Professional Documents
Culture Documents
Politickata Aktivnost Na Kuzman Josifoski-Pitu Podramneto
Politickata Aktivnost Na Kuzman Josifoski-Pitu Podramneto
Tema:
Mentor: Izrabotila:
Bor~e Veljanoski Aleksandra Mladenoska
Voved
-Vo 1938 godina, pred izborite, Kuzman bil pretstavnik na naprednata studentska mladina
{to odela na pregovori so d-r Vlatko Ma~ek od Zagreb za da bide vklu~en vo negovata
opoziciona lista. Kuzman bil primen za ~len na KPJ od Ivo Lola Ribar. Koga Ma~ek odbil,
Kuzman se pojavil vo Prilep so stavovite na partijata i se vklu~il vo predizbornata kampawa.
-Negoviot lik i negovoto herojsko delo na vistinski revolucioner, kogo go krasea najubavite
odliki na ~ovek i humanist, drugar i prijatel i po mnogu ne{ta edinstven, na eden popularen
na~in da se dobli`i do po{irokiot krug na ~itateli.
Glaven del
Po promenite {to nastapija vo politi~kiot `ivot na Jugoslavija kon sredinata na triesetite godini na
HH vek, osobeno vo vrska so rezultatite od parlamentarnite izbori od 5 maj 1935 godina i pod
vlijanie na opozicionoto raspolo`enie na narodot, potoa po jakneweto na revolucionernoto
rabotni~ko i opozicionoto raspolo`enie na narodot, potoa po jakneweto na revolucionernoto
rabotni~ko i nacionalnotoosloboditelno dvi`ewe, po~naa mnogu po`ivi dvi`ewa vo Makedonija.
Esenta taa godina, grupa napredni makedonski intelektualci i politi~ari objavija proglas do
makedonskiot narod na makedonskiot jazik pod naslov “Makedoncite vo Jugoslavija“.
Za toa najgolema zasluga imal Stra{o Pinxur, koj{to na 13 maj 1936 godina, vo imeto na
Dru{tvoto, podnesol pismeno barawe do Univerzitetskiot senat. Senatot na 13 juni donesol
odluka i na toj na~in dru{tvoto “Vardar” i zvani~no po~nalo da raboti. Vo rakovodstvo na
“Vardar” pove}e ~lenovi na KPJ.
Dru{tvoto razvilo bogata kulturno - prosvetna i politi~ka aktivnost. Pojavata na ova dru{tvo
za makedonskite studenti pretstavuvala golem politi~ki nastan, bidej}i tie vo sekoja prilika
mo`ele javno da gi iska`uvaat makite i te{kotiite, ne samo svoite, tuku i na celiot makedonski
narod, posebno poradi faktot {to vrz makedonskiot narod vladea~kata kralska bur`oazija vode{e
denacionalizacija i eksploatatorska politika.
Nabrzo dru{tvoto “Vardar” predizvikalo revolt kaj oddelni sili vo Belgrad i tie izvr{ile
pritisok na rektorot d-r Dragoslav Jankovi} i kaj ministerot za vnatre{ni raboti toa }e bide
zabraneto. Toa bilo napraveno od Univerzitetskiot senat na 17 april 1937 godina, navodno, ova
dru{tvo bilo regionalno.
Eve {to pi{uva za toa vo eden zapisnik na odr`anata vonredna 31 sednica na Akcioniot
odbor od 01.03.1937 godina, koga ova pra{awe bilo postaveno na dneven red kako vtora to~ka:
“Porano rabotata na ova dru{tvo bila popre~uvana od strana na univerzitetskata vlast, a posebno
od strana na nadvore{nata vlast”. Bidej}i ova pra{awe e edno od mnogute va`ni raboti, bidej}i se
kr{i avtonomijata na Univerzitetot,se odlu~i celiot ovoj slu~aj da se iznese pred rektorot i da se
bara od nego objasnuvawe zo{to taka lo{o postapuvala univerzitetskata vlast sprema
rakovoditelite na dru{tvoto “Vardar”. Ova pra{awe bilo postaveno i na sednica na Akcioniot
odbor od 17 maj 1937 godina. Rektorot go rekol slednovo:”Senatot re{il dru{tvoto da prestane so
rabota. Za kolku vreme rabotata na dru{tvoto e zabraneta, vo re{enieto ne e konkretizirano... Se
predlaga da se prati pretstavka, so popisi na studentite protiv zabranuvaweto na “Vardar”. Dodeka
vo oktomvri 1939 godina, koga studentite-~lenovite na Akcioniot odbor, bile vo poseta kaj
Rektorot, kade {to se diskutiralo za aktuelnite politi~ki, ekonomski, kulturni i drugi
organizacioni pra{awa na studentite, bil pra{an i za dru{tvoto “Vardar”, pa za toa izjavil: Za
“Vardar” ni samiot ne znam mnogu. Najprvo }e se pogledne dali na “Vardar” mu e prekinata ili
zabraneta rabotata, pa spored toa i taka }e se postapi, no vo sekoj slu~aj }e rabotam na toa ova
kulturno dru{tvo da zapo~ne so povtorna rabota “...
Toa zna~i deka pove}eto barawa za prodol`uvawe na rabotata na dru{tvoto “Vardar”, skoro na
site sednici na Akcioniot odbor, vsu{nost bile rezultat na anga`iraweto, pred se na Stra{o Pinxur i
Kuzman Josifoski-Pitu. Po zabranata na dru{tvoto “Vardar”, be{e formiran makedonski aktiv na
studentite, koj{to se zanimava{e so politi~kata aktivnost me|u makedonskite studenti. Vo nego
~lenuvaa: Stra{o Pinxur, Josif Josifoski, Ta{ko Arsov, Quben Cvetkov, Arsen Todorov, Kuzman
Josifoski-Pitu, Kiro Gligorov, Aleksandar Hristov, Todorka Orov~anec i Mir~e Acev. Zada~ata
na ovoj aktiv bila da se raboti me|u studentite od Makedonija za nivno vovlekuvawe vo
celokupna politi~ka aktivnost. Vsu{nost, toa be{e i del od ostvaruvaweto od idejata za jaknewe
na makedonskoto napredno dvi`ewe. “Domot na ju`nosrbijancite”, vo koj dom doa|aa Kuzman
Josifoski-Pitu i Mir~e Acev. Tamu se vr{ea site pripremi za odr`uvawe na pove}e kulturni
prosvetni manifestacii {to gi organiziraa makedonskite studenti.
Pokrainskiot odbor od 1938 godina razvil golema politi~ka aktivnost,a posebno proletta.
Zada~ite, glavno bile naso~eni vo dva pravci: rabota so makedonskite studenti i rabota so
makedonski pe~albari vo Belgrad. Rabota so makedonskite studenti se sostoela vo prifa}awe na
novozapi{anite studenti, obezbeduvawe na nivnoto smestuvawe vo studentskite
domovi,anga`irawe za privremeno vrabotuvawe na studentite, spre~uvalo da se zemaat stipendii
od kralskata vlada.
Na ovoj na~in uspe{no ja koordinirale seta rabota me|u studentite vo fakultetite. Brzo gi
otkrivale novodojdenite student i tie brzo bile vklu~uvani vo politi~kiot i kulturniot `ivot.
Me|u 22 zatvoreni studenti bil i Qubomir Cvetkov. Vo obvinenieto protiv Cvetkov, pokraj
drugoto, go pi{uva slednovo:
1. Vo 1938 godina vo Belgrad Cvetkov stanal ~len na Pokrainskiot odbor na KPJ za Ju`na
Srbija i kako delegat na ovoj odbor i ~len na Centralniot politi~ki odbor na KPJ pri
Belgradskiot univerzitet, imal zada~a da ja {iri komunisti~kata propaganda.
2. Vo tekot na 1938 godina Slobodan Bai} primal pove}e primeroci na tekstovi pod naslov
“Problemi so mladinata”, “Front na mladata generacija”
3. Ovie tekstovi gi prou~uval na sostanocite so ~lenovite na Pokrainskiot Odbor od
Makedonija, gi {irel me|u studentite,a so toa vr{el komunisti~ka propaganda, anga`iraj}i
se za promena na politi~kiot i socijalniot sistem vo dr`avata i toa po pat na nasilstvo i
teror”.
Ovaa aktivnost go odvela Kuzmana vo ilegalstvo. Dodeka bil ilegalec, kratko vreme,
prestojuval vo Ki~evo kade formiral partisko poverenstvo. So aprilskata vojna od 1941 godina
do{lo do raspa|awe i okupacija na Kralstvoto Jugoslavija, a fa{isti~kite vojski navlegle vo
Makedonija. Vo Prilep, ve~erta na 11 juli 1941 godina bil rasturen prviot letok, dobien od
Pokrainskiot komitet, vo vrska so Hitlerovskiot napad na SSSR.
“Koskite na site `rtvi koi zaginaa borej}i se za Makedonija, razleani po site poliwa i gradovi,
srasnaa so makedonskata zemja i se pretvorija vo betonski temel na utre{nata sloboda na
Makedonija. A nivnite bodri, smeli zborovi izre~eni pred smrtta ja peat Makedonija, go great
narodot i se duri postoi...”.
Narodnoosloboditelnata vojna i Revolucija odnese mnogu mladi `ivoti. Eden od tie mladi
`ivoti be{e i Kuzman Josifoski-Pitu koj sakaj}i da ostane dosleden na svoite ideali i na svoeto
revolucionerno delo, padna pokosen od fa{isti~kite rafali, ne do~ekuvaj}i go Prvoto zasedanie
na ASNOM, koe se odr`a na 2 avgust 1944 godina, koga se postaveni temelite na makedonskata
dr`ava.
Zaklu~ok
Moja osnovna cel poradi koja odbrav da ja rabotam temata “Politi~kata aktivnost na Kuzman
Josifoski-Pitu” e toa {to Kuzman Josifoski-Pitu e redok revolucioner koj {to borej}i se za
nacionalna i socijalna sloboda io nezavisnost na makedonskiot narod steknal ogromno teoretsko i
idejno vospituvawe i uspe{no go sproveduval na delo. Kuzman na Pravniot fakultet mnogu brzo
se vklu~il vo naprednoto studentsko dvi`ewe, bidej}i u{te kako sredno{kolec vo Prilep, a potoa
vo Bitola aktivno se zanimaval so politi~kata dejnost.
Vo 1938 godina, pred izborite, Kuzman bil pretstavnik na naprednata studentska mladina {to
odela na pregovori so d-r Vlatko Ma~ek od Zagreb za da bide vklu~en vo negovata opoziciona
lista, no bil odbien.
Koristena literatura
Sodr`ina
Voved.....................................................................................................................................1
Glaven del.............................................................................................................................2
Zaklu~ok...............................................................................................................................10
Koristena literatura........................................................................................................11