al je, da je vzklik ponovila tretjina delavske-
ga tabora.
Podobno se je godilo tudi plaãilne dni meseca decem-
bra. Vilar ni veã z onim naivnim veseljem nosil plaãe v
Medvedji Dol. Gajer mu je svetoval, naj pokliãe k vsake-
mu izplaãevanju oroÏni‰ko asistenco iz bliÏnjega Piliça,
inÏenir pa ni hotel v senci bajonetov govoriti s svojimi
drvarji. Vedel je, da sta prva hujskaãa Tunguz in Konj-
hodÏiç, no naravnost jima ni hotel odpovedati dela, tega
ni pustilo njegovo usmiljeno srce.
* Îivio, sultan!
687
Odkar so se nahajali oroÏniki v Piliçu, se vnanji agita-

torji niso upali v Medvedji Dol, paã pa so delavci ob ne-
deljah in praznikih trumoma zahajali v han ob Oskovi
in celo v daljne Zivinice. Tam se jim je oprezno pridruÏil
tuj ãlovek, katerega je poslal kak‰en odbor za vsta‰ko
gibanje. Tak‰ni tajni odbori so delovali v zasedenih de-
Ïelah in v veãjih mestih sosednjih drÏav, kamor je pri-
beÏalo mnogo uglednih bosenskih in hercegovskih emi-
grantov. Balkanski polotok je bil v zadnji ãetrtini 19. sto-
letja prepreÏen z vsta‰kimi odbori ali komiteji, iz kate-
rih je izhajala vsa ona Ïivahna agitacija, ki je rodila vsta-
jo v takozvani Novi Avstriji, pozneje pa je vzdrÏevala
dolgotrajni brezobzirni odpor v Macedoniji, Stari Srbiji
in v krajih, kjer prebivajo Grki.
Decembra je bil Vilar dvakrat v Tuzli. Seveda je oba-
krat posetil Danico. Prvikrat je pri‰el precej po obedu,
ko je Hren sedel ‰e doma pri kavi in pipi in je bila krog
njega zbrana vsa rodbina z Danico vred. Prepriãal se je,
da se ji godi dobro, kakor ‰e Ïiv dan ne. Hren nikakor ni
pozabil, da je njen brat osumljen malone veleizdaje; taj-
na bojaznost se je mnogokrat pritihotapila v njegovo
du‰o, toda dobiãkaÏeljnost jo je premagovala in niã
v‰ãipljivega ni izustil pred deklico. Gospa Minka, dobra
in odkritosrãna, jo je pohvalila, rekoã: »Mehko in tiho
kakor maãica se suãe po hi‰i, najde vsako delo, v vsako
‰pranjo pokuka, noben pra‰ek ji ne uide. Otroke mi je
688
kar odtujila, le za njo gredo, le z njo bi se igrali. âe sem

poprej s trga pri‰la domov, so mi pritekli naproti, izte-
gali roke k meni, a zdaj se ne ganejo od nje.«
»Kar zaãarala jim je s svojimi puntarskimi oãmi,« je
pridejal gospodar in vedel Vilarja za mizo.
Omamljenih oãi je zrla Danica na prijatelja in tresla
se ji je beseda, ko je vpra‰ala po Perovem in Vazkovem
zdravju. Hotela je izzvati njegov glas, da bi govoril samo
njej in bi iz njega spoznala, trepeãe li ‰e tista bol v nje-
govem srcu kakor v njenem. Vdano in srameÏljivo ga je
poslu‰ala, ko ji je mehko govoril o stvareh, ki so ji bile
itak znane. Neko plahost je videl v njenih pogledih in
neko ãudenje, kakor bi hipoma vpra‰ala: Je li mogoãe,
da je pri‰el tako krasen in tako dober ãlovek iz ‰vabskih
deÏel k nam? A nagli so bili njeni pogledi in bistri, kakor
da se bliska za planino. Skraja se je bal kak‰ne vesti, da
se vr‰i morda preiskava zaradi Daniãinega kinÏala; ker
pa Hrenova nista niãesar omenila o tem, se je potolaÏil.
Hrenova sta molãala, videã, da se mlada zaljubljenca
pogovarjata toliko z oãmi kolikor z opreznimi beseda-
mi in da polagata v vsako besedo neki poseben pomen,
nerazumljiv onemu, kateremu je prva ljubezen Ïe za
brdom. Gospodar se je muzal v svojo pipo in banalno si
je mislil: Lahko jima je sedaj, ko strgata sladke koreni-
nice, a teÏko jima postane, kadar bosta ãakala na ãetrto
‰tevilko. Gospodinja se je po idealni strani poglobila v
689
ljubezen sreãne dvojice; smehljaje je kimala z glavo,

kakor bi hvalila mlada ãloveka zato, ker veã ne Ïivi ne
eden ne drugi sam zase, ampak oãividno misli vsak prav
toliko na drugega, kolikor se zaveda samega sebe.
V te razliãne obãutke je zdajci udarila Grgiçeva maj-
ka, kakor butne ob mirno potujoão ladjo ledena gora,
plavajoãa po ‰irokem oceanu v gorkej‰e kraje. Majka je
v kuhinji pomivala posodo. Skozi okence je videla, da
pride gospodin Franjo. Nadejala se je, da jo kdo pokliãe
v sobo, ker se je pa nihãe ni spomnil, je naposled sama
pohitela tja, da pozdravi svojega dobrotnika. »O gospo-
dine Franjo!« je zavpila Ïe ob vratih. »Sreãala te dobra
sreãa in gospodin Bog!« Posegla je po njegovi roki, jo
privila na svoje suhe prsi in zroã na Danico, je s prele-
teãim glasom v eni sapi zagostolela: »O kak‰na lepota in
dobrota je tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu,
zlato jabolko na zlatem pladnju. Da bi oba dolgo poÏi-
vela in po‰ten rod rodila in z rodom se podiãila kakor
pav z zlatim perjem, kakor polje z rumeno p‰enico in
trta s sladkim grozdjem!« Pri zadnji besedi se ji je utrga-
la sapa; po hipnem odmoru se je, spustiv‰i Vilarjevo
roko, udarila na prsi ter pristavila, neznanski vzhiãena
v pogledu in hripava v grlu: »Tako ti Boga!« — kar je
pomenilo: Naj se zgodi tako! Amen!
PoloÏil ji je roko na ramo ter jo ljubeznivo vpra‰al:
»Kako si, majka?« Pa starka ga je v svojem vzhitu
690
presli‰ala, ker tisti hip ji ni bila mar lastna blagobit. Ko

se je sunkoma odhrknila, je visoko dvignila desnico z
razprtimi prsti in zanosno je poudarila: »Kdor bi vama
hotel ‰kodovati, ne daj mu Bog!«
»Pomagal Bog i tebi, majka mila!« je dejal Vilar ter si
pogladil bradico.
Starka je stisnila pest in jo, zadihaje se, podrÏala nad
seboj. Po trenotnem oddihu je iztegnila palec in se na
pol okrenila k oknu, tako da je gledala v mesto. »A ona
— ona — ljuba gospodina Bajiça — ljuta kaãa —« je
groÏljivo kliknila in sovraÏen ogenj se je pojavil v njenih
oÏivljenih oãeh.
»Za Boga, kaj pa je z gospo Ljubico?« je vpra‰al Vilar,
kaÏoã se prestra‰enega.
»Kaãe naj se ji vijejo krog du‰e, naj ne dobi od srca
poroda, teÏke muke naj boluje, teÏke poti naj potuje,
mirni spanec naj beÏi od nje! V poslednjo posteljo, lju-
to ozko in tesno, v domovanje brez vrat in brez okna naj
jo poloÏe kakor oglje oãrnelo! Boga mi!«
Po tej stra‰ni kletvi je s samoljubnim pogledom obrs-
nila vse navzoãe, ãe‰: evo, koliko se je v srcu in glavi na-
gomililo dobrega in protivnega, a sedaj sem vse izbruh-
nila — bogme! Mirno se je sklonila ãez mizo in pobrala
posodo za kavo.
691
Hrenova, Danica in Vilar, vsi so se tiho in pomemb-

no spogledali. Gospodar je vzel pipo iz ust in ogorãen je
zablejal v nasprotno steno: »Osel! Osel!«
»Gospodine Franjo, dovolite, da vas i jaz imenujem
tako, kakor sem se navadila od Danice. Saj paã Ïe ves-
te, daje gospa Ljubica pobegnila?« je izpregovorila go-
spodinja.
»Kje bi zvedel? Od Agularja sem ‰el naravnost sem.
Niãesar ne vem,« je odgovoril v veliki osuplosti inÏenir.
»Pobegnila? Kdaj pa?«
»Predvãeraj‰njim popoldne je rekla doma, da pojde v
posete k prijateljici. In je ‰la in veã se ni vrnila. Pravijo,
da je pobegnila v Banjaluko. Kam pa drugam?«
»A-a! âudom se ãudim, dasi je bilo kaj tak‰nega pri-
ãakovati od nje.«
»Ubogi Bajiç! Tudi jaz sem slutila, da mu pride ne-
sreãa v hi‰o.«
Zdaj ko se je usodno dejanje Ïe zavr‰ilo, se je vsem
zahotelo vedeti, da so kaj tak‰nega Ïe izdavna priãako-
vali, prej pa se nikdar niso izrazili, da kaj priãakujejo.
Morda v na‰i zavesti nekaj mrli o bodoãem slabem de-
janju, kar imenujemo slutnjo, toda logiãna razporednost
dejanj nam je jasna ‰ele tedaj, ko se je vse Ïe zavr‰ilo.
Slabo priporoãilo pa je za nas to, da po dovr‰enem do-
brem dejanju nikdar ne reãemo: To sem priãakoval.
Morda zato, ker je slabih ãinov veã nego dobrih ali pa je
692
v nas tako malo zaupljivosti v ãlove‰ko dobroto in toli-

ko ãrnoglednosti, da od sobrata ne pricakujemo dobrot,
ampak vedno le zlo.
»Kakor poosebljeno pohuj‰anje ji je bil pl. Pester ved-
no za petami. Ni ãuda —«
»Minka, tisto plemenitost pred njegovim imenom mi
pa le izpu‰ãaj! Tak‰en ãlovek ima toliko plemenite krvi
v sebi, kolikor bosenski ko‰trun, ki se pase na planini.
Kako more biti ‰e plemenit oni uradnik, ki je zapeljal
soprogo svojega tovari‰a, ãeprav niÏjega po ãinu. Pes je,
in naj bo stokrat naãelnik. Uradni‰ki stan more v teh
teÏkih ãasih uspevati le tedaj, ako vlada v njem pravo
tovari‰tvo in duh skupnosti. Eden za vse in vsi za ene-
ga. Lopov je Pester, to reãem ‰e enkrat, pa naj me zapro,
ãe me hoãejo.« Tako se je sokolil Hren, a precej je upad-
lo njegovo juna‰tvo, ko je zagledal, da stoji majka ‰e pri
durih in prislu‰kuje.
In oglasila se je majka: »Veste li, gospoda, kako jo je
ugrabil? Preobleãen za bogatega Turka, se je pripeljal v
mraku pred mesto, ona pa je pri‰la in skoãila k njemu na
voz. In oddirjala sta v veãerno meglo. Ljudje so videli,
kako se je zgodilo.«
»A, majka!« se je vznesel Hren. »âemu pa otepava‰
poslu‰ke? Tukaj si opravila. Idi v kuhinjo pomivat! ·e
tega je treba, da bi se raznesli na‰i pomenki!«
693
Starka je odprla duri, toda kar se ji je bilo nabralo na

jeziku, to je moralo na dan. Vzravnala se je, zasvetile so
se ji zbadljive oãi in kliknila je v sobo: »Oni muta‰erif bo
plaãal vragu haraã za svoje zlo delo — bogme!«
»Ti ga pozove‰ na dvoboj, baba neumna!« je zarenãal
za njo gospodar.
»Bog ve, kako se to konãa,« je rekla gospa.
»Brez krvi gotovo ne. Bajiç je ãastihlepen in pogu-
men,« je menil Vilar.
»Danes dopoldne sem ga videla iti preko ãar‰ije. Da
ga vidi kdo, ki ne pozna njegove nesreãe, bi mislil, da ga
tare huda telesna bolezen, tako se mi je zdel upadel in
medel. Slep in gluh za vrvenje na ulici je ‰el mimo mene,
zroã v tla, kakor bi iskal svojo sreão. Tak‰na sramota
boli.«
Hren se je jezil na Bajiça, ãe‰: Sam je kriv; ãemu je pa
vabil v hi‰o Pesterja, kakor bi mu ponujal svojo Ïeno.
Gospa se je potegnila za Bajiça in tako se je razlil potok
besedi, nastal je prepirãek, kakr‰nih je bilo v tej rodbi-
ni dosti, ki so se pa vsi konãali v lepem sporazumu ali pa
z zmago gospe Minke. V tem zakonu se je nagibal praz-
nik Ïivljenja Ïe tudi k zatonu, ljubezen je paã tudi Ïe iz-
gubljala svojo mavriãno barvo, a vrivala se je na njeno
mesto neomahljiva dolÏnost. Vilar je zaradi priliãja sicer
poslu‰al prekljajoãa se zakonska, toda razumel ni niãe-
sar; njegove misli in veãinoma tudi njegove oãi so bile
694
pri Danici. Vedno ga je vlekla v svoj magiãni krog. Sede-

la je tiha kakor dete, ki se igra v kotu, ter ‰ivala na ne-
kem prtu. Na licih sta ji rdeli roÏnati lisi. Kadar je izpre-
govoril gospodin Franjo, se je lahno vzravnala in se s
pokornim in mehkim pogledom ozrla nanj, ker vsaka
njegova beseda je imela zanjo poseben pomen: razmno-
Ïila se je v mnogo drugih, s katerimi je govorila v svoji
sanjavosti. Nabirala si je te besede, jih drÏala v spomi-
nu, da priplavajo takrat, ko njega ne bo veã tukaj, zopet
na povr‰je in ji postanejo vir novih velikih misli, prepo-
jenih z njegovo podobo. Zakaj tiste dni ni mislila o ma-
lenkostnih stvareh, sanjala je le o ãem velikem in dob-
rem in gospodin Franjo je stal ob njenih sanjah na stra-
Ïi.
»Kaj pa, ali Bajiçeva mati kdaj pride sem?« je vpra‰al,
ko sta se bila zakonska nehala prerekati.
»Vsak dan pride in pravi, da se ji zdi pri nas prijetneje
nego doma,« je odgovorila gospa. »Tudi danes pride.
âez pol ure bo tukaj.«
»Preden pride ona, odidem jaz,« je rekel Hren in
vstal, da se napravi v pisarno. »Gospa je sicer sama do-
brota, toda njeno srbsko velika‰tvo mi preseda. Njene
teÏnje merijo vse v Srbijo, dasi je vdova po avstrijskem
ãastniku. Ta bi nas z loparjem pognala iz Bosne, ko bi
mogla. Vrtoglava je kakor njena snaha. To ti povem,
695
Minkec, pazi mi na vsako svojo besedo, bodi oprezna,

drÏi jezik za zobmi —«
»To se pa Ïe postreÏe. Ne boj se, Vinko!« je poroglji-
vo rekla ter pomagala soprogu nategniti suknjo.
S Hrenom se je odpravil tudi Vilar, rekoã, da mora pri
dnevi opraviti svoj posel v konaku. Gospa ga je povabila,
naj se po svojem opravku povrne na kavo, kar je rade
volje obljubil.
Po preteku debele ure se je vrnil. Bajiçeva mati je se-
dela Ïe pri Hrenovih. Pozdravil jo je z izrazi hvaleÏnos-
ti, da se gospa tudi v svojih teÏkih urah — iz teh besed
je zvenelo toplo pomilovanje — spominja njegove pro‰-
nje.
»O gospod inÏenir, ne smete misliti, da so to Ïrtve z
moje strani, ako prihajam vsak dan semkaj. Tu se poãu-
tim, kakor bi Ïivela na odpoãitku, v krogu teh ljubezni-
vih otrok — gospa je pokazala na Hrenove otroke in na
Danico — se razvedrim in pozabim na sramoto, ki doma
iz vseh kotov gleda name. HvaleÏna sem vam, da ste me
uvedli v po‰teno hi‰o, kamor lahko hodim na oddih.«
Sedli so. Gospodinja je nalivala kavo. Bajiçeva mati je
govorila o tem, kar ji je tlaãilo srce. Tudi ona je slutila,
kaj se bo zgodilo. »Glejte, gospod inÏenir, zdaj sem v
tak‰nem poloÏaju, da se z enim oãesom jokam, z dru-
gim pa se smejem,« je govorila, bri‰oã si oãi. »U‰la je
nekoã svojemu oãetu z mojim sinom, zdaj je u‰la Sa‰i za
696
banjalu‰kim naãelnikom, in lahko se zgodi, da uide kdaj

‰e s tretjim in ãetrtim. Bog z njo! Vesela sem, da je od‰la,
zdaj pojde morda tudi njena sestra. ObÏalujem pa Sa‰o,
ker ne bo mogel preboleti tega udarca. ,Za njim pojdem
in ubijem ga kakor steklega psa!’ kriãi v svoji obupnosti.
,Oba ne moreva ostati na svetu. Eden mora poginiti, jaz
ali on! âe je inÏenir za prazne, v hitrem navalu srda iz-
reãene besede zastavil svoje Ïivljenje, kaj bi ga jaz ne, ko
mi je zapeljivec nagomilil toliko sramoto na glavo!’ Tako
grozi in divja. To je najveãje gorje, da jo on ‰e vedno is-
kreno ljubi. To mi dela skrbi. Da ni tega, vsak dan bi po-
slala za njo ãez hribe in doline par blagoslovov. Povejte
mi, gospodine Franjo, kako naj ozdravim sinovo bole-
zen! Oprostite mojo bolest! Mati sem njegova.«
Vilar je iskal besede obÏalovanja in tolaÏbe, pa jih ni
mogel najti.
»O-o — dvobojevala se bosta, a ne tako, kakor ste se
vi z Buzdugo,« je v solzah vzdihovala gospa. »Ko bi umrl
za na‰o svobodo, kakor je to storil njegov juna‰ki pra-
ded, onda bi ne plakala, pona‰ala bi se z njim, toda ãe
pade v dvoboju z Ïidom za vlaãugo plemenitih âoba-
nov? Je li to ãastno zanj in zame?«
Vilar je miril, kolikor je mogel: poizkusil je z nebe‰ko
pravico, ki naj stoji na strani globoko uÏaljenega ãlove-
ka; ko to ni izdalo, je poizkusil ‰e z zemeljsko pravico, ki
mora z vso silo zadeti kriviãnika. Sam zase se na obe
697
pravici ni kaj dosti zana‰al, a govoril je prepriãevalno,

vneto in v deklamatorskem tonu. »Samo to vam reãem,
milostiva, in to mora vedeti tudi naãelnik, da se ne bo
dolgo veselil svojega plena.« Tako je konãal in stara gos-
pa se mu je naposled posmejala z zasolzenimi oãmi, za-
kaj sprejemljiva je bila za mnogobesedje, ako je pri‰lo iz
ust priljubljenega ãloveka.
Pogovor se je zasukal polagoma na druge stvari. Gos-
pa Minka in Danica sta sedeli pri oknu in vbadali v svoje
roãno delo. Otroci so se igrali v kotu. Atmosfera miru,
udobnosti in zadovoljnosti je objela druÏbo; celo Bajiçe-
va mati se je razvedrila. »Poglejte malo, gospodine Fran-
jo, na Daniãin vezilni razpon. âe spoznate samega se-
be?«
Vilar je ‰el in se je nagnil k deklici. Gledal je na prt,
razpet v oklepu ‰tirih palic, ter migal z glavo, ker veze-
nje se mu je zdelo fino in umetno. Gospa Minka je na-
gajivo zrla nanj. »Nu, gospod inÏenir, ali poznate mla-
deniãa pod jablano?« je vpra‰ala.
Sklonil se je ‰e niÏe in odgovoril: »Niã ne poznam.«
»Pa se poglejte v ogledalo, ãe ste pozabili, kak‰en ste.
To se lahko pozabi.«
»Mojemu bratu je pa res podoben.«
»In brat je podoben vam.«
»Bo tako.« Moãno mu je ugajalo krasno delo.
698
Bajiçeva mati je izvadila iz nedrij ‰ãipalnik in stopila

kraj inÏenirja. Premotrivajoã, kako napreduje delo, je
zadovoljno pritrknila z glavo in rekla: »Deklica ima ve-
lik talent. ·koda, da se za tak‰ne ljudi niã ne stori, Vleãe
jih talent v neznane kraje, ki se zde zaprti, a oni ga vle-
ãejo za seboj kot neko sladko breme, prikrito in od ni-
kogar uvaÏevano.« Iztegnila je kazalec in razkazala vse,
kar je bilo na prtu. »Glejte, motiv je vzet iz narodne pes-
mi. Tu stoji ‰iroka jablana, pod njo mladeniã, ãigar po-
teze in kretnje so res va‰im podobne. In mladeniã sega
po jabolku. Zaãetek tiste pesmi se glasi:
Rasla jabuka Ranku pred dvorom:

srebrno stablo, zlaçene grane,
zlaçene grane, biserno li‰çe,
biserno li‰çe, merdÏan jabuke;
po njoj popalo sivo golublje — —
Vse se krasno ujema!«

Vilar je okrenil obraz k Daniãinemu u‰esu. Zaãutila je
njegov topli dih na svojem licu in igla ji je zastala. Pred
oãmi ji je migljal njen Ranko na prtu, a gospodin Fran-
jo si je ob njeni glavi Ïelel, da bi bil sam z deklico, ki ume
v svojo umetnost spravljati svojo ljubezen.
Ko se jim je zdelo, da so dosti olaskali lepo roãno delo,
so izpregovorili o nesreãnem Jovici, ki tako dolgo ãaka
sodbe. Potem so zaãeli razpravljati o splo‰nem poloÏa-
699
ju v zasedenih pokrajinah in Vilar je pravil, kak‰ne sit-

nosti mu nastajajo z delavci. Zmraãilo se je, in Bajiçeva
mati se je poslovila. InÏenir je ostal pozno v veãer pri
Hrenovih. Drugo jutro je pri zaznanju dneva zapustil
Tuzlo.
700
43.
Z aãela se je zima. Zmrznilo je blato, voda, vsa zem

lja je okamenela. In na to ogromno grudo je padal
sneg; teÏko se je pritiskal k njej. Gozdi so se upogibali
pod sneÏeno odejo, smreãice ob poti so se pod snegom,
natlaãenim nanje, zdele podobne zakuklencem, belim
medvedom, tur‰kim Ïenam in drugim fantastnim bit-
jem. Vilar je hodil po planini, nadzoroval in vodil dela,
spadajoãa v njegov delokrog, streljal divjaãino, gledal,
kako so frãali hlodi po Ïlebovih v dolino. Ugajalo mu je
zimsko delo, sprijaznil bi se bil s svojo usodo, da mu
niso provzroãali delavci s svojo neugnano nezadovolji-
vostjo velikih skrbi in teÏav.
Na zadnji plaãilni dan meseca decembra bi bili drvar-
ji do mrtvega pretepli paznika Gajerja, da ga ni re‰il Vi-
lar. V kolibi sta namreã izginila dva koca, in sicer Konj-
hodÏiçev in ‰e nekega drugega Turka. Nekdo ju je ukra-
del in odnesel in treba ju je bilo plaãati. Gajer je pri zad-
njem izplaãevanju v letu zahteval poleg pav‰ala za obra-
bo kocev tudi od‰kodnino za oba izgubljena komada, ki
je bila za drvarja dosti obãutna. Kakor bi jima podtaknil
kdo ogenj v streho, tako sta zahrumela Turka, ko sta
701
zasli‰ala, da jima odtegnejo toliko denarja. Zanju se je

zavzel Tunguz in mnogi drugi, rekoã, da tesac ne more
tiãati vedno pod odejo in jo straÏiti; samo opoldne in
zveãer sme v kolibo, kako naj pazi na svojo stvar; plaãa
naj paznik, ki se greje ves dan v kolibi in je najbrÏ sam
spravil pogre‰ana koca v stran. Beseda je dala besedo in
preden se je Vilar dobro zavedel resnosti poloÏaja, so
drvarji Ïe s pestmi navalili na Gajerja. V trenotku, ko je
ta, ogroÏen od vseh strani, zagrabil za revolver, da ust-
reli onega, ki mu je najbliÏe, je priskoãil Vilar in poteg-
nil svoj revolver. Drvarji so obstali kakor okameneli, za-
vedajoã se nasilnega dejanja. Okolnost, da je gospodin
Franjo posegel v spor, je liki mrzla lijavica udarila na
druhal.
»Ne omadeÏujte si rok, ne prelivajte krvi, bratje! Bog
jo je dal in Bog sam naj jo vzame!« je z ubitim glasom
miril Trkulja. Brhki Batiniç pa je skoãil pred paznika ter
zavihtel desnico; gradila in podirala bi ta krepka desni-
ca, ko bi odloãevala telesna moã. »Evo mene, ako si Ïe-
jen nedolÏne ãlove‰ke krvi! Pi‰kavega oreha ni vredno
Ïivljenje v taboru, kjer se nahaja‰ ti, pasja du‰a!« je s
preleteãim glasom zavpil ter razgalil prsi. »Ustreli me,
lopov!« Prihuljeni nasmeh, ki mu je razsvetil raskavi
obraz, je priãal, da hoãe obrniti koãljivo in resno stvar
na ‰aljivo stran, kar se mu je tudi posreãilo.
702
Gajerju je omahnila roka z revolverjem. Gubanãil je

ãelo, bliski jeze in sovra‰tva so mu ‰vigali iz oãi. Vilar je
poravnal preporno stvar. »Koca nista vredna tolike ra-
buke,« je mirno rekel, vtakniv‰i oroÏje v tok. »Kdo ju
ima na vesti, tega ni mogoãe dognati, zato ju plaãam
sam.«
Odhajajoã je zopet sli‰al slavoklice na sultana in pa
staro graniãarsko bojno pesem o pu‰ki drobni in tihoti
grobni, o rani boleãi in krvi rdeãi.
Par dni pred novim letom je jahal zopet v Tuzlo po
opravkih. Spotoma se je ustavil v hanu ob Spreãi, da
obraãuni s Samojlom za mesec december. »O gospod
inÏenir, kak‰ne stvari se gode pri nas!« je zastokal Ïid in
zaplahutal s kaftanom. »Udarec za udarcem, trije zapo-
red! BoÏjast naj me vrÏe, ãe ostanem ãez svoj ãas v tem
prokletem kraju!«
»Bog praviãni! Vendar ne boste beÏali sedaj, ko ste
bosenski vlastelin —!«
»Vse prodam in se vrnem na Ogrsko. Extra Hungari-
am — kako se Ïe pravi tisto?«
»I — kak‰ni udarci so vas zadeli?«
»Predvãeraj‰njim sem moral iztresti dva zaboja kon-
zerv za preÏganko v Spreão. Plesneti so zaãele, in veste,
milostivi gospod, kaj tak‰nega ne dam, da bi uÏival ãlo-
vek, ãeprav je drvar. Ne pusti vest, pa je! To je prvi uda-
rec.«
703
»Kak‰en je drugi?«
»To noã so vdrli hajduki v Etelkin kurnjak in vse so
odnesli, kar je bilo tam perutnine. Etelka se je onesvesti-
la, ko je davi zagledala tak‰en pokolj. Vsenaokrog so le-
Ïale odrezane kurje in purje glave, vse se je cedilo krvi.
Nemudoma sem jo moral pustiti v Tuzlo.«
»Mati nebe‰ka — onesve‰ãeno?«
»Osvestila se je zopet, a prevzele so jo tak‰ne slabo-
sti od Ïivãnega pretresa ali kaj, da je mahoma sedla na
voz. ,Sami-leben, moje Ïivljenje visi na lasu, jaz moram
k doktorju!’ je rekla. In se je odpeljala. Kaj hoãete —Ïen-
ska glava! Stro‰ki bodo obãutni. Doktor ji pogleda na
jezik, jo potipa za Ïilo, potem poreãe: ,Vzemite mrzel
obkladek, gospa!’ —a ona nato: ,Mrzlega ne prenesem,
zapi‰ite topel obkladek!’ — ,Onda vzemite toplega in
brom pijte! Ta vas pomiri. Napi‰em vam recept.’ In za
tak‰no zdravljenje mu odrine debel bankovec. Ne veste,
kak‰na kavalirka je moja Etelka. Kadar pride iz Tuzle, mi
naraãuni toliko napitnin, honorarjev in toliko zdravil, da
mi od samih ‰tevilk miglja pred oãmi. Niã ne de, samo
da se vrne zdrava in sreãna.«
»âudim se, da so se razbojniki upali v va‰ kurnjak, ko
se nahaja precej poleg oroÏni‰ka straÏarna. To so jim Ïe
mogoãno zrastli rogovi.«
»Veste, kaj so lopovi ‰e napravili? Psu, ki ponoãi tuli
krog straÏarne, so zavdali. Na poti pred straÏarno so ga
704
davi oroÏniki na‰li crknjenega. In v moj steljnjak so vrgli

tleão gobo. ·e sreãa, da se je tam nahajal sam vlaÏen
mah, katerega se ni tako hitro prijelo. Da je tam suha
stelja, zgorelo bi mi bilo to noã do kosti vse, vse.« Sa-
mojlo je zamahnil z roko, kakor bi hotel presekati svet
na dvoje. »Moje domovje bi bilo izpremenjeno v zgolj
razvalino in sam bi bil zdaj morda bolj podoben peãe-
ni repi nego ãloveku.«
Vilar je izobrazil na licu soãutje, primerno prestani
Samojlovi nesreãi in oni, ki bi ga bila lahko zadela, pa ga
ni. »Bog praviãni vas je re‰il nesreãe, ker ste po‰tenjak
in va‰a gospa soproga rada daje Bo‰njakom blago na
poãak.«
»Dobro srce ima moja zvesta Ïenica. Bog bodi zahva-
ljen! A gospod Bajiç, ta se je urezal s svojo Ljubico. I-i-
i, zdaj se spominjam, zakaj se je Etelki tako mudilo v
Tuzlo.« Samojlo si je s kazalcem pomel ãelo. »Radoved-
nost jo je gnala tja. Mimo zvedavosti ne pozna nobene
strasti. Radovedna pa je kakor veverica na drevesu. âim
prej je hotela zvedeti, kako se zavr‰i Bajiçeva afêra.«
»Kaj je z gospodom komisarjem?«
Samojlo je zafrfotal z rokama in priskoãil. »Bog pra-
viãni, kaj niste sli‰ali, kako se je njegova stvar zasukala!
Pod Konj-planino ste pa res nevedneÏi. Ura je enajst od-
bila in gospa Ljubica je sedaj Ïe dve uri vdova pri Ïivem
soprogu. Imela je dva moÏa in eden je ugriznil danes v
705
mater zemljo, kakor gotovo se imenujem Samuel Blau-

stift. Zapeãatena je njena usoda, ta vozel je presekan.
Danes ob devetih zjutraj sta se dvobojevala, namreã pl.
Pester in Bajiç.«
»Kaj pravite?«
»Mesto Doboj sta si izvolila za dvoboj, ker stoji v sredi
med Banjaluko in Tuzlo. Tam sta trãila, pa ne za ‰alo
kakor vidva z Buzdugo. Tam je tekla kri, eden je Ïiv pa-
del in mrtev obleÏal. Sedaj v Tuzli Ïe lahko vedo, kateri
je propadel. Bog mojih prednikov mi je priãa, da obÏa-
lujem oba, ker oba sta bila moja prijatelja in moje srce
je rahloãutno. Pogin enega ali drugega si ‰tejem v ne-
sreão.«
InÏenir se je zresnil. Plaãal je raãun, potem se je od-
pravil. V mesto je prispel ‰e toliko za dne, da je lahko ‰el
‰e po svojih opravkih v konak. Na hodniku je sreãal
Hrena, ki ga je ves razvnet Ïe od daleã pozdravljal. Stis-
nila sta si roki in uradnik ga je prijel za rokav ter ga ve-
del po hodniku na prikrit prostor.
»Ali si sli‰al, France?« je ‰epetal goreãi Hren v temaã-
nem kotu.
»Nu, kako se je konãalo?« je tiho vpra‰al Vilar.
»Bajiç je ubil svojega prej‰njega predstojnika.«
»Prav je storil.«
706
Hren se je vzravnal, zameÏal z desnim oãesom in po-

membno je zanihal z glavo. »âemu se je paã lotil tuje
Ïene! Tako se godi onim, ki gre‰e zoper zapoved boÏjo.«
»Amen, prijatelj! Toda pristaviti treba, da niso vsi so-
progi, ki nosijo rogove, Bajiçi. Je li znano, kako se je vr‰il
dvoboj?«
Tu je zaãel Hren, oziraje se po hodniku, skrivnostno
praviti, kako se je zgodilo. Bajiç se je peljal s svojima pri-
ãama v Doboj, kamor je pozval banjalu‰kega naãelnika
na krvavi sestanek. Dogovorili so na Bajiçevo zahtevo
zelo teÏke pogoje: eden mora obleÏati. Po Ïrebu je pri-
stal prvi strel naãelniku: poslednjikrat se mu je posme-
jala sreãa, a on se je ozrl nanjo kakor ujeta Ïival na na-
stavljeno vado zapeljivko. Ali ga je zapekla vest in je na-
menoma pomeril previsoko — tako so trdili njegovi pri-
jatelji v konaku, prisojajoã mu plemenito kavalirsko mi-
sel — ali se mu je v razburjenosti zatresla roka, bodisi to
ali ono — njegova krogla je sfrãala nad Bajiçevo glavo.
Komisar je pogodil bolje ter ga zadel v trebuh, na kar je
po dveh muãnih urah nastopila smrt. »O,« je naposled
vzkliknil Hren in si s prstom potrkal na ãelo, »jaz sem to
Ïe davno vedel, pa si nisem upal povedati. O tak‰nih
stvareh treba molãati. Tako je bilo zapisano v knjigi uso-
de in tako se je moralo zgoditi. Idi, France, na moj dom
in poãakaj me doma! Po mojo Ïenko je poslala Bajiçeva
mati, da ji druguje v teh teÏkih urah, a zdaj jo dobi‰ ‰e
707
doma.« Tedaj so se odprla oddaljena vrata, in majhen

uradnik z veliko ple‰o se je zibal in gugal preko hodni-
ka. »Moj naãelnik —« je plaho za‰epetal Hren ter prav
odskoãil. Po prstih se je splazil ob zidu v svojo pisarno.
Po svojem opravku v konaku je Vilar posetil Danico.
Tudi v Hrenovem domu se je sukal pogovor edino o
Bajiçevi zadevi, ki sta jo inÏenir in gospa Minka prere-
‰etala skoraj do onemoglosti. Parkrat je pokukala k nji-
ma Grgiçeva majka. Pokazalo se je, da nima v sobi po-
sebnega opravka, marveã jo je prignala zgolj Ïelja, da
pozdravi gospodina Franja, potem pa tudi radovednost,
da pozve kaj o Bajiçu. Ni mogla prikriti svoje razburje-
nosti. Na obrazu se ji je svetilo ãuvstvo zado‰ãene ‰ko-
doÏeljnosti, na liãnih mi‰icah ji je poigravala zlobna ra-
dost. Liki vrtalka se je vrtela v pijanosti posreãenega ma-
‰ãevanja.
Ob ‰tirih je gospa priÏgala luã, nato se je odpravila k
Bajiçevi materi. Vilar je ostal sam z Danico in otroki.
Nastopili so mu tisti blaÏeni trenotki, ki se jih ãlovek
dolgo spominja in o katerih pravi na stara leta, da so bili
zlata pena, ako se je namreã Ïe vdal resignaciji in ne za-
vida niãemur na svetu, niti zorni mladosti. Zdaj, ko ni
bilo odraslih priã v sobi, se je Vilarjev pogled neprestano
Ïivahno in izzivajoãe ustavljal na Danici. No deklica ‰e
vedno ni umela premeteno in smelo odgovarjati z oãmi.
Kakor Ïarnica se zable‰ãi njen kratki pogled, a mahoma
708
ga zakljuãi naivnokrotek smehljaj, glava se nakloni, roka

ji zastane nad vezenjem. V vsem njenem bitju se izraÏa
neÏna vdanost in neizrekljiva sreãa. ·ivati poizku‰a, pa
ne more. Dobro ve, da bi kdove kak‰ne nestvore na‰ila
na platno, ker v teh sladkih hipih ji ni mogoãe, prilepi-
ti svoje misli k delu. Oba sta obhajala praznik ljubezni,
oba sta ãutila tisti dolg, ki je bil z moãno roko za vse Ïiv-
ljenje zapisan v njiju srci. Otroci, ãebljajoãi v kotu, zanju
niso imeli pomena. Molãala sta, kakor bi poslu‰ala neki
‰epet du‰, ki je povedal prav vse, kar se je godilo v no-
tranjosti. Za vse na svetu bi ji ne bilo mogoãe, izprego-
voriti besedo. Hitro je minila ura. Po peti uri se je vrnil
Hren iz sluÏbe z novico, da derejo Tuzlanci v gostih tru-
mah pred mesto, kjer hoãejo priãakati in pozdraviti
zmagovalca v praviãnem dvoboju. Tudi uradniki so
sklenili, da ga sprejmejo pred mestom. Toliko se je bil
navdu‰il za Bajiça, da mu je ‰el sam naproti. Vilar se mu
je pridruÏil.
Mimo uradnikov in nekaterih ãastnikov je pred mes-
tom ãakala malone vsa pravoslavna obãina. Brez agita-
cije, sama od sebe je pri‰la, da sprejme zmagovalca kot
triumfatorja. Doãim so dosihdob samo kazinska gospo-
da govorila glasno in izzivajoãe in so v podjarmljenem
ljudstvu le ‰epetali, ‰kripajoã z zobmi ter stiskajoã pesti,
in se je le na planinah med hajdu‰kimi ãetami glasila
svobodna beseda, si je tisti veãer tudi v mestu dal ljud-
709
ski glas ‰irokega du‰ka. Ko se je pripeljal Bajiç v sprem-

stvu sekundantov, je zaoril iz sto in sto grl navdu‰eni
klic: »Îivio Bajiç!« Nekateri so vpili: »Svakom zlu smrt
je kraj!« drugi: »Slava in propast gre eno za drugim!«,
namigavajoã na svojega biv‰ega naãelnika, obenem pa
tudi na nasilni‰ko moã sploh. Potem so tolpe pele srbske
pesmi, dokler jih ni zaãelo razganjati oroÏni‰tvo. Precej
ko je bil Hren zapazil, da se zaãne demonstracija, je iz-
ginil z Vilarjeve strani ter jo pobrisal domov.
Med mnoÏicami je ãakala tudi Bajiçeva mati. Gospa je
prestala tiste dni mnogo du‰evnih muk in skrbi za sina.
Zmaga li praviãna stvar pred stra‰nim sodi‰ãem? Koli-
krat je Ïe zmagoslavno dvignil glavo tisti, ki je zakrivil
zloãin! Po njenih materinskih in praktiãnih nazorih se
sinu niti ni trebalo dvobojevati; on ni napravil sramote,
zato mu je ni treba prati; Ljubica naj gre, kamor jo vleãe
srce; ako ni sreãe z njo, onda je bolje, da je ni v hi‰i. Sra-
moval naj bi se pl. Pester, ki je sreãe tat. Tako je mislila
in tako je uãila sina, preden je ‰el v boj. Seveda opravi-
la s tak‰nimi razlogi ni niãesar. Ko je od‰el, je legla ve-
lika obupanost nanjo. Ves dan se ni dotaknila hrane, vsa
izgubljena je strmela predse, nobena stvar je ni mogla
koliãkaj razvedriti, nikjer ni na‰la pokoja: zdaj sede in se
zatopi v muãne skrbi, zdaj po‰eta po osamelih prosto-
rih, da bi si z delom pregnala teÏko moro, in neprestano
ji vrta v glavi neznosna misel: Kaj bo, ako propade Sa‰a?
710
Ali s tem zabri‰e sramoto? Vso noã ni mogla zaspati. Ko

bi poginil njen sin v boju za srbsko domovino, onda bi
rekla z majko deveterih Jugoviçev, padlih na Kosovem
Polju: Bogu hvala na njegovem daru! — a tu naj propa-
de zaradi nesramne Ïenske, ki se je izneverila svojemu
rodu in svojemu moÏu! Drugo jutro je leÏala malone v
nezavesti. Hipoma pa ji je odleglo, ko je dobila proti pol-
dnevu brzojavko, ki jo je obvestila o izidu dvoboja. In
zavrisnila je njena du‰a, ko je Katica po kratkem pre-
misleku spravila najpotrebnej‰e reãi v zaboj, naroãila
voz in se odpeljala, da se vrne preko Save v Banat k svo-
jim roditeljem. »Z Bogom, z Bogom!« je veselo klicala
gospa, videã, da se pelje neljuba deklica v smeri Majevi-
ce-planine, doãim se je sin vraãal z nasprotne strani.
»Hvala Bogu, zdaj zavlada zopet mir v na‰i hi‰i! Sama
bodeva s Sa‰o,« je ‰epetala. Zveãer je ‰la, ‰e preden so se
zbrale mnoÏice, z gospo Hrenovo pred mesto, kjer je
debelo uro ãakala na sina. In ko je pri‰el, je zletela pre-
denj, se ga oklenila in mu poloÏila glavo na prsi, kakor
da je pri‰el po dolgih letih odsotnosti z drugega sveta.
Tuzla je tisti veãer hrumela pod vtiskom krvavega do-
godka v Doboju. Vsak je govoril o afêri ali pa vsaj na-
stavljal u‰esa, da bi sli‰al, kako sosed sodi o njej. Po jav-
nih lokalih so se zbirale gruãe, v katerih so se sli‰ala raz-
liãna mnenja. Samo Turki so molãali; neumesten se jim
711
je zdel dvoboj, ki bi bil lahko ukanjenemu soprogu upi-

hal luã Ïivljenja.
Vilar je ‰el pred veãerjo v Agularjevo kavarno, kjer je
bilo zbranih mnogo ãastnikov. Nekateri so bili zamak-
njeni v igre, a veãina jih je razpravljala o dvoboju. Vsto-
piv‰i se je na vse strani klanjal; nekateri so mu hladno
odzdravili, nekateri so ga namenoma prezrli kakor ãlo-
veka, ki je za‰el v nepravo druÏbo. Pred toãilno mizo je
stala gruãa ãastnikov v Ïivahnem pogovoru. Ker ni videl
nikjer praznega prostora, se je, pijoã kavo, oprl ob ogel
toãilne mize ter segel po svalãici. Tedaj se je priril iz
druÏbe poroãnik Mik.
»Kako ste, gospod inÏenir? Dobro, a?« je vpra‰al Mik
ter rinil Vilarja v kot proti steni. »Lepo, da ste pri‰li zo-
pet v na‰o druÏbo. Nocoj imamo v kazini dunajske pev-
ke. Pridite tja, zabava bo imenitna.«
»Lepa hvala, gospod poroãnik. Ne morem. Jutri ho-
ãem zarana odriniti.«
»Vi ste bili vedno zelo solidni. Ko bi se mogel ãlovek
tega priuãiti! Pravijo, da je zdravo. Glejte, gospod inÏe-
nir, najina skupna plamenica je potegnila iz Tuzle.«
»Koga menite?«
»Gospico Katico pl. âoban. Skraja ste jo radi videli, a
zdaj ste krenili drugam. Prav imate! Pobegnila je. Bog z
njo!«
»Gotovo pride nazaj. Ne bodite v skrbeh zaradi nje.«
712
»Deklica je brhka na vseh straneh, a jaz je ne morem

vzeti. Ni, ni.« Mik je napravil s prsti tisto kramarsko
pantomimo, s katero se ‰teje denar. »Jaz potrebujem pe-
tiãno Ïeno, da izlezem iz dolgov. Zato pojdem v pred-
pustju na dopust. ·esttedensko turnejo napravim po av-
strijskih mestih, ni li kje bogate neveste zame.«
»Pametno. Naj vam jo nakloni mila usoda! Vi ste mi
bili vedno simpatiãen.«
Nato je oni trãil z ostrogama, se priklonil in se po-
me‰al v gruão, kjer so Ïivahno razpravljali o krvavi afêri.
Eni so pomilovali Ljubico in pl. Pesterja, drugi so drza-
li s komisarjem Bajiçem. Ljudje, ki so se vedno igrali z
vpra‰anjem o ljubezni in zakonu, so s tega posebnega
sluãaja prehajali na splo‰no stali‰ãe. Eni so se potegovali
za neko Ïensko vpra‰anje, rekoã, da je Ïenska reva in da
izvirajo njene slabe lastnosti iz njene zasuÏnjenosti, dru-
gi so trdili, da pride kmalu doba, ko bo treba odloãno
zaklicati Ïenski: Do tod in dalje ne! Nekateri so obsojali
Ïensko, ki ni bila brezmadeÏna, ki ji je bila ljubezen
zgolj igra, ãeprav so bili sami razvratni neãistniki in so
v smelosti pred Ïensko iskali svojo slast, drugi so sma-
trali ljubezen za sme‰no stvar pesnikov, a gre‰ili bi proti
mehanizmu prirode, ko bi se ustavljali njeni mamljivo-
sti. Na tako vihravo in opotekavo stvar, kakor je ljube-
zen, bi paã ne smeli graditi tako vaÏne institucije, kakor
je zakon, nerazru‰ljive zveze do konca Ïivljenja — so
713
modrovali najmodernej‰i. Naposled se je druÏba razde-

lila v dva tabora: eden je bil za svobodno ljubezen, drugi
za zakon, razbremenjen z razporoko.
InÏenir je naravnost gledal v druÏbo, vãasi je celo z
glavo pritrknil, da ne bi mislili, da tajno prislu‰kuje. Zdaj
se je ozrl temu, zdaj onemu gospodu v obraz. Njegove
oãi so bile ‰iroko odprte, kakor bi gledala iz njih ‰iroka
misel o obravnavanem predmetu.
»Gospod inÏenir naj nam pove svoje mnenje!« je re-
kel stotnik Hvalibogovski, obrniv‰i se k Vilarju. Po nje-
govem pre‰item in preÏitem obrazu se je razlila sama
porogljivost. »On nam je pokazal svojo filantropijo pri
delavcih, pri Bo‰njakih, pri kravah —«
»Pri Bo‰njakinjah tudi,« je pristavil Buzduga, ki se po-
prej ni zmenil za Vilarja.
»Îensko vpra‰anje spada v filantropijo. Od gospoda
inÏenirja zvemo, kaj je pravo, kaj ne.« Veã nego o‰abna
nagajivost, zloba sama se je svetila v stotnikovih oãeh.
Vilar je ãutil, da ga hoãejo objestno zbadati. Zato je
dosti neprijazno odgovoril: »Po mojem mnenju bi tre-
balo zaãeti pri kali.«
»Ab ovo — e-e. To je res, ker vsako Ïivljenje se zaãne
s kalom,« je rekel pl. Merks, vesel svoje dovtipnosti. Je-
zil se je na inÏenirja, ker je postavil lep in trden most, za
katerega si generalov adjutant ni mogel lastiti nobenih
zaslug.
714
»Koren zla je v nas samih, namreã v mo‰kih. Treba bo

vzpostaviti prapor nekega mo‰kega vpra‰anja. Izpra-
‰evati nam bo treba svojo mo‰ko vest. To ne pojde, da
bi Ïenskam nasajali teÏke porcelanaste klobuke na gla-
vo, mo‰ki pa naj bi nosili mehko klobuãevino.«
»Torej zagovarjate gospo Ljubico?« je vpra‰al Hvali-
bogovski, zaãutiv‰i Vilarjev pik.
»Ne zagovarjam je, obsojam pa umrlega naãelnika pl.
Pesterja in z njim vse razvratne ljudi, ki ‰irijo na‰o ra-
zuzdano prosveto po Bosni.«
»Kakor s priÏnice nam govorite, gospodine Franjo,«
je sladko se smejoã v‰ãipnil pl. Merks.
»Na‰ gospod inÏenir plava s svojim prijateljem kalud-
jerom,« je zbodel Buzduga.
»Vse dobre nazore, kjerkoli sem jih sli‰al, sem zbral in
Ïivim z njimi.«
»Ne reãem, gospod inÏenir,« je povzel Hvalibogovski,
»da niso va‰i nazori koristni — za gotove kroge. Za nas
kulturonosce pa niso. Vi se druÏite z nekimi ljudmi, ki
nas sovraÏijo in nam hoãejo ‰kodovati. Iz va‰e samote
prihajajo vznemirljive vesti. Prav tik va‰ega pa‰alika je
morala oblast nastaniti oroÏnike.«
»Zaradi mene jih ni. Moje srce je ãisto in moje roke so
neomadeÏevane. Odgovarjale bodo one pijavke, ki so
uvedle v delavskem taboru ta nevzdrÏljivi sistem. Vem,
715
kdo hujska in ‰unta proti meni — tisti, ki sem mu trn v

peti in bruno v oãesu.«
Hvalibogovski se je odvrnil in tudi drugi so pokazali
Vilarju hrbet.
716
44.
P o veãerji je hodil po Kaisersheimbovi ulici. Mrazilo

ga je in izhojeni sneg mu je ‰kripal pod nogama.
Mikalo ga je, da bi posetil Hrenove, pa zdelo se mu je
prepozno in premagal se je. Zdajci je zasli‰al za pravo-
slavno cerkvijo, kjer leÏi srbski del mesta, zvoãno tam-
buranje. Napotil se je tja. Postal je pred podolgovato,
pritliãno, vso razsvetljeno hi‰o z napisom ,Srpska kafa-
na’. Vstopil je. Prijetna toplota ga je objela in vonjava po
di‰eãih svalãicah. Ozrl se je po zakajeni sobi, kakor bi
iskal znanca. Sedel je k prazni mizici prav pri durih. Da
je vstopil Kitajec, ne bi bil zbudil veãje pozornosti, nego
jo je on. Ta druÏba ni bila vajena, da bi se zatekel kdaj
‰vabski ãlovek k njenim zabavam v njeno kavarno.
Gostje so se ozrli nanj in si nekaj za‰epetali. Kmalu pa so
se privadili njegove prisotnosti in pustili so ga v nemar.
Le kavarnar je vãasi pogledal k njemu in mu postregel.
Pa ‰e nekdo se je pojavil pred njim: oni ‰umar Nikoliç,
katerega je bil Ïe parkrat videl v kaludjerovi druÏbi, mu
je prinesel z roko pisani spored tiste zabave.
Dolgo je zrl v spored in lu‰ãil cirilico. Ko je bil z vsem
na jasnem, je zaãel razmotrivati druÏbo, poslu‰ati petje,
717
govore, guslarja in tambura‰e. Zaznal je, da se nekdo

neprestano ozira nanj: v somraku pod stensko sliko, ki
je predstavljala nekega v slavnostni obleki namoãerade-
nega mogotca, se ri‰e zabrisana velika glava Nikoliçeva,
svetijo se iz dima ‰umarjeve oãi, kakor bi ga izpra‰evale,
kako se kaj poãuti v tej druÏbi. Vilarju se je zdelo prijet-
no, ker tu ga nihãe ne moti, nihãe ga ne izpra‰uje po
njegovih nazorih, nihãe mu ne ugovarja. Spomnil se je
one druÏbe na pustem kazinskem otoku, ki se ne mara
priliãiti domaãemu prebivalstvu, ki namerava na veke
ostati sama zase s svojimi ‰egami in svojim jezikom, ki
prav sedaj ciniãno razpravlja o nekem Ïenskem vpra-
‰anju ali pa o porobi zavojevanega ljudstva. In dobro se
je zdelo Vilarju, da se je odkriÏal tiste druÏbe.
Ker je kavarnar domneval, da se samotni tujec dol-
goãasi, mu je prinesel dva srbska lista. Poglobil se je v
ãitanje. V nekem gospodarskem ãlanku je naletel na po-
roãilo, da zaãne Turãija prihodnjo pomlad graditi Ïelez-
nico preko Macedonije. Ta vest mu je dala snovi za dol-
ga premi‰ljevanja, odprla mu je novo obzorje. Sklenil je,
da poizkusi spomladi svojo sreão v Macedoniji. Tja vza-
me s seboj Danico in jo re‰i vseh nevarnosti in neprilik.
Tako se je bil zatopil v svoje naãrte, da niti sli‰al ni tam-
bura‰ev, ki so med hrumeãim pritrjevanjem gostov prav
takrat svirali himne: rusko, srbsko in ãrnogorsko. Slav-
nostne pesmi so mahoma naredile konec zabavi. ·e ni
718
bila konãana poslednja, ko je stopil v kavarno mestni

pisar Odisej Korkiriç v spremstvu dveh pandurjev. Po-
niÏno, toda z nekim izrazom nasme‰ljivosti je pozdra-
vil inÏenirja, potem je stopil v sredino kavarne ter obja-
vil, da mora razgnati druÏbo, ker se tu svirajo in prepe-
vajo drÏavi nevarne pesmi; zunaj stoje vojaki, ki bodo s
silo razgnali goste, ako se rade volje nemudoma ne
uklonijo njegovemu ukazu. Gostje so drug za drugim
plaãali in mirno od‰li. Pred kavarno je stala moãna vo-
ja‰ka patrola. Izza nje se je zasli‰al bobneãi glas nadpo-
roãnika Buzduge. »Lahko noã, gospod inÏenir!« je za-
klical Vilarju, odhajajoãemu k poãitku.
Vilar se je motil, misleã, da se je iznebil kazinske
druÏbe in da lahko hodi svoja pota.
Drugo dopoldne so sedeli v biljardni sobi kazinske
restavracije ãastniki Hvalibogovski, pl. Merks in Buzdu-
ga pri vaÏnem poslu. Posvetovali so se o rezervnem po-
roãniku Francetu Vilarju. Vsi trije so bili tega mnenja, da
je imenovani ãastnik Ïe mnogokrat omadeÏeval oficir-
sko stanovsko ãast, za kar zasluÏi, da ga naznanijo kor-
nemu poveljni‰tvu v Sarajevu, ki naj ga tira v preiskavo
pred oficirsko ãastno sodi‰ãe. Prvi obtoÏitelj stotnik
Hvalibogovski je imel pred seboj razgrnjenih par pisem
gozdarja Bierkopfa in je iz njih sestavljal obtoÏnico.
Gozdar je bil namreã izpod Konj-planine veãkrat pisal
svojemu prijatelju HadÏirumbi in mu toÏil gorje, ki je
719
navalilo nanj, odkar je inÏenir obrnil vse narobe. V teh

pismih je slikal inÏenirja kot uradnika, ki uãi delavce
‰trajka in revolucije; njegovi nazori mejijo Ïe na anarhi-
jo, tako je popustljiv napram delavcem; on je kriv, da se
pojavljajo neredi in nemiri v drvarski koloniji, kjer je
zasejal neke ideje o svobodi, enakopravnosti in bratstvu;
sam ni discipliniran in tudi pri delavcih ne ume uvesti
discipline; med njimi trpi agitatorje in rogovileÏe; v svoji
samovoljnosti hlepi po popularnosti, katere je pri Bo‰-
njakih tudi v obilni meri deleÏen; kakor delavcem tako
na‰epetava tudi domaãemu prebivalstvu ter zbuja ne-
izvedljive nade in oãito pravi, da dolgo ne bo mogel gle-
dati tega zatiranja s strani ‰vabske gospode; ves se na-
haja v taboru nezadovoljneÏev in upornikov in kjer le
more, izpodbija na‰ ugled in na‰o idejo. Vse to je pos-
nel Hvalibogovski iz gozdarjevih pisem in obÏaloval je
ubogega âumurpa‰o, da mora s tak‰nim nerednim ãlo-
vekom opravljati svoje teÏko, odgovornosti polno delo,
in vse to je razloÏil svojima tovari‰ema. Sam iz svojih
izku‰enj je dodal, da tudi on smatra inÏenirja za neza-
nesljivega ãloveka, ki je pripravljen pri vsaki priliki vreãi
poleno v po‰teno kulturno delo ter mu podstaviti nogo;
tako se je zaril v simpatije bosenskih malkontentov, da
mu je vse prav, kar najde na teh ljudeh; celo deklico si
je izposodil pri tem zakrknjenem rodu, sestro izpodene-
ga meniha in najhuj‰ega agitatorja, ki jo skriva v Tuzli
720
pri uradni‰ki rodbini, izpodbil bi vsako vladno napravo

in vsak ukrep, ki meri za ohranitev reda, tako potrebne-
ga za Bosno.
»E-e — gospod stotnik,« je povzel pl. Merks, gladeã si
s peresnim drÏalom temno dlaãico pod nosom, »to ne
gre, da bi kornemu poveljni‰tvu toliko nakavkljali na
papir. Na‰ kancelijski poslovni red nam veleva, da mo-
rajo biti prijave kratke, jasne in prepriãevalne. Tu treba
navesti in poudariti konkreten prigodek.«
»To je tista,« je potrdil drugi obtoÏitelj, nadporoãnik
Buzduga. »Mi kot po‰tenjaki ga ne nameravamo ovaditi
civilni oblasti zaradi dejanj, ki se bliÏajo Ïe veleizdaji, mi
ga hoãemo naznaniti voja‰ki oblasti, da ga pahne iz ofi-
cirskega zbora, katerega veã ni vreden. Tudi jaz bi ga bil
Ïe dvakrat lahko ovadil, da se vme‰ava v teÏavno poslo-
vanje mojih oroÏnikov, da zlobno kritizira na‰o upravo,
pa tega nisem storil, ker sem si mislil: ãlovek je mlad,
neizku‰en, sãasoma se paã prilagodi tukaj‰njim razme-
ram in kar je glavno: ãastnik je, ki se je udeleÏil okupa-
cije; s tak‰nim treba ravnati ‰valereskno.« Po teh bese-
dah je primaknil svoj stol bliÏe k adjutantu, tako da je
videl na njegov papir, kamor je bil Ïe napisal naslov. »Ti
naznani samo snoãnji prigodek,« je govoril pl. Merksu,
ki je posloval kot zapisnikar, »namreã uvodoma napi‰i,
da se inÏenir, dasi je ãastnik, namenoma ogiblje oficir-
ske druÏbe ter zahaja v beznice, kjer se pojo in svirajo
721
izdajalske himne, kjer na stenah ne visi nobena patriot-

ska slika.«
»Panslav je — napi‰i!« se je vme‰al Hvalibogovski.
»Ne, tega ni treba. InÏenir s svojim socialnim mi‰lje-
njem in svojim panslavizmom itak telebne v jamo, za
kar ga odkrito obÏalujem. Preden pojde iz Bosne, mu
njegovo predstojni‰tvo gotovo ‰e naprti disciplinarno
preiskavo ali pa ga spravi njegova drznost pred sodi‰ãe.
Pa to so skrbi drugih ãiniteljev, na‰a stvar je ta, da od-
loÏi ãastni‰ko dostojanstvo, ki ga je zapadel s svojim ne-
opreznim ravnanjem. Napi‰i torej, da se je udeleÏil ne-
patriotske zabave v srbski kavarni, da se je strinjal z iz-
dajalskim mi‰ljenjem, ki se goji v tem lokalu, ker ni
vstal, ni od‰el, ko je sli‰al slavnostne pesmi nam sovraÏ-
nih drÏav.«
Pl. Merks je odobril oroÏnikov nasvet in pisal. Ovad-
bo so poslali na korno poveljni‰tvo v Sarajevu, ki je od-
redilo preiskavo.
Bilo je Ïe proti koncu januarja, ko je dobil Vilar poziv
pred ãastno sodi‰ãe. Posmejal se je, ko je zvedel, kako je
tisto noã v srbski kavarni oneãastil sebe in voja‰ki stan.
Prestregel je obravnavo, ki je navadno dolgotrajna, s
pro‰njo, da bi smel odloÏiti ãastni‰ko dostojanstvo. Po
tej odpovedi se mu je zdelo, da mu je tem laÏe na du‰i,
ãim manj ima dostojanstev na telesu.
722
In zopet se je zaril v svojo planino. Vedel je, da ima

med drvarji nekaj nezadovoljneÏev, katerim bi ne mo-
gel nikdar ugoditi, nekaj tak‰nih, ki oãito opravljajo po-
sel agitatorstva, toda ne mogel bi odgnati od dela ãlove-
ka, ki je prosil za delo. Potrpel je s ‰untarji tem raj‰i, ker
se je nadejal, da se pomirijo, kadar bo strto vsta‰ko gi-
banje v sosednjih pokrajinah. Do konca je hotel ostati
zvest svojim naãelom in s tistim gorkim srcem kakor po-
letne mesece je hodil tudi pozimi v delavski tabor. Vãasi
je ostal v Medvedjem Dolu do poznega veãera; to je bilo
takrat, kadar je priãakoval jasno noã in je mogel brez
plamenice v dolino; pozimi je bilo to mogoãe, zakaj noã-
na luã je prodirala skozi ogoljene veje noter do steze.
Drvarji so morali zveãer ob svitu zaÏganih grmad Ïagati
in klestiti, in Vilar je rad postajal pri njih, ako ni bil nav-
zoã Bierkopf. Grejoã se ob ognju, je poslu‰al njih otoÏ-
ne pesmi, ki so se razlegale v meseãno noã; zvesto je vle-
kel na uho, da bi ne presli‰al tega, kar Ïalko in enozvoã-
no kipi iz trpeãih src: izlival se je iz njih potok solz in
bridkih spominov na dolgotrajno suÏnost. Ako niso peli,
so se razgovarjali, skraja vsaka gruãa o svojem osebnem
predmetu, a kmalu se je pririnila na povr‰je vseobãa ne-
zadovoljnost, katero so umeli agitatorji zgovorno pod-
pihovati. Lazar Tunguz je bil prinesel v delavski tabor
zahtevo po skraj‰anju dnevnega delovnega ãasa: sekalo
naj bi se pozimi kveãjemu po devet ur na dan, nikakor
723
pa ne pri luãi. Kdo je kdaj videl, da bi se v gozdu delalo

po noãi? Te po gozdarjevih in paznikovih nazorih pre-
drzne in preoblastne terjatve so se drvarji hitro popri-
jeli. Kadar je pri‰la govorica nanjo, so vse vprek letele
grozne kletve ter strahovite pogrde in groÏnje. Takrat je
Vilar huje nego drugekrati ãutil zamr‰enost socialnega
reda. Kakor bi bru‰ene sekire padale na njegovo razme-
hãano srce. Robantenja ni maral dolgo poslu‰ati. Tu ni
mogel odpomoãi, ker doloãitev delovnega ãasa ni spa-
dala v njegov delokrog. Tiho se je splazil od ognja in se
napotil navzdol. V srebrni meseãini se je lovil preko ka-
menitih in lesenih pragov, zroã v fantastne oblike, ki jih
je, podobne razmreÏenim arabeskam velikolepe mo‰eje,
magiãna svetloba naslikala na strmo stezo in na hru-
meãi potok.
Vãasi je ‰el Ïe zjutraj na planino. Opoldne je zauÏil
skromno kosilo pri drvarjih, potem se je napotil v han
ob Oskovi. Laskala mu je misel, da posedi tam, kjer je
Ïivela Danica, kjer se je seznanil z njo. Navadil se je bil
tistega kraja in prijetno se mu je zdelo, izpregovoriti be-
sedo z Mu‰içem in Vazkom. Sam sebi se je ãudil, da se
je tako navadil teh ljudi. Ne, on ni bil ustvarjen za ãast-
nika, ne za ono gospodo, ki morajo po nekih pravilih
stati na nekem posebnem stali‰ãu, nekje izven ljudstva.
Ona pravila so se mu zdela v nekem oziru globoko pre-
mi‰ljena, toda odganjala so ga od druÏbe, kljuboval jim
724
je, doãim so ga preprosti ljudje v svoji odkritosti in na-

ravnosti tako zelo vlekli nase, da so ga takorekoã lahko
ovili krog prsta.
Perovo zdravje se je nekoliko popravilo, vselej je oÏi-
vel, kadar je pri‰el imenitni gost. Odkar mu je zaupal
zgodbo svojega bednega Ïivljenja, se je nekako zbliÏal in
sprijateljil z njim. Tisti, ki pozna in uvaÏuje moje trplje-
nje, je moj prijatelj — tako si je mislil starec. Brez bojaz-
ni in z iskrenostjo v srcu je sedel po cele ure kraj gospo-
dina Franja. Veãkrat se je povrnil k svojim Ïivljenskim
spominom, v odlomkih je ponavljal svojo tuÏno povest,
jasnega obraza in smehljaje se jo je pravil, kakor bi ho-
tel vliti Vazku, ãepeãemu mu pri kolenih, svojo vztraj-
nost in krepko voljo in bi se hotel pred gostom pona‰ati
s svojo borno preteklostjo.
Toda Vazko ni dolgo ostal pri svojem stricu. Zdaj, ko
je bila tudi Danica v mestu, ga je ‰e bolj mikalo tja. Vi-
lar je zaãel premi‰ljevati o njegovem hrepenenju. Raz-
sodil je, da bi bilo za deãka, kateremu je bilo itak priso-
jeno, da pride k svojemu drugemu stricu v Dalmacijo
uãit se opankarstva, koristneje, ako priãne z uãenjem Ïe
sedaj, in sicer pri Grgiçu v Tuzli. To misel je razodel Mu-
‰içu in tako se je zgodilo, da se je peljal nekega dne sredi
zime z Vazkom v Tuzlo, kjer ga je spravil v uãenje k
Grgiçu.
725
V Bierkopfovi du‰i se je nahajalo brezdno sebiãnosti,

iz katerega bujno rastejo vse druge strasti. Hlepenje po
lastnem dobiãku mu ni dalo miru; njemu je fanatiãno
tlaãanil brez ozira na blaginjo Avstrije in zasedenih
deÏel. Îelel je nakopiãiti tak‰no premoÏenje, da bi si na
stara leta lahko kupil hi‰o, ki bo stala na glavnem trgu
levovskega mesta. S Tunguzom in KonjhodÏiçem je
spravil v drvarski tabor dva agitatorja, ki naj bi delala
inÏenirju neprilike. Gozdar je bil dober poznavatelj ljudi
in je vedel, da mu njegov nasprotnik sede na limanice.
Miril bo agitatorja, ne da bi ju spodil od dela. V konaku
je bil Bierkopf dobro popisan; pl. Pester ga je bil zelo
priporoãil novemu okrajnemu naãelniku, doãim o inÏe-
nirju ni sodil dobrohotno. Zato je naãelnik, ko so se mu
predstavili uradniki, Bierkopfa zelo prijazno izpra‰al o
delu na Konj-planini, doãim je ‰el hladno mimo Vilar-
ja. Gozdar je to izrabil: veãkrat se je napotil v Tuzlo, kjer
je pred naãelnikom skrajno neugodno slikal poloÏaj v
drvarski koloniji. Rekel je, da zdaj tam gospodari veãi-
noma inÏenir, s ãigar nazori se mnogokrat ne more uje-
mati, a upreti se jim ne sme; on, gozdar, ni ne krop ne
voda, ne mi‰ ne ptiã in ta razdvojenost v vodstvu moã-
no ‰koduje redu, prav zato je morala oblast blizu drvar-
skega tabora nastaniti oroÏnike in ãe pojde tako dalje,
bo treba postaviti tudi vislice. Vedel je naãelniku vcepiti
spoznanje, da so prava inÏenirska dela na Konj-planini
726
izvr‰ena in da je za par let tam inÏenir nepotrebna ose-

ba. Naãelnik se je prestra‰il ãrne slike s Konj-planine,
zakaj bal se je, da ne bi ‰vignil plamen vstaje tudi v nje-
gov okraj. Hitro si je prisvojil gozdarjev nazor in tem
raj‰i ga je sporoãil v Sarajevo, ker je bil vnet za reforme
in za ‰tedljivost v upravi, s ãimer se je nameraval priku-
piti deÏelni vladi. Iniciativno je hotel vladati svojemu
okraju in kdor je prvi kaj pametnega sproÏil, tisti mu je
prirastel k srcu. ·e laÏe je dobil Bierkopf stotnika Hvali-
bogovskega na svojo stran. Ta je sploh sovraÏil uradni-
ke, ki so se ponekod bratili z domaãini in uvaÏali nevar-
ne ideje v deÏelo, kateri se je je moralo po stotnikovi
sodbi vladati samo z voja‰ko silo. Obljubil je prijatelju,
da se v njegovem smislu obrne na vplivnega gospoda
pri deÏelni vladi, ãigar beseda toliko zaleÏe, da nikdar
veã ne bo stopila noga tak‰nega Panslava, kakor je Vilar,
na Konj-planino. Gozdar si je od veselja mel roki v nadi,
da kmalu zopet vzcvete njegova p‰enica. Ni se varal.
Prej, nego je priãakoval, se je izpolnila njegova Ïelja.
727
45.
K akor je napovedal Hren, tako se je zgodilo: Jovice

Milo‰eviça niso izpustili iz preiskovalnega zapora.
Pri civilnem sodi‰ãu so prouãili vse listine, ki so bile spi-
sane o njem, toda glede njegove krivde niso pri‰li na jas-
no. Priãevanje inÏenirja Vilarja in drvarja Glavaãa, tiste-
ga Mrkezkovega Janeza od Sv. Franãi‰ka, ki je bil skra-
ja za kuharja v Medvedjem Dolu, je tako glasno govorilo
proti Atifu Sarajliji, da se je zdelo sodnikom potrebno,
zasli‰ati tudi njegra. Pisali so oroÏni‰tvu ponj, toda to je
odgovorilo, da je Atif Sarajlija od‰el v Hercegovino in
kadar se vrne, se bo precej pojavil pri sodi‰ãu. Na tak‰-
no izjavo so odgodili preiskavo in poloÏili nanjo se na-
na‰ajoãi sveÏenj listin na stran. Pri‰la je ovadba zaradi
Daniãinega kinÏala. OroÏnik bi jo bil rad zamolãal, pa je
ni mogel, ker je ‰lo za sestro moãno osumljenega in ne-
varnega ãloveka. V svesti si svojega prevsiljivega vede-
nja pred deklico je napisal ovadbo z dosti rahlimi bese-
dami, toliko da izpriãa svojo vestnost in natanãnost.
Sodnikom je lepi kinÏal zelo ugajal, bili pa so toliko de-
likatni, da zaradi tak‰ne malenkosti niso zvali deklice
pred sodi‰ãe; stvar naj pride skupno s kaludjerovo zade-
728
vo na razpravo, kadar se pojavi Atif Sarajlija kot priãa.

PriloÏili so ovadbo Milo‰eviçevim aktom. Vanje se je za-
Ïrl kancelijski prah, preden so pri‰li na dnevni red.
Vazko je bival v Tuzli samo nekaj tednov. Mladi mojs-
ter Grgiç je bil z okretnim in bodrim deãkom zadovo-
ljen. Osnovna navodila za prikrajanje opank mu je kma-
lu vcepil, sicer pa ga je porabil za vsako pot k svojim na-
roãnikom in odjemalcem. Teh potov je bil Vazko vesel,
saj je videl v mestu toliko novih stvari, o katerih se mu
v gozdu ‰e sanjalo ni. Spotoma je navadno skoãil k Da-
nici ter jo pozdravil. Ni mu trebalo dolgo ãakati, da je
videl tudi svojega uãitelja in pobratima Jovico. Grgiç, ki
je tuzlanskim jetnikom popravljal opanke, ga je po‰iljal
po dvakrat na teden v kaznilnico po po‰kodovana obu-
vala in z zakrpanimi nazaj.
Vazku je moãno bilo srce, ko je ‰el prvikrat s ‰opom
opank v kaznilnico. Navdajala ga je groza pred prosto-
ri, kjer Ïive po narodnih pesmih nesreãni jetniki v stra‰-
nih mukah. Vojak, ki je pri velikih vratih straÏil vhod v
poslopje, ga je, videã opanke, spustil v hi‰o pokore. Sto-
piv‰i na dvori‰ãe, se je deãek ogledal po neprijaznem
svetu. Na notranji strani pritliãne hi‰e, zidane na ‰tiri
ogle, se je ti‰ãalo k zamazani steni krog in krog primitiv-
no pristre‰je na lesenih stebrih; pod njim se je nahajal
netlakovan hodnik, kjer so se smeli ob deÏevnem vre-
menu v doloãeni dobi izprehajati jetniki. S hodnika so
729
drÏala z lukalnicami opremljena in z Ïeleznimi plo‰ãami

okovana ozka in nizka vrata v jeãe. Niso stala vsa vrata
v vodoravni legi s hodnikom; do nekaterih se je moralo
po ozkih stopnicah navzdol, ker tur‰ka vlada je skrbela
tudi za podzemske jeãe. Okna, ki so mrko zrla v ta pusti
svet, niso bila vsa enaka, ker niso vsi jetniki dobivali
enake porcije svetlobe zraka, a mimo ‰tirih velikih oken
precej pri vhodu in so bila vsa druga, majhna in majãke-
na, zavarovana z mreÏami iz Ïeleznih prekel. Par voja-
kov s pu‰ko ob rami je korakalo po hodniku, nedolga
vrsta jetnikov se je, roÏljaje z verigami, vlekla zadi po
dvori‰ãu tik pred stolpovjem. Sredi prostranega dvo-
ri‰ãa je zagledal trop Bo‰njakov pod fesi in turbani ter
z okovi na nogah. Gnetli so se krog razdrtega vodnjaka;
menda so ga popravljali ali ãistili. Oprezno se je bliÏal
tej gruãi, ni li Jovice v njej. Vojak, straÏeã tolpo, je divje
pogledal na deãka, kakor bi ta ne nesel nedolÏnih
opank, ampak nevarne bombe.
»Gospodine asker, zakrpane opanke nesem k gospo-
dinu jeãarju, pa ne vem, kje je, ker sem prvikrat tukaj,«
je poizkusil Vazko potolaÏiti vojaka. Grgiç ga je bil na-
tanko pouãil, kje biva jeãar s svojo Ïeno in otroki, toda
deãek je hotel porabiti priliko, da se razgleda in razpoz-
na po mraãnih prostorih. Vojak ni dal besede od sebe, le
z roko, oboroÏeno z ogromno sukneno rokavico napest-
nico, je strogo in mrko pokazal na ona velika okna pri
730
vhodu. Vazko se je prepriãal, da v oni tolpi Jovice ni.

Urno se je obrnil ter se napotil proti jeãarjevemu sta-
novanju.
Zdajci je zasli‰al odnekod iz jeã stra‰no tuljenje.
Okrenil se je in poslu‰al; ni vedel, ali veka tako bolan
jetnik, ali vpije s tak‰nim presunljivim glasom na pomoã
v telesnih mukah, ali je znorel. Vazko je postal. Spom-
nil se je zmajev in kaã v temnicah; vlekel je na uho, da
bi razbral, ne kriãi li pobratim nekje v podzemeljski jeãi.
Kruta bolest mu je stisnila srce, ker prav tako neznan-
sko je nekoã kriãal Jovica na nekega deãka, ki se je bil
zlagal. Tuljenje je potihnilo. Opotekajoã se, je zavil na
hodnik. Na druga vrata na desni od vhoda je podrom-
ljal s prsti — tako ga je bil pouãil Grgiç. Pri‰la mu je od-
pret postarna suha Ïenska v vi‰njevkasti, pono‰eni halji,
z mokro cunjo v roki. Vazko se je prestra‰il ter stopil
korak nazaj, tako vraÏja se mu je zdela Ïenska. Njen
obraz je bil malone zelen in pri‰piljen kakor pri kaãi, za
odprtima ustnicama sta samevala na spodnji ãeljusti
dva orumenela zoba, njene zlove‰ãe oãi so gledale sko-
zi velike, ãrno obrobljene naoãnike, na koncu nosa ji je
visela kaplja. To je pol zmaja pol kaãe — si je mislil pre-
pla‰eni Vazko in niã ni rekel, dasi je bil priljuden in je
tudi v mestu vsakega vpra‰al: »Kako si?« Ko je bila Ïen-
ska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je spustila
skozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor, kjer je moã-
731
no dehtelo po prismojenem mleku. Stal je v jeãarjevi ku-

hinji. Îenska je segla na omaro, odkoder je prinesla og-
oljeno knjigo. Pogledala je vanjo, potem je odvzela
deãku obutev. Doãim je ona ‰tela opanke in jih pregled-
ovala, so li dobro popravljene, se je Vazko zagledal skozi
odprte duri v sosednjo sobo, kjer so pri mizi sedeli trije
majhni, goloroki ‰vabski deãki, obrnjeni k njemu. Deã-
kov eden je pisal, kimaje z glavo, druga dva sta zrla v
moÏa, ki jima je sedel nasproti, tako da je kazal hrbet v
kuhinjo. Vse je kazalo Vazku, da je ta ‰irokopleãi moÏ
uãitelj, zakaj onadva deãka sta mu nekaj odgovarjala.
Zroã na uãiteljeve ãrne lase, segajoãe ãez tilnik, je raz-
sodil sam v sebi, da tu pop pouãuje otroke. Îe je hotel
odvrniti oãi od prizora, a zdajci je uãitelj premaknil
nogo in zaroÏljala je veriga. Vazko se je pozorneje zazrl
v moÏa ter zapazil, da ima na nogah okove, zvezane z
verigo, ki je bila pripeta z vrvico za pas. Pogrelo ga je,
ker uãitelje je spo‰toval, odkar mu je bil Jovica vtisnil
peãate abecednega znanja. In tukaj pouãuje tak‰en uãen
ãlovek ob roÏljanju jetni‰ke verige! Vazku se je storilo
inako in ãim bolj je zrl na uãiteljeve lase, na njegov gunj,
na njegove ãak‰ire, tem bolj je rastla v njegovi glavi do-
bro znana pobratimova podoba. In ãuj — zdajci je uãi-
telj izpregovoril, trdo nem‰ko besedo sicer, toda glas je
bil tisti, za katerim bi bil ‰el Vazko bos ãez trnje, poslu‰-
no in vdano kakor jagnje za svojo materjo. Ni se mogel
732
premagati, vzhiãen je skoãil ãez prag, se oklenil Joviãi-

ne roke ter zavpil: »O moj uãitelj in pobratim, tu uãi‰
otroke, a pri nas v Piliçu jih nisi smel uãiti!«
Jovica je ostrmel, spoznav‰i deãka. Uprl je vanj me-
lanholiãne oãi, vesel tolike vdanosti. HvaleÏni uãenec se
je hotel skloniti, da bi poljubil pobratimu roko, toda ni
mogel: zagrabila ga je tisti hip ko‰ãena roka za vivãek las
nad tilnikom ter ga vlekla proã od jetnika. In kriãala je
Ïenska kaãjega obraza: »Ti prasec bosenski, ti strigalec
u‰es, ti — ti — ovãji tat — ali ne ve‰, da se brez vi‰jega
dovoljenja ne sme govoriti z jetniki? A?« Potresla ga je
tako, da je odletel v kot.
Vazko bi se bil razburil ob hudi babi, a umel se je po-
tuhniti, kakor se prihuli ãlovek, ki je Ïivel v dolgi suÏ-
nosti, vprião nasilstva, ki mu ni kos. Vedel je, da bi mu
upornost ‰kodovala in bi potem veã ne mogel videti po-
bratima: zato je tiho pretrpel lasanje in psovke. Îenska
je vrgla zakrpane opanke v kot, iz drugega kota je pri-
nesla raztrgane, jih pre‰tela, povezala ter oddala Vazku.
Tedaj je vstopil jeãar s ‰opom kljuãev. To je bil star
vojak graniãarskega rodu, visok in moãan kakor Jovica,
kateremu je bil podoben tudi po moãni bradi, le da je
bila jeãarjeva Ïe osivela in pristriÏena, torej kraj‰a. Pisal
se je za Megliça. Doãim se je na obrazu njegove Ïene
neprestano kremÏila zloba, ki je govorila: Gorje ti, ako
pride‰ pod na‰e kljuãe! — je sijala z njegovega skoraj
733
ãastitljivega obraza neka dobrodu‰nost, katere ni bilo

mogoãe spraviti v sklad z njegovim sirovim poslom.
Neprestano je sedela neka dobrovoljnost na njegovih
ozkih ustnicah in v njegovih Ïivahnih oãeh; z izrazom
smehljaja je vklenil jetnika, ãe‰: Ne boj se, malo pokore
ti ne bode ‰kodovalo! Prav tako ga je izroãil voja‰kemu
oddelku, da ga odvede na mori‰ãe, kakor bi hotel pred
otroki poudariti: Glejte, tako se zgodi, ako ãlovek noãe
slu‰ati. Smehljal se je, kadar je razklepal jetnika, izpu-
‰ãenega na svobodo, smehljal se je, kadar je sprejemal
od ‰umarja Milana Nikoliça podarjeno divjaãino ali pa
bosensko slivovico. ·e pod Radeckim je sluÏil v Lombar-
diji, ostal je v Italiji do konca na‰ega gospostva na Be-
ne‰kem, potem je sluÏil v Dalmaciji do okupacije; takrat
so ga petdesetletnika preskrbeli v Tuzli s teÏavno jeãar-
sko sluÏbo, ki jo je opravljal s pomoãjo dveh kljuãarjev.
Italijansko in dalmatinsko solnce je oÏgalo njegov
obraz; ves je bil otemnel, kolikor se ga je videlo iz bra-
de. Mimo ‰umarja ni spo‰toval nobenega pravoslavne-
ga Bo‰njaka, vse je kregal smejoãega se obraza s tistimi
psovkami kakor njegova Ïena, samo Milan Nikoliç se
mu je zdel vdan in zanesljiv, ker ga je oblast spoznala za
vrednega, da nosi pu‰ko in spredaj na prepasanem jer-
menu svetlega cesarskega orla. ·umarju je vse zaupal, in
mu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa ‰e
enega Bo‰njaka je Megliç uvaÏeval — opankarja Grgiça,
734
to pa zato, ker je bil Grgiç katolik in je kakor Ïid Samojlo

poznal ‰ege ‰irokega sveta: vsak mesec je pri obraãunu
popustil nekaj odstotkov, kar je zdrãalo v jeãarjev Ïep.
Ko je prvikrat zagledal Vazka v svoji kuhinji in spoznal
Grgiçevega vajenca, se mu je nasmehnil; ko pa je zvedel,
da je bil deãek v Piliçu Milo‰eviçev uãenec, je postal
oprezen in je pritrdil svoji Ïeni, ker mu ni dovolila govo-
riti z jetnikom.
Jovica je sedel Ïe ‰esti mesec v preiskovalnem zapo-
ru. Njegovo mirno moÏato vedenje je zbujalo spo‰to-
vanje pri vseh prebivalcih kaznilnice, s katerimi je mo-
gel obãevati. Svojih prevratnih nazorov tudi pred kaz-
njenci ni tajil; zaradi njih bi ga bila gotovo doletela kdaj
obãutna kazen, ko bi se ne bil prikupil jeãarju, kateremu
ga je Milan Nikoliç precej skraja priporoãil kot sila uãe-
nega ãloveka. Na tak‰no priporoãilo je oni uglednega
jetnika porabil za uãitelja pri svojih deãkih, ki bi jih bil
moral drugaãe poslati ãez mejo, ker v Tuzli ni bilo pri-
pravnih ‰ol. Pri pouãevanju so Jovici kaj hitro tekli dne-
vi, tedni, meseci. Za svoj trud je uÏival neke udobnosti:
na tlaãanska dela mu ni trebalo hoditi, smel se je izpre-
hajati po dvori‰ãu, govoriti z jetniki in ‰umarjem, smel
je pu‰iti duhan, ki ga je z njim zalagal prijatelj Nikoliç,
pri jeãarju je dobival ãrno kavo, celo sam jo je kuhal.
Skromni, v vsaki bedi utrjeni in za samostansko ozidje
namenjeni Jovica bi v zaporu mimo svobode niãesar ne
735
bil pogre‰al tako hudo kakor nedostatek duhana in ãrne

kave.
Kaludjer se je nekoã pohvalil, kako je v njegovem ta-
boru vse znano, kar se godi v deÏeli. Znatna oseba in
gonilna moã v tem taboru je bil Nikoliç. Opremljen z
dvoglavim orlom, je imel odprt dostop v oroÏni‰ke stra-
Ïarne, k financarjem, v jeãe, v predsobe bosenskih pi-
sarn. Kamorkoli je pri‰el, povsod se je umel priljubiti z
divjaãino, ki jo je smel streljati, kolikor je hotel, in jo je
nosil v dar ljudem, od katerih je hotel kaj zvedeti. Pri
‰vabskih ljudeh je marsikaj sli‰al, ‰e veã pa je zvedel pri
domaãinih, posebno pri inteligentnej‰ih, ki so imeli rod-
binske ali trgovske zveze v pobunjenih okrajih, dalje od
agitatorjev, katerim je pripadal sam. Po ‰umarju je bil
Jovica natanko pouãen o vsta‰kem gibanju na zapadu in
jugu zasedenih deÏel in ãim bolj je ono rastlo, tem bolj
je hrepenel po svobodi. Za obãutke in strasti navadnih
ljudi je bila njegova silna du‰a obdana z neprodirnim
zidom, a ãut za neodvisnost, pravico in osveto je vedno
Ïivel v njej in vedno mu je mogel kdo ‰e priliti, kar je
premi‰ljeno delal Nikoliç s tem, da je prina‰al vesti o
novi vstaji. Mnogokrat sta stala na hodniku za kak‰nim
stebrom in se nemotena razgovarjala.
Vazko je bil zadovoljen, da biva v bliÏini svojega po-
bratima, ki od zmajev in kaã ne trpi kdove kak‰nih muk,
da vsak teden veãkrat vidi njegove kodre in njegov
736
hrbet. Vãasi se mu je tako moãno zahotelo, zagledati se

v prijateljevo obliãje, da je, ãakajoã v jeãarjevi kuhinji,
glasno zaka‰ljal, na kar se je Jovica okrenil in sta se vi-
dela z obraza v obraz.
Nekoã je jeãarka z metlo ‰vigala po izbi, kjer je pouãe-
val Jovica, jeãar je v kuhinji zbiral in pre‰teval opanke,
Vazko je ãakal. Ta je sicer zaka‰ljal, toda pobratim ga ni
sli‰al; razlagal je takrat svojim uãencem z veliko vnemo
pomen pregovora, ki pravi: Jezik laÏe, srce istino kaÏe.
Ker mladi opankar pobratimu svoje navzoãnosti ni mo-
gel posvedoãiti s ka‰ljem, je smelo stopil med duri, uãe-
no dvignil obrvi ter zaklical jecarjevim otrokom: »Govo-
rite vedno samo resnico, vselej recite bobu bob in popu
pop!« Seveda je dosegel svoj namen, ker Jovica se je
okrenil in pogledal na svojega souãitelja, toda tudi jeãar-
ka se je zbudila; na tak‰no drznost je dvignila kaãjo gla-
vo, zavpila: »Jezik za zobe, pasje seme, u‰ivec!« in za-
mahnila z metlo proti predrzneÏu. Z laktjo je prestregel
metlo; ker se mu je za malo zdelo, da ga uganja Ïenska,
je smelo odgovoril: »Kuma, da ima‰ ãisto srce, imela bi
tudi ãist jezik.« Tisti trenotek pa ga je zagrabil Megliç za
vivãek nad tilnikom. »Ti mr‰ava rastlina, ti prokleti
cvet!« je klel smejoãih se oãi jeãar, ga potegnil v kuhinjo
in parkrat oplahnil z opanko, tako da se je deãek zavrtel
liki mlinsko kolo. Odsle se ni veã osmelil, pribliÏati se
Jovici.
737
Do osebnega, neposrednega obãevanja se nista do-

mogla, ãeprav sta si tega oba zaÏelela; s ‰umarjevim po-
sredovanjem pa je Jovica vse zvedel, kar je Vazko vedel
povedati o Danici, o gospodinu Franju, o Mu‰içu in dru-
gih stvareh s Konj-planine.
Neizmerno poveliãane vesti o krvavih spopadih her-
cegovskih in krivo‰ijskih ãeta‰ev z redno vojsko so spra-
vile kakor mnogo drugih nezadovoljneÏev naposled
tudi ‰umarja in Jovico na pot oãitnega upora. Nikoliça
se je polastila tiste dni drzna misel, osvoboditi po ne-
dolÏnem zaprtega Milo‰eviça, beÏati z njim na planine,
pobuniti ljudstvo tuzlanskega okraja; ãe se to ne posreãi,
pa pohiteti po gorskih stezah bratom, v Hercegovini se
boreãim, na pomoã. Svoj naãrt je odkril Vazku, ki je bil
precej pripravljen, pomagati svojemu najbolj‰emu pri-
jatelju pri ubegu. Deãek je teÏko ãakal dneva, ko se sme-
li naklep izvede. To bo njegov prvi, juna‰ki ãin, ki se mo-
ra posreãiti in ãe velja Ïivljenje. ·umar je vse pripravil za
beg ter ãakal ugodne prilike.
Neko jutro koncem januarja je pri‰el s pu‰ko ob rami
Ïe pri zasvitu dneva v kaznilnico. Vedel je, da se mudi
jeãar vsako jutro dolgo pri jetnikih, vr‰eã svoj jutranji
predpisani obhod po jeãah. Zana‰al se je na to okolnost
in nanjo je oprl svoj smeli naãrt. Prijatelja je na‰el ‰e v
stanovanju, zajutrkoval je z Ïeno kavo, otroci so ‰e spali.
Nikoliç je postavil svojo pu‰ko v kot ter se pritisnil k
738
ognji‰ãu, da si ogreje roki. »Na Majevico moram. OroÏ-

niki pravijo, da na vseh straneh poje sekira,« je govoril.
»Zdaj je najbolj‰i ãas za sekanje drv. Pa ne, da bi mi
poslal kak‰nih novih jetnikov,« je rekel Megliç.
»·e nobenega nisi dobil od mene.«
»To uro bi niti enemu ne mogel dati zaveti‰ãa; po-
poldne Ïe, ker danes bodo trije izpu‰ãeni, dva pa ustre-
ljena.«
»Kako jih pri tebi razpo‰iljajo! Ene tja, kjer jim zago-
dejo angeli, druge tja, kjer jim zapojo gorske ptice. Obo-
jim bo bolje nego poslu‰ati v temnicah tvoje mi‰i. Pa
kako bodo streljali na ona dva, ko stoji zunaj tak‰na
megla, da ni pedi ne vidi‰ pred seboj.
»Usmrtitev je Ïe odgodena do enajste ure. ·e enkrat
jima bo posijalo solnce, preden jima mrkne za veãne
ãase.«
»Kaj meni‰, brate, kaj nameravajo z Milo‰eviçem?«
»Do poletja naj ostane ‰e pri nas, da pripravi mojega
najstarej‰ega deãka za sprejem v gimnazijo. Potem pa
Bog z njim in vsi svetniki.«
»Nocoj se mi je sanjalo o njem, da sem ga videla mrt-
vega,« je povzela jeãarka, iztegniv‰i ozko glavo proti ‰u-
marju. »LeÏal je v odkriti krsti in smejal se mi je, dasi
tega resnega ãloveka ‰e nikdar nisem videla v smehu.«
739
»Glej, Janja, kak‰na neumnost je priblodila v tvojo

glavo. Mrtvec se ti je smejal,« je v‰ãipnil jeãar in oãi so
se mu svetile v smehu.
»Bog ve, kaj to pomeni?«
»To pomeni, da bo ‰e dolgo Ïivel in dolgo pouãeval
vajine otroke, ki bodo kaj znali in kaj veljali,« je dejal
‰umar. »Sreãna sta, da sta dobila tega uãitelja.«
»Dobro je, dobro. Ali ãudno, Nikoliç! Oni dan se mi
je pa sanjalo, da je beÏal pri velikih vratih vun. Hotela
sem kriãati na straÏo, naj ga zadrÏi, pa nisem mogla.
Tako mi je bilo hudo, ko da je mora padla name.«
»Sanje so prazne marnje, a Bog je istina,« je pohitel
Nikoliç, bojeã se, da se mu ponesreãi njegov naklep.
»Kaludjera lahko pusti‰ samega v planino in sam se ti
povrne! Zunaj bi imel vedno od ene strani morje, od
druge gorje — to pravi sam. Zunaj se je vedno motal in
vil kakor kaãa v precepu, a tukaj — kdo ga nadleguje?
Zunaj so psi lajali nanj, ko da je prosjak, a tukaj je uãi-
telj in — kdaj se je kdo pritoÏil proti dobroti?«
»Nu — moder in uãen ãlovek je, vendar pa mi nekaj
ne prija na njem. To je njegovo sovra‰tvo do na‰ih na-
prav. Vãasi se tajno pribliÏa jetniku in nekaj mu po‰e-
peãe. Marsikdo se lahko skrije za drevo, drugi se niti za
brdo ne ume. K prvim ‰tejem kaludjera. Sam sem ga Ïe
sli‰al, ko je razlagal jetnikom, da napredujemo v Bosni
kakor rak. NezadovoljneÏ je, kakor so tisti, ki so v Her-
740
cegovini zaãeli dvigati rogove. Treba paziti nanj. Pravi-

jo, da na enem ãloveku ne more biti dveh koÏ, a on jih
ima. Vãasi je tih kakor stena, drugikrat vro iz njega be-
sede kakor toãa iz oblaka. Prokleti! O, preÏati moram
nanj. Za tvoje sanje, Janja, ne dam poãenega gro‰a. Zve-
ãer rada potegne‰ iz steklenice in od tam pride tvoja po-
noãna mora. Nu — Nikoliç, kdaj pojde‰ zopet v Zvor-
nik? Rad bi, da mi od tam prinese‰ slivovke, prave srb-
ske.«
»Jutri nameravam v Zvornik in pojutr‰njem ima‰ Ïe
lahko svojo pijaãico,« je lagal ‰umar. »Pa ‰e nekaj imam
za vaju. Dva zajãka visita pri meni v kuhinji in ‰tiri tol-
ste jerebice. Polovica je namenjena vama, polovica pa
Novaku, tistemu, ki pometa v konaku. Spotoma sem na-
roãil Novaku, naj po‰lje svojo Ïeno po njegovo polovi-
co, a ti, kuma Janja, idi in si vzemi vajino polovico. Lah-
ko si vzame‰ tri ali pa vse ‰tiri jerebiãke, ako pride‰ pred
Novakuljo. Kljuã od kuhinje leÏi na tramu nad durmi.«
Janja je prikimala, jeãar je rekel: »Precej idi, Janja, da
prehiti‰ Novakuljo. Jerebice imam rad. Vse ‰tiri prine-
si! Kaj bi pu‰ãala Novaku, ki nima otrok.« Zakonska sta
vstala. Par minut sta se iztegala, zehala in ohala, jema-
je slovo od noãnega poãitka, potem sta se priãela oblaãi-
ti. Îena se je napravila, da pojde na trg in po ‰umarje-
vo divjaãino, Megliç je vzel kljuãe, da napravi svoj obi-
ãajni obhod.
741
»Dovoli mi, brate, da se grejem pri tvojem ognji‰ãu,

dokler ne pride kuma domov,« je poniÏno poprosil ‰u-
mar. »Zgodaj je ‰e in noãe se mi v megli v planino. Kam
naj grem, ko ne vidim poti pred seboj?«
»Pobodi pri nas, prijatelj, dokler ti drago.«
»In po‰lji mi kaludjera, da mi skuha findjan kave. On
zna to izborno. Tako mi ‰krta v Ïelodcu. A — Milo‰eviç
je tvoj najzanesljivej‰i gost. To ti pravim jaz, ki obãujem
z njim. Odkritosrãen je in ãloveka, ki naravnost pove,
kar misli, se ni treba bati. Kadar se urede bosenske raz-
mere, pride tudi njegova uãenost do veljave.«
»Niã se ne zgodi, kar ni usojeno. Reci mu tudi ti, naj
bo oprezen v svojih besedah, sicer moram ravnati tudi
z njim po na‰ih strogih pravilih. Morda preveã skozi
prste gledam nanj.«
»Zanesi se name, brate!«
Jeãar in jeãarka sta zapustila stanovanje. âez par mi-
nut je priroÏljal v kuhinjo Jovica, ves oÏivljen od same-
ga priãakovanja in mo‰ke podjetnosti. Tisti hip je vsto-
pil tudi Vazko s ‰opom opank. Z razvnetimi pogledi so
se pozdravili. Sumar je zaprl duri v sobo in tiho obrnil
kljuã, da bi otroci, ko bi se zdramili, ne mogli v kuhinjo.
Potem je podal Vazku ostro pilo in oba sta se sklonila k
okovom na jetnikovih nogah. V petih minutah sta pre-
pilila kljuãanici in odvzela Ïelezje. Jovica je obul ãrevlje,
ki mu jih je bil prinesel Vazko, ogrnil si je jeãarjevo ha-
742
ljo, segajoão do pet, nataknil si jeãarjevo kapo na glavo;

ãez kodre si je nategnil ovratnik od halje. ·umar mu je
pristrigel brado ter jo po‰tupal z moko, oãrnil mu obraz
s sajami, tako da je bil ves podoben jeãarju. Nataknil si
je pu‰ko na ramo ter pokukal na dvori‰ãe. Prav blizu na
hodniku so se sli‰ali koraki voja‰kega straÏnika, pri vod-
njaku so ropotali leseni kabliãi, vsepovsod so roÏljale
verige, toda vse je bilo nevidno in zastrto v prhko me-
glo. UbeÏniki so stopili na hodnik in se napravili proti
izhodu dvori‰ãa. V sredi je ‰el uskok Jovica, na eni strani
Nikoliç, na drugi Vazko z opankami. Vsak je imel pod
gunjem skrit kinÏal za sluãaj, da jih ustavi straÏa. Na
vsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle mrko risal vo-
jak straÏnik. Nikoliç je bodro stopal, s strumno kretnjo
je poloÏil levico na pu‰kino kopito, desnico je dvignil k
ãepici, izkazujoã voja‰ko poãastitev. StraÏnika sta se po-
vr‰no ozrla nanj, a nami‰ljenega profoza sta pozdravi-
la spodobneje. âez hip so beguni izginili v neprodirni
megli. Hiteli so naravnost v hribe. Ko so bili Ïe precej
daleã nad mestom, si je Jovica nadel svojo popovsko ãe-
pico, obul prikladnej‰e opanke ter vrgel jeãarjevo oble-
ko v jarek. Tja je bacil Vazko tudi ‰op opank. Po enour-
nem begu jih je na vrhovih Majevice-planine pozdravilo
zimsko solnce.
743
46.
N ikoliçev beg mimo jeãarja in jeãarke ni nikogar

posebno razburil. Polovica onih malo‰tevilnih do-
maãinov, ki jih je nastavila deÏelna vlada v svojih naj-
niÏjih, piãlo plaãanih sluÏbah, je koncem 1881. in v prvih
dveh mesecih 1882. leta itak pobegnila v vsta‰ki tabor.
Bolj so se zanimali za Milo‰eviça. Drugo jutro po njego-
vem uteku sta priskakljali v kaznilnico dve komisiji, vo-
ja‰ka in civilna. Prvi so ukazali, podrobno pregledati po-
slopje, so li kaznjenci v njem proti nezgodi ubega za-
dostno zavarovani, ako ne, kaj naj se stori, da ostanejo
na varnem; druga je izhajala iz sodi‰ãa in je dobila man-
dat, peãati se z osebo Jovice Milo‰eviça ter natanãno
opisati vse okolnosti ubega. Ubogi jeãar je v predãutju
strogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, ãudeãih
se in smejoãih oãi za gospodo ter premi‰ljeval o posle-
dicah preiskave, doãim se je njegova Ïena, nevidna v
megli, plazila izdaleã za komisijama, iztegovala kaãjo
glavo in prislu‰kavala pomenkom in ukrepom. Obe ko-
misiji sta dognali, da je nesreão zakrivila megla, ki je po-
vzroãila na vseh poljih ãlove‰ke delavnosti Ïe neizmer-
no ‰kode, in pa jeãar Megliç s svojo preveliko zauplji-
744
vostjo. Prva komisija je nasvetovala potrojitev straÏ ob

meglenih dnevih, druga je dolgo pisala in oddala napo-
sled svoj zapisnik sodi‰ãu. Tam so Milo‰eviçev akt zopet
privlekli na dan. Iznova se nekatere listine preãitali in
iskali navodil za novo preiskavo. Pri tisti priliki so se
spomnili Danice in njenega kinÏala. Preãitali so vse listi-
ne, ki so obravnavale njen pregre‰ek, toda dragocenega
bodala niso mogli najti. Strnilo se je nekaj pogledov, ka-
kor bi se izpra‰evali: Kdo neki je poslal krasni kinÏal za
boÏiãno darilce preko Save? Ta nedostatek jih ni oviral,
da ne bi ukazali, naj se privede Danica Milo‰eviçeva na
zasli‰anje. Postali so radovedni, kak‰na je Hercegovka,
ki je zme‰ala glavo inÏenirju, kateri je kot razvpit ãudak
prav tiste dni odloÏil svoje ãastni‰tvo in skriva deklico
zase.
Novica o pobegu se je ‰e tisti dan raznesla po mestu.
Domaãini so se zadovoljno muzali, stikali glave in si ‰e-
petali uporne, sovraÏne besede. Oblast je ukrenila vse
potrebno, da bi ulovila ubeÏnike, poslala je osebni opis
vseh treh zloãincev oroÏni‰kim postajam tuzlanskega
okraja. OroÏniki so javili, da so se novi razbojniki tu in
tam pokazali v hribovskih vaseh, oboroÏeni od nog do
glave, da ‰untajo kmete na upor, toda mimo nekaterih
delomrznih ljudi, katerim Ïe od nekdaj tiãi hajdu‰tvo v
krvi, niso mogli spraviti nikogar na svojo stran. Vendar
745
pa je oblast razpisala 50 cekinov nagrade na glavo ne-

varnega Milo‰eviça.
Nihãe se za stvar ni zanimal toliko, kolikor davkarski
uradnik Hren. ·e preden je Jovica pobegnil, je bil Hren
ves v strahu zaradi njega. Pogovori o resnem poloÏaju v
upornih krajih ga niso toliko razburjali, saj se je zana‰al
na moã voja‰kega oroÏja, da kmalu razÏene razbojni‰ke
ãete in da potemtakem i v Bosni potraja davãno urado-
vanje do konca sveta, toda vesti o mnogih agitatorjih, ki
baje tudi v tuzlanskem okraju ‰ãujejo na upor, so ga pi-
kale v srce, zakaj v mnoÏice onih je bil pri‰tet tudi tisti
moÏ, ãigar sestra biva pri njem v reji. Sicer je bil agita-
tor ‰e na varnem, pod kljuãem, toda ta okolnost prav niã
ni izpremenila koãljivega poloÏaja, v katerega je za‰el
on, davãni uradnik, s tem, da takorekoã daje potuho ne-
zanesljivim deÏelanom. Kako lahko ga zaradi te ne-
opreznosti pritisnejo vi‰ji, kakor so pridurnili njegove-
ga prijatelja Vilarja in ga pozvali pred ãastno sodi‰ãe! Pa
kaj se meni inÏenir za svoje predstojnike, ko mu ni tre-
ba pri vsakem vetru ukloniti glave in gre, kamor se mu
poljubi, ker po vsem svetu se gradijo mostovi, Ïelezni-
ce in se urejuje vodovje. On lahko kljubuje oblasti, a
davãni uradnik jo mora slepo poslu‰ati, ako ne, je brenk
po njegovi sluÏbi! In potem — ali naj se povrne s tolik‰-
no rodbino med komije? Tako je muãno premi‰ljeval
Hren in v tem smislu je mnogokrat toÏil svoji Ïeni. Gos-
746
pa Minka se mu je smejala, ga pitala s strahopetnikom

in ãim veãjo ãemernost je gospodar kazal Danici, s tem
veãjo vnemo se je zavzemala gospodinja zanjo. Vendar
je polagoma tudi njo zaskrbelo, kaj bo, ako se soprog ne
uÏene in bi njegova bojeãnost zaãela kaliti mir v rodbi-
ni.
Hren je ob Novem letu dobil nepriãakovano visoko
uradni‰ko nagrado, s ãimer je bila vnetost za sluÏbo po-
veãana, pomanj‰ana pa skrb za novo bitje, ki je moralo
tiste dni po Sveãnici privekati na svet. InÏenirjev denar-
ni prispevek se mu veã ni zdel nebbhodno potreben.
Vilar je poznal njegovo malodu‰nost in je vedel, ãesa
se boji. Meseca januarja je bil trikrat pri Danici in vse-
lej je zapazil, da kaÏe davãni uradnik s svojimi bodeãi-
mi posme‰icami, leteãimi na deklico in na njenega bra-
ta, Ïeljo, iznebiti se mlade gostje, ki je bila Ïe sama volj-
na, preseliti se v Bajiçevo hi‰o, odkar jo je bila zapusti-
la tudi Katica. Ko jo je Vilar zadnjiã posetil — to se je
zgodilo tri dni pred ubegom njenega brata — bi jo bil
najraj‰i kar precej izroãil navzoãni Bajiçevi materi; tako
neprijetno se je Hren ujedal ob mlade zaljubljence, po-
sebej pa ‰e ob tak‰ne, ki so razliãnega veroizpovedanja.
InÏenir ga je Ïe takrat, vpo‰tevajoã njegovo bojeãnost,
dostojno zahvalil za zaveti‰ãe ter poprosil Bajiçevo ma-
ter, naj ‰e tisto popoldne vzame Danico k sebi, a po
uradnikovem odhodu v pisarno ga je pregovorila gospa
747
Minka, da je pustil Danico ‰e nadalje pri njej, ãemur je

pritrdila tudi Bajiçeva mati, rekoã, da bi imela hãerko
svoje pokojne sestriãne najraj‰a pri sebi, ker je pa dekli-
ca prav sedaj potrebna v Hrenovi hi‰i, svetuje gospodi-
nu Franju, naj jo ostavi ‰e nekaj ãasa pri Hrenovih. Tisti
veãer je gospa Minka svojega pla‰nega soproga ‰e lah-
ko pregovorila, da ji je pustil deklico; drugaãe pa se je
zgodilo, ko je zvedel za ubeg njenega brata.
Kmalu po Sveãnici je nekega popoldne prijahal Bobo-
jedac v Mu‰içev han. Obveselil se je, ko je zagledal tam
gospodina Franja, zakaj imel je opravek do njega. Dvig-
nil je roko ter mo‰ko vzkliknil: »Bog navede, konj nane-
se ba‰ junaku pred dvor!« Okrenil se je k ãemernemu
Mu‰içu, ãepeãemu na tleh, in samozavestno zroã nanj,
kakor bi mu hotel reãi: Poãepaj ti ob svojem ognju, a jaz
opravljam po ‰irokem svetu svoje imenitne posle — je
iztikal po Ïepih, brkljal za pasom, naposled je izvlekel
izza srajce zapeãaten list. Obrnil se je k Vilarju ter mu
poloÏil list na koleno. »Evo ti, gospodine Franjo, bel list,
pisan od bele roke. Sestra mi ga je dala in ukazala mi je,
naj ga nikomur ne zaupam nego tebi in boÏjim rokam.«
Vilar je hlastno segel po listu in ga odprl. Pisan je bil
s cirilico, toda tako liãno, da mu ãitanje ni prizadelo do-
sti teÏave. Radovednost ga je gnala, da je najprej pogle-
dal na podpis: Danica Milo‰eviçeva. Doãim je Ïeljno ãi-
tal, se je Bobojedac sklonil k Mu‰içu ter mu pravil, kako
748
je pobegnil Jovica z Vazkom in Nikoliçem. Toda ta no-

vica je bila ob Konj-planini Ïe znana; agitatorji so bili
poskrbeli, da se je hitro raz‰irila po vsem okraju.
Evo, kaj je pisala Danica pod Konj-planino: O‰abna
sem bila, gospodine, ko sem noã in dan sanjala o Tebi.
Ko sem videla in uÏivala Tvojo velikodu‰nost, za katero
Te iskreno zahvaljujem, sem si govorila: Gdje god ruãa
siv zelen sokole, tu i vrana moÏe veãerati. Oprosti mi
mojo preprostost! Lezla sem po lestvi navzgor, da bi ble-
‰ãala v Tvoji luãi kot Tvoja dekla, a zdaj sem padla pod
lestvo. ,Velik prepad zija med teboj in gospodinom Fra-
njem; — niti on ga ne more premostiti, ãeprav ume gra-
diti mostove’ — tako mi je rekel Tvoj prijatelj Hren, pre-
den sem morala iz njegove hi‰e. Pomiluj ubogo sestro
hajdu‰kega haramba‰e! Bolest bolujem, nikomur je ne
kaÏem, samo Bogu in svojemu dragemu. Kukavice me
zovejo pred sodi‰ãe, kjer bi krakale name kakor na belo
vrano. Zato beÏim z Bajiçevo materjo iz Tuzle. Dobra
teta je moja za‰ãitnica, a posestrima mi je globoka Ïa-
lost. Ni mi Ïal tistih sladkih ur, ko me je ogrevalo soln-
ce, ki mi zahaja za goro. Ali mi kdaj zopet izide? Vse bo,
kar je usojeno. Pozdravljam Te, solnce Ïarko! Danica
Milo‰eviçeva. Pripis: ,Ni vsaka kapa za vsako glavo’ —
mi je rekel gospod Hren, a jaz pravim: Daj mi, BoÏe,
vetra sa planine, da otvori beloj kuli vrata, da ja vidim,
kud mi dragi ‰eta.
749
Dolgo je Vilar zrl v list, da bi prikril svojo razburje-

nost. Izvr‰ilo se je ono, kar je Ïelel: Danica je pri Bajiçevi
materi in morda je Ïe zapustila Tuzlo. ,âim dalje od tega
kraja, tem bolje zame in zanjo. Pride ãas, ko preskoãim
prepad, ki se ga boji prijatelj Hren. Mene mika tisto, ãe-
sar se drugi boje,’ si je rekeL Stvar si je razlagal tako, da
je Bajiçeva mati zaradi Daniãine varnosti zapustila svo-
jega sina in poiskala deklici zavetja pred uradnim zasle-
dovanjem. Tako se je zamaknil v pismo, da ni niã sli‰al,
o ãem se pomenkujeta onadva. Tedaj je Bobojedac iz-
vlekel izza srajce ‰e eno pismo. »I to je pisala bela roka.«
Vilar se je zagledal v cirilico, nekoliko okornej‰o, nego
je bila v prvem listu. Poãasno je ãital nastopno vsebino:
Spo‰tovani gospodine Franjo! Odkar Vas ni bilo v
Tuzli, so se dogodile stvari, o katerih Vam moram spo-
roãiti. Pravila sem Vam Ïe pri Hrenovih, kako se je moj
sin Sa‰a pogreznil v nesreãno misel, da mu brez Ljubi-
ce ni mogoãe Ïiveti. Sami ste ga Ïe videli, kako je hodil
po tuzlanskih ulicah, zavit v Ïenin pled, izbegan in po-
trt, kakor bi mu leÏal teÏak greh na du‰i. Ne boli ga smrt
banjalu‰kega naãelnika, paã pa ga mori hrepenenje po
svoji skesani Ïeni. Zdaj se kesa, ko lepi tak‰no osramo-
ãenje na obeh! Siromak je pozabil na njeno nepo‰tenost.
Glejte, kak‰na stanovitnost na njegovi strani! Znaãaj-
nost tak‰na, da se Bogu smili! Neprestano si dopisuje-
ta in Ïe je sklenjeno, da zaãneta iznova zakonsko Ïiv-
750
ljenje pod eno streho. Toliko ãuvstva za po‰tenje ‰e ima-

ta, da ju je sram, zdruÏiti se v Tuzli, kjer bi se jima vsak
rogal in bi s prstom kazal za njima, dasi je na tem oto-
ku le malo po‰tenih ljudi. Zato je Sa‰a prosil za preme-
‰ãenje v Hercegovino. Na praznik Va‰e Sveãnice je do-
bil odlok, da se mu dovoli premestitev, in te dni odpo-
tuje na novo mesto. Tudi jaz odpotujem, toda na nas-
protno stran — k svojemu drugemu sinu, ker niti eno
uro ne maram veã Ïiveti z Ljubico in Katico pod enim
krovom. To je moja prva novica, druga je ta, da se izse-
li tudi Danica. Z menoj pojde tja, kjer solnce vzhaja. So-
dite moje srce po svojem globokoãuteãem srcu in od-
pustite mi, da jo odvedem. Gotovo Ïe veste, da je pobeg-
nil Jovica, na‰ veliki trpin. ·e tisti dan, ko je uskoãil, je
morala njegova sestra iz Hrenove hi‰e. Uradnikovo se-
biãnost je premagal strah pred oblastjo. Celo oni drzni
Vazko iz hana ob Oskovi, ki je veãkrat posetil Danico in
je pobegnil z Jovico, ga je pla‰il. Obnesel se je Va‰ rojak
Hren! On ne more riskirati svoje kariere zaradi — cigan-
ke, ki se klati po svetu in napravlja po‰tenemu uradni-
ku toliko skrbi — tako je rohnel. Precej mora iz hi‰e, da
se lahko opraviãi pred oblastjo, kako jo je, zvedev‰i vso
resnico, precej iztiral iz svojega stanovanja. Koliko je na
svetu stra‰ljivcev zaradi ljubega kruhka! Dal je deklico
k Grgiçevi majki. Drugi dan sem jo vzela k sebi.
751
Ob pravem ãasu ji je pri‰la moja za‰ãita, ker Ïe jo i‰ãe

pozivnica k sodi‰ãu zaradi tistega kinÏala. Ne maram
izpostaviti njene lepote radovednim in pohlepnim oãem
trdosrãnih sodnikov. Zato pojdeva nemudoma odtod.
Preden dobite Vi ta list, sva midve Ïe onstran Majevice-
planine na savskem parniku, ki naju popelje v novo do-
movino.
Solznih oãi gleda Danica v moje pismo. Koder bo ho-
dila, v srcu Vas bo nosila kakor mati nebogljeno dete.
Obetali ste ji, da jo vzamete za Svojo. Izpolnite obljubo!
Bolje bo pozno kakor nikoli. Pravili ste, da nameravate
v Macedonijo. Oglasite se spotoma v Ni‰u. Tam vpra-
‰ajte po mojem sinu, kapitanu Îivku Bajiçu. Pri njego-
vi rodbini bom stanovala z Danico. Precej Vam je sicer
ne dam, ker posebne namere imam z njo. Po uglajenosti
svoje devi‰ke du‰e preka‰a vse svoje vrstnice, potrudi-
la pa se bom, da se izpopolni tudi njena vnanja oblika,
kolikor je prav.
Gospodine Franjo, Vi niste postali samotar po neki
uÏaljeni sebiãnosti, Vas je ranila sebiãnost in kovarstvo
sveta in je odvrnila Va‰ jasni pogled v samega sebe, v
tisto morje lepih misli in plemenitih naãrtov, iz katere-
ga prevara ne more dvigniti glave. Pridite za nama! Tam
Vas ne bo priãakovala kak‰na Ljubica ali Katica, ki bi
svojo samopa‰nost opraviãevala z doneão frazo Ïenske
osvoboje, ki bi se nobeni Ïelji ne mogla odreãi in bi svo-
752
jo trmasto ter izpremenljivo mi‰ljenje smatrala za te-

meljno resnico in nravstveno pravilo, ampak pohlevna
deklica ãistega srca, ki bije za vse, kar je lepega in vzvi-
‰enega pod solncem. Ako pa nimate po‰tenih namer, jo
smatrajte za mrtvo! To Vam pi‰e vseh vrlih in praviãnih
ljudi prijateljica Vukosava Bajiçeva.
Dolgo je Vilar strmel v list. Vse, kar se je tikalo Dani-
ce, ga je razburilo in potreslo njegovo paznost. ,Ne bo
me smatrala za mrtvega, kako bi jo jaz?’ si je rekel. ,Zdaj
mi je pokazala smer, kamor hoãem kreniti,’ je dodal. To,
kar je izvr‰ila stara gospa, se mu je zdelo pametno. Sam
je Ïelel spraviti Danico kam daleã proã iz Tuzle. Zdajci
pa ga je zdramil Bobojedac, ki je viknil: »U-u — ti nes-
reãni trebuhi, koliko moram trpeti zaradi njih!« Rekel je
siromak nevede prav tisto, o ãemer je toÏil navihani
Odisej svinjskemu pastirju na otoku Itaki. »Vse lahko
skrije‰, brate, samo trebuha ne more‰. Jaz jih krmim
osem.« Tako je zavzdihnil, da so mu zadrgetala pleãa.
Vilar je pogledal nanj ter velel naliti findjane, kar je
stari toãaj precej izvr‰il. Preden je Ante pil, je do kraja
izrazil mnenje, ki se mu je sproÏilo v Ïelodcu. DrÏeã le-
po dehteão tekoãino pred nosom, je rekel: »Nesreãni
trebuh je prignal v starih ãasih v rodovitno Bosno ljute
Turke, a ti niso na‰e vere. AmidÏe pa so na‰e vere in po-
‰tenjaki. U — da bi dali bednemu katoliku, ki ga nagec
v trnju ne zavida, par pedi zemljice!« Odpil je in lokavo
753
zroã na inÏenirja, se je zlagal: »Pozdravlja te tvoja sladka

luã Danica!« Ker inÏenir tistikrat ni bil v tak‰nem du-
‰evnem razpoloÏenju, da bi ga veselila dovtipnost be-
ra‰kega skledoliznika, je vstal ter mu vrgel nekaj drobiÏa
v nastavljeno dlan, na kar je Ante pogledal na denar ter
milo vzdihnil: »Dal si mi Ïlico, gospodine Franjo, a skle-
de ‰e nimam. Kjer je Ïlica, naj bo tudi skleda!« PrivrÏe-
no mu je bilo ‰e nekaj srebra. »Po‰teni ljudje so pri vas
doma, to uãim v mestu in na selu. Glej, gospodine Fran-
jo — daj mi ‰e za ka‰o! Naj ne lajam zastonj kakor pes!
Za polovico sem starej‰i od tebe —«
»Vem, Ante! Tvoj vrag je Ïe hladil svojo ka‰o, ko je
moj ‰e sejal ni. Toda zaradi tega ‰e ne sme‰ biti presa-
mogolten,« je rekel Vilar in poloÏil papirnat denar na
Bobojedãevo dlan.
»Bog povrni tebi in Danici! O dobrotniki vi na‰i, da
sem le vas uãakal — u! Velika je tvoja pamet, a mojo bi
lahko podveznil pod tale findjan. Ni pamet v letih, am-
pak v glavi.«
754
47.
V ilar je Ïivel tiste dni v nekem Ïivãnem razstrojstvu.

Radoveden je bil, kaj se godi v Tuzli. Zopet je zaja-
hal konja. Moral je pri Hrenovih plaãati svoj dolg, tudi
ãas je Ïe bil, da opravi svoje redovite sluÏbene posle. Ob
eni popoldne je prijahal v mesto. Po obedu se je napo-
til k Bajiçevi hi‰i. Morda najde gospodarja ‰e doma. Pa
hi‰a je kazala vse znake zapu‰ãenega bivali‰ãa: iz dim-
nika se ni sukljal dim, vrata so bila zaprta, zaklenjena,
na oknih ni videl zaves, nekatera so bila odprta. Hodil je
nekaj ãasa krog poslopja, kakor bi hotel od njega zvede-
ti, kam je spravilo svoje prebivalstvo. Tedaj se je odprlo
okno v hi‰i, ki je stala za leseno ograjo v sosestvu, in po-
kazala se je lepa glava Kaliope Korkiriçeve.
»Gospoda Bajiça ni veã tukaj,« je mehko izpregovori-
la krasotica.
InÏenirju se je zazdelo, da iz tega neÏnega glasu zve-
ni ‰kodoÏeljnost in zasmeh, ker i‰ãe zastonj svoje pri-
jatelje. Snel je ãepico in se poklonil. »Prav lepo vas pro-
sim, gospica, ko bi mi hoteli povedati, kje je gospod
Bajiç.«
»Ga ni veã v Tuzli.«
755
»Kje pa je?«
»Preme‰ãen je. Menda v Hercegovino na ãrnogorsko
mejo. Hi‰o smo kupili mi.«
»Oprostite, gospica!« Vilar se je poklonil in okno se je
zaprld.
Potem je ‰el v Kaisersheimbovo ulico, nala‰ã ob tak-
‰ni uri, ko Hrena ni bilo doma, ker gabila se mu je nje-
gova bojeãnost in zadirãnost. Gospa Minka je odkritos-
rãno obÏalovala, da je izgubila Danico, ki je tudi otroci
ne morejo pozabiti; potem je govorila o moÏevi straho-
petnosti; pol se ji je smejala, pol jo je opraviãevala. Vpra-
‰al jo je, ãe je Bajiçeva mati kaj naroãila zanj. Pa gospa
ni vedela drugega povedati kakor to, kar je zvedel od
Kaliope. »Bajiçeva mati niã ni pri‰la po slovo in tudi Da-
nica ne,« je rekla. »Skrivoma so zapustili mesto, vzelo
jih je megleno jutro. Veste, tiste zmedene razmere v njih
hi‰i — saj jim ni zameriti, da se niso nikjer poslovili. Paã
— Danica je prinesla k Grgiçevi majki dve pismi za vas.
Ali niste dobili?«
»Dobil.«
»Nu, majka,« je ogovorila gospa Minka Grgiçevo maj-
ko, ki se je tisti hip pritihotapila v sobo in kimala za Vi-
larjem — »ali je Danica tebi povedala, kam pojde?«
»Niã ni povedala. PoloÏila je dva lista na mojo mizo in
rekla: ,Po‰lji to po svojem bratu gospodinu Franju! Pri-
letel mi je cvet iz tuje zemlje,’ je rekla in od samega ihte-
756
nja ni mogla dalje. Dobra devojãica kakor bela cerkvi-

ca.« Drugega starka ni vedela povedati.
Vilar je poravnal svoj dolg in se laskavo zahvalil rod-
bini, da je imela Danico toliko ãasa v oskrbi. Gospejin
nasmeh ni bil veã tako miloben; nekaj suhega, steklene-
ga je bilo v njem; sramovala se je za svojega moÏa.
Drugo jutro je zgodaj odjahal iz Tuzle. Vreme je bilo
juÏno, sneg se je v gostih kosmiãih sul iz neba kakor je-
seni trudno listjiãe z drevja. Hitro je pokril zemljo z vlaÏ-
no odejo. Konj je v meteÏu naporno ubiral pot in se pe-
hal, ker so se mu nabirale med podkvami strjene kepe.
Da ni tako neugodno vreme, bi inÏenir ne bil mislil na
du‰kanje v hanu ob Spreãi.
»InÏenir se vraãa,« je rekel Samojlo, zroã skozi okno
svoje gostilne na pot, kjer je dvesto korakov pred han-
om spoznal jezdeca, ki se je poãasno pomikal naprej,
zavit v beli, prozorni, migljajoãi zastor iz mehkih sne-
Ïink.
Etelka, meseã kruh pri peãi, je prhnila skozi nos. »Naj
se vraãa! Zatohli ko‰ãek bifteka imam ‰e v shrambi.
Zanj je ‰e dober. Ta nama ne bo dolgo belil zelja. To sem
sli‰ala v mestu od zanesljivih oseb. Naãelnik ga niã ne
mara in vsi drugi so tudi zoper njega.«
»Gumpec! V drvarskem taboru gre vse kriÏem zara-
di njega.«
757
»Pa se ‰e zadelava, kakor bi bil kdo ve kako uãen in

moder.«
»I — lisica je najbolj prebrisana Ïival, pa je vendar li-
siãjih koÏ najveã na prodaj.« Gospodar je ‰el ven na prag
ãakat gosta.
Jezdec je zavil pod njegovo pristre‰je. »Pol ure pose-
dim pri vas, gospod Blaustift,« je rekel ter skoãil s konja.
»Kar v hlev ga postavite! Ne pes ne hajduk ne ostane-
ta ob tak‰nem vremenu pod milim nebom,« je svetoval
Samojlo.
»Naj postoji tukaj! Pokrijte ga s kocem! V nosu ãutim
drugaãen zrak. V pol ure se vreme izpremeni.«
Samojlo je ‰irokih nosnic vohal in oku‰al zrak. »Mo-
goãe. Naj se zgodi po va‰em!«
Celo uro je Vilar posedel na toplem. Samojlo je do-
brovoljno ‰etal po sobi, mahal s kaftanom, dromljal s
prsti po telovniku ter hudomu‰no pogledaval na gosta,
muãeãega se s pokvarjeno peãenko. V tem je zavel zu-
naj drug veter in sneg se je utrgal. Toda mrak je ‰e leÏal
na zemlji, v megli je sanjala planina, na njej je bistrooki
volk preÏal na svojo Ïrtev.
Vilar je segel po denarnici, da plaãa svoj dolg ter se
odpravi na dolgo pot. Tedaj je nekaj ogromnega ‰vignilo
zunaj mimo okna in ga za hip zatemnilo. Kakor senãna
podoba na ãarodejevi steni, tako hitro in tako zabrisan
je smuknil mimo velik Bo‰njak z valovitimi kodri.
758
»Bog praviãnik, to je haramba‰a Jovica!« je vzpetih

rok vzkliknil Samojlo, se po‰ibil v kolenih in nekako
zdrknil vase. »Kaj iztika razbojnik krog moje hi‰e?«
»Pomirite se, gospod Samojlo, niã Ïalega se vam ne
zgodi, ako je res Jovica,« je mirno rekel Vilar ter vstal, da
gre pogledat, kaj se godi zunaj. Pri vratih je zadel ob
Manojla, ki je ves prestra‰en s klikom: »Hajduki, hajdu-
ki!« planil v sobo.
»Koliko jih je?« je razdraÏeno vpra‰al Samojlo.
»Samo Jovico sem videl.«
»S pu‰kami nanj! Lepa nagrada je razpisana za nje-
govo glavo,« je zavpil stari Ïid in skoãil v ãumnato, kjer
je hranil pu‰ke, ki mu jih je bila izroãila oblast.
»Na‰ koc je potegnil z va‰ega konja, gospod inÏenir.«
»Ga Ïe zebe,« je hladno odgovoril Vilar ter hitel vun.
Prav tisti trenotek, ko je stopil na pot, je zadirjal Jovica
— natanãno ga je spoznal — na njegovem konju izpred
pristre‰ja proti spre‰kemu mostu. Pogrelo je inÏenirja,
ostolbenel je, videã se v neprijetnem poloÏaju in ãuteã
svojo onemoglost, na stvari kaj predrugaãiti. Tatvina, ki
jo je zakrivil Daniãin brat, ga je silno spekla. No o tem
ni bilo ãasa premi‰ljevati, ker prav tedaj so ‰tirje oroÏ-
niki, oãividno zasledujoã ubeÏnika, prisopli z zasneÏe-
nega travnika na pot, se ustavili ter strelili za Jovico, ki
je bil Ïe precej oddaljen. Priskoãila sta k njim oba Blau-
stifta s pu‰kama, pomerila in sproÏila. Jata vran se je z
759
vri‰ãem dvignila z bliÏnjega drevesa, drugega uãinka

streljanje ni imelo; jezdec je v divjem diru izginil med
drevjem. Vse to se je skoraj tako hitro zgodilo, kakor je
tukaj povedano.
»U‰el je svinãenkam, ve‰alom ne uide!« je rekel Sa-
mojlo, poteã se v razburjenosti.
Vodja oroÏni‰ke patrole, tisti, ki je bil pol leta poprej
odvedel Mu‰iça iz hana ob Oskovi v Tuzlo, je spoznal
brezuspe‰nost pogona za haramba‰o. Togotno je za-
mahnil z roko ter se okrenil k Samojlu. »Na ãigavem ko-
nju je odnesel zloãinsko Ïivljenje?«
Vilar je pristopil bliÏe in rekel: »Na mojem.«
»Na va‰em? To je ãudno.«
»Tu ni niã ãudnega. Du‰kal sem v gostilni, moj konj
pa pod pristre‰jem. V sili si ga je kaludjer izposodil.«
»A tako. Dovolite, gospod inÏenir, da vas o stvari iz-
pra‰am in denem va‰e pojasnilo na protokol,« je rekel z
zapovedujoãim glasom vodja ter mignil druÏbi v han.
Stvar je bila enostavna, oroÏni‰ki vodja pa jo je v svoji
stanovski vnetosti razblinil v ‰iroko testo. In kakor pe-
kovski mojster iz razteptanega testa poljubno gnete naj-
razliãnej‰e kru‰ne oblike, tako so iz oroÏnikove pozved-
be in izpovedbe dva tedna pozneje pri sodi‰ãu spekli
domnevo, da je morda inÏenir nala‰ã nastavil ubeglemu
hajduku svojega konja.
760
Ko je bil Vilar opravil pri oroÏnikih, je sedel na Samoj-

love sani in Manojlo ga je peljal pod Konj-planino. Vso
pot mu je brnel dana‰nji dogodek po glavi. âudno nak-
ljuãje! âlovek, ãigar sestri je obljubil svojo pomoã in svo-
jo veliko ljubezen, je postal hajdu‰ki glavar! Prijazno je
obãeval z njim, potegnil se je zanj, ko je videl, da se mu
godi velika krivica, in zdaj je za glavo tega ãloveka raz-
pisana denarna nagrada. Morda je v gorski vasi Ïe sam
zakrivil zloãin poÏiga, morda Ïe lepi na njegovem han-
dÏarju nedolÏna ãlove‰ka kri. Tako se je muãil Vilar in
nikakor ni mogel spraviti nesreãnega ãloveka v sklad s
svojim nravstvenim naukom. Ni se vpra‰eval, kaj poreãe
svet o njegovi ljubezni: tuzlanski svet se mu je zdel to-
liko niãemen, kolikor se je temu svetu on sam zdel sme-
‰en in preziranja vreden. Zaradi ugrabljenega konja ni
bil v skrbeh; vedel je, da ga Jovica v tem malo dostop-
nem, po oroÏnikih zastraÏenem ozemlju ne more dolgo
rabiti. V hudi stiski si ga je izposodil, da je u‰el pregan-
jalcem. Vpra‰al je v Zivinicah pri knezu, ni li jahal mimo
kaludjer, pa tam ga nihãe ni videl; nadejal se je, da zve
kaj v hanu ob Oskovi, kamor se je pripeljal Ïe v mraku,
pa han je bil prazen in Mu‰iça veã ni bilo v dolini.
Ko je Bierkopf tisti veãer sli‰al, kaj se je zgodilo, je za-
kipelo v njem ãuvstvo ‰kodoÏeljnosti. V zlobni radosti se
je zamolklo rogal poniÏanju tega pri drvarjih tako
761
uglednega, pri gospodi pa tako sovraÏenega inÏenirja.

TeÏko je ãakal dneva, ki ga osvobodi sovraÏnika.
Noãni spanec je pomiril Vilarja, ugladil mu je Ïivãno
razdraÏenost. Drugo jutro je mirneje gledal na dogodek
prejsnjega dne. Zaãel je opraviãevati Jovico in ãim veã je
mislil o njem, tem bolj se mu je utrjevalo prepriãanje, da
sta si v nekem oziru podobna, da teãe njiju usoda vzpo-
redno po dveh tirih. Îe se je bil popolnoma zavedel, da
smatrajo tudi ujega za samosvojega ãloveka, za tak‰ne-
ga, ki hoãe po svoji glavi vse zasnovati in uravnati, ki se
ne boji teÏkoã Ïivljenja, izvirajoãih iz tragiãnih naspro-
tij med bornim posameznikom in mogoãno druÏbo. Ni
ljubil tistih potuhnjencev in tiho‰lapov, ki po vseh stra-
neh pomagajo sramotiti in zatirati oni zasuÏnjeli narod,
iz katerega so se sami rodili, obãudoval pa je ljudi Milo-
‰eviçevega kova. Borbo narodov za osvobojenje in za
svobodni razvoj lastnih sil je smatral za najveãjo stop-
njo nravnosti, zato je hitro opraviãil dejstvo, da teãe ne-
dolÏna kri, kadar prikipi tak‰na borba na svoj vi‰ek.
Nameraval se je napotiti v Mu‰içev han, da tam kaj
zve o Jovici in o svojem konju. Pa tega ni bilo treba, ker
blizu desete ure je zagledal na poti pred kolibami dva
oroÏnika, ki sta spremljala njegovega konja, poleg kate-
rega je korakal otoÏni Bobojedac, drÏeã ga za uzdo. Po-
grela ie inÏenirja radost, ob enem pa ga je zaskrbelo, kaj
je z Jovico. Ali so ga morda vklenjenega Ïe odgnali pred
762
vojno sodi‰ãe, ali jim je utekel? Niã veã se ni ãudil, da je

za‰el Milo‰eviç na pot oboroÏenega upora, saj je takrat
v zasedenih deÏelah gorelo in vrelo na vseh straneh; z
neba ali odkod je padlo oznanilo, da je ãlovek brez svo-
bode, kar riba brez vode.
Eden oroÏnikov je stopil k njemu v sobo in prosil za
pismeno potrdilo, da je oddal konja. Potem je izvlekel iz
listnice razmeãkan kos papirja in ga pomolil Vilarju. Na
listu so stale v naglici in z grobo pisavo pisane besede:
»Oprosti mi, gospodine Franjo! Do smrti sem Ti hva-
leÏen za konja. Jovica.« Ta list so na‰li zataknjen za uz-
do. OroÏnik ga je zahteval nazaj, da ga priloÏi svojemu
pismenemu poroãilu. Spravljajoã papir v listnico, je ‰ko-
doÏeljno in porogljivo migal z glavo, kakor bi hotel reãi:
Ta razbojnik ti ne bo dolgo hvaleÏen.
Precej po oroÏnikovem odhodu je pristokal v sobo
Bobojedac. »Oj, da pi‰em, tri dni bi ne napisal vseh svo-
jih jadov!« je prekanjeno vzdihnil.
»Najprej mi povej, kako si pri‰el h konju. O tvojih ja-
dih se pomeniva pozneje.«
»U-u — vãeraj, ko sem kuhal ka‰o za otroke, je pridir-
jal tvoj konj pred mojo koão. Z njega je skoãil razbojnik,
ki je nekdaj u‰el iz manastirja, potem iz jeãe, a ne uide
svinãenki, tisti, ki se je toliko prismojal z uãenjem otrok.
Butnil je z roko ob okno, da se je razletelo na kose. Zazrl
se je stra‰ni kaludjer v mojo izbo tako divje, da so mi
763
otroci od strahu pocepali krog ognja. Najmlaj‰a dva sta

si oÏgala obleko in naga sta zdaj, kakor sta bila gola, ko
sta se rodila. Zavpil je Jovica v mojo izbo: Konj stoji zu-
naj, povedi ga gospodinu Franju! Nato je izginil. Pobral
sem otroke in jih nakrmil. Potem sem ‰el vun, da zase-
dem tvojega konja-viteza in odjaham k tebi. Pa me dol-
go ni hotel sprejeti nase. Gladil sem ga in mu prigovar-
jal, ker na konja treba gledati kakor na svojega brata, a
jahati ga treba kakor du‰manina. Naposled sem ga ven-
dar zmogel in se spravil nanj. Toda ni me maral nesti,
stresel me je s sebe in me vrgel na plot. BoÏe mili, ãuda
velikega, kak‰na pamet! Tako sem padel, da je vse za-
hre‰ãalo v meni in v plotu. Joj meni, mila majka, kako
me ‰e danes boli tu-le v boku! ·el sem v sobo ter legel,
krog mene otroci, jadne kukavice. Proti veãeru navale
na mojo koão zaptije. Vse so bili izvohali; zovejo me in
ljuto rohne, odkod imam konja-viteza. ,Ni moje, ãesar
ne morem dejati pod pazduho,’ sem rekel in vse sem jim
pojasnil. Kriãali so nad menoj, nisem li dal hrane razboj-
niku, Ïugali so mi z vislicami. ,Nisem dal, evo moje gla-
ve, ako sem dal. Vse, kar imam, sem dobil od gospodi-
na Franja. Za otroke je premalo, pa bi bedni katolik
krmil nevarnega haramba‰o?’ Tako sem jim odgovoril in
nisem se jih bal. Prestra‰il pa sem se, ko so mi zaÏuga-
li, da bom moral svojo izpoved potrditi z zakletvijo.
764
Samo enkrat sem pred sodi‰ãem poklical Ïivega Boga za

prião —«
»Îe vem, Ante — ko je bil Atif Sarajlija zaklal svojo
bulo. Pripoveduj dalje! Ali so zaptije noãili pri tebi?«
»Niso, kje bi noãili, ko je toliko otrok v moji izbi, ko-
likor v satu luknjic! ·li so in danes na vse zgodaj sta
pri‰la dva. ,Hajdi z nama!’ In moral sem capati s konjem.
Vso noã nisem zatisnil oãesa. Bolelo me je v boku in mu-
ãila me je misel, da tiãim v dolgovih. V hanu na ãar‰iji
sem dolÏan banko, v duãanu banko. Zaradi dolga se po-
noãi muãi‰ in za dne sramuje‰. Fujfu!« Bobojedac se je
prijel za bok in grdo je nakremÏil obraz.
»Tu ima‰ za pot dva bankovca. Hajdi z Bogom!«
»O gospodine Franjo!« je zavpil Ante. »Do gole du‰e
me je ogulil hajduk, vse mi je ukradel. Ponoãi je pri‰el in
vzel, a noã nima oãi, noã nima price.«
»Kaj naj ti vzame? Otroke? Zdi se mi, da tvoja zgo-
vornost nekam meri in da laÏe‰.«
»Izpovedal se bom fratru, ãe laÏem. Bedi bo vse od-
pu‰ãeno. Zvrhana je mera mojega siroma‰tva, zato uda-
rim vãasi ãez mero. Dva otroka sta mi ãisto naga. Poma-
gaj golotinji!«
Vilar je dodal ‰e nekaj drobiÏa.
»Vedro nebo, a sladka ki‰a pada,« se je razveselil
prosjak, zroã na denar. »Hvala ti, gospodine Franjo, vrlo
dobro moje, solnce moje Ïarko —«
765
Vilar mu je s kretnjo roke pokazal, da je konãan nje-

gov posel.
766
48.
T iste dni so se vr‰ili prvi voja‰ki nabori v tuzlanskem

okraju. Vr‰ili so se tako kakor pri nas za francoskih
vojn in prej. OroÏniki so s knezi in muktarji zganjali za
voja‰ko dolÏnost obvezne mladeniãe. Pri‰li so tudi v
Medvedji Dol ter odgnali dva srbska in enega tur‰kega
mladeniãa k voja‰kemu naboru v Tuzlo. In prigodilo se
je, da so se teden dni pozneje opoldne, ko je Marko
Krpica delil obed, pojavili oni trije mladeniãi oboroÏe-
ni z na‰im oroÏjem v Medvedjem Dolu na skali nad
drvarsko kuhinjo, od koder so s streli v zrak svoje prej‰-
nje tovari‰e opozorili nase. Ves delavski tabor je osup-
nil, zroã v vi‰ek. Trdoglavu, sedeãemu na tnalu in drÏe-
ãemu polno skodelo med koleni, je padla Ïlica iz rok.
Nekateri so s kliki pozdravili begunce na skali. Gajer je
prestra‰en pritekel iz kolibe z revolverjem v roki. Raz-
brav‰i poloÏaj, je velel Trdoglavu, naj hiti v Piliç jn spo-
roãi oroÏnikom o hajdukih.
»âujte, braço, ‰to do sada ãuli niste! Hajdite z nami v
Hercegovino, kjer je vsta‰ev sila boÏja, kjer ostri han-
dÏar brije ·vabo!« se je oglasil hajduk na skali.
767
»Padle so ãebele na medveda, otresava se, toda tisoãi-

ne ãebel zmorejo i medveda,« je vpil drugi hajduk.
In tretji: »Pada mu njegova hi‰a na glavo.«
Drvarji so se spogledali. Nekaterim so ugajale tak‰ne
besede.
»Norci govore, kar mislijo, a pametni mislijo, kar
govore,« je rekel Trkulja, lokajoã svojo juho na ‰toru.
»Vrabci se prepirajo za tuje proso, a mi se noãemo,«
je kliknil kuhar Marko, bri‰oã si nos.
»O bratci, precej pridemo, le poãakajte, da se najemo
in pripravimo na dolgo pot,« je ‰iroko odgovoril Gajer
ter nameÏiknil v gruão Slovencev, ki jih je smatral za
najvdanej‰e. Stopil je tesno ob skalo, kjer ga hajduki
niso mogli videti.
»TeÏko je onemu, ki na hi‰nem pragu ãaka sovraÏni-
ka,« je zavpil Tunguz, da bi one na skali opozoril na ne-
varnost, ki jim preti, ako bi se obrnili proti Piliçu.
Tedaj so hajduki zapazili, da teãe Trdoglav preko go-
lave po stezi, ki je drÏala v vas. Uganili so, kaj namera-
va. Pomerili so pu‰ke nanj in strelili. Trdoglav se je od
strahu spotaknil ob korenini ter padel za posekano deb-
lo. Hajdu‰ke krogle ga niso zadele; ãez hip se je spravil
na vse ‰tiri in se plazil za grmadami hoste, dokler ni pri-
leÏel v zavetje pragozda.
»Ne pljuvajte iz pu‰k na nas, mi krogel ne maramo
prestrezati!« je zakriãal nekdo iz gruãe Slovencev.
768
»Bratje, po‰ljite nam kruha in slanine!« se je zasli‰alo

zamolklo moledovanje s skale.
»Pridite v na‰ tabor, sokoli, da vas nasitimo!« je za-
klical KonjhodÏiç. Poleg njega sta stala Tunguz in Bati-
niç in ‰e nekateri drugi. Spogledovali so se, kakor bi se
posvetovali, kaj storiti.
»Nikogar se ne bojte! Jamãim vam, da se vas nihãe ne
dotakne,« je vpil Tunguz.
»Za teden dni vam naloÏimo bra‰na. Vsega smo sami
pridelali s svojimi Ïulji,« je ‰irokoustno pristavil Batiniç.
In KonjhodÏiç je svetoval: »Ako sreãate Birkova, na
prvo drevo obesite njegovo mast, ki jo je iztisnil iz de-
lavske krvi.«
Paznika je minil strah in pretresla ga je razdraÏenost,
ko je sli‰al, da se njegovi drvarji bratijo s hajduki. Besen
je tekal pod skalo sem in tja, premi‰ljujoã, kako bi zago-
del drznim razbojnikom. Skoãil je ha plan ter se pome-
‰al med delavce. In zroã v vi‰ek, je zavpil: »Saj res, brat-
ci, jaz vam precej po‰ljem boba. Pocepajte s skale, pro-
kleti psi!« Po teh besedah je trikrat iz revolverja strelil na
skalo. Zadel ni nikogar. Hajdu‰ke glave so se za hip skri-
le za skalnatimi roglji. Precej pa so se zopet prikazale.
»Razmaknite se, bratje, stopite v stran, da posvetimo
‰vabskemu nasilniku v peklo! Va‰e nedolÏne krvi noãe-
mo prelivati,« je zaklical hajduk.
769
Tedaj je razjarjeni Gajer iznova hotel streliti. Dvignil

je roko z revolverjem, a zdajci ga je naskoãil Tunguz.
Kakor kle‰ãe so ga prijele njegove roke in mu iztrgale
revolver. Od zadaj ga je zagrabil KonjhodÏiç za tilnik,
mu izpodbil nogi in ga tre‰ãil ob skalo.
Nekateri delavci so se zgrozili, drugi so se zasmejali.
Iztegnil se je Gajer na tleh. Krpica je priskoãil s konvo
vode ter mu z mokro cunjo zaãel izpirati okrvavljeno
glavo.
»Hajdimo, bratje, hercegovski raji na pomoã! Îivela
svoboda!« je kliknil Tunguz in za njim je gromko pri-
stavil KonjhodÏiç: »Poginejo naj ‰vabski muãitelji! Pa-
di‰ahim, ãokja‰a!« Oba sta vdrla v kolibo. Za njima je
skoãil Batiniç in ‰e trojica drugih. Polastili so se cesar-
skih pu‰k in dveh zabojev patron; Tunguz je z Gajerje-
ve mize zma‰il za svoj pas vse patrone za revolver. Vsak
je vzel hlebec kruha, pobrali so vso slanino. Tako pre-
skrbljeni so zapustili kolibo in stekli v breg k beguncem.
Ostali drvarji so zrli kakor vkopani. »Kdor gre zoper
Boga, plaãa z du‰o, kdor gre zoper carja, plaãa z glavo,«
je hripavo viknil Trkulja.
»Silo Bog prelomi,« je rekel nekdo iz gruãe pravoslav-
nih moÏ. »Padale bodo glave kakor sadje z drevja, kadar
ga potrese vihar.«
»Ne dregajte v oko in zakon!« je nadaljeval Trkulja.
»Kdor zloãini, naj se ne nadeja dobrega.« In zroã za be-
770
guni, je pristavil: »Njih pamet je za morjem, njih smrt je

za durmi.« Svetil se je njegov ãastitljivi obraz v solncu in
nihãe ni ugovarjal njegovim prero‰kim besedam.
âez deset minut se je drvarsko delo vr‰ilo zopet pra-
vilno. Zraãni tlak se je izredãil, vzdu‰je se je zrahljalo in
oãistilo. Od daleã nekje se je zasli‰ala graniãarska bojna
pesem. Paznik je leÏal in stokal v kolibi. Krpica ga je leãil
in obvezaval; Trkulja mu je pomagal.
âez poldrugo uro so prihrumeli v Medvedji Dol oroÏ-
niki, ki so preiskali in opisali zloãin v vseh podrobnostih.
Kmalu za njimi sta iz doline prihitela Vilar in Bierkopf.
Onega zloãina se je poprijel gozdar, da naposled
strmoglavi inÏenirja. »To je plod va‰e uprave, gospod
inÏenir!« je rekel, kaÏoã se razburjenega. »Paznik malo-
ne ubit, koliba oropana, ‰est begunov v tako nevarni
dobi. Vi ste jih naravnost pripravljali za anarhijo, vi, ki
smatrate ‰trajk za upraviãeno oroÏje nezadovoljnega
delavca, kateremu treba kazati du‰o iz jekla, ãelo iz bro-
na, a ne gledati nanj skozi naoãnike filantropije.« Skle-
pal je roki in migal z zlobnimi oãmi.
»Ako me pozovejo zaradi moje uprave pred sodi‰ãe,
lahko mi jo bo zagovarjati, a vi glejte, kako operete svo-
jo,« je mirno odgovoril Vilar.
Gozdar je za Vilarjeve odsotnosti vrgel v ogenj vse
one listine in raãune, ki bi bili deloma dokazali njegova
sleparstva, zato se ni bal inÏenirja. Dan po rabuki v
771
Medvedjem Dolu se je peljal v Tuzlo. Stopil je pred

okrajnega naãelnika, ki je dobil tisto dopoldne od oroÏ-
ni‰tva vznemirljivo poroãilo o dogodkih na Konj-plani-
ni. »Ako deÏelna vlada precej ne odstrani inÏenirja, se
moram sam odpovedati gozdarskemu poslu,« je razko-
raãeno govoril Bierkopf. »Niti teden dni noãem oprav-
ljati sluÏbe, ker meni kot pravemu in odgovornemu
vodniku vsega podjetja je zdrknila vsa oblast iz rok. Tre-
ba bo ustaviti delo, ako te razmere trajajo ‰e nekaj ãasa.
Tu treba korenito poseãi vmes, da se re‰i, kar se ‰e da
re‰iti.« Naãelnik se je prestra‰il. Kaj poreko na Dunaju
k tak‰nim nepravilnostim? Zaupali so mu vodstvo veli-
kega okraja, da bi napravil red, pa ga ni mogel. Tu ne
sme drÏati roke kriÏem. Na svoje poroãilo o prej‰njih
neredih na Konj-planini je bil Ïe dobil od deÏelne vlade
pooblastilo, da sme po svoji uvidnosti postopati z vsem
osebjem, zaposlenim pri podjetju, in vse ukreniti, kar se
mu zdi primerno za vzdrÏevanje rednih razmer. InÏenir
je bil sicer nastavljen na trimeseãno odpoved, toda pre-
cej ga lahko odpusti, od‰tev‰i mu trimeseãno plaão. Ta
odlok je pri‰el ob pravem ãasu. Ko se je vraãal gozdar
pod Konj-planino, je nesel s seboj ukaz okrajnega na-
ãelni‰tva, da mora inÏenir vse posle izroãiti gozdarju in
se javiti v konaku na zasli‰bo.
Vilarja ta odredba ni potrla; bosenska sluÏba se mu je
bila itak Ïe zagnusila in sam je Ïe nameraval prositi za
772
odpust. Poslovil se je pri drvarjih in pri Mu‰içu ter se

odpeljal v Tuzlo. Tam je zvedel, da je odpu‰ãen, da pa ne
sme zapustiti mesta, ampak se mora zaradi dogodkov
minulih dni zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom.
Izvr‰eni zloãini so bili tak‰nega znaãaja, da je pripadla
preiskava voja‰kemu sodi‰ãu. Tedaj je Vilar spoznal, da
je zabredel v nevaren poloÏaj, zakaj javno mnenje je go-
vorilo proti njemu. Javno mnenje pa so predstavljali oni
zamerljivi gospodje, s katerimi ni maral kvartati, popi-
vati, kvantati, kvariti Ïenske, oni, katerim je oãital njih
gnilo kulturo, katerim je neposredno zabrusil vsako res-
nico v obraz, ki jih je odkrito osramotil z moÏatim dvo-
bojem. Major-avditor Lisinski je tuhtal in pisal cele noãi.
Zaãel je klicati priãe. Priãala sta Bierkopf in Gajer. Oba
sta s svojo izpovedjo zelo obremenila Vilarja. Gozdar ga
je obdolÏil sumljivih zvez z Jovico ãe‰: mnogo se je bratil
z njim, v hanu ob Spreãi mu je nastavil konja, da je mo-
gel uiti oroÏnikom, v Medvedjem Dolu je namenoma
gledal skozi prste na malkontente, ki so oãividno ‰untali
na upor, ni se mu zdelo vredno, izroãiti oroÏnikom Tun-
guza in KonjhodÏiça, ki sta bila Ïe davno zrela za visli-
ce. Lisinskemu se je posvetilo v glavi, ko je sli‰al imeno-
vati Tunguza. To ime je stalo Ïe v novinah. Neki podser-
dar Pero Tunguz je bil v januarju s ‰tirimi oroÏniki do-
maãini pobegnil iz Uloka k vsta‰em; zbiral je ãete in dal
mnogo opravka avstrijski vojski. Ali ni Lazar Tunguz
773
sorodnik slaboglasnega vsta‰kega ãetovodje? Ali ni dru-

gi poslal prvega v drvarsko naselbino z namenom, da
agitira in ‰unta delavce, naj se pridruÏe vstaji? Res v ãu-
dovito zamr‰enih razmerah se je vr‰ilo delo na Konj-
planini v dobi inÏenirjevega gospodarstva! Avditor se je
s svojimi pozvedovanji zatekel tudi k stotniku Hvalibo-
govskemu ter k poroãnikoma Buzdugi in pl. Merksu. Ti
so slikali inÏenira za nezanesljivega ãloveka, ki hlepi na
nepravem kraju in ob nepravem ãasu po popularnosti,
njegov vpliv na ljudstvo ‰koduje pravilnemu teku drÏav-
ne politike, zmoÏen je v danem sluãaju potegniti na
stran upornih domaãinov; tako zelo sovraÏi tujo civili-
zacijo, ki jo imenuje krinko za laÏ in krivico. Tako so na-
pravili iz Vilarja zaradi njegovega visoko nad otok se
dvigajoãega, rogobornega po‰tenja nevarnega ãloveka,
ki stoji na pragu veleizdajstva. Lisinski je segel dalje v
preteklost. Zahteval je od civilnega sodi‰ãa vse listine,
nana‰ajoãe se na Milo‰eviçeva zloãinstva, in temeljito
jih je prouãil. Daniãino afêro s kinÏalom in Milo‰eviçev
ubeg na Vilarjevem konju je na ‰iroko razblinil. Zasli‰al
je bednega Bobojedca, in celo uradnik Hren je moral
predenj. Ta se je tresel za svojo reputacijo in je izpove-
dal, da je Ïe davno vedel, kako se bo konãala stvar z in-
Ïenirjevo filantropijo, a sumnjivega ni videl na njem ni-
ãesar. Avditor je nakavkljal grmado novih sodnijskih
774
spisov, v katerih bi se mimo njega ne bil izpoznal Ïiv

krst.
Vilarja so pustili teden dni na svobodi. Ko pa so nje-
govih sovraÏnikov natolcevanja zme‰ala avditorjevo
glavo, se je moral preseliti v preventivni zapor. Kot inte-
ligentnega ãloveka ga niso izroãili jeãarju Megliçu, am-
pak so mu odkazali sobico v poslopju voja‰ko-postajne-
ga poveljni‰tva, iz katere se ni smel ganiti. Senca vele-
izdajstva bi ga bila ugonobila, da ni imel na otoku svo-
jega za‰ãitnika.
775
49.
V staja se je v februarju moãno okrepila. Avstrija je

pomnoÏila svojo vojsko v zasedenih deÏelah in v
juÏni Dalmaciji za 50.000 moÏ. Zaãel se je krvavi ples po
kra‰kih planinah. âetovanje je na obeh straneh obteÏe-
vala huda zima, sneg in deÏevje. Do konca maja 1882. l.
je bilo 191 prask, pobojev in spopadov; pri tem so v‰teti
vsi napadi na po‰to in na posamezne patrole. Goratemu
ozemlju in sirovi zimski dobi primerno se je vr‰ila ta
drobna vojska med raztresenimi krdeli po skoraj nedo-
stopnem peãevju. Vsta‰i so bili s strelnim in golim oroÏ-
jem dobro preskrbljeni; vãasi so uporabljali tudi kame-
nene plazove. Njih ãete so se pojavljale zdaj tu zdaj tam,
se spoprijemale z redno vojsko, za skrajnje nevarnosti
pa se umikale v gorska skrivali‰ãa ali pa izginjale mimo
ãrnogorskih kordonov na nevtralno ozemlje. V ârni
Gori so pribegle ãete vãasih razoroÏili, toda kordonski
kapitani in obmejni Ïupani so zatisnili oãi, ako so ‰le
prav tiste ali novo oboroÏene ãete nazaj v Hercegovino
ali v Krivo‰ije. Voja‰ki krogi so prisojali vsta‰em veliko
gibãnost in sposobnost za presojanje onih terenskih
toãk, s katerih sta bila bliskoviti napad in obramba mo-
776
goãa. âudili so se bistrosti njih vida. in sluha ter njih

spretnosti, kako so se umeli zavarovati z okopi in skal-
nimi ogradami. Posebno okretnost in drznost so pripi-
sovali krivo‰ijskim vsta‰kim krdelom. Proti njim je bila
mobilizirana celo vojna mornarica. Krivo‰ijci so bili za-
radi svoje naglice v drznih napadih prava »gorska ko-
njenica«. Poleg Stojana Kovaãeviça so bili znamenitej‰i
ãetovodje: Sali aga Forta (po domaãe: Salko Forta), Ïe
imenovani Pero Tunguz, knez SamardÏiç, begi âengiçi
in drugi. Padlo je v tej drobni vojni na na‰i strani 73
moÏ, 255 je bilo ranjenih, 8 pa pogre‰anih. Koliko je po-
ginilo domaãega prebivalstva in koliko seli‰ã je bilo
poÏganih, nam ne pove nobena knjiga. Le toliko je zna-
no, da so bile pokrajine ob ãrnogorski meji po zatrti
vstaji prazne, ker so prebivalci, kar jih je ‰e ostalo pri
Ïivljenju, pobegnili v ârno Goro, v Srbijo in v Turãijo.
Vilar je pred voja‰kim sodi‰ãem trdokorno in dostoj-
no, brez bojazni pobijal sumniãenja svojih nasprotni-
kov, ne da bi odnehal le za piãico od svojih nazorov. Od-
krito in obzirno je govoril o Milo‰eviçevi sestri. Ni zatajil
simpatij do Jovice, do onega kaludjera, ki je kakor ma-
‰ãevalni bog proklinjal razvratne tujce, navaliv‰e na po-
sveãena tla Ozren-manastirja, ki je po nedolÏnem trpel
neznanske boleãine, prizadete mu po oroÏnikih, ki je,
osumljen radi skrivanja oroÏja, sam ‰el pred sodi‰ãe iz-
kazat svojo nedolÏnost in priãat za Mu‰içevo: s toplimi
777
besedami je govoril o onem Jovici; a haramba‰e Jovice

ni opraviãeval, dasi je tudi o tem sestavil neko vzroãnost
dogodkov, ki Ïene nesreãnega in neprestano preganja-
nega ãloveka naposled v upornost. Kaj bi se ne vÏgalo,
ako se nabere toliko netiva! In bal se je zanj. Skozi okno
svoje sobice je videl na kaznilnico, kjer je gospodaril je-
ãar Megliç, videl je ono pot, po kateri so vedli tiste raz-
burkane dni vsak teden na mori‰ãe po veã Bo‰njakov, ki
so jih prijeli z oroÏjem v roki, ali pa tak‰nih, ki so dali
hrano in zavetje upornikom. V pritliãju postajnega po-
slopja so bile pisarne voja‰kega sodi‰ãa in prav pod nje-
govo sobico se je nahajala prostorna soba za izpra-
‰evanje hudodelcev in priã, Kadar je bilo teh premnogo,
se je vr‰ilo izpra‰evanje, zasli‰evanje in obsodba na ‰iro-
kem, za postajnim poslopjem leÏeãem dvori‰ãu, odde-
ljenem od kazinskega vrta z visokim zidom. Takrat je
gledal Vilar na dvori‰ãe, na nesreãne Ïrtve naglega sod-
stva. Kako hladnokrvno so se vedli ti nesreãniki! Skoraj
bahato so ‰li v smrt v zavesti, da so muãeniki za neko
idejo. Bal se je, da ne bi zagledal med njimi plemenite
glave Daniãinega brata, ki je posvetil svoje Ïivljenje trp-
ljenju, ki mu je usoda s svojim trdim ãrtnikom zarisala
v obliãje znake sile in rogoborne odloãnosti, ki ga je
doloãila za uãitelja in preroka, ki je vzel na svoje rame
kriÏ trpljenja in v roko plamenico svobode. Naj je bilo v
vsta‰kih ãetah tudi mnogo razbojnikov, sina hercegov-
778
skega vojvode in Daniãinega brata ni ‰tel k njim. In ni ga

videl med onimi, ki so ‰li v smrt.
Lisinski je stal na strani Vilarjevih nasprotnikov, ki so
trdili, da treba tak‰ne Ïelezne nature voditi z Ïelezno
palico, vendar pa ni mogel ugotoviti obsodbe; ni mu
bilo vse jasno. Dobil je takrat z naglim sodstvom mno-
go posla. Ta naãin sodnega reda ne pozna mnogo pisa-
rij; kdor mu je zapadel, hitro z njim na oni svet. Lisinski
je dobil toliko opravka na tem poiju, da ni mogel veã
raziskavati inÏenirjevih zloãinov. OdloÏil je ta proces z
dnevnega reda.
Brigadir se je kot vrhovni sodni gospod in ãuvarin vo-
ja‰ke pravice v tuzlanskem okraju zelo zanimal za inÏe-
nirja. Odloãil se je, da mu o pravem ãasu izkaÏe milost
zaradi lepega mostu, ki se je imenoval »generalova ãu-
prija«. Poklical ga je v svojo pisarno in sprejel zelo ne-
milostno. Tako mu je velela opreznost. »Vas dolÏe nedo-
voljenih zvez z razbojniki,« je rekel in njegov obraz je
zdrknil v Ïugajoãe poteze. »Iz poteka preiskave je naj-
manj to razvidno, da ste jim dajali potuho na vseh stra-
neh. Pred nosom ste imeli oroÏnike, pa jih niste klicali
k izplaãevanju dnine. Delavci so smeli slaviti sultana, in
niste se ganili, da bi jim zaprli usta. Na kraju strmine ste
stali, od koder ste zdrknili v prepad. Tu moramo vsi
vleãi ob teÏkem vozu okupacije, vsi moramo biti v enem
taboru. Kdor ne gre z nami, je proti nam.«
779
»Nisem mislil, gospod general, da postane ãlovek ta-

ko hitro veleizdajalec,« je prostodu‰no pripomnil Vilar.
General mu je z iztegnjenim kazalcem odmignil pred
nosom. »Prenaglih obratov, skokov tu ne smemo delati.
Tudi jaz bi rad videl red v deÏeli, a kakor vse kaÏe, tre-
ba poãakati, da izumrje rod, ki je videl okupacijo.«
»E-e, dve generaciji morate izumreti,« je pristavil bri-
gadni adjutant, ki je bil navzoã pri vseh generalovih
sluÏbenih poslih.
Vilar je kakor pred Lisinskim ugovarjal vsaki toãki ob-
toÏbe. Govoril je prepriãevalno, brez hinavstva, z zano-
som mladega entuziasta. Ko je odbijal sumniãenja vele-
izdajstva, se ni topil v meÏevi hiperlojalnosti. Iz stisk bo-
senskih ljudi so se mu rodile ‰iroke misli in vsem je dal
du‰ka.
»Zakrknjenost, neverjetna zakrknjenost,« je ‰epetal
pl. Merks generalu.
»Naj se zgodi z menoj karkoli, pravica je pa le na moji
strani,« je konãal oni svoj zagovor.
Ostre poteze na generalovem obrazu so se nekoliko
ugladile, zazrl se je v vzhiãeno inÏenirjevo obliãje ter
rekel: »Vse kaÏe, da pripadate tistim ljudem radikalnih
nazorov, ki mislijo, da bo precej drugaãe in bolje, ako se
krepko zabavlja vsemu, kar se nahaja pod solncem. Za-
kaj se niste zadovoljili s tem, kar ste dosegli za drvarje?
780
Oni so imeli svoj materialni dobiãek, vi svojo du‰evno

naslado.«
»Sreãal sem nesreãne ljudi in s tolaÏbo v srcu sem se
ustavil pred njimi. To so moji zloãini. Da ni te nesreãne
vstaje, te prenagljene vseobãne razburjenosti, bil bi v
drvarski koloniji vzpostavil red, ki bi bil koristil ugledu
bosenske uprave. O tem sem vedno mislil. Kar se tiãe
vstaje, sem nedolÏen, ni mrvica veleizdajstva ne tlaãi
mojega po‰tenega znaãaja. Gospod general, dobili ste v
svojo oblast ãloveka, ki nikdar ne bo beÏal pred svojo
usodo; do kraja hoãem nesti svoj kriÏ, pa naj bo ‰e tako
teÏak.«
Generala so ozlovoljile te besede; mahnil je z roko v
znak, da mu Ïe vse preseda. âez hip se je povr‰no naklo-
nil inÏenirju in ta se je vrnil v svoj zapor.
»Ta inÏenir ima vratolomne nazore,« je rekel general,
sedeã pri pisalni mizi in brskajoã po listinah. »Mladi lju-
dje hitro vzplapolajo, kakor bi goreão vÏigalico podtak-
nil pod otep slame. Vlogo Katona in Bruta bi radi igra-
li.«
»On je metal goreãe vÏigalice v bosenski smodnik,«
se je po svoje prilagodil tuji misli pl. Merks.
Izraz generalovega obraza je kazal, da resno o neãem
premi‰ljuje. »Ni napaãen ãlovek, toda neizku‰en. Pravi,
da so Bo‰njaki siromaki. Ni siromak oni, ki malo ima,
781
ampak tisti, ki mnogo zahteva. Na rokah bi jih nosil, ko

bi ne imel ukaza, jih krotiti z naglim sodstvom.«
»Zakaj se nam pa ne vdajo? Brezpogojno naj sprej-
mejo na‰o kulturo, gredo naj za na‰imi stremljenji in
videli bodo — a-a!« je rekel pl. Merks, prebraãajoã svo-
je listine.
General je pomislil o tem, kak‰no ãudo bi videli Bo‰-
njaki in kako naj gredo za na‰imi stremljenji. »Ako zaã-
nemo premi‰ljevati, zadenemo na vseh straneh na pro-
tislovja,« je rekel in umolknil.
Vilarju se je zgodilo kakor pol leta prej Jovici: kot obãe
nevaren ãlovek je moral ostati v zaporu; kadar se vreme-
na zjasne, ga puste na svobodo. Tako je bil razsodil ge-
neral. In pozabili so nanj. Pri‰la je spomlad, on je bil ‰e
vedno zaklenjen v svoji sobici. Spoznav‰i svoj poloÏaj, je
klanjal glavo v dolga premi‰ljevanja. Vrtele so se njego-
ve misli krog drÏavne politike in ãlove‰ke zlobnosti. Prej
njegovo srce ni bilo dovzetno za mrÏnje, zdaj mu je leg-
la neka ãrna usedlina sovra‰tva na dno srca. Hodeã po
sobici, je stiskal pesti, ‰krtal z zobmi in Ïugal nekam. Da
so kaznive ãlove‰ke misli, bi ga zaradi njegovih bila tak-
rat lahko obsodila greneral in njegov avditor. Mnogo
gre‰nikov vzgoji slepa in zakrknjena uprava sama. Îiv-
ljenje mu je postajalo ãimdalje bolj pusto. Prej se je vsaj
razvnemal ob preiskavi, ponavljal svoje zagovore ali se
pripravljal na nove, zdaj ga ni nihãe izpra‰eval, Ïiva
782
du‰a se ni zmenila zanj. Vojak mu je prina‰al iz kazin-

ske kuhinje hrano in pospravljal po bornem stanovanju;
z drugim ãlovekom ni mogel govoriti. Vãasi pa so mu
nastopale lepe ure, kadar se je v nemoteni samoti do-
mislil Danice. Pride dan, ko ga naposled vendar mora-
jo izpustiti; takrat zbeÏi na krilih svobode in ljubezni k
njej, s katero priãne novo Ïivljenje. Tudi Jovice se je
mnogokrat spomnil. Ali ‰e Ïivi? Kod se skriva? Ali se
bori v svoji Hercegovini, ali je beÏal za svojo sestro?
Mnogo je premi‰ljeval o tem nenavadnem ãloveku. In
zgodilo se je, da je zdolaj na dvori‰ãu sli‰al imenovati
njegovo ime.
Neko jutro prve dni aprila ga je, dremajoãega ‰e na
postelji, probudil velik hrum in roÏljanje verig. Skoãil je
k oknu pogledat, kaj se godi na dvori‰ãu. Pet trdo vkle-
njenih Bo‰njakov, trudnih in na smrt izmuãenih, je stalo
ob zidu pod moãno voja‰ko straÏo. Vojak-pisar je z ve-
levaÏnimi kretnjami postavljal pisalne potreb‰ãine po
mizi. Za njim je stal vojni sodni zbor, nekak‰ni voja‰ki
porotniki. Pristopil je major-avditor Lisinski s ‰opom
papirjev pod pazduho in precej za njim general s svojim
priboãnikom. Zaãela se je obravnava, kratka in povr‰na,
po zakonu, ki je ostal iz dobe lancknehtov. Vilarju je ob
tak‰nem prizoru vselej trepetalo srce. Pri zaprtem oknu
ni skoraj niãesar sli‰al; zamaknil se je v apatiãne obra-
ze obtoÏencev, ki so ravnodu‰no poslu‰ali majorja, ka-
783
kor da stoje v cerkvi pred propovednikom, ãigar na‰te-

vanje grehov jim le malo gre do du‰e. Lisinski je jetni-
kom iz listine nekaj ãital, potem jim je nekaj govoril, iz-
pra‰eval je priãe. Ko je konãal, so si zaãeli moÏje v sod-
nem zboru nekaj na‰epetavati, potem so potegnili sab-
lje v znak, da so sloÏni v svoji sodbi. Avditor se je zopet
obrnil k obtoÏencem in jim objavil sodbo. Tedaj se jih je
polastil nemir, njih verige so zaroÏljale. Vilar je priãako-
val pri njih navala jeze in izbruha blazne razdraÏenos-
ti; potihoma je odprl okno. Videl in sli‰al je, kako so trije
zloãinci dvignili vklenjene roke ter zaporedom gromko
proiznesli: »Mi trije smo streljali na oroÏnike, a ta dva
niti pu‰k nista imela. Pri Ïivem Bogu prisegam, da sta
oba nedolÏna in ãista kakor p‰eniãno zrno!« — »S ãim
naj streljata? Nas ustrelite, a ta dva po‰ljite domov!« —
»Ne morite nedolÏnih ljudi, ako Boga poznate!« Vilar je
spoznal, da so se trije kriviãniki zavzeli za dva po krivi-
ci obsojena. Avditorjev motni pogled je zletel na gene-
rala. Pa ta je zaniãljivo mahnil z roko ter velel: »Sojeno
je sojeno. Vseh pet ustreliti!« Vilar je ostolbenel ob tako
kratkem in krutem razsodku. Hotel se je premakniti od
okna, ves omamljen od du‰ne boli, pa zadrÏal ga je nov
pojav.
Na mesto, s katerega se je bila umaknila ona petori-
ca, so privedli sivega moÏa z albansko ãepico na glavi in
tako sklonjenega, da mu Vilar ni videl v obraz. Poka‰-
784
ljeval je jetnik in si pritiskal vklenjeni roki na boleãe prsi;

gledal je v zemljo, kakor bi njegove oãi iskale jamo, v
katero se vrne k zaÏeljenemu poãitku. ,Kaj je zakrivil ta
brezsilni siromak?’ je pomislil Vilar, nagniv‰i se skozi
okno in strmeã na dvori‰ãe. Iz kratke obtoÏnice, ki jo je
ãitai Lisinski, je spoznal v jetniku Pera Mu‰iça iz Piliça,
handÏijo iz hana ob Oskovi. ObtoÏili so ga, da je dal
streho in hrano razbojni‰kemu glavarju Jovici Milo‰e-
viçu, za kar zapade po zakonu naglega sodstva smrtni
kazni. Vilarju se je trgala sapa v grlu, ko je sli‰al, da se
nahaja Jovica v okraju, od samega usmiljenja za Mu‰iça
mu je migljalo pred oãmi. In zdelo se mu je, da se starec
smili tudi Lisinskemu. Avditor mu je stavil oãividno na-
la‰ã vpra‰anja tako, da bi jim bilo treba samo pritrditi in
jetnik bi bil re‰en.
»Je-li, Mu‰iç, ti nisi vedel, da je Jovica Milo‰eviç,
vrniv‰i se s tovari‰ema iz Hercegovine, hajdu‰ki gla-
var?« je vpra‰al avditor z gromkim glasom.
»Vedel sem, kaj bi ne vedel? Otroci so vedeli,« je s sla-
botnim glasom odgovoril handÏija Pero.
»Pa ti nisi vedel, da po zakonu zapade smrti, kdor je
vzel hajduka pod svojo streho in ga nasitil?«
»Vedel sem. Laãne nasitite! — nam je ukazal na‰ Zve-
liãar.«
785
Tedaj se je razburil general. »Dobro je vse vedeti, pa

ni dobro vsega storiti,« je zavpil. »Dosti je! Ustreliti, vse
postreliti!«
Zopet si je zaãel sodni zbor na‰epetavati; izrekel je
sodbo, ki je bila ukazana. Vilarju so se najeÏili lasje, os-
teklenel mu je obraz. ,Siromak, zato si se selil iz Herce-
govine proti vzhodu solncu naproti, da tu umrje‰ nasil-
ne smrti,’ je mislil kakor v groznih sanjah.
Takrat je Pero dvignil glavo in motno je pogledal po
obrazih svojih sodnikov, kakor bi hotel razbrati, so ust-
varjeni po boÏji podobi. Potem je uprl oãi v solnãne Ïar-
ke, lijoãe se po zidu postajnega poslopja; morda je nje-
gova’ du‰a kratko pred smrtjo slutila ono veliko soãutje,
ki je iz okna zrlo nanj. Zapazil je gospodina Franja in ga
spoznal. »Kako si, dobri na‰ gospodine Franjo?« je za-
klical z umiljenim glasom.
Vilar ni odgovoril; vse njegove misli so se zasesale v
Mu‰içevo usodo, za svoje poãutje ni imel nobene. Ven-
dar pa se ni mogel zdrÏati, da bi ne dal znanemu poje-
majoãemu ãloveku prijazne besede na poslednjo pot.
»Naj se ne pogrezne tvoja du‰a v obupnost, o handÏija
Pero!« je zaklical.
General se je grozno ozrl v okno in vsi oni, ki so stali
krog njega.
»Ne bode se, Boga mi!« je odgovoril Mu‰iç. Jeãar Me-
gliç, stojeã poleg njega, ga je dregnil v bok.
786
»Pes laja, pa tudi preneha,« se je obregnil nanj Pero in

zaka‰ljal.
»Ti kmalu preneha‰,« mu je oni pogrozil; s smejoãi-
mi oãmi je obrsnil generala in adjutanta.
»Solze siromakov vam bodo ob va‰i poslednji uri
udarjale v lice,« je rekel Mu‰iç in potopil glavo.
K obsojencem sta pristopila pop in hodÏa. Izprevod je
zapustil dvori‰ãe.
»Proã od tod, proã iz teh krajev poniÏanja in smrti,«
je vzkliknil Vilar ter se vrgel na posteljo. Dobrih deset
minut je sli‰al zamolklo mrtva‰ko bobnanje, potem je
trajalo zopet deset minut, da je zasli‰al pokanje pu‰k.
787
50.
T ri dni pozneje je rekel general avditorju Lisinske-

mu: »Pravdo proti inÏenirju bo treba konãati. Iz
upornih krajev imam zanesljiva poroãila, da vstaja po-
jema. Vsta‰i nimajo veã enotnega vodstva, vsak ãeto-
vodja dela na svojo roko. Za mesec dni bo upor konãan
in ãete razpadejo v navadna razbojni‰ka krdela, ki ute-
gnejo ‰e par let vznemirjati oroÏnike in finanãne straÏ-
nike. Pred to generacijo ‰e ne bo miru, a nevarnosti ni
nobene veã. Ne vem, ãemu imamo inÏenirja zaprtega.
Smatram ga za prenapetega idealista, za dobrosrãnega
ãloveka, ki ne more ‰kodovati. Vsi va‰i protokoli mu ne
morejo prav do Ïivega. Kaj?«
Lisinski je nategnil svoj obraz v poniÏno slu‰ajoãe po-
teze.
»âemu je iz svojega zapora priãa na‰ih naglosodnih
ukrepov? Da bo na stara leta v svojih memoarih ne-
ugodno za nas pisal o bosenskih stvareh? Da bo vlekel
na dan neke ,atrocites,’ ki izvirajo iz na‰ih zakonov in
posebnih bosenskih razmer? Pustite ga na svobodo, a s
ãastno besedo mora priseãi, da se pred koncem pravde
788
ne gane iz mesta. In poÏurite se, gospod major, z njego-

vim procesom!«
Lisinski je prikimal.
Tako je pri‰el Vilar na svobodo s pridrÏkom, da ne
zapusti Tuzle. Nastanil se je pri Grgiçevi majki, ki je
imela sobo zopet prazno. Od Agularja mu je nosila hra-
no. Med gospodo se ni pokazal. Hrena je sluãajno samo
enkrat sreãal na ulici. Uradnik mu je ves sreãen sporoãil,
da mu je Ïena rodila hãerko — krasotico! lepotico! —
potem se je bojazljivo ozrl krog sebe ter se izgovoril z
nedostatkom ãasa; veseli ga, da je tako vrl rojak izlezel
iz kolomaza; poseti ga, gotovo ga poseti pri Grgiçevi
majki, da se po domaãe kaj pomenita. Vilar je uvidel, da
se uradni‰ka du‰a boji stikov s ãlovekom, ki je osumljen
veleizdaje, in ni ga priãakoval. Podnevi je malokrat ‰el
na ulico, tem veã pa zveãer. Zahajal je v srbsko kavarno,
ki se je nahajala takrat pod strogim uradnim nadzor-
stvom.
Bobojedac mu je pri‰el veãkrat potoÏit svoje gorje. Na
Konj-planini so ga pri pobiranju drv moãno utesnili;
njegova trgovina pe‰a, odkar ni gospodina Franja in so
pobegnili vsi po‰teni drvarji. Gajer ga bo popolnoma
izrinil s Konj-planine. In s ãim naj zdaj na spomlad hra-
ni svojo bosotinjo in golotinjo! Birkov je pri‰el v kona-
ku v veliko milost. Dela, kar hoãe. âim dalje gladi‰ maã-
ka, tem vi‰e dviga rep. Îivila so se zopet podraÏila, baje
789
zaradi vojske, hrana je slaba, pri izplaãevanju stojita dva

oroÏnika. Drvarji so na slabem; zahtevali so sveão, do-
bili so pa rog. Tako je javkal bedni katolik in Vilar ga je
vselej obdaril.
Nekega veãera je Vilar, gredoã po zapu‰ãeni ulici iz
srbske kavarne, zagledal pred seboj ‰vedravo, zahaljeno
Turkinjo. Îenska se mu je zdela orja‰ka, dasi je njeno
velikost manj‰ala rjava halja, ki je ohlapno pokrivala
njen stas. Poãasno gre Ïenska in oprezno pred njim, ka-
kor bi iskala nekaj ali priãakovala koga. Vãasi dvigne
glavo, zastrmi v daljavo kakor koklja, ãe jo prestra‰i jas-
treb, preteã s pogibeljo. Po medvedje trdo stopa, okor-
no in leno se premikajo njene noge, a vãasi vendar bi-
stro zaplava, kaÏoã gibãno telo in krepko voljo. Sumn-
jivo se mu je zdelo to, da je muslimanka dvakrat postala,
se napol okrenila in se, visoko dvigniv‰i glavo, izpod ja‰-
maka ozrla nanj. ,Kaj hoãe bula?’ je pomislil Vilar, ki je
Ïensko zaradi njene vnanjosti uvrstil med omoÏene.
,Morda ima vroãekrvna muslimanka v tej odljudni uli-
ci sestanek s kom. Neobiãajno je to v tako majhnem tur-
‰kem mestu, nevarno, mogoãe je pa.’ Tudi on je korakal
poãasno in ni odvrnil pogleda od njenih kretenj. Z jas-
nega neba je lilo toliko svetlobe, da je vse lahko razloãil.
Pri slabo brleãi petrolejski svetilki, edini v tisti ulici, je
bula zavila v stransko zakotno ulico, ki je drÏala med
ãrvivo ograjo v breg k tur‰kemu pokopali‰ãu. Ta ulica je
790
bila ‰e oÏja in odljudnej‰a. Mimo gredoã se je Vilar ozrl

vanjo in glej — Turkinja stoji tesno ob ograji in ãaka.
,Ok-ok!’ se je odtrgalo Vilarju v grlu in posvetna misel
je lezla nanj. Nadaljeval je svojo ravno pot, naredil je
dvajset korakov, pa Ïe je leÏala tista misel nepremagljivo
na njem. Ni nameraval ãesa nespodobnega, toda zveda-
vost, vedoÏeljnost ga je neodoljivo vlekla nazaj: od prist-
ne muslimanke bi se dalo kaj zvedeti o skrivnostnem
haremskem Ïivljenju. Da bi se bal zahaljenega bitja v
temni zasedi, tega ne, Vilar ni poznal blede bojazni.
Vrnil se je in krenil v ozko ulico. Ona je ‰e vedno ãaka-
la. Tihih korakov se ji je bliÏal, premi‰ljujoã, kako bi pri-
merno ogovoril neznanko. Ni bil ba‰ izveÏban v tak‰nih
ponoãnih sestankih; njegov sestanek se mu je zdel tako
pustolovski, da se ni smatral za verskega odpadnika, ko
je nami‰ljeni Turkinji, stopiv‰i pred njo, po tur‰ki hohn-
jajoã, za‰epetal: »Allahu ekber!«* — pozdrav, ki se mu je
zdel najprimernej‰i.
»Veãji nego Allah je na‰ pravoslavni Bog«!« je kakor
izpod ‰kafa zadonelo iz ‰irokega ja‰maka in Vilar je
ostolbenel, spoznav‰i Milo‰eviçev glas. Toliko je bilo
njegovo strmenje, da je presli‰al besede: »Hajdi z me-
noj, gospodine Franjo!«
Jovica ga je zagrabil za desnico, z drugo roko je odprl
vratca v ograji. Vedel ga je na temno dvori‰ãe napol raz-
* Velik je Allah!
791
padle hi‰e. Stopila sta pod cvetoão ãe‰pljo. Haramba‰a

je vrgel s sebe Ïensko haljo; za njegovim pasom so tiãali
samopali in handÏar. Tiho je govoril: »Evo, gospodine
Franjo, v moji trdnjavi sva. Ne posreãilo bi se ti, zasluÏiti
lepe cekine, razpisane na mojo glavo. Milan in Vazko
spita nedaleã od tod nemirno hajdu‰ko spanje. Po pre-
teku ene ure, preden bi mogli navaliti oroÏniki, smo vsi
trije Ïe na gorah.«
Vilarja je zamrazilo od te druÏbe. âutil je, kako moã-
no drÏi Jovica njegovo mehko desnico v svoji ko‰ãeni.
»Sam sem ‰e jetnik in nimam vzroka, ovaditi te onim, ki
mi delajo krivico,« je rekel. »Toda odkrito ti povem: tvoj
posel mi ne ugaja. Izpusti mojo roko! Îge jo kri, lepeãa
na tvoji.«
Jovica je izpustil Vilarjevo roko. OtoÏno je rekel: »Îal,
da je zastonj tekla kri v sveti osvobodilni vojski. Da ni
proklete nesloge, bi se bili drÏali, dokler bi nam ne pri‰la
zunanja pomoã. Kjer ni sloge, ni zmage.«
»Ali si bil v Hercegovini?«
»Bil. Osvetila sva se z Vazkom Atifu Sarajliji. Na
Arslan-agiçevem mostu blizu Trebinja ga je dohitela zla
usoda. Ljudstvo sem re‰il najniãemnej‰ega psa. To si
‰tejem v zaslugo.«
»Pogubil si ubogega Mu‰iça,« je oãitajoãe rekel inÏe-
nir.
792
»Zal mi je njegove nedolÏne krvi. Z Vazkom in Niko-

liçem smo ‰li v hladni noãi, izmuãeni po dolgi poti, spat
v han ob Oskovi. Vazko ni mogel odoleti Ïelji, da bi ‰e
enkrat videl strica in mu povedal, kako je poginil Saraj-
lija. ·el je ponoãi v Piliç k Peru in mu povedal o na‰i la-
koti. Prinesel nam je hrane in za drugi veãer nam je na-
stavil Mu‰iç v hanu polno ko‰aro suhega sadja, kruha in
slanine. Zopet smo pri‰li poãivat v njegov han. Dva sta
spala, eden je straÏil. In ‰e tisto noã so nas napadli oroÏ-
niki. Nekdo nas je ovadil. O nevera, da bi te ne bilo! Vsi
trije smo u‰li, Mu‰iça pa so zvezali in odgnali v Tuzlo.
Bodro je korakal na mori‰ãe. Gledali smo iz zakritja
nanj, pa pomagati mu nismo mogli. Brez strahu je na-
stavil prsi svinãenkam. Njegova kri me bo do konca dni
palila na du‰i.« Jovica je snel ãepico in se pokriÏal.
»Zakaj si me zvabil sem?«
»Hotel sem ti sporoãiti pozdrav Bajiçeve matere in
Danice —«
»Kdaj si govoril z njima?«
»Tisti dan, ko sta se peljali k Savi. Na Majevici-planini
sem preobleãen za tur‰ko bulo sedel k njima na voz in
ju spremil malone do Brãke. A pozdrave sem dobil vãe-
raj. Ne ãudi se temu! Kakor imate vi svojo po‰to in brzo-
jav, tako imamo mi svoje zanesljive zaupnike, po kate-
rih gredo na‰a poroãila, vãasi tudi pismena, ‰irom na‰ih
deÏel. Bajiçeva mati ti ni mogla pisati, ker je zvedela, da
793
so te zaprli in bi ti ne izroãili pisma. Po meni tl javlja, da

je ne i‰ãi v Ni‰u, ker se nahaja v Belgradu, kamor je bil
preme‰ãen njen sin Îivko.«
Vilar se je zazrl v mo‰ko smeli Milo‰eviçev obraz in se
zahvalil.
»·e to ti povem: obupal sem o bosenski svobodi; ‰e
preden odcvete to drevje, bom z Vazkom na svobodnih
tleh.«
»Kar se tiãe bosenske svobode — ona vzklije tak‰na,
kakr‰ne ‰e ni bilo tukaj. Ob pu‰kah in handÏarjih ‰e nik-
dar in nikjer ni bilo prostora za prosveto. PoleÏe se raz-
burjenost v deÏeli, mir se povrne in po milej‰ih zakonih
se bo vladalo. Zakoni so podobni strunam: lahko se na-
tegnejo, lahko se jim popusti; kako se vr‰e, to je odvisno
od razmer, ki so bile tu doslej res zamr‰ene. Pride ãas,
morda ‰e le ãez desetletja, ko se mogotci onkraj Save
sami prepriãajo, da treba to odloãno in krepko ljudstvo,
premagano z oroÏjem, ‰e z ugodljivostjo v mnogih up-
ravnih strokah in z ljubeznijo pritegniti k sebi, in ko se
bodo moji soplemeniki na jugu zaupljivo ozirali na na‰o
stran. Pozdravi mi onstran Drine Bajiçevo mater in Da-
nico! Kakor hitro me izpuste iz te jeãe, pridem za vami.«
Jovica mu je potresel desnico. »Brate, nevarna je zate
moja druÏba, zato se morava loãiti. Da se Ïiva in zdra-
va vidiva v svobodi! BeÏi!« Po teh besedah je stopil k
794
razdrapani hi‰i in popraskal po vratih. Vilar je hitel do-

mov. Skrivnostni sestanek ga je zelo razburil.
Zadnjega aprila je dobil pismeno obvestilo, da je svo-
boden in mora v treh dneh zapustiti zasedene deÏele.
Posmejal se je izgonu. Navdalo ga je silno ãuvstvo osvo-
bojenja, neka dolgoãasna teÏa mu je padla s prsi, kakor
takrat, ko je v svojem srcu zatrl misel na Katico. Trium-
firal je, da se mu je konãalo bosensko Ïivljenje za vselej.
In zakipela je v njem Ïelja po novem mirnem delu. Nje-
gova delavnost ne bo tako suha, ko bo Danica njegova
Ïena. V vso osnovo njegovega Ïivljenja pronikne ona
kakor voda v suho zemljo.
Drugo jutro se je Ïe peljal preko Majevice-planine.
Kako vzorno in idilno si je mislil urediti svoj delokrog,
ko je lansko poletje hodil k drvarjem! Koliko neporablje-
ne sile, nevkovane razpenjavosti kipi v njem in vse je
hotel poloÏiti na oltar bednih ljudi izmuãene Bosne.
Muãil se je kakor riba v plitvi vodi. Izgnali so ga, ker je
nosil svoje srce odkrito na dlani in je zahteval pravico za
hlapce in suÏnike, beÏati mora, ker je govoril resnico.
Kak‰no razoãaranje je doÏivel! V temi mraãnega dne je
leÏalo ravno Pospreãje, je stala Konj-planina, ko se je z
vrhov poslednjikrat ozrl nazaj.
S podjetnim duhom, z velikim hrepenenjem in vdano
ljubeznijo se je pripeljal v Belgrad. Tu je pri Bajiçevih
ostal do srede poletja. Sanje in resniãnost, oboje se je
795
spojilo Danici v mogoãnem valu. Sreãa ji je podala obe

roki. Ni se mogla premagovati pred mladim, krasnim
ãlovekom. Mnogokrat so ji kipele solze ginjenosti, a nje-
no oko se je smejalo. Prve dni avgusta so pozvali Vilar-
ja v Macedonijo k gradbi Ïeleznic. Drugo pomlad je pri-
‰el po Danico. In ‰la je za njim, kakor gre ãlovek v tem-
ni noãi za priÏgano plamenico.
* * *
Nekega toplega dopoldne sredi aprila sta kolovratili dve

muslimanki po cesti iz Zvornika ob Drini. Poãasno sta se
vlekli, nizko sklonjenih glav, kakor bi se sramovali voja-
kov, ki so se veÏbali na prostoru, leÏeãem ob reki. Pri-
‰ed‰i na mesto, kjer je bila Drina na obeh straneh do-
stopna, sta vrgli s sebe Ïensko obleko in dva brhka Bo‰-
njaka sta skoãila v hladno vodo. Vojaki so ostrmeli; ãast-
nik je ukazal streljati s slepimi naboji, ker ostrih ni bilo
pri rokah. Beguna sta sreãno preplavala na oni breg. Bila
sta Jovica in Vazko. Dospela sta ‰e pred Vilarjem v srb-
sko prestolnico. Vazko se je ‰el uãit ãevljarstva, Jovica je
sprejel uãiteljsko sluÏbo. Dvajset let je uciteljeval v Sr-
biji. Ko se je v zaãetku na‰ega stoletja uprla Macedoni-
ja tur‰kemu gospostvu, se je tudi v njem prebudila sta-
ra vsta‰ka kri. Gnalo ga je tja, kjer so podjarmljeni in po-
niÏani ljudje lomili verige in okove in se dvigali s prvo-
bitno, nikdar prej zasli‰ano silo na zatiralce. »Plaziti se
796
po zemlji kakor senca, ki izgine, kadar se poljubi obla-

kom in solncu, tak‰nega Ïivljenja sem se naveliãal,« je
pisal Vilarju, ki, je bil takrat zaposlen pri gradbi ‰vicar-
skih Ïeleznic. ·el je v kosovski vilajet, kjer je leto dni po-
uãeval na srbski ‰oli. Potem je zamenil knjige in pero s
handÏarjem in pu‰ko ter stopil v srbski vsta‰ki komite.
Bil je Ïe osivel moÏ, ko se je jeseni 1912. l. pridruÏil s svo-
jo ãeto srbski vojski, prodirajoãi na Kosovo.
797
Slovarãek
nekaterih manj znanih besed
asker vojak
asura rogoznica, preproga iz trstja
asikovati zaljubljen biti, vasovati
atrocité (mnoÏ.) -és grozovitost, okrutnost
borati Boga ti!
buljukba‰a poveljnik buljuka (ãete), kapetan, stot-
nik
bunar vodnjak
ãajo (ãaus) poveljnik manj‰e voja‰ke ãete; stare‰ina;
norec na svatbi
ãak‰ire hlaãe tur‰kega kroja
ãar‰ija trg
ãoban pastir
dimlija Ïensko krilo v podobi ‰irokih hlaã, ki se
zavezujejo ob gleÏnjih
duçan trgovina, ‰tacuna
findjan ãa‰ica za kavo
ganef lopov (v Ïid. nem‰kem Ïargonu)
hajati, hajem marati za kaj
haraã davek od glave
hodÏa tur‰ki duhovnik
798
iguman samostanski predstojnik

ja‰mak obliãni robec, koprena muslimanskega
odraslega Ïenstva
jerbo ker, kajti, zakaj
jok ne (nikalnica)
kaduna tur‰ka gospa
kajma tur‰ki papirnat denar
kaludjer menih
konak vladno poslopje; prenoãi‰ãe
mahala ãetrt mesta, predmestje
manastir samostan
ma‰ala (arabski: ma-‰a-allah!) Dobro! Krasno!
Îivio!
merdÏan korale
momak mladeniã
muktar Ïupan tur‰ke vasi; v kristjanski vasi Ïu-
panuje k n e z
oka uteÏ pribliÏno 11/2 kg; tudi veãja votla
mera
oteti, otmem vzeti, ugrabiti
para denar
pilav riÏ, praÏen v jagnjetovi masti; svatova-
nje
plandovati v senci poãivati
prozor okno
psaltir knjiga psalmov
799
sitan, sitna, -no droben

‰eçerli-‰erbet sladka hladilna pijaãa; ‰eçer sladkor, ‰er-
bet medica
tapija prilastilni list, posestna pola
teferic izlet na deÏelo
vakuf cerkveno premoÏenje
ve‰tica ãarovnica
Vlah Rumun (Karavlah); Srb (v porogljivem
smislu)
zaptija oroÏnik
zulumçar nasilnik, okrutneÏ.
Slovarãek
nekaterih manj znanih besed
asker vojak
800
asura rogoznica, preproga iz trstja

asikovati zaljubljen biti, vasovati
atrocité (mnoÏ.) -és grozovitost, okrutnost
borati Boga ti!
buljukba‰a poveljnik buljuka (ãete), kapetan, stot-
nik
bunar vodnjak
ãajo (ãaus) poveljnik manj‰e voja‰ke ãete; stare‰ina;
norec na svatbi
ãak‰ire hlaãe tur‰kega kroja
ãar‰ija trg
ãoban pastir
dimlija Ïensko krilo v podobi ‰irokih hlaã, ki se
zavezujejo ob gleÏnjih
duçan trgovina, ‰tacuna
findjan ãa‰ica za kavo
ganef lopov (v Ïid. nem‰kem Ïargonu)
hajati, hajem marati za kaj
haraã davek od glave
hodÏa tur‰ki duhovnik
iguman samostanski predstojnik
ja‰mak obliãni robec, koprena muslimanskega
odraslega Ïenstva
jerbo ker, kajti, zakaj
jok ne (nikalnica)
kaduna tur‰ka gospa
801
kajma tur‰ki papirnat denar

kaludjer menih
konak vladno poslopje; prenoãi‰ãe
mahala ãetrt mesta, predmestje
manastir samostan
ma‰ala (arabski: ma-‰a-allah!) Dobro! Krasno!
Îivio!
merdÏan korale
momak mladeniã
muktar Ïupan tur‰ke vasi; v kristjanski vasi Ïu-
panuje k n e z
oka uteÏ pribliÏno 11/2 kg; tudi veãja votla
mera
oteti, otmem vzeti, ugrabiti
para denar
pilav riÏ, praÏen v jagnjetovi masti; svatova-
nje
plandovati v senci poãivati
prozor okno
psaltir knjiga psalmov
sitan, sitna, -no droben
‰eçerli-‰erbet sladka hladilna pijaãa; ‰eçer sladkor, ‰er-
bet medica
tapija prilastilni list, posestna pola
teferic izlet na deÏelo
vakuf cerkveno premoÏenje
802
ve‰tica ãarovnica
Vlah Rumun (Karavlah); Srb (v porogljivem
smislu)
zaptija oroÏnik
zulumçar nasilnik, okrutneÏ.
803
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-121-5
804

Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Fran Maselj-Podlimbarski - Gospodin Franjo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GOSPODIN FRANJO BESeDA BESeDA

Istinu reci pa uteci!

K o je bil France Vilar dokonãal l. 1877. svoje ‰tudije

prerojeno, ko jo je pred tremi leti videl tako solzorosno.

straÏe vojakov in oroÏnikov, dvakrat je njegov pogled

veãne ãase: Simon Buzduga, oroÏni‰ki nadporoãnik.

sluÏbene stvari, vedla sta se nekako zdrÏno; umela sta z

v dobrem spominu. »Tak‰nih pretepaãev in razgrajaãev

Vilar je izprevidel, da ima opraviti s ãlovekom, ki mu

mahnil z roko ter zamomljal: »Hm, Slovani…« Potem se

nem za kak‰no prednost, bi tega morda ne zabeleÏili v

»Na tehniki sem se paã vadil v sabljanju, ne pa v stre-

roki. Vilar je, skrbeã za svojo prtljago, izgre‰il svoja

· tiri dni je Vilar ostal v Sarajevu. Prvi dan je poãival

tako smo odredili, da prevzamete vi, gospod inÏenir,

Tako je pri‰el naposled neko vroãe opoldne — bilo je

dve leti v davãni sluÏbi v Tuzli. »Potemtakem se pa veã-

»Vsega se treba navaditi. Za tur‰kega gospodarstva so

Vrniv‰i se v sredi‰ãe mesta, je Hren opozoril prijatelja

nas dosti, le Ïensk imajo premalo. Z domaãinkami ni

veseli, ker vidi gospoda inÏenirja, s katerim bo imel vãa-

tovari‰! Nama se ni treba predstavljati. Ali se ‰e kaj spo-

»Gospod inÏenir, moj moÏ mi je Ïe veãkrat pravil o

Gledajoã v podani mu jedilni list, je Vilar sli‰al, kako

»Ba‰ smo govorili o vas, gospod inÏenir.«

udarila ga je s pahljaão po roki — nocoj smo se zmeni-

Bajiç nato: »Mari bo prijatelju za bosensko govedo,

drugih opravkih. O tej strani sluÏbe ga itak jutri natan-

jahalskih vajah. Ker jezdi skoraj vsaka Bo‰njakinja, ãe je

O b deseti uri je general zapustil druÏbo. Veljaki, ki

Pl. Pester je bil rojen Dunajãan; izhajal je iz Ïidovske

mur se je moralo zdeti, da ta pogled hoãe uÏivanja. Nje-

bili v bitki pri Jajcu in na dalj‰e izlete jih jemljejo s seboj.

»Pri mizi. In pomislite, da se barbar ni dotaknil na-

kmeti spe vsako noã v Ïupni‰ãu kot njegova telesna

dvignil za merodajalca pri vseh podjetjih in zabavah,

gospod poroãnik, nam preskrbite veãerjo. Same postrvi

obe dami in napil ,na‰ima damama, ki bi ju primerjal

te. Luno pride‰ gledat, kadar zaide solnce, no luna je

·e le zdaj, ko je bila opravljena sluÏbena zadeva, je

obema govorilo nekaj resnega in ju opominjalo. O Ka-

zanimala administracija. Mlad uradnik, h kateremu je

liãni, pri‰piljeni, ptiãji obraz drobnega uradnika, katere-

V nedeljo se je naredil dan, kakr‰en je po izletniko-

vonjavo rosnega jutra. Njeni volji se je vse pokorilo. Iz-

njemu je priskoãila gospa Ljubica vsa prestra‰ena. Viso-

To je spravilo Katico v nevoljo; napela je ustnice, od-

Bajiç je ãutil ugrizljivost oãitanja. »Hotel sem se samo

bil navzoã — kolovodja. Ta prizor je jezdece presenetil,

»Kaj pravi, kaj pravi?« je nestrpno vpra‰al pl. Pester

generala, ki ne ume nobenega slovanskega jezika, ne

imenovano planino samo poldrugo leto, potem ga je

ljubili? Potopili so se tu notri — a? Foter Samojloviç?« In

njih let, okusna, obila, pa vendar gibãna. Izletniki so se

no, se je jel smukati krog njega. Povabil ga je, naj gre

,Lepo izpriãevalo vam napi‰em, gospod Blaustift!’ Od

»To ne more priti v po‰tev. Bo‰njak zna pregaziti

dopoldne nikdar ne pije. »Sicer pa tega vina nimate za

»Va‰i drvarji pijejo Ïganje in tega vi ne bodete.«