Kulturno društvo Pekre–Limbuš
Februar 2010
Nastopajo:
ALOJZ KRAMVOGEL, Štajerc v
Ljubljani
MELANIJA, ravnateljica na
osnovni šoli
VIOLETA, učiteljica
NINA, učiteljica in knjižničarka
ŽUŽA, učiteljica
VESNA, učiteljica
ROZIKA, učiteljica
JUSTIKA, učiteljica
ANKICA, učiteljica in
predsednica sveta šole
ŽIVKO, učitelj
ZLATKO Lasbaher, hišnik
JERICA, njegova hči
POLICISTKA
POLICIST
POLICIST, pripravnik
ČRNKOTOVA, kmetica pri Sveti
Trojici
Inspicient:
Šepetalka:
Vodja razsvetljave in tona:
Oblikovalec zvočnih efektov in
pesmi
Ostali sodelavci:
Plakat oblikovala:
Kulturno društvo Pekre–Limbuš Kulturno društvo Pekre–Limbuš
Februar 2010 Februar 2010
Štajerc v Ljubljani
Deset let je, kar sem napisal to komedijo. Nanjo sem prvič
Slavko Emeršič pomislil, ko sem bral knjige o psiholoških in značajskih profilih
na primer »nadutih« Gorenjcev, »trmastih« Kraševcev,
Anica Jurkovič »melanholičnih« Prekmurcev, »šegavih ljudskih« Štajercev itd…
Posebno zanimiva je že folklorna antipatija Štajercev do
Vida Lerš
Ljubljančanov, kar potrdijo na vsaki nogometni tekmi z Olimpijo,
Zorica Premovid saj jih več tisoč vzklika »Ubij, ubij žabarja!« Ker se mi ta vzklik zdi
Majda Cenc plemensko divjaški, a je vseeno zgovoren, sem se odločil v
Mirjam Klavž- komediji sam »preveriti« zadevo. Navsezadnje sem bil sam
Dolinar skoraj dvajset let »Štajerc v Ljubljani«, saj sem deloval v
Danila Vozelj ljubljanskih gledališčih in parlamentu na Šubičevi, ki bi sicer naj
Ana Košutar bil vseslovenski in ne le ljubljanski. Protislovje med Štajerci in
Ljubljančani sem soočil še s protislovji moški – ženske, Slovenci – Mirjam Klavž Dolinar, Majda Cenc, Danila Vozelj in Anica
Metka Guttmann »jugoviči«, stari –mladi. Po starem receptu, po katerem Jurkovič
»mešam in kuham« svoje komedije, sem dodal malo politike, komedije, z gostovanji v času Borštnikovega srečanja in z
Stanko Zorec
seksa, streljanja, petja, beganja in Štajerc – je bil tu. Zanimivo pa znova oživljeno dramsko družino nedvomno predstavlja novo
Drago Koletnik je, da so ga v poklicnem gledališču igrali le »žabarji« (in to okoli (ob)mariborsko središče ljubiteljskega gledališča, večkrat
Karmen Košutar dvestokrat), Štajerci pa še nikoli. Zato sem se odločil, da ga sam oplemenitenega s profesionalizmom. Uprizoriti »Štajerca« ni
Grozdana Puhič zrežiram v Pekrah. za amaterje niti malo lahko.
Pekre v prenovljenem domu kulture s svojim Festivalom Najprej mora družina imeti v svoji sredini nekaj primernih
Jože Gruden
igralcev, ki lahko dobro odigrajo Alojza Kramvogla, Zlatka
Gašper Žerjal
Lasbaherja, ravnateljico in Nino, Violeto in druge učiteljice in
Ksenija Onič učitelja, policiste, kmetico itd…Naša družina to na srečo ima…
Mora imeti tehnično in scenografsko ekipo, ki lahko ustvari in
Franci Rajh osemkrat zamenja sceno v času predstave brez zatikanja. V
Majda Cvetanovski njej morajo sobivati talent, disciplina, sreča ustvarjanja in
Rok Mlakar druženja in razumevanje. Mora imeti podporo krajevne
skupnosti… Naša to ima! In seveda je tu še občinstvo iz Peker,
Željko Oberški Limbuša, Razvanja in celo že iz Maribora, da vsaj
Franc Božič, Jože petkrat napolni dvorano, da se povrnejo stroški… in načrtuje
Černelč, Marjetka za naprej.
Gruden, Andrej Važna je tudi bogata in davna tradicija, ki je skoraj že odmrla,
Jurkovič, Tanja pa se je vrnila bolj sveža in drzna…In tudi zato se nekdanji
Kuralt, Mirko Ploj Ljubljančan, večni Mariborčan in Štajerc tudi v pekrski igralski
akademska slikarka družini počutim kot doma. Navsezadnje je oder povsod »isti«.
Tone Partljič
Jasna Antolinc
Anica Jurkovič in Drago Koletnik
 Kulturno društvo Pekre–Limbuš Kulturno društvo Pekre–Limbuš Kulturno društvo Pekre–Limbuš
Februar 2010 Februar 2010 Februar 2010

Fotografije z vaj Fotografije z vaj Gledališki list

ŠTAJERC V LJUBLJANI
Stanko Zorec
Metka Guttmann Vida Lerš Komedija v petnajstih slikah
Ksenija Onič
Igrajo člani dramske sekcije KD Pekre –
Limbuš, režira Tone Partljič

Ana Košutar, Jože Gruden, Grozdana Puhič, Gašper Žerjal Zorica Premović Slavko Emeršič in Karmen Košutar