PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

1. TEHNIKE IN METODE PLANIRANJA ČASA - mrežno planiranje

Terminsko planiranje gradbenega projekta je mogoče izvesti z različnimi metodami, izbor pa je odvisen od
kompleksnosti in narave projekta. V primeru večjega števila ponovitev posameznih dejavnosti so najbolj
uporabne t.i. tehnike linearnega planiranja (ciklogrami, diagrami LOB – Line of Balance, ortogonalni plani ipd.),
in sicer predvsem s stališča enostavnega časovnega prikaza poteka dejavnosti. V splošnem pa so v praksi
najbolj uporabljana različna programska orodja, ki temeljijo na tehniki mrežnega planiranja. Predmetno delo
predstavlja z uporabo teorije mehkih množic nadgradnjo teh metod, zato so v nadaljevanju prikazani temelji
te metode.

Znanstvena področja,iz katerih izhajajo teoretične osnove mrežnega planiranja, so zlasti teorija programiranja,
verjetnostni račun, teorija skupinskega razporeda ter druga pomagala s področja operacijskih raziskav.
V praksi sta v uporabi dva pristopa k prikazovanju mrežnega plana oziroma tehniki mrežnega planiranja:
- dogodkovne mreže (imenovane AOA – Activity On Arrow) in
- dejavnostne mreže (imenovane AON – Activity On Node).

V matematičnem smislu je osnova obeh tehnik mrežnega planiranja graf, in sicer:

- zaključen,
- necikličen,
- končen,
- usmerjen
- utežen ter
- izvrednoten.

1.1. DEFINICIJA GRAFA

1.1.1. Dogodkovne mreže

Mrežni model 1 projekta opredeljuje utežen graf G = E , A, D , kjer predstavlja:

E = {e1 , e2 ,..., en } ..... množico dogodkov (vozlišča mrežnega modela), kjer e1 predstavlja začetni dogodek

projekta in en njegov končni dogodek - zaključek projekta;

A ⊂ E × E .................... množico dejavnosti na projektu (usmerjeni loki mrežnega modela, ki povezujejo
vozlišča). Zaradi pravila, da lahko dva dogodka neposredno povezuje le ena dejavnost, v
takem grafu nastopajo poleg »realnih« dejavnosti tudi »virtualne« dejavnosti s trajanjem

1
mrežni model ... skupek vseh dejavnosti, odvisnosti in dogodkov, ki v grafični obliki ponazarja ves projekt.
stran 2
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

0 (t.i. »dummy activity«), ki nam omogočajo modeliranje vseh odvisnosti med

dejavnostmi. Množico torej sestavljajo dejavnosti in odvisnosti;
D : A → {d a } ............... množico trajanja dejavnosti a ∈ A (uteži grafa).

1.1.2. Dejavnostne mreže:

Mrežni model projekta z n dejavnostmi opredelimo kot graf G = A, R, D , kjer predstavlja:

A = {a1 , a2 ,..., an } .... množico dejavnosti (vozlišča mrežnega modela), ki vsebuje vse dejavnosti projekta ter

dve virtualni dejavnosti aα in aω , katerih trajanje je 0 ( dα = dω = 0 ) in predstavljata

začetno oziroma končno dejavnost
R ⊂ A × A ..................... množico odvisnosti med dejavnostmi (usmerjeni loki mrežnega modela) in
D : A → {d a } ............... množico trajanja dejavnosti a ∈ A

1.2. IZVREDNOTENJE GRAFA – TERMINSKI PRERAČUN MREŽE

Mrežno planiranje časa gradnje je prvinska in še vedno najpoglavitnejša naloga mrežnega planiranja nasploh.
Pri mrežnem planiranju časa je treba postopek razdeliti v posamezne zaporedne faze, ki sledijo druga iz druge.
Te faze postopka so:
- analiza strukture gradnje – izdelava modela projekta,
- programiranje časa – določitev trajanja posameznih dejavnosti,
- preračun mreže – terminsko izvrednotenje grafa .

Preračun mreže je odvisen od načina obravnavanja časa trajanja dejavnosti. Čas trajanja je lahko privzet kot:
- deterministična količina, ki jo v gradbeništvu definirajo normativni časi (metoda CPM – Critical Path
Method) ali
- verjetnostno porazdeljena naključna količina – stohastična (metoda PERT – Progam Evaluation and
Review Technique, uporabljena tudi pri »Monte Carlo« simulacijah)

Navedeni metodi nista edini metodi, temveč sta temeljni metodi za obravnavanje časa z uporabo mehke
logike.

Terminsko izvrednotenje grafa modela projekta poteka v treh korakih :

- preračun naprej (od začetka projekta do konca), kjer kot rezultat dobimo »zgodnje« termine (dogodkov
oziroma dejavnosti) in celotno trajanje projekta;
- preračun nazaj (od konca projekta proti začetku), kjer kot rezultat dobimo »pozne« termine;
- definiranje »časovnega okna« vseh dejavnosti – rezultat predstavljajo rezervni časi posameznih dejavnosti
ter kritična(e) pot(i) projekta

stran 3
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

1.2.1. Preračun mreže po metodi CPM

1.2.1.1 Dogodkovna mreža

Definicije:

i ..................poljubni dogodek i ∈ E
aij ..............dejavnost, ki povezuje dogodka i in j ; aij ∈ A

d ij ..............trajanje dejavnosti aij ; dij ∈ D

tiE ...............zgodnji termin 2 dogodka i

tiL ...............zgodnji termin 3 dogodka i

Pi ...............množica vseh dejavnosti, ki se neposredno stekajo v dogodek i

S j ..............množica vse dejavnosti, ki neposredno izhajajo iz dogodka j

P
Trač ............izračunano trajanje projekta – celotna dolžina kritične poti

Preračun naprej

Začetni dogodek označimo z α ; tαE = 0 , nato pa začnemo računati najzgodnejše termine vseh dogodkov
zaporedno od začetnega do končnega dogodka mreže. Pri vsakem dogodku, v katerega se steka več kot ena
dejavnost, naredimo izbor med delnimi potmi, ki vodijo vanj, in sicer tako, da upoštevamo najdaljšo. Definicija:

{
tiE = max thE + d hi ; ∀ahi ∈ Pi } ... (0.1.1)

Ko pridemo do končnega dogodka mreže ω , lahko začnemo izračun najpoznejših terminov vseh dogodkov.
Velja :

tωE = Trač
P
= tωL ... (0.1.2)

Preračun nazaj

2
Opredeljuje najzgodnejši možni začetek dejavnosti, ki izhajajo iz njega = tisti trenutek, ko se najprej lahko začne neka dejavnost, če so
končane vse predhodne dejavnosti, ki se vanj stekajo
3
Opredeljuje najpoznejši dovoljeni konec vseh dejavnosti, ki se vanj stekajo
stran 4
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

Izračun najpoznejših dogodkov gre v obratni smeri, t.j. od zadnjega do prvega dogodka mreže. Pri vsakem
dogodku moramo upoštevati vse dejavnosti, ki izhajajo iz njega. Definicija :

{
t Lj = min tkL − d jk ; ∀a jk ∈ Si } ... (0.1.3)
Kontrola pravilnosti izračuna po analitični metodi je kriterij, da dobimo za prvi dogodek tαL = 0 = tαE .

Rezervni čas dejavnosti - časovno okno dejavnosti

Proračun mreže nam poda zgodnje in začetne termine za oba dogodka i in j , ki določata omejujeta aij .

Podrobna analiza teh časov nam poda »časovno okno«, znotraj katerega se lahko giblje obravnavana
P
dejavnost aij , ne da bi vplivala na izračunan čas trajanja projekta Trač .

tiE tiL tjE tjL

dij f ijT
f F
ij
dij f ijS f ijD

slika 1: Prikaz rezervnih časov

fijT = t Lj − dij − tiE ... skupni rezervni čas dejavnosti i (»total float«)

fijF = t Ej − dij − tiE ... prosti rezervni čas dejavnosti i (»free float«)

fijS = t Ej − dij − tiL ... neodvisni rezervni čas dejavnosti i (»safe float«)

fijD = t Lj − t Ej = fijT − fijF ... vezani rezervni čas dejavnosti i (»dependent float«)

Kritična pot
Kritična pot ali kritične poti so tiste poti v mreži, ki za svoj celotni potek rabijo od začetnega do končnega
dogodka najdaljši skupni čas v primerjavi z vsemi drugimi potmi mreže.
Elementi kritične poti so :

- kritični dogodki – pogoj: tiL − tiE = 0 (začetni in končni dogodek sta vedno elementa kritične poti)

- kritične dejavnosti – pogoj : fijT = 0

V praksi je uporabljen tudi izraz »subkritična pot« - kritični poti vzporedna pot, ki ima neznatne rezervne čase.

1.2.1.2 Dejavnostna mreža

Definicije:

stran 5
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

ai ................dejavnost ai ∈ A

d i ...............trajanje dejavnosti ai ; d i ∈ D

SiE .............zgodnji začetek dejavnosti i (Early Start)

Fi E .............zgodnji konec dejavnosti i (Early Finish)

SiL ..............pozni začetek dejavnosti i (Late Start)

Fi L .............zgodnji konec dejavnosti i (Late Finish)

P
Trač ............izračunano trajanje projekta – skupni čas kritične poti

Pi ...............množica vseh dejavnosti, ki so neposredni predhodnik dejavnosti i

S i ...............množica vseh neposrednih naslednikov dejavnosti i

Pri dejavnostnih mrežah ločimo štiri različne tipe odvisnosti med dejavnostmi, in sicer:

FSij ( x ) ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa konec-začetek (Finish to Start) z zamikom ( x )

, kar pomeni Fi + xij ≤ S j

FS

SSij ( x) ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa začetek-začetek (Start to Start) z zamikom ( x )

, kar pomeni Si + xij ≤ S j

SS

FFij ( x ) ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa konec-konec (Finish to Finish) z zamikom ( x )

, kar pomeni Fi + xij ≤ Fj

FF

SFij ( x) ... odvisnost med dejavnostjo i in j tipa začetek- konec (Start to Finish) z zamikom ( x )

stran 6
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

, kar pomeni Si + xij ≤ Fj

SF

Te povezave določajo minimalni zamik pri povezavah. V kolikor želimo določiti maximalni zamik med
dejavnostima (npr.

Preračun naprej

Začetni dejavnosti aα pripišemo zgodnji začetek SαE = 0; dα = 0 → FαE = 0 in zaporedno do končne

dejavnosti aω izračunamo zgodnje začetke in konce dejavnosti. Pri dejavnosti, ki ima več predhodnikov z
različnimi tipi odvisnosti, upoštevamo maksimalno vrednost.
Definicija:

PiFS ⊂ Pi ...........množica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo FS

PiSS ⊂ Pi ...........množica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo SS

PiFF ⊂ Pi ..........množica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo FF

PiSF ⊂ Pi ...........množica vseh neposrednih predhodnikov s povezavo SF

⎧ ⎧ F E + xhiFS ∀ah ∈ P FS ⎫
⎪ max ⎪ h i ⎪
⎪ ⎨ E SS SS
⎬
⎪ S h + xhi ∀ah ∈ Pi ⎪
⎪ ⎩ ⎭
SiE = max ⎨ ... (0.1.4)
⎪ ⎧ Fh + xhi ∀ah ∈ P ⎫
E FF FF
⎪ ⎪
⎪max ⎨
i
⎬−d
⎪ E SF SF
⎪⎩ S h + xhi ∀ah ∈ Pi ⎪⎭
⎩

Fi E = SiE + di ... (0.1.5)

Ko pridemo do končne dejavnosti mreže aω ; dω = 0 , lahko začnemo izračun najpoznejših terminov vseh
dogodkov. Velja :

SωE = FωE = Trač

P
= FωL = SωL ... (0.1.6)

Preračun nazaj

stran 7
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

Izračun poznih začetkov in koncev dejavnosti gre v obratni smeri, t.j. od zadnje k prvi dejavnosti mreže. Pri
vsakem dogodku moramo upoštevati vse dejavnosti, ki izhajajo iz njega.
Definicija :

S FS
i
⊂ Si ...........množica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo FS

S SS
i
⊂ Si ............množica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo SS

S FF
i
⊂ Si ...........množica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo FF

S SF
i
⊂ Si ...........množica vseh neposrednih naslednikov z odvisnostjo SF

⎧ ⎧ S L − xijFS ∀a j ∈ S FS ⎫
⎪ min ⎪ j i ⎪
⎪ ⎨ L FF FF
⎬
⎪ F j − xij ∀a j ∈ S i ⎪
⎪ ⎩ ⎭
Fi L = min ⎨ ... (0.1.7)
⎪ ⎧ S Lj − xijSS ∀a j ∈ S SS ⎫
⎪ ⎪
⎪ min ⎨
i
⎬ + di
⎪ L SF SF
⎪⎩ S j − xij ∀a j ∈ S i ⎪⎭
⎩
SiL = Fi L − d i

Rezervni čas dejavnost - časovno okno dejavnosti

Zaradi različni tipov mogočih odvisnosti je izračun rezervnih časov (z izjemo skupnega rezervnega časa)
kompleksnejši kot pri dogodkovni mreži.

Definicije:

f iT .............skupni rezervni čas dejavnosti i (Total Float) :

je časovni odsek med najzgodnejšim in najpoznejšim možnim koncem dejavnosti s predpostavko, da se

obravnavana dejavnost začne ob najzgodnejšem času, naslednje dejavnosti pa ob najpoznejšem času. Pove
nam, koliko lahko z obravnavano dejavnostjo zamudimo, ne da bi s tem vplivali na končni rok projekta.

[ i E : zgodnji časi dejavnosti | SiL : pozni časi neposrednih naslednikov]

Skupni rezervni čas je odvisen od obravnavane dejavnosti in vpliva na naslednjo dejavnost. Če je skupni
rezervni čas enak 0 oziroma ga porabimo, postane obravnavana dejavnost kritična.

f iT = S iL − S iE = Fi L − Fi E ... (0.1.8)

stran 8
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

f i F .............prosti rezervni čas dejavnosti i (»Free Float«) :

je del skupnega rezervnega časa in pove, koliko lahko zakasni dovršitev obravnavane dejavnosti, kadar se
izvajanje dejavnosti začne ob najzgodnejšem času, naslednja dejavnost pa tudi ob najzgodnejšem času. Pove,
za koliko lahko premaknemo izvajanje dejavnosti, ne da bi pri tem vplivali na začetek naslednjih dejavnosti, ki
se začnejo ob svojih najzgodnejših terminih. Prosti rezervni čas je odvisen od obravnavane dejavnosti, vendar
ne vpliva na naslednjo dejavnost.
[ i E : zgodnji časi dejavnosti | SiE : zgodnji časi neposrednih naslednikov]

⎧ ⎧ S E − xijFS ∀a j ∈ S FS ⎫ ⎫
⎪ min ⎪ j i ⎪ ⎪
⎪ ⎨ E FF FF
⎬ ⎪
⎪ ⎪⎩ F j − xij ∀a j ∈ S i ⎪⎭ ⎪
fiF = min ⎨ ⎬ − Fi
E
... (0.1.9)
⎪ ⎧ S j − xij ∀a j ∈ S ⎫
E SS SS
⎪
⎪ ⎪
⎪min ⎨ + di ⎪
i
⎬
⎪ E SF SF
⎪⎩ F j − xij ∀a j ∈ S i ⎪⎭ ⎪
⎩ ⎭

f i S ............neodvisni rezervni čas dejavnosti i (»Safe Float«, »Independed Float«)::

pove, koliko lahko zakasni dovršitev obravnavane dejavnosti, kadar se dejavnost začne ob najpoznejšem času,
naslednja dejavnost pa ob najzgodnejšem času. Nastane lahko le, če sta dve verigi (delni poti) v mreži dvakrat
povezani med seboj in je hkrati izpolnjen pogoj najpoznejšega začetka obravnavane dejavnosti in
najzgodnejšega začetka naslednje dejavnosti.
Neodvisni rezervni čas ni odvisen od obravnavane dejavnosti in tudi ne vpliva na naslednjo dejavnost.
Če je neodvisni rezervni čas negativen, vzamemo vrednost 0.

[ PiL : pozni časi neposrednih predhodnikov | SiE : zgodnji časi neposrednih naslednikov]

⎧ ⎧ S E − xijFS ∀a j ∈ S FS ⎫ ⎫ ⎧ ⎧ FhL + xhiFS ∀ah ∈ P FS ⎫ ⎫

⎪min ⎪ j i ⎪ ⎪ ⎪ ⎪ ⎪ ⎪
⎬ − di ⎪
i

⎪ ⎨ E FF FF ⎪
max ⎨
L SS SS
⎬ ⎪
⎪ ⎪⎩ F j − xij ∀a j ∈ S i ⎪⎭ ⎪ ⎪ ⎪⎩ S h + xhi ∀ah ∈ Pi ⎪⎭ ⎪
f i S = min ⎨ ⎬ − max ⎨ ⎬ − di ... (0.1.10)
⎪ ⎧ S Ej − xijSS ∀a j ∈ S SS ⎫ ⎪ ⎪ ⎧ FhL + xhiFF ∀ah ∈ P FF ⎫ ⎪
⎪ ⎪ ⎪ ⎪
⎪ min ⎨ ⎪ ⎪max ⎨ ⎬ − di ⎪
i i
⎬
⎪ ⎪⎩ F j − xij ∀a j ∈ S i ⎪⎭ ⎪
E SF SF ⎪ L SF SF
⎪⎩ S h + xhi ∀ah ∈ Pi ⎪⎭ ⎪
⎩ ⎭ ⎩ ⎭

f i D .............vezani rezervni čas dejavnosti i (»Dependent Float«; »Interfering Float«) :

stran 9
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

je razlika med skupnim in prostim rezervnim časom. Nanaša se na časovni interval, ki ga lahko za to vrednost
premikamo vzdolž poti in z njim vred premikamo vso verigo dejavnosti (delno pot) v mreži. Glede na to, da
pomeni vezani rezervni čas v bistvu premik končnega dogodka, prosti rezervni čas pa tak premik izključuje,
tvori njuna vsota skupni rezervni čas.

Če je vezani rezervni čas neke dejavnosti enak nič, to pomeni, da ta dejavnost leži na kritični poti.

f i D = f iT − f i F ... (0.1.11)

Med rezervnimi časi torej veljajo naslednja razmerja:

- f iT = 0 → fi F = 0; f i S = 0; fi D = 0

- fi F = 0 → fi S = 0

Kritična pot
Elementi kritične poti so :
- kritične dejavnosti – pogoj : fiT = 0
- kritične odvisnosti – pogoj:

- ( )
odvisnost FS: S Lj − Fi E + xijFS = 0

- ( )
odvisnost SS : S Lj − SiE + xijSS = 0

- ( )
odvisnost FF : F jL − Fi E + xijFF = 0

- ( )
odvisnost SF : F jL − SiE + xijSF = 0

1.2.2. Preračun mreže po metodi PERT

Stohastične mrežne tehnike izhajajo iz več časovnih ocen in zato manipulirajo z mnogimi pojmi
verjetnostnega računa. Ker so časi dogodkov premakljivi, upoštevajo le skupni rezervni čas dogodka, oz.
dejavnosti. Te metode uporabljamo povsod tam, kjer ne moremo uspešna uporabiti normativnih časov. PERT
lahko opredelimo tudi kot dogodkovno mrežo z opisom dogodkov.
Pri stohastični mreži se torej predpostavi, da je trajanje vsake dejavnosti verjetnostno porazdeljena naključna
neodvisna spremenljivka – za projekte v gradbeništvu se najpogosteje uporablja β verjetnostna porazdelitev
(predvsem zato, ker se omogoča enostaven aproksimateiven izračun srednje vrednosti in variance). Skupek
časov dejavnosti vzdolž kritične poti (trajanje projekta) pa je prav tako slučajna neodvisna spremenljivka, ki
sledi določeni verjetnostni porazdelitvi. Za uporabo β porazdelitve je treba poznati tri ocene časa trajanja
dejavnosti skupaj še z nekaterimi predpostavkami.

stran 10
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

1.2.2.1 Časovne ocene, pričakovani čas, varianca trajanja in dogodkov

Časovne ocene in pričakovani čas

Definicija:

d ijo ..............optimistični čas - časovna ocena trajanja dejavnosti ij ob predpostavki kar najbolj ugodnih okoliščin

gradnje;

dijm .............najverjetnejši čas - časovna ocena trajanja dejavnosti ij ob predpostavki večkratnega ponavljanja te

dejavnosti v povprečnih (normalnih) okoliščinah gradnje;

dijp .............pesimistični čas - časovna ocena trajanja dejavnosti ij ob predpostavki kar najbolj neugodnih

okoliščin gradnje, z izjemo katastrof.

Z uporabo teh treh ocen za določitev funkcije verjetnosti β porazdelitve je pričakovani čas trajanja dejavnosti

d ije v PERT mreži definiran kot srednja vrednost β porazdelitvene funkcije :

dijo + 4 × dijm + dijp

dije = ... aproksimativni izračun, ... (0.1.12)
6
kjer je:

d ije ..............pričakovani čas - računski čas trajanja dejavnosti na podlagi časovnih ocen trajanja, ki predstavlja

težiščnico verjetnostne distribucije.

slika 2: Časovne ocene in pričakovani čas

slika 3: Prikaz podatkov v mreži

Pri prognozah časov ločimo glede na razmerja med vrednostmi d ijo , dijm in dijp naslednje tri primere:

I. (d p
ij ) ( )
− dijm > d ijm − d ijo ... levo asimetrična distribucija;

II. (d p
ij ) ( )
− dijm = d ijm − d ijo ... simetrična distribucija;

III. (d p
ij ) ( )
− dijm < dijm − dijo ... desno asimetrična distribucija.

stran 11
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

slika 4: Različni primeri beta distribucije

Najugodnejša je taka značilnost ocenjevanja časa, da se pesimistična prognoza bolj razlikuje od

najverjetnejšega časa, kot pa on od optimistične prognoze. To pomeni, da v tem primeru velja levo

( ) ( )
asimetrična distribucija (primer I.): dijp − d ijm > dijm − dijo → dije > d ijm , kar pomeni, da je pričakovani čas d ije , s

katerim izvedemo preračun mreže, večji od najverjetnejšega časa trajanja dejavnosti dijm .

Variacija
Varianca je definirana kot srednje kvadratno odstopanje od ponderirane aritmetične sredine in se izraža z
enačbo:
2
⎛ dijp - d ijo ⎞
σ =⎜
2
⎟ . . . varianca β distribucije in ... (0.1.13)
⎜
ij
6 ⎟
⎝ ⎠

dijp - d ijo
σ ij = . . . standardni odklon β distribucije. ... (0.1.14)
6

1.2.2.2 Preračun
Preračun po metodi PERT je zelo podoben preračunu dogodkovne mreže po CPM metodi, vendar obstajajo
nekatere značilne razlike, od katerih so najpomembnejše:

- namesto fiksnega časa d ij uporabljamo pričakovani čas d ije na podlagi treh ocen;

- od vseh rezervnih časov nastopa le skupni rezervni čas dogodkov: fiT = tiL − tiE
- poleg proračuna kritične poti in rezervnega časa omogoča metoda PERT tudi cel niz izračunavanj
verjetnosti (izpolnitve končnega in vmesnih rokov, dogodkov, nastopa rezervnega časa itd.).
Definicije:

σ ij2 ..............varianca pričakovanega trajanja dejavnosti ij ,

tiE ..............najzgodnejši termin dogodka,

tiL . ..............najpoznejši termin dogodka,

σ i2 ..............varianca najzgodnejšega termina dogodka i ,

Pi ................verjetnost izpolnitve predpisanega termina dogodka i .

stran 12
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

Metoda določitve kritične poti in rezervnega časa je popolnoma enaka kot pri metodi CPM, seveda z
upoštevanjem navedene substitucije. Edina razlika nastopa v vrednosti rezervnega časa.
Metoda PERT namreč poleg pozitivnega rezervnega časa in vrednosti nič za ta rezervni čas dopušča tudi
možnost nastopanja negativnega rezervnega časa, ki pomeni v bistvu časovni primanjkljaj.
Pozitivni rezervni čas pomeni pojav pogojev, zaradi katerih se lahko neko delo konča pred planiranim rokom,
kar pomeni, da verjetno obstaja višek kapacitet ali sredstev; določen nični rezervni čas predstavlja primer, ko
planirane kapacitete in sredstva natanko ustrezajo planu; negativni rezervni čas pa je odraz dejstva, da pogoji
izvedbe ne ustrezajo planiranim, da torej obstaja pomanjkanje kapacitet in sredstev.
Velikost rezervnega časa lahko opazujemo torej relativno: čim manjši oz. čim bolj negativen je rezervni čas za
določen dogodek (dejavnost), bolj postaja ta dogodek (dejavnost) kritičen.

1.2.2.3 Verjetnost izpolnitve roka

Koeficient verjetnosti, da bo izpolnjen planirani rok nekega dogodka, izračunavamo s pomočjo naslednjega
enačbe:
tiP - tiE
Z = ... (0.1.15)
σi
kjer je:
Z .............................. koeficient verjetnosti izpolnitve roka,

tiP ............................. predpisani rok za predmetni (opazovani) dogodek i ,

tiE ............................. najzgodnejši možni rok predmetnega (opazovanega) dogodka i – pričakovani čas ,

σ i = Σσ ij2 ........ standardni odklon dogodka i : varianca dogodka je vsota varianc vseh dejavnosti najdaljše
delne poti od začetka projekta do predmetnega (opazovanega) dogodka (po »centralnem
limitnem izreku«).

Da bi lahko izrazili verjetnost v %, pri čemer je 100 % zanesljivost le teoretično možna, uporabimo naslednjo
enačbo:
Z − x2
1
P (Z ) = . ∫ e 2 dx
2π -∞ , ... (0.1.16)

ki poteka takole:

slika 5: Potek krivulje verjetnosti izpolnitve P(Z)

stran 13
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

Verjetnost pod 25% smatrajo torej za preveliko tveganje, ki zahteva predelavo mreže v smislu povečanja
kritičnih kapacitet, delo z nad 60% verjetnostjo pa štejejo kot ekonomsko neupravičeno, ker se tu uporabljajo
že prevelike kapacitete oz. sredstva.
Velikost variance nam prinaša nov kriterij pri izbiri, katere dejavnosti naj bi krajšali, če je to seveda potrebno.
Krajšamo (oz. pospešujemo) najraje dejavnosti z večjo varianco, pri čemer skušamo seveda predhodno dobiti

nove časovne ocene za njene vrednosti d ijo , dijm in dijp .

Izračunamo seveda tudi variance posameznih rezervnih časov, in sicer takole :

σ 2 ( f i T ) = σ 2 ( tiE ) + σ 2 ( tiL ) ... (0.1.17)

Verjetnost nastopa nekega rezervnega časa pa ugotovimo na podlagi naslednje enačbe :

tiL − tiE
Z= ... (0.1.18)
σ 2 ( tiE ) + σ 2 ( tiL )

Za verjetnost pravočasnosti končnega dogodka (roka dograditve) se zgornja enačba spremeni tako, da

( )
namesto tωL vstavimo predpisani čas dokončanja projekta TPP . Ker je varianca tega časa σ 2 TPP = 0 , se

enačba spremeni v naslednjo obliko :

TPP − tωE
Z= ... (0.1.19)
σ ( tωE )

1.3. Monte Carlo simulacije

1.4. Planiranje časa z uporabo teroije mehke logike

stran 14
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

1.5. IZHODIŠČA ZA OPTIMIZACIJO PLANA PROJEKTA

Z uporabo tehnik mrežnega planiranja dobimo naslednja osnovna izhodišča za nadaljnje optimizacije plana
projekta:
- t.i. kritično pot poteka predmetnega projekta in
- na njej temelječe rezervne čase posameznih dejavnosti.

Za uporabo različnih optimizacijskih tehnik pa moramo razpolagati še s podatki :

- angažiranost virov za posamezne dejavnosti
- omejitve virov
- struktura stroškov projekta
- globalne omejitve projekta (vmesni roki in zahtevan zaključek, itd.)

Med postopke za optimizacijo plana uvrščamo različne tehnike optimizacije izhodiščnega terminskega plana v
smislu razporejanja dejavnosti, da bi dosegli čim bolj optimalne uporabe/porabe virov in minimalne
(optimalne) stroške projekta. Na splošno so orodja optimizacije, ki prinesejo globalno optimalno rešitev (maks.
ali min. namenske funkcije) uporabna za zelo specifične primere oziroma so omejena zgolj na posamezni vidik
(samo en vir, več virov v okviru enega projekta, samo stroški,itd.). Njihov rezultat temelji na povsem definiranih
vhodnih parametrih (parametri morajo biti podani v diskretni obliki – modeliranje negotovosti ni mogoče), in
že minimalna sprememba parametrov med izvajanjem projekta (ali nepravilni podatki v fazi planiranja) lahko
povsem izniči vsa prizadevanja v fazi planiranja oziroma lahko zahteva ponovne optimizacije spremenjenih
planov.
Z vidika izvajalskega podjetja so takšne tehnike za optimizacije planov sočasnih projektov povsem
neuporabne, kajti problem iskanja »optimuma« je vezan na razporejanje večjega števila raznovrstnih virov na
več sočasnih projektih ob upoštevanju kriterija celotnih stroškov posameznih projektov ter doseganja
predpisanih rokov. Glede na raznolikost projektov v gradbeništvu in njihovo naravo (mnogo nepredvidljivih
dogodkov, ter nemalokrat na ekspertni oceni temelječa trajanja posameznih dejavnosti) so bolj primerne tiste
tehnike, ki ne dajejo nujno tudi globalnega optimuma. Drugi dejavnik za izbiro primerne optimizacijske
metode pa je vsekakor tudi potrebno znanje s področja operacijskih raziskav, ki bi ga morali imeti planerji.
Njihovo delo naj bo usmerjeno predvsem v pridobivane čimbolj »realnih« vhodnih podatkov ter v pravilno
definiranje kriterijev, ki opredeljuje t.i. namensko funkcijo problema. Sama tehnika optimizacije pa naj sledi
načelu »črne skrinje«. Seveda pa je treba biti pozoren tudi na oceno (izvedljivost) tako pridobljenega rezultata.
Trenutno najperspektivnejša metoda, ki bi izpolnjevala vse te zahteve, je metoda, ki jo podaja T. Hegazy (vir:
[30]), in temelji na osnovi »genetski algoritmov« 4 . Čeprav ta, na tehniki mrežnega planiranja temelječa metoda,
uporablja deterministično podana trajanja dejavnosti, je primerna tudi za uporabo pri modeliranju
negotovosti trajanj v obliki mehkih števil. Prav tako je tudi ocena vrednosti namenske funkcije skupek uteženih
ocen posameznih medsebojno konkurenčnih vidikov optimizacije, kar je prav tako možno nadgraditi z

stran 15
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

uporabo mehke logike v smislu verbalne ocene (»nesprejemljivo«, »zadostno«, »dobro« ipd). Zaradi svoje
praktične uporabnosti je ta metoda v nadaljevanju tudi podrobneje prikazana.
Predvsem pa se moramo v okviru tako kompleksnih optimizacij zavedati, da načeloma iščemo predvsem
»zadovoljivo« rešitev in ne »absolutnega optimuma«.

4
V literaturi se uporablja tudi izraz evolucijski algoritmi.
stran 16
 PLANIRANJE GRADBENEGA PROJEKTA

Seznam slik:

slika 1: Prikaz rezervnih časov ........................................................................................ 5

slika 2: Časovne ocene in pričakovani čas .................................................................... 11
slika 3: Različni primeri beta distribucije ..................................................................... 12
slika 4: Potek krivulje verjetnosti izpolnitve P(Z).......................................................... 13

Seznam preglednic:
Error! No table of figures entries found.

stran 17