Slovenite i nivnoto

naseluvawe na Balkanot

Slovenite pripa|ale na grupa na indoevropska narodi. Tie

pretstavuvale posebna lingvisti~ka i kulturna granka vo ramkite na
golemata indoevropska zaednica, na koja i pripa|ale mnogu anti~ki
narodi (Trakijci, Heleni, Iliri, Makedonci i dr.)no i mnogu od
sovremenite narodi (Germanci, Angli~ani, Italijani i dr.).
Pratatkovinata na Slovenite se nao|ala vo ramninite na Centralna i
Isto~na Evropa, od rekite Odra i Visla na zapad do Dewepar i Gorna
Volga na istok, do Balti~koto more na sever do Karpatite na jug. Na ovaa
teritorija, pokriena so gusti {umi. pasi{ta, reki, ezera i mo~uri{ta,
Slovenite se zanimavele so zemjodelie, sto~arstvo, lov, ribolov i
p~elarstvo. Anti~kite pisateli spomenuvaat tri najpoznati slovenski
plemiwa:Veneti, Anti i Skalavini/Skalavi.
Slovenite `iveele vo rodevi/rodovski op{tini, sostaveni od golemi
familii. Veruvale vo mnogu bogovi. Najmnogu go po~ituvale bogot na
molwata i grmotevicata - Perun; potoa bogot Veles - za{titnik na stadata;
Vesna - mladosta i proletta; potoa bogot na plodorodnosta -
Da`bog/Dajbog; Morana - bo`ica na smrtta; Lada - bo`ica na ubavinata
i dr. Slovenite veruvale i vo zadgroben `ivot, a na svoite bogovi im
prinesuvale `rtvi.

Vo tekot na Golemata preselba na narodite, Slovenite zapo~nale

da se razdvi`uvaat od svojata pratatkovina kon zapad, istok i jug. Bile
formirani tri golemi grupi slovenski plemiwa: Isto~ni, Zapadni i Ju`ni
Sloveni. Ju`nata grupa plemiwa vo V vek do{le do rekata Dunav, koja
toga{ pretstavuvala granica so Vizantija i se naselile vo Panonija i vo
Vla{kata nizina (pome|u Dunav i Karpatite). Vo VI vek slovenskite
plemiwa od ovie teritorii sami ili zaedno so Avarite i drugi varvarski
plemiwa, zapo~nale da prevzemaat pqa~ka{ki napadi na Vizantija, a
potoa so bogat plen se vra}ale nazad, zad Dunav. Po izvesno vreme,
Slovenite po~nale da prezimuvaat na vizantiska teritorija, a kon krajot na
VI vek trajno da se naseluvaat na Balkanskiot Poluostrov.

Vizantija bila zafatena so borbite od Persija i so drugi dr`avi i ne

mo`ela da gi zapre navleguvawata na Slovenite. Carot Justinijan I (537-
565) za odbrana od slovenskite napadi gi obnovil grani~nite utvrduvawa
na Dunav, a samo na teritotijata na Makedonija obnovil ili izgradil 46
utvrduvawa; a carot Mavkrikij (582-602) vojuval celi 10 godini
protiv Slovenite na Dunav. Vakvite merki ne dale rezultati i ne go zaprele
navleguvaweto inaseluvawete na Slovenite na Balkanot.

Vo prvite decenii na VII vek Slovenite kone~no se naselile na

Balkanot, zaposednuvajki gi Alpite na zapad, do Crno More na istok, i
od Dunav na sever, da Jadransko More na jug. Pod vizantiska vlast
ostanale samo nekoj teritorii i gradovi pokraj morskiot breg, kako Skadar,
Zadar, Dra~, Solun, Split i dr.
Naseluvajki se na Balkanot, slovenskite plemiwa gi zavzele
najdobrite i najplodnite zemji, vo nizinite, pokraj ezerata i vo plodnite
re~ni dolini, a gi izbegnuvale planinskite i te{ko pristapnite predeli.
Staroto romanizirano naselenie (Kelti, Iliri, Makedonci, Trakijci i dr.), se
povleklo kon bregot, na ostrovite i vo ne pristapnite planinski predeli, a
golem del od naselenieto se izme{alo so Slovenite i se pretopilo so
slovenskata masa. Nekoi od strosedelcite uspeale da go za~uvaat svojot
jazik, obi~ai i kultura. Tuka spa|aat Vlasite, koi `iveele vo planinskite
predeli, na celata teritorija na Blkanskiot Poluostrov.
Slovenite go nametnale svojot jazik, no pozajmile mnogu elementi
od `ivotot, tradiciite i jazikot na lokalnoto naselenie. Od starosedelcite
Slovenite gi usvoile postignuvawata vo oblasta na zemjodelieto,
zanaet~istvoto, grade`ni{tvoto i umetnosta. Zapo~nale da upotrebuvaat
pousovr{eni alati za rabota i podobri metodi vo obrabotkata na zemjata.
Taka dobivale pove}e `ito i drugi zemjodelski proizvodi.
Sli~na bila situacijata i vo drugite stopanski granki. Slovenite go
unapredile i zanaet~istvoto. Izrabotuvale orudija, oru`je, obleka i drugi
proizvodi. Zapo~nale da gradat poubavi i poudobni `iveali{ta po primerot
na `iveali{tata na starosedelcite, a so tek na vreme, zapo~nale da go
prifa}aat i mnogu poudobniot gradski na~in na `iveewe.
Po naseluvaweto na Slovenite, nastenale golemi promeni vo
toponimijata na Balkanot. Najgolem del od naselbite, rekite i planinite
dobile novi, slovenski imiwa, eden del Slovenite gi prilagodile na svojot
jazik i izgovor (Naisus- Ni{, Pulpdava - Plovdiv, Mesnvrija -
Nesebr,Diokleja - Dukqa, Margus - Morava), a nekoi si gi zadr`ale starite
imiwa (Sava, Drava, Dunav).

Naseluvajki se na Balkanot i vo isto~nite predeli na Alpite

Slovenite do{le vo dopir so hristijanstvoto koe odamna bilo prifateno od
starosedelcite. Pod vlijanie na starosedelcite Slovenite zapo~nale da go
prifa}aat hristjanskoto u~ewe i da se pokrstvaat, taka {to do krajot na IH
vek Slovenite na Balkanot ve}e bile celosno hristijanizirani.
Hristijanizacijata na balkanskite Sloveni se odvivala od dva
centra: Rim i Carigrad. Slovenite od zapadniot del na Balkanskiot
Poluostrov i od Alpite go primile hristijanstvoto od frane~kata dr`ava, a
pokrstuvaweto go vr{ele latinski sve{tenici isprateni od Rim. Slovenite
od ostanatite delovi na Balkanot (centralniot, ju`nuiot i isto~niot) go
primile hristijanstvoto od Carigrad, a pokrstuvaweto go izvr{ile
sve{tenici isprateni od Vizantija. Na toj na~in, kaj balkanskite Sloveni se
razvile dve kulturi: zapadnohristijanska ili katoli~ka i isto~nohristijanska
ili pravoslavna.
Primaweto na hristijanstvoto ima golemo zna~ewe za
ponatamo{nata istorija na Slovenite na Balkanot. Tie sega gi usvoile
visokite pridobivki na hristijanskata kultura i se naredile me|u evropskite
hristijanski narodi. Sozdavaweto na slovenskata azbuka vo IX vek
ovozmo`ilo da se razvie slovenskata pismenost i kultura. Na toj na~in
Slovenite se vbroile me|u narodite koi dale zna~aen pridones vo razvojot
i istorijata na svetskata kultura.

Vo deloto Strategikon, {to go napi{al nepoznat vizantiski avtor,

imenuvan kako Pseudo - Mavrikij (La`niot Mavrikij) vo prvite decnii na
VII vek, ima mnogu interesni podatoci za `ivotot, obi~aite i na~inot na
vojuvawe na Slovenite:
... " Plemiwata na Slovenite i Antitite `iveat na ist na~in i imaat isti
obi~ai. @iveat slobodno i nikako ne dozvoluvaat da bidat porobeni ili
nekoj da zavladee so niv. Mnogubrojni se i mnogu se izdr`livi. Lesno
podnesuvaat gore{tina, stud, do`d i glad. Mnogu se gostoprimlivi i
qubezni kon gostite. @iveat vo {umite i okolu rekite, po mo~varite i
okolu ezerata. Pravat pove}e izlezi od mestoto kade {to `iveat, za da
mo`at polesno da se izvle~at ako bidat opkoleni od neprijatelot. Svoite
neprijateli gi napa|aat vo {umite, tesnite mesta (klisurite) i na strmnite
mesta. Mnogu ve{to gi koristat zasedite i nenadejnite napadi. Mnogu se
ve{ti pri preminuvaweto na rekite i odli~no izdr`uvaat vo voda. Ako se
iznenadeni od nekoja opasnost, ~esto pati se nurnuvaat pod voda, dr`ej}i
vo ustata dolgi produp~eni trski koi dopiraat do povr{inata na vodata.
Taka le`ej}i na grb pod vodata, di{ej}i preku trskite izdr`uvaat pove}e
~asovi pod voda. Naoru`eni se so mali kopja, {titovi, a upotrebuvaat i
drveni lakovi i mali streli nama~kano so otrov. "
 Za Slovenite i Antite podatoci dava Prokopij Keseriski, najpoznati
vizantiski pisateli od VI vek:

... "So ovie plemiwa, Slovenite i Antite, ne vladee eden ~ovek, tuku od
damnina `iveat vo demokratija i zatoa kaj niv site raboti se re{avaat na
zaedni~ki sobir. @iveat vo siroma{ni kolibi, ra{trkani edni od drugi i
~esto go menuvaat mestoto na `iveewe. Vo borbata nastapuvaat kako
pe{adija i napa|aat grupno na neprijatelot, nosej}i mali {titovi i kopja,
oklop nikoga{ ne oblekuvaat. Site se visoki i neobi~no silni, a vo odnos
na bojata na teloto i kosata ne se ni crni ni premnogu beli, tuku site se
crvenikavi" ...