Matematika

Strojni tehnik PTI

9.11.2008
 Matematika

KAZALO
KAZALO ................................................................................................................................... 1
ŠTEVILSKE MNOŢICE ........................................................................................................... 3
MNOŢICA NARAVNIH ŠTEVIL  .................................................................................... 4
DELJIVOST V NARAVNIH IN CELIH ŠTEVILIH ................................................................ 5
CELA ŠTEVILA ........................................................................................................................ 8
POTENCE S CELIMI EKSPONENTAMI ................................................................................ 9
POTENCIRANJE..................................................................................................................... 10
RAZSTAVLJANJE (faktoriziranje)......................................................................................... 11
ULOMKI IN RACIONALNA ŠTEVILA  ....................................................................... 13
RAČUNSKE OPERACIJE Z ULOMKI .................................................................................. 15
RAČUNANJE Z ALGEBERSKI ULOMKI ............................................................................ 17
DECIMALNA ŠTEVILA ........................................................................................................ 19
INTERVAL .............................................................................................................................. 23
ENAČBE .................................................................................................................................. 25
REŠLJIVOST ENAČB ............................................................................................................ 29
SISTEM DVEH ENAČB Z DVEMA NEZNANKAMA ........................................................ 31
SISTEM TREH LINEARNIH ENAČB Z TREMI NEZNANKAMI ...................................... 32
Linearna neenačba z eno neznanko .......................................................................................... 33
MNOŢICE TOČK V RAVNINI .............................................................................................. 34
PITAGOROV IZREK .............................................................................................................. 37
FUNKCIJA (odvisnost)............................................................................................................ 40
LINEARNA FUNKCIJA ......................................................................................................... 41
Enačbe premice ........................................................................................................................ 47
Oblike enačb premic................................................................................................................. 48
GEOMETRIJA V RAVNINI ................................................................................................... 49
Evklidska grometrija ................................................................................................................ 49
Dvojni koti................................................................................................................................ 51
TRIKOTNIK ............................................................................................................................ 52
IZREK O SKLADNOSTI TRIKOTNIKA .............................................................................. 53
ZNAMENITE TOČKE TRIKOTNIKA................................................................................... 53
PRAVOKOTEN TRIKOTNIK ................................................................................................ 54
PITAGOROV IZREK .............................................................................................................. 55
TALESOV IZREK ................................................................................................................... 55
ENAKOKRAKI TRIKOTNIK ................................................................................................ 56
ENAKOSTRANIČNI TRIKOTNIK ........................................................................................ 56
SIMETRALA DALJIC ............................................................................................................ 56
SIMENTRALA KOTA ............................................................................................................ 57
RISANJE KOTOV S ŠESTILOM ........................................................................................... 57
SKLADNOSTNI IZREKI ........................................................................................................ 60
Načrtovanje na osnovi skladnostih izrekov .............................................................................. 60
ŠTIRIKOTNIK ......................................................................................................................... 62
PARALELOGRAMI ................................................................................................................ 62
TRAPEZI ................................................................................................................................. 63
DELTOID ................................................................................................................................. 64
VEČKOTNIKI ......................................................................................................................... 64
PRAVILEN 6 KOTNIK ........................................................................................................... 64
KROG....................................................................................................................................... 65
KONCENTRIČNA KROGA ................................................................................................... 65
SREDIŠČNI IN OBODNI KROG ........................................................................................... 66
TALESOV IZREK – kot v polkrogu ....................................................................................... 66

1
 Matematika

TANGENTA NA KROŢNICO ................................................................................................ 66

KOTNE FUNKCIJE ................................................................................................................ 67
POTENCE IN KORENI........................................................................................................... 73
KVADRATNI KOREN ........................................................................................................... 75
DELNO KORENJENJE ........................................................................................................... 76
RACIONALIZACIJA IMENOVALCA .................................................................................. 76
KORENI POLJUBNIH STOPENJ .......................................................................................... 77
POTENCE Z RACIONALNIMI EKSPONENTI .................................................................... 78
IRACIONALNA ENAČBA ..................................................................................................... 78
KVADRATNA ENAČBA ....................................................................................................... 79
KVADRATNA FUNKCIJA .................................................................................................... 81
EKSPONENTNA FUNKCIJA ................................................................................................ 86
EKSPONENTNA ENAČBA ................................................................................................... 88
POLINOMI ............................................................................................................................ 101
RAČUNANJE S POLINOMI ................................................................................................ 102
HORNERJEV ALGORITEM ................................................................................................ 103
NIČLE POLINOMA .............................................................................................................. 105
GRAF POLINOMA ............................................................................................................... 108
RACIONALNA FUNKCIJA ................................................................................................. 113
RACIONALNA ENAČBA IN NEENAČBA ........................................................................ 119
RACIONALNA ENAČBA .................................................................................................... 119
RACIONALNA NEENAČBA ............................................................................................... 119
KVADRATNA ENAČBA ..................................................................................................... 121
KOTNE FUNKCIJE .............................................................................................................. 122
ENOTSKA KROŢNICA ........................................................................................................ 123
ADICIJSKI IZREKI ............................................................................................................... 125
DVOJI KOTI .......................................................................................................................... 125
ZAPOREDJA ......................................................................................................................... 131
ARITMETIČNO ZAPOREDJE (AZ) ................................................................................... 133
GEOMETRIJSKO ZAPOREDJE (GZ) ................................................................................. 135
GEOMETRIJSKA TELESA .................................................................................................. 137
NAVADNO IN OBRESTNO OBRESOVANJE ................................................................... 148
NAVADNO OBRESTOVANJE ............................................................................................ 148
OBRESTNO OBRESTOVANJE ........................................................................................... 149
STATISTIKA ......................................................................................................................... 149
GRAFIČNO PRIKAZOVANJE PODATKOV ..................................................................... 151
SREDNJA VREDNOST ........................................................................................................ 152
ARITMETIČNA SREDINA .................................................................................................. 152
RAZPRŠENOST PODATKOV ............................................................................................. 153

2
 Matematika

ŠTEVILSKE MNOŢICE

Naravna števila – so tista števila s katerimi štejemo. 1 je najmanjše naravno število. Največje
pa ne obstaja.

Mnoţica naravnih števil : 

  {1, 2,3, 4,5, 6, 7,...}
 0  {0,1, 2,3, 4,5, 6,...}

Osnovne računske operacije so: seštevanje, odštevanje, mnoţenje in deljenje. V mnoţici

naravnih števil sta notranji računski operaciji samo seštevanje in mnoţenje. Da bi postali
notranji operaciji tudi odštevanje in deljenje se pojavi potreba po razširitvi mnoţice naravnih
števil na druge številske mnoţice.

Slika

Mnoţica celih števil : 

  {..., 3, 2, 1,0,1, 2,3,...}

V mnoţicah celih števil postane tudi odštevanje notranja računska operacija

3 števec
3:4 = 0,75 3: 4 
4 imenovalec

Slika

Mnoţice racionalnih števil : 

Racionalna števila so tista števila, ki jih lahko zapišemo z ulomki. V mnoţici racionalnih
števil postane tudi deljenje notranja računska operacija.

3
 Matematika

MNOŢICA NARAVNIH ŠTEVIL 

Seštevanje

vsota

Za seštevanje veljata dva računska zakona:  3  5vrednost _ vsote

2
člena
Komutativnost seštevanja ( zakon o zdruţevanju členov )
a+b = b+a
Asociativnost seštevanja ( zakon o zdruţevanju členov )
(a+b)+c = a+(b+c)

Primer:
3+12+5+25+18+17 = (3+17)+(12+18)+(5+25) = 20+30+30 = 80
Mnoţenje
produkt

Tudi za mnoţenje veljata dva računska zakona 5  30vrednost _ produkta

6
faktorja

Komutativnost mnoţenja
a*b = b*a
Asociativnost mnoţenja
a*b*c = a*(b*c)

Primer:
250*50*4*125*6*8 = 250*4*(50*6)*(125*8) = 1000*300*1000 = 3 000 000 00

Računski operaciji seštevanje in mnoţenje pa povezuje zakon distributivnosti :

(a+b)*c = a*c + b*c

Primer:
(5+3)*7 = 5*7+3*7 = 35+21 = 56 ali (5+3)*7 = 8*7 = 56

Številski izrazi

Številski izrazi so računi z več seštevanji, odštevanji, mnoţenji in deljenji hkrati. Lahko so
prisotni tudi oklepaji.

Številski izrazi brez oklepajev:

Primer:
2+2*2 = 2+4 = 6
4+3+15:3-6*2 = 7+5-12 = 0

Najprej opravimo vsa mnoţenja in deljenja nato pa še seštevanje in odštevanje

4
 Matematika

Številski izrazi z oklepaji:

V številskih izrazih z oklepaji najprej izračunamo vrednost oklepajev. Ko izračunamo

vrednost oklepaja, oklepaj izpustimo. Če je oklepajev več najprej izračunamo vrednost
notranjih oklepajev in gremo postopoma navzven.

Primer:
4+2*(5-2*2)*(4+7) = 4+2*(5-4)*11 = 4+2*1*11 =4+22 = 26
20-3((12-4*2)*5-4*5) = 20-3*((12-8)*5-20) = 20-3*(4*5-20) = 20-3*0 = 20

DELJIVOST V NARAVNIH IN CELIH ŠTEVILIH

Večkratniki

Če si izberemo poljubno naravno število in ga pomnoţimo z vsemi naravnimi števili, dobimo

večkratnike danega števila. Večkratnike danega števila lahko zdruţimo v mnoţico.

Večkratnik števila 7 : V7  {7,14, 21, 28,35,...}

Delitelji

Če »a« deli »b« potem velja da je število »b« večkratnik števila »a«. tudi delitelje nekega
števila lahko zapišemo z mnoţico.

D1  {1} D13  {1,13}

D2  {1, 2} D14  {1, 2,7,14}
D3  {1,3} D15  {1,3,5,15}
D4  {1, 2, 4} D16  {1, 2, 4,8,16}
D5  {1,5} D17  {1,17}
D6  {1, 2,3,6} D18  {1, 2,3,6,9,18}
D7  {1,7} D19  {1,19}
D8  {1, 2, 4,8} D20  {1, 2, 4,5,10, 20}
D9  {1,3,9} D28  {1, 2, 4,7,14, 28}
D10  {1, 2,5,10} D36  {1, 2,3, 4,6,9,12,18,36}
D11  {1,11} D72  {1, 2,3, 4,6,8,9,12,18, 24,36,72}
D12  {1, 2,3, 4,6,12}

Praštevila -- 2,3,5,7,11,13,17,19,23,29,31,37,41,43,47,53,59,61,67,71,73,79,83,89,97

Praštevila so tista števila, ki imajo natanko dva delitelja število 1 in samo sebe. Najmanjše
praštevilo je 2 in je edino sodo praštevilo.

5
 Matematika

Sestavljena števila -- 4,6,8,9,10,12,14,15,16,18,20,…

Sestavljena števila so tista števila, ki imajo več kot dva delitelja

Število »1« ni ne sestavljeno število niti praštevilo. Vsako sestavljeno število se da zapisati
kot produkt samih praštevil, pravimo da sestavljena števila razcepimo na prafaktorje.
90 2 288 2 1000000 2
45 3 144 2 500000 2
15 3 72 2 250000 2
5 5 36 2 125000 2
1 18 2 62500 2
9 3 31250 2
90  2  32  5 9 3 15625 5
1 3125 5
525 5
288  25  32 125 5
25 5
5 5

Največji skupni delitelj D 1000000  26  56

Največji skupni delitelj dveh števil je največje naravno število, ki deli obe števili.

D12  {1, 2,3, 4, 6,12} D18  {1, 2,3,6,9,18} D(12,18)  6

Primer:
D(18,28)  2 D(15,60)  15 D(16,40)  8
D(3,7)  1 - števili sta tuji, kadar je njun najvišji delitelj 1
D(144,324)  2  2  3  3  36 D(288,360)  2  2  2  3  3  72

144 2 324 2 288 2 360 2

72 2 162 2 144 2 180 2
36 2 81 3 72 2 90 2
18 2 27 3 36 2 45 3
9 3 9 3 18 2 15 3
3 3 3 3 9 3 5 5
1 1 3 3 1
1
D(150,720)  2  3  5  30

150 2 720 2
75 3 360 2
25 5 180 2
5 5 90 2
1 45 3
15 3
5 5
1

6
 Matematika

Najmanjši skupni večkratnik

Najmanjši skupni večkratnik je najmanjše naravno število, ki je deljivo z obema številoma.

v(6,15)  30
v6  {6,12,18, 24, 30,36, 42, 48,54, 60,66,72,78,84, 90, ...}
v15  {15, 30, 45, 60,75, 90.105,...}

Primeri:
v(4,6) = 12 v(5,10,15) = 30 v(12,18) = 36 v(2,9) = 18

v(60,144) = 2*2*2*2*3*3*5 = 720 v(120,324) = 2*2*2*3*3*3*3*5 = 3240

60 2 144 2 120 2 324 2
30 2 72 2 60 2 162 2
15 3 36 2 30 2 81 3
5 5 18 2 15 3 27 3
1 9 3 5 5 9 3
3 3 1 3 3
1 1

D(54,60) = 2*3 = 6 v(54,60) = 2*2*3*3*3*5 = 540

54 2 60 2 54 2 60 2
27 3 30 2 27 3 30 2
9 3 15 3 9 3 15 3
3 3 5 5 3 3 5 5
1 1 1 1

Osnovni izrek o deljenju

Če dve naravni števili »a« in »b«, pri čemer je »a« večji od »b« nista v relaciji deljivosti, se
deljenje števila »a« s številom »b« ne izide. V tekem primeru dobimo pri deljenju nek
ostanek, ki je vedno manjši od delitelja.

45:9 = 5 45…deljenec 9…delitelj 5…vrednost količnika 0…ostanek

Primer:
Števila 15, 21 in 37 deli s številom 5 zapiši jih v obliki osnovnega izreka o deljenju.

15 = 3*5+0 21 = 4*5+1 37 = 5*7+2

7
 Matematika

CELA ŠTEVILA

  {..., 3, 2, 1,0,1, 2,3,...}

+a = a …pozitivno število -a …negativno število +a,-a…nasprotni števili

+(+a) = +a +(-a) = -a -(+a) = -a -(-a) = +a

Seštevanje

Če sta števili enako predznačeni, predznak prepišemo števili pa seštejemo.

(+a) + (+b) = +(a+b) (-a) + (-b) = -(a+b)

Če sta števili različno predznačeni ima vsota predznak po absolutno večjem številu, števili pa
odštejemo. a  b
(+a) + (-b) = +(a-b) (-a) + (-b) = -(a-b)

Primer:
(+5) + (+8) = 5+8 = 13 (-3) + (-8) = -3-8 = -11 (+12) + (-5) = 12-5 = 7

Mnoţenje

Če sta števili enako predznačeni je produkt pozitiven, če pa sta števili različno predznačeni
produkt negativen.

(+a)*(+b) = +a*b (-a)*(-b) = +a*b (+a)*(-b) = -a*b (-a)*(+b) = -a*b

Primer:
(+3)*(+9) = 27 (-3)*(-7) = 21 (+8)*(-5) = -40 (-9)*(+6) = -54

Števili sta nasprotni kadar je njuna vsota 0 5,-5

1
Števili sta obratni kadar je njun produkt 1 5,
5

Vaje:
12  3  (8  3  (4)  8  5)  3  8  ((12  3  4)  (5  3))  (9  2  5) 
12  3  (8  12  40)  24  ((12  12)  (8))  (9  10) 
12  3  (36)  24  (24  (8))  (1) 
12  108  120 24  24  8  (1) 
24  192  216
35  3  (4  (2  3)  (4  3  2))  2  15 
35  3  (4  (5)  2)  2  15 
35  3  (20  2)  2  15 
35  3  40  2  15 
35  240  15  220

8
 Matematika

POTENCE S CELIMI EKSPONENTAMI

2  2  2  2  2  2  2  2  28  256
a n  a a  a
 a  a...
 a
n
n
Potenca a je produkt "n" enakih faktorjev "a"

23  2  2  2  8 23 - potenca 2- osnova 3
- stopnja(exponent)
2  2  2 -produkt enakih faktorjev 8- vrednost potence

Seštevanje in odštevanje

Seštevamo in odštevamo lahko le tiste potence, ki imajo enake osnove in enake eksponente.

a3  a 2  ne gre x3  y3  ne gre m3  m2  ne gre 7 y3  4 y3  2 y3  9 y3

Mnoţenje

Potence z enakimi osnovami mnoţimo tako, da osnovo prepišemo eksponent pa seštejmo

a m  a n  a m n a3  a 2  a5 … a  a  a  a  a

Deljenje

am a8 a  a  a  a  a  a  a  a
a : a  n  a mn
m n
a :a  2 
8 2
 a6
a a aa

9
 Matematika

POTENCIRANJE

Potence potenciramo tako, da osnovo prepišemo eksponente pa zmnoţimo

(a m )n  a mn (a5 )2  a10

Potenciranje produkta

Produkt potenciramo tako, da potenciramo vsak faktor posebej

(a  b)m  a m  bm (a3  b4 )3  a9  b12

Potenciranje količnika

Ulomek potenciramo tako, da posebej potenciramo števec in posebej imenovalec

4
a
m
am  a2  a8
    3 
b
12
mm b  b
1 1
a1  a a0  1 a 1  an 
a an
10.10 2007

Vaje:
3a  b3    2a 3  b   9a8  b6  a9  b3  a17  b9  1 a17  b 9
1 9 1
4 2 3

8 8 8
 3x  7   3x   2  3x  7  7  9 x  42 x  49
2 2 2 2

 5a 1  25a2 10a  1

2

 4a  5  64a3  3 16a2  5  3  4a  25  125  64a3  240a2  300a  125

3

 2 x 1  8x3  3  4 x2 1  3  2 x 1 1  8x3 12 x2  6 x 1

3

1
51 
5
1
62 
36
7 1
0

10
 Matematika

RAZSTAVLJANJE (faktoriziranje)

To pomeni da izraz zapišemo v obliki produkta

Izpostavljanje skupnega faktorja

ac  bc  c   a  b 

Primer!
3a  6b  3   a  2b  8x  12 y  4  4   2 x  3 y  1 5x6  2 x 2  x 2   5x 4  2 

Razlika kvadratov

a 2  b2   a  b    a  b 

Primer!
 2x  5  3x  5  9 x 15x  15x  25  9 x2  25
25x2  4   5x  2    5x  2 
36a 2  81   6a  9    6a  9 
x2  16   x  4    x  4 


x2  5  x  5  x  5  
x16  1   x8  1   x8  1   x8  1   x 4  1   x 4  1   x8  1   x 4  1   x 2  1   x 2  1 

x 8
 1   x 4  1   x 2  1   x  1   x  1

x4  16   x 2  4    x 2  4    x 2  4    x  2    x  2 

Vsota in razlika kubov

13  1 23  8 33  27 43  64 53  125

a 3  b3   a  b    a 2  a  b  b 2 

Primer!
x3  27   x  3   x 2  3x  9 
125a3  8   5a  2    25a 2  10a  4 
8a3  729   2a  9    4a 2  18a  81
125x3  27   5 x  3   25 x 2  15 x  9 x 

11
 Matematika

Vaje:
Faktoriziraj!

8x 2  4  4   2 x 2  1
25x2  49   5x  7    5x  7 
a 2  16  ne _ gre
x3  125   x  5   x 2  5x  25
8x3  1   2 x  1   2 x  1   4 x2  2 x  1 _____???????

Razstavljanje tričlenika (Veitovo pravilo)

x2   a  b   x  a  b   x  a    x  b 

Primer!
x2  11x  18   x  2    x  9 
x2  9 x  20   x  4    x  5
x2  4 x  21   x  3   x  7 
x2  9 x  36   x  12   x  3

Vaje:
Skrči izraz in rezulta razstavi

 x  2  2  x  3   x  3  x   2 x  1  x 2  4  4  2 x  x 2  9   2 x 2  x 
2

x 2  4 x  4  2 x 2  18  2 x 2  x  x 2  5 x  14   x  7    x  2 

12
 Matematika

ULOMKI IN RACIONALNA ŠTEVILA 

So tista števila, ki jih lahko zapišemo z ulomkom.

števec
Ulomek: ulomkova _ črta
imenovalec

Ulomek je število s katerim lahko zapišemo en ali več enakih delov celote. Imenovalec nam
pove na koliko enakih delov je razdeljena celota. Števec nam pove koliko enakih delov
vzamemo od celote.
a 0 7
 a :b 0 ne _ gre
b 7 0

Primer! Ponazori s kvadratom!

7
12

2
4

5 2
1
3 3

Enakost ulomkov

a c 3 9
  ad  bc  .............3 15  9  5.............45  45
b d 5 15

Razširjenje ulomkov

Razširiti ulomek pomeni da števec in imenovalec ulomka mnoţimo z istim od 0 različnim

številom številom. Prvotni in razširjeni ulomek sta enaka.

Primer! Dane ulomke razširi s 3.

23 6 4  3 12 7  3 21
  
33 9 9  3 27 15  3 45

Razširi na imenovalec 24

5  4 20 1 3 3 7  2 14
  
6  4 24 8  3 24 12  2 24

13
 Matematika

Krajšanje ulomkov

Krajšati ulomek pomeni, da števec in imenovalec ulomka delimo z istim od 0 različnim

številom. Prvotni in razširjeni ulomek sta enaka.

Primer! Okrajšaj ulomke ! Okrajšaj pomeni da delimo kako daleč se da.

4:2 2 15 : 5 3 16 : 8 2 : 2 1 63: 3 21 : 7 3
     
10 : 2 5 20 : 5 4 48 : 8 6 : 2 3 84 : 3 28 : 7 4

Urejanje ulomkov po velikosti

Za urejanje ulomkov po velikosti velja natanko ena od relacij.

a c a c a c
  
b d b d b d

Primer! Uredi po velikosti od najmanjšega do največjega naslednje ulomke:

3 5 1 1 3 5 7 7 7 7 7 7
; ; ……….   ; ; ………  
8 8 8 8 8 8 3 8 2 8 3 2

5 11 7 3 2 20 22 21 18 16 2 3 5 7 14
; ; ; ; ..na skupni imenovalec.. ; ; ; ; ……..    
6 12 8 4 3 24 24 24 24 24 3 4 6 8 12

14
 Matematika

RAČUNSKE OPERACIJE Z ULOMKI

Seštevanje in odštevanje

Seštevamo in odštevamo lahko le ulomke z enakimi imenovalci.

Če so imenovalci različni jih najprej razširimo na skupni imenovalec.
Ulomke z enakimi imenovalci seštevamo in odštevamo tako, da imenovalec prepišemo števce
pa seštejemo ali odštejemo.

Primer!

3 1 2 3 1 2 6 3
    
8 8 8 8 8 4

1 5 1 10 17 17 10  4 17  2 17  3 40  34  51 23 11
3 2 4         1
3 6 4 3 6 4 3 4 6  2 4 3 12 12 12

! Ulomek mora biti okrajšan in spremenjen v cele –VEDNO

1 2 1 5 21 8 3 35 21 6  8 10  3 15  35  5

4  2 1  5      
5 3 2 6 5 3 2 6 30
126  80  45  175 76 16 8
 2 2
30 30 30 15

Mnoţenje

Ulomek z ulomkom mnoţimo tako, da pomnoţimo števce posebej in imenovalce posebej.

Pred mnoţenjem pogledamo, če se da prej krajšat.!

Primeri!
3 7 3  7 21 1 1 26 1 27 27 2
   5 1    5
4 8 4  8 32 5 26 5 26 1 5 5

1 7 1 3 2 3 1 10 5 17 1 18 9 19 1 40 5 15 3 3 1 675 1
3  2 1  2  2  3 1          337
3 5 17 8 19 4 2 3 1 5 1 17 1 8 1 19 1 4 2 2 1 2 2

72063  6255 150105  903  361  2871  639 2025 1

  506
4971  28884 1251 1201  843  301 151 4 4

15
 Matematika

Deljenje ulomkov
Ulomek z ulomkom delimo tako, da ga z obratno vrednostjo pomnoţimo

Primeri!

1 2 17 8 17 3 51 1 7 2 16 9 3 19
2 :2  :    5 : 2 :1     1
8 3 8 3 8 8 64 3 9 3 3 25 5 125
krajšamo krajšamo
      
2 5 4 1 3 3 8 11 15 3 8 15
2  1 1  1 :  3   1  5  1  4  
3 6 11 2 8 4 3 6 2 11 1 2 1 3 1 4
8 5 4 15 32  30  48  45 65 5
      5
3 2 1 4 12 12 12

Dvojni ulomki

Primer!

5 3 7 5 2  3 4  7 29 29
 
8 4 16  16 16 29 1183 29 960 60 1740 567
  16  :    1
15 3 27 1 81 1 1215  32 1183 16 960 16 1 1183 1183 1183
  
16 20 4 30 64 30 960 960

Določitev skupnega imenovalca: 64 2 30 2

32 2 15 3
64  26 16 2 5 5
8 2 1
30  2  3  5
4 2
2 2
26  3  5  64 15  960 1

16
 Matematika

RAČUNANJE Z ALGEBERSKI ULOMKI

Z njimi računamo kot z navadnimi ulomki

Primeri!

2 3 2  4  3  3 8  9 17 5 2 x x 4 x 20 x  15 x  24 x 11x
    1    
3 4 12 12 12 12 3 2 5 30 30

Zapiši z decimalnim številom!

7 3 15 7 27
 7 : 8  0,875 3   15 : 4  3, 75 1   27 : 20  1,35
8 4 4 20 20

Zapiši z ulomkom!

5 1 7 625 5
4, 05  4 4 2, 7  2 0, 625  
100 20 10 1000 8

10 x  54, 4 1000 x  2341, 41

 x  5, 4 10 x  23, 41
 
5, 4  5
4 9 x  49 2,34 1  2
169
990 x  2318
9 49 495
x x
2318
9 990
4
x5 x
1159
9 495
169
x2
495
Izračunaj!

 a 2  a  6 2  a  a 2  2a  1   a  3   a  2  2  a   a  1   a  1
 2        
 a  3a a  1  10a  4  a   a  3  a  1  2  5a  2 
 a  2    a  1   2  a   a   a  1  a 2  2a  a  2  2a  a 2   a  1 
2 2

a  a  1 2  5a  2  a  a  1 2  5a  2 
 a  1
2
5a  2 a 1
 
a  a  1 2   5a  2  2a

4a  b a  6b 3b   4a  b   2a   a  6b  12ab  3b2  2a 2  12ab 2a 2  3b2

   
2a 3b 6ab 6ab 6ab

17
 Matematika

x2  6 x  7 x  1
 2 
 x  1   x  7   x  1  1  x1
x 1
2
x  7 x  x  1   x  1 x  x  7  x

5 x 2  30 x x 4  8 x3 5 x 2  30 x x 2  2 x  48 5 x  x  6   x  6    x  8 5
:      2  5 x 2
x  36 x  2 x  48
2 2
x  36
2
x  8x
4 3
 x  6    x  6  x  x  8
32
x

2z 1 z 1 4 z  17 2z 1 z  1 4 z  17
  2    
z  5 z  2 z  7 z  10 z  5 z  2  z  2    z  5 
 2 z  1   z  2    z  1   z  5   4 z  17  1 
 z  5   z  2 
2 z  z  4 z  2  z 2  z  5 z  5  4 z  17

z 2  3z  10

 z  2    z  5  z  5
 z  5   z  2   z  5   z  2   z  5   z  2  z  5

3a  2 4  7a  2a 2  a  2 a   a  2    3a  2    a  2    4  7a  2a  1 a  2
2
 a
      
a2 a2 a2  4  a  a  2   a  2 a
a 2  2a  3a 2  2a  6a  4  4  7a  2a 2 a  2 a a2
  a  2
1
  
 a  2   a  2 a  a  2   a  2 a

18
 Matematika

DECIMALNA ŠTEVILA

Seštevanje in odštevanje

3, 2  4,54  7,74 13,5  7,945  5,555

Mnoţenje

Mnoţenje z 10 ------prestavlja se samo vejica------v desno

5, 234 10  52,34 0,584 100  58, 4 1,3 10000  13000

Klasično mnoţenje
8, 23 1,568  12,90464

Deljenje

Deljenje z 10-------prestavlja se samo vejica---------v levo

42,8:10  4, 28 23, 45:1000  0,02345

Deljenje

13: 4  3, 25 3: 5  0,6 144,16 : 5  28,832

5,76 :1, 2  57,6 :12  4,8 10, 24 : 0, 0032  102400  32  3200
14 : 9  1,5555....... 8,33: 9  0, 242424.......

Periodična decimalna števila so tista števila, kjer se ena ali več decimalk ponavlja.

1,55555.....  1, 5 0, 242424.....  0, 24

19
 Matematika

Primeri!

Zapiši z decimalnim številom!

4 9 7 47 7 457
1   9 : 5  1,8 2   47 : 20  2,35 5   457 : 90  5, 07
5 5 20 20 90 90

Zapiši z ulomkom! –na maturi!

5 1 4 1 375 3
4,5  4 4 2, 04  2 2 0,375  
10 2 100 25 1000 8

3, 8  3,8888... 1, 24  1, 2424.... 0,38 = 0,3888... 1,526  1,52626... 2,348  234888...

......................... .......................... ........................ ............................. .............................
10 x  38,8 100 x  124, 24 100 x  38,8 1000 x  1526, 26 1000 x  2348.8
 x  3,8  x  1.24 10 x  3,8 10 x  15, 26 100 x  234,8
    
9 x  35 99 x  123 90 x  35 990 x  1511 900 x  2114
35 123 35 1511 2114
x x x x x
9 99 90 990 900
8 41 8 7 521 1057 157
x3 x 1 x x 1 x 2
9 33 33 18 990 450 450

ZAOKROŢEVANJE ŠTEVIL

DESETICE STOTICE TISOČICE DESETTISOČICE

37 40 0 0 0
63 60 100 0 0
129 130 100 0 0
831 800 800 1000 0
5 488 5 490 5 500 5 000 10 000
34 712 34 710 34 700 35 000 30 000

DESETICE STOTICE TISOČICE NA TRI MESTA

25,48 25,5 25,48 25,48 25,5
7,5217 7,5 7,52 7,522 7,52
0,1263 0,1 0,13 0,126 0,13
15,6755 15,7 15,68 15,676 15,7
177,348 177,3 177,35 177,348 177
51,97362 52 51,97 51,974 52

20
 Matematika

Primeri! Algebrski ulomek!

 x  1 x  15  x 5 1  x  1  x   x  15  1 x  5 x
  2  2 :    
 x  5 x  5 x  x  10 x  25 x x   x  5  x  5 1
2

x 2  x  x  15

x 2  2 x  15

 x  5    x  3  x  3
 x  5  x  5  x  5 x5
2 2 2

1. Izračunaj!

8  15  2  3  6   2   24  11   8 15  6 12  2 13  8   3  26   8  23  184

 
1  2 3  4  5  6  7  8   1  2 3  4 5  42  48    1  2 3  44   1  6  88  83
8   4   6   5   3  8   3   5  8  32   6  15  24    3  32  15   3  32  45  77

2. Potenciraj!

 3x  5  9 x2  30 x  25  a  b   a2  2ab  b2
2 2

 7a  6b   49a2  84ab  36b2  a  b   a3  3a2b  3ab2  b3

2 3

 a  5  a3  3a2  5  3a  25  125  a3  15a2  75a  125

3

 4 x  3  48x3  3   4 x   3  3  4 x  32  33  48x3 144 x2  108x  27

3 2

 5a  6   5a   2   5a  6   6  25a2  60a  36

2 2 2

8  7 x   64  122 x  49 x2
2

3. Razstavi!


55 
43

25 ab  5a  5a  5b  1 4v  12 v3  4v 2 1  3v 
2

x2  49   x  7  x  7 

a 4  81   a 2  9  a 2  9    a  3 a  3  a 2  9 

y3  64   y  4   y 2  4 y  16 

125x3  27   5x  3  25x 2  15  9 

x2  5x  4   x  4  x  1

y 2  6 y  40   y  10  y  4 


58 5
16

5a  40 a  80  5  a 2  8a  16   5  a  4 
2 2

21
 Matematika

4. Skrči izraz, rezultat razstavi!


4 x

 x  2  2 x  x  4   x  3 x  3  1  x  4 x  4  2 x 8x  x2  9  1  4 x  4
2 2 2

 x  3  5  x  7  x  7   7 x  x  1  11 x  20   14 
2

x 2  6 x  9  5  x 2  49   7 x 2  7  11x  220  14 
x 2  6 x  9  5 x 2  245  7 x 2  7  11x  220  14 
3x 2  17 x  247  206 
3x 2  17 x  41

 x  3  8 x  x  7   x  x  5  x  5   6  x  5  
3

x3  3x 2  3  3x  27  27  8 x 2  56 x  x  x 2  5 x  5 x  25   6 x  30 
x3  9 x 2  81x  27  8 x 2  56 x  x3  25 x  6 x  30 
x 2  56 x  3

22
 Matematika

INTERVAL

Interval je mnoţica vseh realnih števil, ki leţijo med številoma A in B. A in B sta robni točki
intervala. Interval je lahko zaprt (robni točki spadata k intervalu), lahko pa je odprt (robni
točki ne spadata k intervalu).

a, b  
ab

Zaprt interval Odprt interval

a xb a xb
 a, b   a, b 

Primeri!

Dane mnoţice zapiši z intervali in jih ponazori na številski premici!

A   x  ;3  x  5
 3,5

B   x  ; 1  x  2
 1, 2 

Absolutna vrednost

23
 Matematika

Absolutna vrednost je razdalja od nič pa do izbranega števila. Razdalja je vedno ne negativno

število (o ali pozitivno število). Absolutno vrednost zapišemo tako, da damo število med dve
pokončni črti. Absolutna vrednost št. a a

Definicija ABS. vrednosti

a; a  0
a 
a; a  0

1 1
5 5 3  3   2, 4  2, 4
2 2

Primeri! Izračunaj!

7  5  2  4  7  5  2  4  0

4  2  8  2  17  20  6  6  3  6  6  3  3

24
 Matematika

ENAČBE

Če imamo dva izraza s spremenljivko in jih enačimo, dobimo enačbo.


leva _ stran

5x  1  11

desna _ stran

Enačbe po številu neznank:

Enačba z eno neznanko 3x  5  7

Enačba z dvema neznankama 4 x  2 y  12
Enačba s tremi neznankami x  7 y  8z  1

Enačbe po stopnji neznank:

Enačba prve stopnje ali linearna enačba 4x  5  8

Enačba druge stopnje ali kvadratna enačba x2 10 x  25  0
Enačba tretje stopnje x 4  3x 3  7 x  2

Linearna enačba z eno neznanko

Za neznanke ponavadi jemljemo črke z konca abecede (x,y,z…)

5x  8  2 x  1
Rešit enačbo pomeni, da moramo poiskati takšno vrednost za neznanko x da bo leva stran
enačbe enaka desni. Enačbi sta ekvivalentni, kadar imata isto mnoţico rešitev.
Ekvivalentno se ohranja:
Če levi in desni strani enačbe prištejemo (odštejemo) isto število.
Če levo in desno stran mnoţimo z istim od 0 različnim številom.

5x  8  2 x 1
5x  8  8  2 x 1  8
5x  2 x  9
5x  2 x  2 x  9 -enačaj mora biti v istem stolpcu
3 x  9
x  9 : 3
x  3

25
 Matematika

Reševanje enačb:

Odpravimo ulomke.
Rešimo oklepaje.
Skrčimo levo in desno stran kolikor je mogoče.
Člene z neznanko prenesemo na eno stran enačbe (na levo stran) ostale člene pa na drugo
stran enačbe. Kadar nesemo člene preko enačaja se predznak spremeni!
Izračunamo vrednost neznanke.
Naredimo preizkus.

Preizkus:

Leva stran: Desna stran: Ali skupna rešitev:

5x  8  2 x 1
5x  8 2x 1
5  3  8  2  3  1
5   3  8 2  3  1
15  8  6  1
15  8  7 6  1  7
7  7

R= 3

Primeri! Reši enačbe in napravi preizkus!

Preizkus!
7 x  3  2 x  6  4 x  7  12
7   14   3  2   14   6  4   14   7  12
5x  9  4 x  5
98  3  28  6  56  7  12
5 x  4 x  5  9
61  61
x  14

Rešitev: R  14

Preizkus!
4  2  x   5  2 x  3  5 4  2  x   5  2 x  3  5
8  4 x  10 x  15  5 4  2  2   5  2  2  3  5
8  4 x  10 x  20 4  0  5  4  3  5
4 x  10 x  20  8 :  14  0  5 1  5
x2 0  55
00

Rešitev: R  2

26
 Matematika

Preizkus!
x 2x 1 1
    30
3 5 10 2 x 2x 1 1
  
10 x  12 x  3  15 3 5 10 2
2 x  3  15 6 2   6  1 1
  
2 x  15  3 3 5 10 2
6 12 1 1
2 x  12 :  2     
3 5 10 2
x  6 60  72  3 1

30 2
:15
15 1
:15

30 2
1 1

2 2

Rešitev: R  6

Preizkus!

3y y  4 1
3y y  4 1  2
 2 2 5 5
2 5 5 3   2  2  4 2 1
15 y  2  y  4   20 2   
 10 2 5 1 5
10 10 6 6 2 1
  
15 y  2  y  4   20  2 2 5 1 5
15 y  2 y  8  20  2 30  12  20 1

13 y  28  2 10 5
:2
13 y  2  28 2 1
:2

13 y  26 :13 10 5
y  2 1 1

5 5

Rešitev: R  2

27
 Matematika

Preizkus:
2 x  5 11  3 x 5 x 1 2  8  5 11  3  8 5  8 1
     
3 4 6 4 3 4 6 4
4   2 x  5   3  11  3 x  10 x  3 11 13 40 1
 12   
12 12 3 4 6 4
4   2 x  5   3  11  3 x   10 x  3 4 11  3   13 2  40  3

8 x  20  33  9 x  10 x  3 12 12
17 x  53  10 x  3 44  39 83
 12
17 x  10 x  3  53 12 12
83  83
7 x  56 : 7
x 8

Rešitev: R  7

Preizkus:
3  5  x   2  x  1  1  3 x
15  3 x  2 x  2  1  3 x
3  5  2   2  2  1  1  3  2
5 x  17  1  3 x
15  6  4  2  1  6
5 x  3 x  1  17
77
8 x  16 :  8 
x2

Rešitev: R  2

28
 Matematika

REŠLJIVOST ENAČB

Enačba ima natanko eno rešitev:

5x  3  4 x  7
5x  4 x  7  3
x4
R  4
Enačba ni rešljiva:
2  x  4   2 x  15
2 x  8  2 x  15
2 x  2 x  15  8
0  23
R  
Enačba ima neskončno mnogo rešitev (IDENTITETA)

3  x  5   3 x  15
3 x  15  3 x  15
3 x  3 x  15  15
00
R

Primeri!

 x  5 x  3   x  2  x  2   7  0
x 2  3x  5 x  15   x 2  4   7  0  x  3  5 x   x  7  x  7   50
2

x 2  6 x  9  5 x  x 2  49  50
x 2  2 x  15  x 2  4  7  0
x  9  1
2 x  4  0
 x  1  9 :  1
2 x  0  4 :  2 
x 8
x  2
R  8
R  2

Če sta x-a vsak na svoji strani enačaja in sta enako predznačena jih črtamo

29
 Matematika

Razcepne enačbe

a, b  a  b  0
0 0

 2 x  7  2 x  7    3x  5  2 x  8  2 x   26
2

4 x  49  9 x  30 x  25  16 x  4 x 2  26
2

5 x 2  30 x  74  4 x 2  16 x  26 x6  0 x 8  0
5 x  30 x  74  4 x  16 x  26  0
2 2
x  06 x  08
 x 2  14 x  48  0   1 x6 x 8
x 2  14 x  48  0
 x  6  x  8  0
Če se kvadrati ne uničijo damo vse na levo stran in enačimo z 0 !

Enačbe z neznanko v imenovalcu

Pogoj:
x4 x2
   x  1   x  4 
x4 x4
x 2  16  x 2  2 x  x  2
x 1  0 x40
16  3 x  2
x  0 1 x  04
3 x  2  16
x 1 x4
3 x  18 : 3
x 1 x4
x6
R  6

1 2 1 Pogoj :
 2  2
x  3x x  9 x  3x
2
x0
1 2 1
  ................
x  x  3x   x  3 x  3 x  x  3
x3  0
1   x  3  2  x 1 x  3  x3
  x  x  3 x  3
x  x  3 x  3 x  x  3 x  3 ..........
1   x  3  2  x  1 x  3  x3 0
x  3  2x  x  3 x  3
2 x  3  3
2 x  6 : 2
x  2...........glej.. pogoj
R  

30
 Matematika

SISTEM DVEH ENAČB Z DVEMA NEZNANKAMA

ax  by  c
dx  ey  f
a, b, d , e  koificienti
x, y  neznanki

5,-5 --------sta nasprotni si števili 5 + (-5) = 0

Metoda nasprotnih koeficientov

Na maturi !

Prvo izračunamo tistega ki je nasprotno predznačen!

2 x  3 y  13  2 2 x  3 y  13 3x  5 y  6  3 2 x  3 y  23
3 x  2 y  13  3 2  5  3 y  13 2 x  3 y  23  5 2  7  3 y  23
4 x  6 y  26 10  3 y  13 9 x  15 y  18 14  3 y  23
9 x  6 y  39 3 y  13  10 10 x  15 y  115 3 y  23  14

13 x  65 :13 3y  3 : 3 19 x  133 :19 3y  9 : 3

x5 y 1 x7 y3

3 x  12 y  33   3 9 x  10 y  31 2 x  5 y  17  2 2 x  5 y  17
9 x  10 y  31 9 x  10   5   31 3 x  2 y  3  5 2 1  5 y  17
9 x  36 y  99 9 x  50  31 4 x  10 y  34 2  5 y  17
9 x  10 y  31 9 x  31  50 15 x  10 y  15 5 y  17  2
26 y  130 :  26  9 x  81 : 81 19 x  19 5 y  15
y  5 x9 x 1 y3

31
 Matematika

SISTEM TREH LINEARNIH ENAČB Z TREMI NEZNANKAMI

a) _ 2 x  3 y  4 z  24
b) _ 3x  4 y  5 z  35
c) _ 5 x  2 y  3z  39

a)  5.............10 x  15 y  20 z  120 b)  3.....9 x  12 y  15 z  105

b)   4  .....  12 x  16 y  20 z  140 c)  5....25 x  10 x  15 z  195
....................................  2 x  y  20 .......................34 x  22 y  300

2 x  3 y  4 z  24
2 x  y  20  22
2 x  y  20 2 14  3  8  4 z  24
34 x  22 y  300
2 14  y  20 28  24  4 z  24
44 x  22 y  440
28  y  20 4  4 z  24
34 x  22 y  300
y  20  28 4 z  24  4
10 x  140 y 8 4 z  20
x  14 z 5

a) _ x  y  z  36
b) _ 2 x  y  z  21
c) _ x  2 y  2 z  13

a).......................x  y  z  36
b)   1 .....  2 x  y  z  21
...........................  x  2 z  15
b)  2.........4 x  2 y  2 z  42
c)..................x  2 y  2 z  13
..................................5 x  55
....................................x  11

 x  2 z  15
a ) _ x  y  z  36
11  2 z  15
11  y  13  36
2 z  15  11
y  36  11  13
z  26 : 2
y  12
z  13

32
 Matematika

Linearna neenačba z eno neznanko

Linearno neenačbo rešujemo isto kot linearno enačbo. Če linearno neenačbo mnoţimo z
negativnim številom se znak neenakosti obrne.

x  3 x  8  15
4 x  23
23
x
4
3
x5
4
 3 
rešitev ponazori na številski premici zapiši z oklepaji  5 ,  
 4 

Vaje!

4  2 x  5   3  10 x  1
8 x  20  3  10 x  1
8 x  17  10 x  1
8 x  10 x  1  17  9,  
2 x  18
x  18 :  2 
x  9

Oče je kupil mami za rojstni dan šopek iz 12 tulipanov in 7 vrtnic ter zanj plačal 5.900sit.
Enak znesek bi plačal če bi kupil 17 tulipanov in 5 vrtnic. Izračunaj ceno tulipanov in ceno
vrtnic!

12t  7v  5900   5 
17t  5v  5900   7  12t  7v  5900
12  200  7v  5900
60t  35v  29500
7v  5900  2400
119t  35v  41300
7v  3500
59t  11800
v  3500 : 7
11800
t v  500sit
59
t  200 sit

33
 Matematika

MNOŢICE TOČK V RAVNINI

Ravnina je neomejena ravna ploskev. Premica je neomejena ravna črta.

34
 Matematika

V koordinatni sistem nariši naslednje točke!

V kordinatni sistem načrtaj naslednje točke!

Če je znak < ali > narišemo --------- črtkano

35
 Matematika

Razdalja med točkama v ravnini

36
 Matematika

PITAGOROV IZREK

 d  A, B    x  x1    y2  y1 
2 2 2
2

d  A, B    x2  x1    y2  y1 
2 2

 x1 y1   x2 y2 

V pravokotni koordinatni sistem vriši točki s koordinatama A  3, 4  B  1, 1 jih poveţi in
   
   
izmeri njihovo razdaljo. Dobljeno razdaljo preveri še računsko!

d  A, B    x2  x1    y2  y1 
2 2

d  A, B    1  3   1  4 
2 2

d  A, B    4    3
2 2

d  A, B   16  9
d  A, B   25
d  A, B   5(enot )

Točke A(-2,-4) B(3,3) C(-1,2) določajo trikotnik A,B,C.

a) V kordinatni sistem natančno nariši trikotnik A,B,C in izračunaj dolţino njegove
najdaljše stranice na dve decimalni mesti natančno.
b) Zapiši enačbo nosilke A,B
c) Na minuto natančno izračunaj kot A,C,B
d) Izračunaj še obseg trikotnika ( o = d(A,B) + d(B,C) + d(C,A) )

37
 Matematika

d  A, B    x2  x1    y2  y1 
2 2

d  A, B   3  2  3  4
2 2

d  A, B   52  7 2
d  A, B   25  49
d  A, B   74
d  A, B   8, 6

Ploščina in orientacija trikotnika

Determinanta

a, b x2  x1 , y2  y1
 ad bc 2So 
c, d x3  x1 , y3  y1

38
 Matematika

Vaje!

Izračunaj ploščino in orientacijo trikotnika!

x2  x1 , y2  y1
2 So  2 So  6  6  2  3
x3  x1 , y3  y1
A  2,1 ........x1 , y1 2 So  30
8  2,3  1
B  8,3 ........x2 , y2 2 So  s  30 : 2
5  2, 7  1
C  5, 7  ........x3 , y3 s  15
6, 2
2 So  o  1
3, 6

x2  x1 , y2  y1
2 So  2So  7   9    6   9
x3  x1 , y3  y1
A  4,8  ........x1 , y1 2So  9
3   4  , 2  8
B  3, 2  ........x2 , y2 2 So  s  9 : 2
5   4  , 1  8
C  5, 1 ........x3 , y3 s  4,5
7, 6 o  1
2 So 
9, 9

Izračunaj obseg in ploščino trikotnika!

A  4,1 o  d  A, B   d  B, C   d  C, A 
B  5,5  o  9,8 +8, 9 6, 4
C 1, 3 o  25,1

d  A, B    x2  x1    y2  y1  d  B, C    x2  x1    y2  y1 
2 2 2 2

d  A, B    5  4    5  1 d  B, C   1  5   3  5 
2 2 2 2

A  4,1 B  5,5 
d  A, B   81  16 d  B, C   16  46
B  5,5  C 1, 3
d  A, B   97 d  B, C   80
d  A, B   9,8 d  B, C   8,9

d  C , A   x2  x1    y2  y1 
2 2
x2  x1 , y2  y1
2 So  2 So  9   4   5  4
d  C , A  x3  x1 , y3  y1
 4  1  1  3
2 2
2 So  56
A  4,1 5  4,5  1
d  C , A   25  16 2 So  s  56 : 2
C 1, 3 1  4, 3  1
d  C , A   41 s  28
9, 4
2 So  o  1
d  C , A   6, 4 5, 4

39
 Matematika

FUNKCIJA (odvisnost)

Obseg kvadrata je odvisen od dolţine stranice a. obseg je funkcija a-ja.

40
 Matematika

Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu iz mnoţice A priredi natanko eden element iz

mnoţice A.

Ena slika pa lahko ima dva originala. Vsaka funkcija ima svoj graf. Graf funkcije imenujemo
mnoţica vseh urejenih parov x,y pri čemer velja da x pripada definicijskem območju Df , y pa
k zalogi funkcijskih vrednosti Zf.

LINEARNA FUNKCIJA

41
 Matematika

Zapiši k in n!

y  2x  3 k 2 n  3
y  5 x  7 k  5 n7
x 1 n 1
y 1 k 
2 2
y  5x k 5 n0
y7 k 0 n7
y  x k  1 n0

Nariši graf naslednjih funkcij!

y  2x 1 y  2x y  2x  4
x y x y x y
-1 -3 -1 -2 -1 2
0 1 0 0 0 4
1 1 1 2 1 6

Graf vsake linearne funkcije je premica. Grafi linearnih funkcij z enakim k so vzporedne
premice. Mnoţico vzporednih premic imenujemo snop.

42
 Matematika

y  x3 y  2 x  3 y  4x  3
x y x y x y
-1 2 -1 5 -1 -1
0 3 0 3 0 3
1 4 1 1 1 7

Grafi linearnih funkcij z enakim n se sekajo v isti točki (če je n enako 0, je ta točka kordinatno
izhodišče). Mnoţica premic ki se sekajo v isti točki se imenuje šop premic.

43
 Matematika

x
y  5x  2 y y  4
3
x y x y
-1 -7 -3 -1
0 -2 0 0
1 3 3 1

Od vrednosti k je odvisna je odvisna strmina premice, čim večji je k po absolutni vrednosti,

tem bolj strma je premica. Zato k imenujemo smerni koificient.

y  x  2...........k  0
y  2 x  1......k  0
Če je k > 0 je funkcija naraščajoča,
Če je k < 0 je funkcija padajoča.

44
 Matematika

V katerih točkah seka graf linearnih funkcij koordinatni osi?

y  2 x  6
x y
-1 8
0 6
1 4

Računsko:

osx : M (3, 0)
osy : N (0, 6)
y  2 x  6
y  2 x  6
0  2 x  6
y  2  0  6
2x  6
y  06
x  6:2
y6
x3

45
 Matematika

k n

y  3 x 1 y  2 x  5

46
 Matematika

Enačbe premice

y  y1  k  x  x1  y  kx  n

y  y1  k  x  x1 
A  3,8 
y  8  2  x  3
y  2x 1 Eksplicitna enačba premice
y  2x  6  8
k 2
y  2 x  14

y  y1  k  x  x1 
A  6, 1
y  1  3  x  6 
y  3 x  1
y  3 x  18  1
k  3
y  3 x  17

Zapiši enačbo premice, katere graf gre skozi točki:

A  3, 2 
1.
B  2, 4 

y2  y1 A  3, 2  k  2
k
x2  x1 y  y1  k  x  x1 
42
k y  2  2  x  3
2  3
y  2  2x  6
2
k y  2x  6  2
1
k2 y  2x  8

A  1, 3
2.
B  2, 6 

y2  y1 B  2, 6  k  3
k
x2  x1
y  y1  k  x  x1 
6   3 
k y  6  3 x  2
2   1
y  6  3x  6
9
k y  3x  6  6
3
k 3 y  3x

47
 Matematika

Oblike enačb premic

1. y  kx  n EKSPLECITNA oblika enačbe premice (razvita)

2. ax  by  c  0 INPLICITNA oblika enačbe premice (nerazvita)
x y
3.  1 SEGMENTNA oblika enačbe premice (odsekovna)
m n

Zapiši enačbo premice v ostalih dveh oblikah!

segmentna
3 x  y  6  0
eksplicitna inplicitna
3 x  y  6  0 : 6
y  3x  6 3x  y  6  0
3x y
  1
6 6
x y
 1
2 6

segmentna
6x  2 y  8
eksplicitna 6x  2 y  8 : 8
inplicitna
2 y  6 x  8 : 2 6x 2 y
 1
6x  2 y  8  0 8 8
y  3x  4
3x y
 1
4 4

inplicitna
segmentna x 7 eksplicitna
  1 10
x 7 10 2 5 y   x  10 : 5
 1
10 2 x  5 y  10 x
y  2
x  5 y  10  0 5

48
 Matematika

GEOMETRIJA V RAVNINI
Snov 2. letnika

Evklidska grometrija

Osnovni geometrijski elementi so: točka, premica in ravnina.

Točka: nima nobene dimenzije.

Ponazoritev:    označba : A, B, C
Premica: je ravna neomejena črta, ima eno razseţnost.
Ponazoritev : označba: a,b,c
Ravnina je neomejena ravna ploskev ima dve razseţnosti.
Ponazoritev:

Označba: A, B,, 

Poltrak: je na eni strani omejena omejena ravna črta

Daljica: je na obeh straneh omejena ravna črta

ab

a b

49
 Matematika

Imejmo v ravnini dva poltraka s skupnim izhodiščem. Ta poltraka nam ravnino razdelita na
dva dela (kota). Poltraka imenujemo kraka kota, njuno skupno izhodišče pa vrh kota. Velikost
kotov označujemo z malimi grškimi črkami.  ,  ,  , 

Velikost kotov merimo v stopinjah. 1 stopinja je 360 del kroga.

1  60  min ut
1  60  sekund
1  3600

Radian

50
 Matematika

Stopinje radiani

Stopinje Radiani 180............

 180............ 2
x..............
15 3
12 15..............x
2 2
120 180  x  15   180   x 
3 
3
3 15   
x  180  2  
135 4 180

12 x
3

60  2
10 18 x  120
1

180............ 180............
135..............x 
x..............
18
180  x  135  
180  

135 

x
x 
 18
180 x  10
3
x
4

Dvojni koti

    90 -----KOMPLIMENTARNA kota

    180 ----SUPLIMENTARNA kota

51
 Matematika

TRIKOTNIK

Trikotnik je geometrijski lik omejen s tremi daljicami. Daljicam pravimo stranice trikotnika.
Po dve in dve se stikata v točki, ki jo imenujemo oglišče trikotnika.

Oglišče so točke A,B,C

Trikotnik delimo glede na:

Stranice: Raznostraničen
Enakokrak
Enakostraničen
Kote:
Ostrokoten
Pravokoten
Topokoten

Koti v trikotniku:

  1  180 1    
      180...notranji koti
  1  180 
1    
1  1   1  360...zunanji koti
   1  180 
1    

52
 Matematika

Izračunaj neznane notranje in zunanje neznane kote, če poznaš!

  1  180   1  180
  7233 1  180     180  1
1  107 25 1  17960  7233   17960  107 25
1  107 27   7235

1        1  180
 1  7233  7235   180   1
 1  14468   17960  14508
 1  15508   3452

Vsota vseh kotov je 540 stopinj.

IZREK O SKLADNOSTI TRIKOTNIKA

Lika sta skladna, če se natančno pokrijeta, če damo enega na drugega. Na podlagi skladnosti
teh izrekov lahko trikotnik načrtujemo.

1. Trikotnika sta skladna, kadar se ujemata v vseh treh stranicah. (SSS).

2. Trikotnika sta skladna, kadar se ujemata v dveh stranicah in kotu ki ga ti dve stranici
oklepata (SKS).
3. Trikotnika sta skladna, kadar se ujemata v stranici in dveh prileţnih kotih (KSK).
4. Trikotnika sta skladna, kadar se ujemata v dveh stranicah in kotu ki leţi daljši stranici
nasproti (SSK)

ZNAMENITE TOČKE TRIKOTNIKA

1. Središče trikotnika očrtane kroţnice

Središče trikotniku očrtane kroţnice je sečišče simetral stranic.

2. Središče trikotnika včrtane kroţnice

Je sečišče simetral kotov.

53
 Matematika

3. Teţišče

Teţišče je točka, v kateri se sekajo teţiščnice

trikotnika. Teţiščnica je daljica, ki poteka iz oglišča v
razpolovišče
nasprotne stranice.

4. Višinska točka trikotnika

Višinska točka je sečišče višin trikotnika.

Višina je daljica ki poteka iz oglišča
pravokotno na nasprotno stranico.

PRAVOKOTEN TRIKOTNIK

54
 Matematika

PITAGOROV IZREK

Vsote ploščin kvadratov med katetama je enaka

ploščini kvadrata ned hipotenuzo.

3, 4,5
6,8,10 pitagorska štavila
9,12,15

a1 je pravokotna
projekcija katete a na hipotenuzo
b1 je pravokotna projekcija katete b na hipotenuzo

a 2  c : a1
Višinski izrek: v  a1  b1
2
Evklidova izreka:
b 2  c  b1
a b
s
2
Obseg: o  a  b  c Ploščina:
cv
s
2

TALESOV IZREK

1. Narišeš poljubno daljico

2. Poiščeš središče daljice in v središče narišeš polkrog
3. Poiščeš poljubno točko C na polkrogu
4. Poveţeš vogale iz točke C
5. Na vodalu točke C moraš dobiti pravi kot

55
 Matematika

ENAKOKRAKI TRIKOTNIK

o  2a  c
c  vc  a  va b  vb 
s  , 
2  2 2 
2
c
a 2  vc2   
2
 

ENAKOSTRANIČNI TRIKOTNIK

      60
o  3a
a2 3
s
4
a 3
v
2

SIMETRALA DALJIC

Simetrala daljic je premica, ki daljice razpolovi in je pravokotna nanjo. Za vse točke, ki leţijo
na simetrali daljice velja, da so enako oddaljene od vseh krajišč daljice.

56
 Matematika

SIMENTRALA KOTA

Je premica ki poteka skozi vrh kota in kot razpolovi. Za vse točke, ki leţijo na simetrali kota
velja, da so enako oddaljene od vseh kotov.

RISANJE KOTOV S ŠESTILOM

S pomočjo šestila lahko rišemo kote, ki so večkratniki kota 15 stopinj. Osnovni kot, ki ga
lahko narišemo s pomočjo šestila je 60 stopinj.

ZNAMENITE TOČKE V TRIKOTNIKU

- NAČRTOVANJE _

57
 Matematika

1. Središče trikotniku očrtane kroţnice

1. Ostrokoten trikotnik je s v notranjosti

2. Topokotni trikotnik , s je v zunanjosti
3. Pravokotni trikotnik je s na hipotenuzi

2. Središče trikotniki včrtane kroţnice

3. Teţišče trikotnika

58
 Matematika

4. Ostrokoten trikotnik ( vsi koti so manjši od 90stopinj)

5. Topokotni trikotnik ( vsi koti več kot 90)

59
 Matematika

SKLADNOSTNI IZREKI

Načrtovanje na osnovi skladnostih izrekov

1. Stranica, stranica, stranica (SSS)

a  4cm
b  5cm
c  6cm
Postopek načrtovanja
-nosilka c
-stranica c
-a
-b

2. Stranica, kot, stranica (SKS)

a  4cm
b  5cm
  45
-a
-
-b

60
 Matematika

3. Kot, stranica, kot (KSK)

b  6cm
  60
  45
b



4. Stranica, stranica, kot (SSK)

a  4cm
b  6cm
  45
a

b

61
 Matematika

ŠTIRIKOTNIK
Vsota notranjih kotov v vsakem štirikotniku je 360 stopinj.

PARALELOGRAMI

Je štirikotnik, ki ima po dve in dve stranici vzporedni in enako dolgi.

1. PRAVOKOTNIK

o  2a  2b
Obseg:
o  2(a  b)

Ploščina: S  a  b

Pitagorjev izrek: d 2  a 2  b2

Diagonala je daljica ki povezuje dve sosednji ogljišči. Diagonali sta enako dolgi in se
razpolavljajo.

2. KVADRAT

Obseg: o  4a

d2
Ploščina: S  a 2 
2
Pitagorjev izrek: d  a 2

Diagonali se razpolavljata in se sekata pod pravim kotom,

sta enako dolgi. Ker se sekata pravokotno, razpolavljata
tudi kot.

3. ROMB

Obseg: o  4a

e f
Ploščina: S   av
2

2 2
l  f 
Pitagorjev izrek: a 2      
2  2 

Diagonali se razpolovijo in sekajo pravokotno. Nasprotna kota sta si enaka

   ,        180

62
 Matematika

4. PARALELOGRAM (romboid)

Obseg: o  2  a  b 

s  a  va
Ploščina:
s  b  vb

Diagonali se razpolovita, sosednja kota sta enaka.

TRAPEZI

Trapez je štirikotnik , ki ima en par vzporednih stranic. Vzporedni stranici se imenujeta

osnovnici, nevzporedni pa kraka.

Obseg: o  a  b  c  d

S  s v
Ploščina: ac
S v
2

ac
Srednjica: s 
2

Srednjica je daljica, ki povezuje

razpolovišče dveh krakov.

    180
    180

Enakokraki trapez
 AED – enakokrak
bd
 
 
l f
 ac 
2

Pitagorjev izrek: b  v  
2 2

 2 

63
 Matematika

DELTOID

Obseg: o  2a  2b

e f
Ploščina: S 
2
2
e
a2  x2   
2
Pitagorjev izrek: 2
e
b  y 
2

2
f  x y

VEČKOTNIKI

Trikotniki Petkotniki
Štirikotniki Pravilen 6 kotnik

Večkotnik je pravilen, kadar ima enako dolge stranice in enake kote. Enakostranični trikotnik
60, kvadrat 90, pravilen 6 kotnik

PRAVILEN 6 KOTNIK

Obseg: o  6a

3a 2 3
Ploščina: S 
2
n = št. Stranic večkotnika
Vsota notranjih kotov :  n  2  180
Vsota zunanji kotov: 360
n  n  3
Število diagonal:
2

Vaja:
Izračunaj št. diagonal, vsoto zunanjih in notranjih kotov v 20 kotniku.

n=20
n  n  3 20  20  3
Število diagonal:   170
2 2
Notranji koti:  n  2  180   20  2  180  3240
Zunanji koti: vsota je 360

64
 Matematika

KROG

Krog je del ravnine omejen z krivo črto, ki se imenuje kroţnica. Kroţnica je mnoţica točk za
katere velja, da so vse enako oddaljene od neke stalne točke , ki se imenuje središče kroga.

r = polmer kroga (radij)

d = premer kroga (diameter) d  l r
l = kroţni lok

Obseg: 2    r
22
Ploščina:   r 2   3,14 
7

r 2    
Koţni odsek: S   
 sin  
2  180 
  središčni kot
T – tetiva

  r 
Lok : l 
180

  r 2 
Kroţni izsek: S 
360

KONCENTRIČNA KROGA

Sta kroga ki imata skupno središče.

S    R2    r 2
Ploščina:
S    R2  r 2 

65
 Matematika

SREDIŠČNI IN OBODNI KROG

 - središčni kot
 - obodni kot
  2 

TALESOV IZREK – kot v polkrogu

TANGENTA NA KROŽNICO

A) V točki A, ki leţi na kroţnici

Tangenta je vedno pravokotna na kroţnico.

B) V točki B, ki ne leţi na kroţnici

66
 Matematika

KOTNE FUNKCIJE

b 3
  0,51
c 5,8
a 5
  0,86
c 5,8
b 3
  0, 6
a 5
a 5
  1, 66
b 3

Razmerje med dvema stranicama v pravokotnem trikotniku je odvisno samo od velikosti

kotov. Razmerje med dvema stranicama je funkcija.

b
sin 30   0,5
c
a
cos 30   0,86
c
b
tan 30   0,58
a

nasprotiležna kateta
SINUS kota  sin 
hipotenuza
priležna kateta
COSINUS kota  cos
hipotenuza
nasprotiležna kateta
TANGENUS kota  tg , tan 
priležna kateta
priležna kateta
KOT TANGENS  ctg , cot 
nasprotiležna kateta

Vaje:

Na 4 decimalna mesta napiši!

sin 45 22  22 : 60  sin  0,366  45   0, 7116

sin 36  0,5877
cos 75  0, 2588 cos 3517  17 : 60  cos  0, 2834  35   0,8163
tan16  0, 2867 tan 77 44  44 : 60  tan  0, 7334  77   4,5993
cot 48  0,9004 c tg1533  33 : 60  ctg  0,55  15   3,5934

67
 Matematika

sin   0,3333...........  19 28

cos   0,5151..........  5859
tg  1, 4444.............  5518
ctg  0,8888..........  48 22

c  20cm
  2230
a ? b  ?
 ?
  90

a
sin   c
c b2  c2  a 2
c  sin   a     90
b 2  202  7, 7 2
a  c  sin    8960  2230
b  340, 71
a  20  sin 2230   6730
b  18,5cm
a  7, 7cm

Razširi pravokotni trikotnik!

a  6cm
b  8cm
c  

  90
Znani so kateti – uporabiš tangens (tg)

c2  a 2  b2
a 6     90 c 2  6 2  82
tg    0, 75
b 8   8960  3652 c 2  100
  3652   5308 c  100
c  10cm

68
 Matematika

Izračunaj notranje kote trikotnika s stranicami: ZA IZPIT

a  13cm
b  14cm
c  15cm
 ?
 ?
 ?

b2  c2  a 2 a 2  c2  b2 a 2  b2  c2
cos   cos   cos  
2bc 2ac 2ab
14  152  132
2
13  152  142
2
13  142  152
2
cos   cos   cos  
2 14 15 2 13 15 2 13 14
252 189 140
cos    0, 6 cos    0.50 cos    0,3846
420 390 364
  5307   59 29   67 22

HERONOV OBRAZEC

Kadar so podane vse tri stranice trikotnika izračunamo njegovo ploščino po:

S  s  s  a  s  b  s  c 
abc
s
2

a  b  c 13  14  15
s   21
2 2

S  s  s  a  s  b  s  c   21 21  13 21  14  21 15  705  84cm2

Pod kakšnim kotom se sekata diagonali pravokotnika s stranicami:

a  16cm
b  12cm

 6
tg     0, 75
2 8

 3652
2
  72104
  73 44

69
 Matematika

Za poljuben trikotnik veljata dva izreka:

KOSINOSUV IZREK

a. Uporabljamo kadar sta podani dve stranici in kot, ki ga ti dve stranici oklepata
b. Uporabljamo kadar so podane vse tri stranice

a. a2  b2  c2  2bc  cos 
b2  a 2  c2  2ac  cos 
c2  a2  b2  2ab  cos 

b2  c 2  a 2
b. cos  
2bc
a  c2  a2
2
cos  
2ac

a 2  b2  c 2
cos  
2ab

S
Polmer trikotniku včrtane kroţnice: r
s

a bc
Polmer trikotniku očrtane kroţnice: R
4 S

Višine:
2S 2S 2S
Na a: Va  na b: Vb  na c: Vc 
a b c

Teţiščnice:

2b2  2c 2  a 2 2a 2  2c 2  b 2
Na a: ta  na b: tb 
4 4
2b 2  2a 2  c 2
Na c: tc 
4

70
 Matematika

Vaje:
Izračunaj notranje kote trikotnika s stranicami:

a  12cm
b  35cm
c  37cm
1. o  a  b  c  12  35  37  84cm

a  b  c 12  35  37
2. s    42
2 2

S  s  s  a  s  b  s  c  
S  42  42  12  42  35  42  37   210cm2

S 210
3. r    5cm
s 42

a  b  c 12  35  37
4. R    18,5cm
4 S 4  210

b2  c 2  a 2 1225  1369  144

5. cos     0,9   1855
2bc 2590

a 2  c 2  a 2 144  1369  1225

6. cos     71 4
2ac 888

a 2  b2  c 2 144  1225  1369

7. cos     90
2ab 840

2S 2  210
8. va    35cm
a 12

288  2450  1369

9. tc   18,5cm
4

71
 Matematika

SINOSOV IZREK

Ta izrek uporabljamo za razreševanje poljubnega trikotnika, kadar sta podani dve stranici in
kot, oziroma stranica in dva kota.

a b c
    2R 
sin  sin  sin 

Vaja: Razreši trikotnik!

a  7cm
b  5cm
  75

a b 7 5
 .... 
sin  sin  sin 75 sin 


7 sin   5sin 75

5  sin 75
sin  
7
5  0,9659
sin  
7
sin   0, 6899
  4337

Na računalniku: shift – sin – 0,6899 =43,62219352 – potem pa v stopinje 

    75...........?
a c a  sin 
 c c 2  a 2  b2  2ab  cos 
sin  sin  sin 

c 2  a 2  b 2  2ab  cos 
c 2  7 2  52  2  7  5  cos 4337
c 2  74  50, 68.....?

72
 Matematika

POTENCE IN KORENI

1. Potence s celimi eksponenti

a 3  a 2  a ne gre
m3  m 2 
a 3  a 3  2a 3 a m  a n  a mn
a1  a am
am : an  n
 a mn
a
a0  1 a0
a  b  a n  bn
n

1 1
a  n
a a an
  
1
an  n b bn
a
 a    a 2 n ;  a 
2 n 1
 a 2 n
2n

Vaje:
Izračunaj!

50  1 43  64
1
 5   25
2
7 2 
49
 5   125  5  25
3 2
1
3 4 1
   1  5   625
4 52  25
4 3 3
 1 5
2
4
2
52  25
2     
 2 2 25 16  1

29  512 6
3
1
3
1
63       
42  16 1  6  216
32  9 5  1 5  25
2 2

minusa se znebimo v potenci, da obrnemo ulomek

Reši !

73
 Matematika

2
1
 2    2   5  2    2 
1 2
  
1 0

2
 1 1
2  1  5      4 
 2 4
3 5 1
 
1 2 4
12  10  1 3

4 4
Izračunaj oziroma skrči izraze

 a  b  a  b   a 2  b2
 a  b   a 2  2ab  b
2

2    2n  2  :  22 
n2 n2 n2 n n 1
 2
n 1 n n 1
 2
n 1
2 2
 4  n 2  2 n 1 2n
 2n 
2 2
:4 : 22 n

2 n 2  2 n  3 2 n 2  2 n   2 n  3 2 n 2  2 n 1
 22 n  23 
2
2
8

Pri mnoţenju osnovo prepišemo eksponente pa seštejemo.

Pri deljenju osnovo prepišemo eksponente pa odštejemo.


6
2

6a  12  6  a  2  x6  x 4  x 2  x 2  x 4  x 2  x0  ........x 2  x 4  x 2  1

Okrajšaj ulomek!

32 x 5  5  32 x 3  6  32 x  2 3

2 x2
3 3
 5  31  6  30 

4  32 x  2 4  32 x 2
9
32 x  2  27  5  3  6 1 36  32 x 2 32  32 x  2 32 2 x  2
 1  2 x2  2 x2 
4  32 x  2 2 x2 3 3
4 3
32 x  4 2 x  4  2 x  2 
2 x2
3  32 x  4 2 x  2  36  729
3

Izračunaj vrednost izraza!

16 1 16
16 x 1   
3 3 4 7 1 x x
 4a 1   
a a a a 1
16 x 1  napaka
16 x

74
 Matematika

 2 2 

x  16 x 1
2 x  2 x  x 16 2 x x 2 
1 2

  2  1      
5x  x  4 x 2  1 x  1 1  4 
 x x2 
x 2  16  2x  2 
x   x 2   x  16  1  2  2 x  2  x  
 2
2
5 x  1 1  4  x

5x  1 x x4

1  x2 
x 2  16  2 2 x  2  x 2  16  2  x  4    2 x  2  
    
5x2  1 x  4  5x2  x4 
 x  4  x  4
2
x  16 2 x  8  2 x  2
2
10 2  x  4
   
5x2 x4 1
x4 x2
5 x2

Nadaljuj zaporedje!

   
12 22 32 4
2
52 62 72 82 
9
2

10
2

11
2

1, 4 , 9 ,16, 25,36, 49, 64,81,100,121 to so popolni koreni

Kvadriranje:
62  36
0, 62  0,36
602  3600
0, 062  0, 0036
6002  360000

Ničle in decimalna mesta se pri kvadriranju podvojijo.

KVADRATNI KOREN

72  49  kvadriranje 
 sta obratni funkciji
49  7  korenjenje 

Vrednost korena je vedno nenegativno število.

7 2  49
 7   49
2

Če pri korenu nič ne piše je koren iz dva:

2
Če je na ena, pomeni da ga ni:
1
a a
324  18
32400  180
3, 24  1,8

75
 Matematika

DELNO KORENJENJE

Pri delnem korenjenju število razcepimo na produkt dveh faktorjevm, od katerih je en faktor
popoln kvadrat. Ker lahko ta faktor korenimo, drugega pa ne, pravimo temu delno korenjenje.

12  3  4  4  3  2 3
12  112
poiščemo popoln kvadrat
12  2  6
12  3  4

18  9  2  3 2
72  8  9  3 8  3 4  2  3  2  2  6 2
48  16  3  4 3
108  36  3  6  3
980  .....................

Najpogosteje razstavljaš z števili: 2,3,5

RACIONALIZACIJA IMENOVALCA

a
Je postopek pri katerem odpravimo koren iz imenovalca ulomka. b - imenovalec
b

a a a
5  5  25  5
 a
2
8  8  64  8 a

76
 Matematika

Vaja!

3 3 2 3 2 6 3 6 3
1       2 3
2 2 2 2 3 3 3

3  5 10 3  10  50 3  10  25  2 3  10  5  2
   
10 10 10 10 10

KORENI POLJUBNIH STOPENJ

n
am n – korenska stopnja a – korenjenec m – potenčni eksponent

3
8  2  23  8 4
265  4  44  256

1. Seštevanje in odštevanje

Seštevamo in odštevamo lahko le tiste korene, ki imajo enake korene in korenske eksponente

3
a  3 a  3 a  33 a 5
x  3 x  ne gre 4
x8  4 x7  ne gre

2. Mnoţenje in deljenje

Mnoţimo in delimo lahko korene z enakimi korenskimi eksponenti. Če so korenski

eksponenti različni jih najprej razširimo na skupni korenski eksponent. Korene z enakimi
korenskimi eksponenti mnoţimo tako, da korenski eksponent prepišemo korenjence pa
zmnoţimo.

5
a3  5 a 4  5 a3  a 4  5 a 7 3
a 4  4 a 3  6 a13  12 a16  12 a 9  12 a 26  12 a35  4 a11

3
a 4  b5  a 4b4  8 a 7b5  24 a32b40 a 12b48a 21b15  24 a1b23

3. Potenciranje korenov

Koren potenciramo tako da potenciramo korenjenec.

  a 
5
4 5
3
a4 3  3 a 20

77
 Matematika

4. Korenjenje korenov

Korene korenimo tako da korenjenec prepišemo korenske eksponente pa zmnoţimo.

a 4  60 a 4  15 a
3 4 5

 
5
3
x 4 y 2 4
x 3 y 5  x 6 y 7 3
x 20 y 20  4 x 3 y 5  2 x 6 y 2
 
3
x 4  5 x3 y 2 3 5
x 20 x3 y 2
12
x80 y 40 x 9 y15 12
x107 y 67 60
x535 y 335 60 443 327
   x y
15
x 23 y 2 15
x 23 y 2 x 23 y 8

6
x3 y 2 4 x 3 6 4
x12 y 8 x 3 24
x9 y 8
   24 x 12 y 2
20 2 1 2 24 0
x10 y1 2 x1 y 2
12 24
12 x y xy x y

POTENCE Z RACIONALNIMI EKSPONENTI

m 3
2
a n  n am 27  27  9
3 3 2 16 4  4 163  8
1 3
3
 4 2 2  1 
2 3
4  2 41  4  2
3 
2
3 3
3 9 2
0, 04  
2
   
ali  100   25 
 
3 3
1 1
16 4  2 4 4
 23  8 1 1
4  2
2 2 2
  21  2 2 
16525 25

IRACIONALNA ENAČBA

Enačba je iracionalna, če je neznanka v enačbi pod korenom. Pri teh enačbah naredimo
preizkus.

78
 Matematika

4  3x  2  0
x  2  8 2
3 x  2  0  4 2
x  2  64
3 x  2  16
x  64  2
3 x  18
x  62
x  6  ni rešitve 
Preizkus
Preizkus
x2 8
4  3x  2  0
62  2  8
4  3 6  2  0
64  8
4  16  0
88
80
x  x 1  7 Preizkus Preizkus
2
x 1  7  x x  10  0 x 5  0
x  1  49  14 x  x 2 ..... je dvočlenik x  10 x5
x  1  49  14 x  x 2  0 x  x 1  7 x  x 1  7
 x  15 x  50  0   1
2
10  10  1  7 5  5 1  7
x  15 x  50  0
2 10  3  7 5 2  7
 x  10  x  5  0 13  7 ...ni rešitve 77

KVADRATNA ENAČBA

a, b,c – koeficienti a – vodilni koeficient a  0 ax2  bx  c  0

Reševanje:

1. Z razcepom: (Veitovo pravilo)

x 2  4 x  21  0 x 2  3x  0
 x  3 x  7   0 x  x  3  0
x1  3 x2  7 x1  0 x2  3

2. Z uporabo formule:

O rešljivosti kvadratne enačbe odloča število, ki se imenuje diskriminanta (D).

a) D > 0 – enačba ima dve različni rešitvi

b) D = 0 – enačba ima dve enaki rešitvi (ali eno dvojno rešitev)
c) D < 0 – enačba nima realne rešitve

79
 Matematika

b  D
ax2  bx  c  0 x1,2  D  b2  4ac
2a

Vaja: ( z razcepom – vietovo pravilo)

x3  0 x40
x 2  7 x  12  0
x  03 x  04
 x  3 x  4   0 x3 x4

Vaja: ( z uporabo formule )

b  D
x1,2 
2a
D  b 2  4ac   4   100
a

b  c x1,2 
x 4 x 21  0
2
D   4   4 1  21
2
2 1
4  10
a 1 D  16  84 x1,2 
2
b  4 D  100
4  10 14
c  21 D  0 – dve različni rešitvi x1   7
2 2
4  10 6
x2    3
2 2
Reši kvadratno enačbo!
b  D
x1,2 
2a
D  b 2  4ac 7  25
x1,2 
2x  7x  3  0
2
22
D  72  4  2  3
a2 7  5
D  49  24 x1,2 
b7 4
D  25
c3 7  5 2 1
D  0 – dve različni rešitvi x1   
4 4 2
7  5 12
x2    3
4 4

80
 Matematika

b  D
x1,2 
2a
D  b 2  4ac 8  0
x1,2 
2x  8x  8  0
2
22
D  82  4  2  8
a2 8  0
D  64  64 x1,2 
b8 4
D0
c 8 8  0 8
D  0 – dve enaki rešitvi x1    2
4 4
8  0 8
x2    2
4 4

D  b 2  4ac
x2  2x  3  0
D  2 2  4 1  2
a 1
D  4  12 Ni rešitve v 
b2
D  8
c3
D  0 – enačba nima realne rešitve

BIKVADRATNA ENAČBA

x2  t
x 2  t1
x 4  5 x 2  36  0 x2  4
t 40 t 9  0
t 2  5t  36  0 x1  2 ni rešitve v 
t1  4 t2  9
 t  4  t  9   0 x2  2
x 2  t2
x 2  9

KVADRATNA FUNKCIJA

Vedno na maturi!

f x   kx  n f x   ax 2  bx  c - kvadratna funkcija a  0

Zapisi kvadratne funkcije:

1. Splošni zapis:
f x   ax 2  bx  c
2. Temenski zapis:

81
 Matematika

f x   a   x  p   q
2

3. Ničelni zapis:
f x  a   x  x1  x  x2 

GRAF KVADRATNE FUNKCIJE ( parabola )

x f(x)
0 0
1/4 1/16
1/2 1/4
3/4 9/16
1 1
3/2 9/4
2 4
3 9

b D
p q
2a 4a

p q
f x   ax - teme je vedno v točki 0
2
T (0, 0) (T – teme)

f x   ax 2  bx  c T (0, c)

f x   ax 2  bx  c T ( p, q)

Nariši naslednje grafe!

1
y  3x 2 y   x2
2
T (0, 0) T (0, 0)

82
 Matematika

y  2 x2  3 y  4 x2  5
T (0,3) T (0, 5)

f x   x 2  6 x  5
a 1
b6
c5

b D
p q
2a D  b 2  4ac 4a
6 D  6 2  4 1  5 16
p q
2 1 D  36  20 4 1
p  3 D  16 q  4

T(p,q)

83
 Matematika

T(-3,-4)

Ničle:
6  16
x1,2 
x  6x  5
2
2 1
x2  6x  1  0 x2  6x  5 6  4
x1,2 
 x  1 x  5  0 ali x2  6x  1  0
2
6  4 2
x1  1 b  D x1    1
x1,2  2 2
x2  5 2a 6  4 10
x2    5
2 2

Začetna vrednost:

f 0  5
ničle vstavimo v enačbo
f x   02  6  0  5
f x   0  0  5  5

f x  x 2  4 x  4
T (2, 0)
a 1
b4
c4

84
 Matematika

b D
p q x2  4x  4  0
2a D  b 2  4ac 4a
p
4 D  4 2  4 1  4 q
0  x  2  x  2   0
2 1 D  16  16 4 1 x1  2
p  2 D0 q0 x2  2

f x   2 x 2  4 x  1
T (1, 3)
a  2
b  4
c 1

b  D
x1,2 
2a
b D   4   24
p q x1,2 
2a D  b 2  4ac 4a 2   2 
  4  D   4   4   2  1
2
24 4  4,9
p q x1,2 
2   2  D  16  8 4   2  4
p  1 q3 4  4,9 8,9
D  24 x1    2, 2
4 4
4  4,9 0,9
x2    0, 2
4 4

VLOGA D IN a PRI RISANJU GRAFOV

85
 Matematika

Zapiši dano funkcijo v ostalih dveh oblikah!

f x   2 x 2  2 x  4
a  2
b2
c4
b  D
x1,2 
2a
b D 2  36
p q x1,2 
2a D  b  4ac
2
4a 2   2 
2 D  22  4   2   4 36 2  6
p q x1,2 
22 D  4  32 4   2  4
1 2  6 4
p D  36 q
9 x1    1
2 2 4 4
2  6 8
x2   2
4 4
Splošni zapis: f x   ax  bx  c = f x   2 x 2  2 x  4
2

2
 1 1
f x   a   x  p   q = f x   2   x    4
2
Temenski zapis:
 2 2

Ničelni zapis: f x   a   x  x1  x  x2  = f x   2   x  1 x  2 

VAJE: mat 012 ----------mat 018 (izpuščeno)

EKSPONENTNA FUNKCIJA

86
 Matematika

Snov 3. letnika

f x   x n - potenčna funkcija f x   x 2 - kvadratna funkcija f x   x x - eksponentna funkcija

a0

1. a  1
2. 0  a  1

f x   a x x f(x)
-3 1/8
a 1
-2 1/4
f x   2 x -1 1/2
0 1
f  3   2  3 1 2
f  2   2  2 2 4
3 8

Graf …

Asimptota je premica, h kateri se graf neke funkcije poljubno pribliţa vendar se je ne dotakne.
Za funkcijo f x   a x je asimptota os x ali abcisna os.

f x   a x
A(0,1)
B (1, a )

f  x   3x f  x   3x
A(0,1) A(0,1)
B (1, 3) B (1, 3)

Grafa 020

f x   4 x  3

87
 Matematika

EKSPONENTNA ENAČBA

m
f  x g  x
a nm
n
a a f  x   g x 

2
271  91 x
1
27 2  91 x
1

 33  2   32 
1 x

1
4  22 x 1 
3
8 3  321 x 
2 x 1
5 x  25 2 2
2
 23 2
4 x  4 3
5 x  52 22 2 x 1  23  2 1  x  2
ne gre 2
x2 2  2 x  1  3
3  4 1  x 
2 x  6 : 2
3  4  4x
x  3
4x  1
1
x
4

3x  2  3x  90 53 x 1  125x  251,5 x  495

3x  0  32  30   90 53 x 1  53 x  5
21,5 x 1
 495
3x   9  1  90 53 x  2  53  52  50   495
3x 10  90 :10 53 x  2 125  25  1  495
3x  9 53 x  2  99  495 : 99
3x  32 53 x  2  51
x2 3x  2  1

Izpostavi skupni faktor (vsota – razlika)

88
 Matematika

f x 
a  bf x 
Če sta osnovi različni in eksponenta enaka potem moramo eksponent enačit z 0
f x   0
3x  5x

2 x  2 x 1  2  3x
Izpostavi skupni faktor
2 x   20  21   2  3x
2 x 1  2   2  3x
2 x  3  2  3x :6
1 1 x
2x   3
2 3
1 1
2 x    3x
2 3
2  21  31  3x
x

2 x 1  3x 1
x 1  0
x 1

Rešljiva z logaritmom:

5x  7
5x  1
5 x  50
x0

INVERZNE FUNKCIJE (obratne linearne funkcije)

f x   funkcija
f x  1  obratna funkcija

89
 Matematika

Poišči inverzne funkcije!

y  2x  4
x  2y  4
Spremenljivke med sabo zamenjamo in na novo y
2 y   x  4 :  2  izrazimo.
x Funk
y 2 ciji sta
2 obratni.

Vsota inverznih funkcij sta zrcalna glede na premico y  x

90
 Matematika

y  x2
x  y2
y2  x
y x

91
 Matematika

LOGARITEMSKA FUNKCIJA

Logaritemska funkcija je inverzna eksponentni funkciji y  a

x

y  ax x  ay ay  x y  log a x

y – logaritem števila x pri osnovi a

y  2x y  log 2 x - rdeče ne more biti negativno število

y  5x y  log5 x

y  10 x y  log10 x = y  log x - če nič ne piše je osnova 10

y  lx y  logl x = ln x - za strojništvo

y  ax y  2x y  log a x y  log 2 x
A  0,1 A  0,1 A  0,1 A 1, 0 
B 1, a  B 1, 2  B  a,1 B  2,1

92
 Matematika

Primer pri maturi!

5x  7
x  log 5 7
logb
log 7 log a b 
x log a
log 5
x  1, 209061955

PRAVILA ZA LOGARITMIRANJE

a
a, b   log a  log b  log a  b log a  log b  log n log a n  log a n
b

LOGARITEMSKE ENAČBE

Pri reševanju logaritemskih enačb uporabljamo pravila za računanje z logaritmi. Lahko jih
rešujemo tudi po definiciji. Pri logaritemskih enačbah je obvezen preizkus!

VAJE: Reši enačbe!

93
 Matematika

log 2 x  3
eksponent log 2 8  3
osnova
Preizkus: 23  8
2 x
3
88
8 x
x 8

log 4 x  1,5
41,5  x 23  x
15 3
3
-1,5 v ulomek  prizkus: 1
4 2
x 10 2 x
3 8
 22 

2 x

log x  log  x  1  log 6

log x 8  3
1
10  3 x  1
2
log x  x  1  log 6

x 83
log 2 16  x
x  x  1  6
3
osnova je 10

1
2  16
x
100  3 x  1
x8 3
x2  x  6  0
2 2
x 4
3 x  1  100
1  x  2  x  3  0
x 3 log  3 x  1  2 3 x  99 :  3
8 x1  2 je
x  33
x
1 x2  3 ni
2

log 3  x  4   log 3 x  2
x4
log  log 3 9
x
log x  log 8  3 log aritmiraj x4 9

x 1
log 8 x  log103 anti log aritmiraj
x  4  9x
8 x  1000 : 8 x  9 x  4
x  125
8 x  4 : 8
1
x
2

94
 Matematika

log  x  1  2  log x  log 6 log 2  x  3  log 2  x  2   1  log 2 x

log  x  1  log x 2  log 6 log 2  x  3  log 2  x  2   log 2 2  log 2 x

log  x  1 log 2  x  3 x  2   log 2 x

 log 6
log x 2 x 2  3x  2 x  6  2 x
x 1 6 x2  x  6  0
 križno
x2 1  x  2  x  3  0
6x  x 1
2
x1  2 ni
6x  x 1  0
2
x2  3 je

b  D
x1,2 
2a
  1  25
D  b  4ac
2 x1,2 
6x  x 1  0
2
26
a6 D   1  4  6   1 1 5
2
x1,2 
b  1 D  1  24 12
c  1 1 5 6 1
D  25 x1   
12 12 2
1 5 4 1
x2   
12 12 3

log x  A
log 2 x  2 log x  3  0 log x  A log x  A
D  b 2  4ac 24
A  2A  3  0
2 A1,2  log x  A1 log x  A2
2
D   2   4 1  3
2
a 1 24 log x  3 log x  1
D  4  12 A1  3
b  2 2 10  x
3
101  x
c  3 D  16 24 x  100
A2   1 1
2 x
10

log  2 x  3  log  x  1  log  x  5 

2x  3
log  log  x  5 
x 1
2x  3 x  5

x 1 1
 x  1 x  5  2 x  3 x ni enak 1

x2  x  5x  5  2 x  3  0
x2  2x  8  0
x1  2 je
x2  4 ni

95
 Matematika

VAJE: ------NA TESTU

Zapiši enačbo premice ki gre skozi točko A(3,-2) in je vzporedna premici:

f x    x  2
a) A(3, 2) y  kx  n k = -1 ker je vzporedna
A  x1 , y1 

y  y1  k  x  x1 
y   2   1 x  3 x  y  1 :1
y  2  1x  3 x  y 1  0 x y
 1
y  1x  3  2 IMPLICITNA 1 1
SEGMENTNA
y  x 1
EKSPLICITNA

A(4.12)
B (6, 4)
b)
A( x1 , y1 )
b( x2 , y2 )

8 x  y  44 : 44
y2  y1 y  y1  k  x  x1  8 x y
k  1
x2  x1 y  12  8  x  4  44 44
4  12 y  12  8 x  32 8 x  y  44  0 x y
k  1
6  4 y  8 x  32  12 IMPLICITNA 44 44
k 8 8
y  8 x  44
x y
EKSPLICITNA  1
11 44

2
SEGMENTNA

Reši sistem! ------NA TESTU

Preizkus:

3x  2 y  11   3 4 x  3 y  26
4 x  3 y  26  2 4  5  3 y  26
9 x  6 y  33 20  3 y  26
8 x  6 y  52 3 y  26  20
17 x  85 3y  6
x5 y2

96
 Matematika

Romb! ------NA TESTU

Ploščina romba (S) meri 24m2 njegova diagonala l=8m. Izračunaj obseg (o) in kot  !

S  24m
l  8m
Skica:
o


Pitagorov izrek :
l f 2S 2 2 S  a 2  sin 
S f  l  f 
2 l a2       S
2  2  o  4a sin  
2S  l  f 2  24 a2
f  a 2  42  32 o  45
l  f  2S 8 24
a 2  25 o  20m sin    0,96
2S f  6m 25
f 
l a  25   73, 7  73 44
a  5m

Dan je trikotnik s stranicami a,b,c. Izračunaj ploščino, notranje kote, višino na a in teţiščnico
na b.
Skica:
a  8cm
b  29cm
c  35cm

b2  c2  b2
abc Heronov obrazec cos  
s 2ac
2 S  s  s  a  s  b  s  c 
29  352  82
2
8  29  35 cos  
s s  36  36  8  36  29  36  35  2  29  35
2
s  7056 2002
s  36cm cos    0,9862
2030
s  84cm 2
  931

a 2  c2  b2 a 2  b2  c 2 2S 2a 2  2c 2  b 2
cos   cos   va  tb 
2ac 2ac a 4
448 320 2  84 2  64  2 1225  841
cos    0,8 cos    0, 6896 va  tb 
560 464 8 4
  3652   13335 va  21cm tb  434, 25
tb  20,8cm

97
 Matematika

    3652  931  4583  4623 ...............   17960  4623  13337

Ali koreni ali potence! ------NA TESTU

2 3
 
3 2 3 2 4 3
3 2 3 2  3a 9b 8   a 6b3 
2
 
3
   2 4    3 2  
3 2 3 2 3 2 3 2  a b   3a b 
6 4 9 6 34 a 36b32 a18b 9
   
3 2 3 2 a 8b16 33 a 9b 6
6 4 9 6 34 a18b 23

2  3  5 33 a17b 22
31 a 1b 1

Reši enačbe! ------NA TESTU

3x 2  5 x  2  0
a3
b5
c  2
2
x 1  6  2x
x2  2 x  1  6  2 x b  D
x1,2 
D  b 2  4ac x2  2 x  1  6  2 x  0 2a
5  7 2 1
D  52  4  3   2  x2  4 x  5  0 x1   
6 6 3
D  49  x  1 x  5  0 5  7 12
x1  1 x2     2
6 6
x2  5

2
x 1  6  2x
x2  2 x  1  6  2 x
Pr eizkus : Pr eizkus :
x2  2 x  1  6  2 x  0
1 1  6  2 1 5  1  6  2  5
x2  4 x  5  0
2 4 4  16
 x  1 x  5  0
22 4  4
x1  1
x2  5 ni rešitev

98
 Matematika

1004 x  7  0,1x  2
2 4 x  7  1 x  2 
10  10
108 x 14  10 x  2
1
8 x  14   x  2 0,1 
10
9 x  12 : 9
12 4 1
x    1
9 3 3

b  D
x1,2 
log 2  x  2 x  5   3
2
D  b 2  4ac 2a
2  4 2
x 2  2 x  5  23 D  22  4 1  3 x1   1
2 2
x2  2 x  3  0 D  16
2  4 6
x2     3
2 2
7 3
 1,5   50 
1
2, 4 1
11 5
1
22 18  15  3 2, 4  2, 444... 3, 485  3, 48555...
     1 
9 11  10  5
10 x  24, 4 1000 x  3485,5
4 10 3
    x  2, 4 100 x  348,5
1 15 5
9 x  22 900 x  3137
10  9
4  22 3137
15 x x
1 9 900
4
15

99
 Matematika

Dana je funkcija!

V splošno obliko

f x    x  3 x  1 f x   ax 2  bx  c

določi ničle f x   x 2  3x  x  3 D  b 2  4ac

 x  3 x  1  0 f x   x 2  2 x  3 D  22  4 1  3
x1  3 a 1 D  16
x2  1 b2
c  3

D
q f x   x 2  2 x  3
b 4a
p Teme
2a 16 f 0  02  2  0  3
q T ( p, q )
2 4 1 f 0  3
p  1 T (1, 4)
2 1 q  4
vedno na osi y

Temenska () 2
f x   1 x  1  4
2

f x    x  1  4
2

100
 Matematika

POLINOMI
Veččleniki ali mnogočleniki

x
Enočlenik (nionom) 3x 2 ,8,
5
Dvočlenik (binom) 4 x  5,8 y 2  7a Polinomi
Veččlenik (trinom) 5 x  3x  7
2

y  3x 0 ........................STOPNJA :0
y  x1  5.....................STOPNJA :1
y  x 2  5  8................STOPNJA :2
y  x5  4 x3  7 x..........STOPNJA :5
y  7 x8  6 x 2  7..........STOPNJA :8

Splošen zapis:

p X   an xn  an1 x n1  an2 x n2  ...  a2 x 2  a1 x1  a0

a - vodilni koificient n
- stopnja polinoma an x n - vodilni člen

p X   7 x5  3x 4  2 x 2  x  5
7 - vodilni koificient 5
-stopnja polinoma 7x5 - vodilni člen 5 - prosti člen

Dva polinoma sta enaka samo v premeru, če imata enake koeficiente pri spremenljivkah iste
stopnje.

VAJA
Določi koeficienta a in b tako da bosta polinoma p X  in q X  enaka.

p X   3x 4  Ax 3  4 x 2  7
q X   3x 4  4 x 2  B
A0
B  7

Izračunaj vrednost polinoma!

p 0  03  2  02  3  0  4  4

p 1   1  2   1  3   1  4  1  2 1  3   1  4  1  2  3  4  0

3 2

p 4  43  2  42  3  4  4  64  2 16  12  4  64  32  16  80

101
 Matematika

RAČUNANJE S POLINOMI

Seštevanje in odštevanje

p  x   3x 4  2 x3  x  7
q  x   6x4  2x2  7 x  8

  
p  x   q  x   3x 4  2 x 3  x  7  6 x 4  2 x 2  7 x  8 
 3x 4  2 x3  x  7  6 x 4  2 x 2  7 x  8  9 x 4  2 x3  2 x 2  8 x  15

  
p  x   q  x   3x 4  2 x3  x  7  6 x 4  2 x 2  7 x  8 
 3x 4  2 x3  x  7  6 x 4  2 x 2  7 x  8  3x 4  2 x3  2 x 2  6 x  1

Mnoţenje

 
p  x   q  x   3x 4  2 x3  x  7  6 x 4  2 x 2  7 x  8 
 18 x8  12 x 7  6 x5  42 x 4  6 x 6  4 x5  2 x5  14 x 2  21x5  14 x 4  7 x 2  56  24 x 4  16 x3  8 x  56
 18 x8  12 x 7  6 x 6  29 x5  80 x 4  16 x3  21x 2  8 x  112
naprej mi n i razumljivo

Deljenje

 2x 4
 
 5 x3  2 x 2  x  1 : x 2  5 x  3  2 x 2  5 x  2

102
 Matematika

 6x 3

 11x 2  5 x  13 :  2 x  3  3 x 2  x  4

6 x3  9 x 2

2x 2  5 x  13
2 x 2  3x
k  x   3x 2  x  4


2 x  13
r  x  1
  2 x   12
1

x 3

 4 x 2  6 x  7 :  x  3  x 2  x  3

 x3  3x 2

x2  6x  7
x2  x  3
 x 2   3x
r  x  2
3x  7
 3x  9
2

HORNERJEV ALGORITEM

Je postopek za deljenje poljubnega polinoma z linearnim polinomom

x 3

 4 x 2  6 x  7 :  x  3  x 2  x  3

1 -4 6 -7
3 Prvi se prepiše (3*1) 3 (3*-1) -3 (3*3) 9
1 (x2) -1 (x1) 3 (x0) 2 - ostanek

Količnik: x2  x  3

103
 Matematika

p ( x)  3x 4  2 x 3  7 x 2  8 x  1
p(3)  299

3  34  2  33  7  32  8  3  1  3  81  2  27  7  9  24  1  243  54  63  24 1  229

S pomočjo Hornerjevega algoritma lahko izračunamo vrednost polinoma za vrednost

določenega x-a.

3 -2 7 -8 1
3 9 21 184 228
3 7 28 176 229

x 4
 
 8x3  5x 2  13x  2 : x 2  x  2  x2  7 x  1
x x x
4 3 2

7 x 3  8 x 2  13 x  2
7 x 3  7 x 2  14 x
x2  x  2
x2  x  2
0

Če je ostanek 0 je polinom x4  x3  x2 deljiv s polinomom x2  x  2

x2  x  2 po Vietu razstavljeno  x  2 x  1

ali

b  D
x1,2 
x  x20
2
D  b  4ac
2
2a
a 1 D  12  4 1 2  1 9
x1,2 
b 1 D  1 8 2 1
c  2 x1  1 x2  2
D9

1 8 6 -13 -2
1 1 9 15 2
1 9 15 2 0
-2 -2 -14 -2
1 7 1 0

Ker je ostanek 0 sta 1 in -2 ničle polinoma

104
 Matematika

NIČLE POLINOMA

Ničla polinoma je tisto število, ki ga vstavimo namesto x, da dobi polinom vrednost 0.

Polinom n-te stopnje ima lahko največ n ničel. ( če je x8 ima lahko 8 ničel , če je x 4 ima
lahko 4 ničle…). Ni pa nujno da so vse realne.

Zapiši vse ničle polinoma! 2. Naloga v testu

p  x   x 2  9 x  20 - polinom 2. Stopnje

b  D
x1,2 
x  9 x  20  0
2
D  b  4ac
2
2a
x1  4  L  D  92  4 1 20 9 1 Viet
x1,2  ali
x2  5  L  D  81  80 2 1  x  5 x  4 
liha ali enojna ničla D 1 x1  5 x2  4

x2  9 x  20  0

Najprej določimo moţne ničle. Moţne ničle so delitelji svobodnega člena.

Moţne ničle: 1, 2, 4, 5, 10, 20

Poišči z Hornerjem!

1 -9 20 1 -9 20
1 1 8 -2 -2 22
1 8 12 1 -11 42

1 -9 20 1 -9 20
4 4 -20 5 5 -20
1 -5 0 1 -4 0

105
 Matematika

Določi ničle polinoma!

p  x   x3  3x 2  9 x  5

1. Enači z nič:
x 3  3x 2  9 x  5  0
2. Moţne ničle:
x2  4 x  5  0
1, 5 x 3  3x 2  9 x  5  0
 x  1 x  5
x1  1
x1,2  1 S  soda 
x2  1
x3  5  L  liha 
x3  5

3. Horner

1 -3 -9 -5 1 -3 -9 -5
1 1 -2 -11 -1 -1 4 5
1 -2 -11 -16 1 -4 -5 0

Zapiši vse moţne ničle polinoma!

p  x   3x 3  4 x 2  7 x  2

Ničle prostega člena :  1, 2 1 2

vsakega z vsakim 1,  , 2, 
Ničle vodilnega člena :  1, 3 3 3

x4 x3 x2 x Št.
p  x   5 x 4  3x 2  6
5 0 3 0 6
1, 5 1 1 1 5 5 5
Ničle: 1,  ,  ,  , 5,  ,  , 
1, 2, 3, 6 2 3 6 2 3 6

p  x   8x3  12

1, 2, 4, 8 1 1 1 1 1 2 4 8

Ničle: 1,  ,  ,  ,  ,  , 2,  , 4,  , 8, 
1, 2, 3, 4, 6, 12 2 3 4 6 12 3 3 3

Kar se ponavlja ne pišemo!

106
 Matematika

Poišči vse ničle polinoma!

p  x   x3  7 x  6

1. Enačimo z nič:
x3  7 x  6  0

2. Ničle:
x1  1
x2  x  6  0
1, 2, 3, 6 x2  2
x3  3
 x  2  x  3

3. Horner:
1 0 -7 6
1 1 1 -6
1 1 -6 0

107
 Matematika

GRAF POLINOMA

Graf polinoma p  x  je neprekinjena krivulja. Graf bomo lahko vsaj pribliţno narisali, če
bomo preučili:

1. Kje se sekata abcisna in koordinatna os

2. Kako se obnaša daleč proč od koordinatnega izhodišča
3. Kako se obnaša v okolici ničle

Načrtaj graf polinoma!

p  x    x3  4 x 2  2 x  8 (+) pove nam na kateri strani naj začnemo risati graf

p  0  8

Ničle:
 x3  4 x 2  2 x  8  0 -1 -4 2 8
1 -1 -5 -3
Moţne ničle: -1 -5 -3 5
1, 2, 4, 8

-1 -4 2 8 -1 -4 2 8
2 -2 -6 -4 -4 4 0 -8
-1 -6 -4 4 -1 0 2 0

x1  4  x 2  2  0   1
x2  2 nastavi kvadratno enačbo: x2  2  0
x3  2  x  2  x  2 

108
 Matematika

p  x   2 x3  5 x 2  x  6
Ničle: 2 x2  7 x  6  0

1, 2, 3, 6 1 3

Delitelji: Kandidati: 1,  , 2, 3,  , 6
1, 2 2 2
Horner:
x1  1
2 5 -1 -6
3
x2   1 2 6 -3
2 2 7 6 0
x3  2

Nastavit kvadratno enačbo: 2 x2  7 x  6

b  D
x2,3 
D  b  4ac
2
2a
a2
D  72  4  2  6 7 1
b7 x2,3  p  0   6
D  49  48 22
c6
D 1 3
x2   x3  2
2
Kje začneš risati graf določiš tako, da vodilnemu členu namesto vrednosti x vstaviš -1.
2   1  
3

109
 Matematika

p  x   x3  x 2  5 x  3 Predznak: 13  
Ničle: x3  x2  5x  3  0 Delitelji: 1,, 3

x1  1 S  1 1 -5 3
1 1 2 -3
x2  1
1 2 -3 0
x3  3  L 
Nastavim kvadratno enačbo: x2  2 x  3
Veitovo pravilo:  x  3 x  1
p  0  3

110
 Matematika

p  x   x 4  3x 3  3x 2  3x  4 Predznak: 14  
Ničle: x4  3x3  3x2  3x  4  0 Kandidati: 1,, 2  4
Horner:
1 3 -3 3 -4
1 1 4 1 4
1 4 1 4 0
-4 -4 0 -4
1 0 1 0

Kvadratna enačba:
x2  1  0 ni rešitve v 

p  0   4

111
 Matematika

p  x   x 4  9 x3  24 x 2  20 x +

Ničle: x4  9 x3  24 x2  20 x  0 Kandidati: 1, 2, 4, 5, 10, 20

Izpostavi x :  
x x3  9 x 2  24 x  20  0
Horner:

1 -9 24 -20
5 5 -20 20
1 -4 4 0

Nastavim kvadratno enačbo: x2  4 x  4  0

Veitovo pravilo:  x  2 x  2
x1  0
Ničle: x2  5 ker je polinom 4 stopnje so 4 ničle!
x3,4  2

p  0  0

112
 Matematika

RACIONALNA FUNKCIJA

3 števec 0 7
0  ne obstaja preizkus mora biti točen 6:3=2
4 imenovalec 5 0

p  x
f  x 
q  x
p  x   0 NIČLE če je števec 0
q  x   0 POLI ima navpično asimptoto

Racionalno funkcijo razdelimo v tri skupine.

1. Stopnja števca je niţja od stopnje imenovalca:

x 3 5
f  x  q  x 
x  7x  5
2
x 8

2. Stopnja števca je enaka stopnji imenovalca:

3x  6 x2  7
f  x  q  x 
x 8 3x 2  8

3. Stopnja števca je višja od stopnje imenovalca

x2  9 x 4  x3
f  x  q  x 
3x  4 x2  9

113
 Matematika

Postopek reševanja racionalne funkcije 1. skupine

Stopnja števca je niţja od stopnje imenovalca:

x 3
f  x 
x 2  16

x 2  16  0

Ničle:
x 3  0
Poli:
 x  4  x  4   0
x1  3 x2  4
x3  4
x  4
Asimptote:
x4

Presečišče z y osjo: y = 0 - pri prvi skupini je vedno 0

Asimptota je premica h kateri graf neke funkcije pride poljubno blizu, vendar
se je ne dotakne.

3
f  0 
16
  1 1  
Predznak:      - vstavi -1 v vodilne
   12 1  
 

Graf:

114
 Matematika

x3
f  x 
x  2x 1
2

x2  2 x  1  0
x3 0
Ničle:
x1  3
Poli:  x  1 x  1  0
x2,3  1 S 


Asimptote: x 1 y=0 p  0  3 Predznak: 


3
f  x 
x2

x2 0
Ničle: Nima ker ni x Poli:
x2

3 
Asimptote: x 1 y=0 p  0   1,5 Predznak: 
2 

115
 Matematika

Postopek reševanja racionalne funkcije 2. skupine

Stopnja števca je enaka stopnji imenovalca:

3x  6
f  x 
1x  4

3x  6  0
3   1
 x40
Predznak :   Ničle: 3 x  6 Ploli:
1  1  x  4
x2

3 6 3
Asimptota: - deliš vodilna člena 3 y=3 f  0     1,5
1 4 2

116
 Matematika

x2  4
f  x 
x2 1

x2  4  0 x2 1  0
12 
Predznak : 2    Ničle:
 x  2  x  2  Ploli:
 x  1 x  1
1  x1  2 x1  1
x2  2 x2  1

4
Asimptota: x1  1 x2  1 y = 1 f  0  4
1

117
 Matematika

Postopek reševanja racionalne funkcije 3. skupine

Stopnja števca je višja od stopnje imenovalca

x 2  25
f  x  Predznak: -
x4

x 2  25  0

Ničle:
 x  5 x  5 Ploli:
x40
Asimptote: y=x+4
x1  5 x1  4
x2  5

x 2

 25 :  x  4   x  4
x y
x2  4x -1 3
25
4 x  25 0 4 f  0   6, 25
1 5 4
4 x  16
9

118
 Matematika

RACIONALNA ENAČBA IN NEENAČBA

RACIONALNA ENAČBA

x  3 x 1

x2 x3

x  3 x 1
   x  2  x  3 x2
x2 x3
x  3
 x  3 x  3   x  1 x  2 
x20
x2  9  x2  x  2 x  2 Pogoji:
x2
9   x  2
x3 0
x  2  9
x  3
x7

RACIONALNA NEENAČBA

2 x
  1
x3 x2
2 x 1
  0
x3 x2 1
 2 x  2   2   x  3  x   x  3 x  2  1 0 Ničle: Ni Poli:
x1  3 

 x  3 x  2  x2  2 
2 x  4  x 2 3x  x 2 3x 2x  6
0
 x  3 x  2 
10
0
 x  3 x  2 

119
 Matematika

x2  4
f  0  NA MATURI!
x2 1

a) Določi ničle, pole, vodoravno asimptoto in presečišče grafa z ordinatno sojo.

b) Nariši graf
c) Neriši neenačbo

X – Abscisna os
Y – Ordinatna os

x2  4  0 x2 1  0

Ničle:
 x  2  x  2   0 Poli:
 x  1 x  1  0 Asimptote:
x1  1
x1  2 x1  1 x2  1
x2  2 x2  1


f  0  4 Predznak: 


 2, 1 ali 1, 2

120
 Matematika

KVADRATNA ENAČBA

x 2  7 x  12
x 2  7 x  12  0

x 2  7 x  12  0

Ničle:
 x  4  x  3  0
x1  4
x2  3

121
 Matematika

KOTNE FUNKCIJE

Kotna funkcija je razmerje med dvema stranicama v pravokotnem trikotniku.

sin  cos  tan  cot g

tg ctg
0 0 1 0 ∞
 1 3 3 3
30 
6 2 2 3
 2 2 1 1
45 
4 2 2
 3 1 3 3
60 
3 2 2 3
 1 0 ∞ 0
90 
2

a 1 2 2
sin 45    
a 2 2 2 2
a
tg 45   1
a
a
a 1 1
sin 35  2   
a 2 a 2
1
a 3
a 3 1 3
cos 30  2   
a 2 a 2
1
a
a 2 1 3 3
tg 30  2     
a 3 2 a 3 3 3 3
2
a 3
a 3 2
ctg 30  2 

  3
a 2 a
2

nasprotiležna kateta priležna kateta

sin   cos  
hipotenuza hipotenuza

nasprotiležna kateta priležna kateta

tg  ctg 
priležna kateta nasprotiležna kateta

122
 Matematika

ENOTSKA KROŽNICA

y x
sin   cos  
1 1
y  sin  x  cos 

sin 330   sin 30

Kotni funkciji sin in cos sta periodični funkciji s periodo 2 ali 360

sin 750  sin 30  0,5

Tangenus in ctg sta tudi periodični funkciji s periodo  ali 180

 
sin k  360    sin  k 

  2

cos  k  360     cos 
 
 


 tg k 180    tg


 
   
Lihe Soda
 ctg k 180    ctg  cos k 180     cos
 

funkcije  funkcija 
 
 sin k 180    sin 


123
 Matematika

Soda funkcija Liha funkcija

f  x  f x f  x   f  x
f  x   x2 f  x   x3
f  3  32  9 f  4   43  64
 
f  3  32  9 f  4    4   64
3

Povezave med kotnimi funkcijami:

sin 2  ali  sin  

2

y 2  x 2  12 sin 2   cos2   1
sin  2  nepravilen zapis

sin 
1 tg 
sin 30 
1 2 1 3 3 cos 
 2     
cos 30 
3 2 3 3 3 3 cos 
ctg 
2 sin 

Tangenus je racionalna funkcija

1
1  tg 2 
cos 2 
1
1  ctg 2 
sin 2 
tg  ctg  1
 
cos810  cos 2  360  90  cos90  0
ctg1350  ctg  7 180 
 90   ctg 90
 
0 1350 : 180 = 7 ------ostanek 90
29       
sin  sin  5    sin      sin      sin  0,5
6  6  6  6 6

29 5 5 29 1
 4  4   5
6 6 6 6 6

37   
tg  tg 12    tg  3
3  3 3

124
 Matematika

ADICIJSKI IZREKI

sin      sin   cos   cos   sin 

cos      cos   cos   sin   sin 
tg  tg 
tg     
1  tg  tg 

Natančno izračunaj cos105 !

 
 


cos105  cos  60  45 
 

 
 
cos      cos   cos   sin   sin 
 
cos 60  45  cos 60  cos 45  sin 60  sin 45
2 6

cos 60  45  1 2

2 2

3 2

2 2

4
2

4
6

4

DVOJI KOTI

sin 2  2sin   cos 

cos 2  cos 2   sin 2 
2tg
tg 2 
1  tg 2

125
 Matematika

GRAFI KOTNIH FUNKCIJ

f  x   sin x

Kjer seka graf os x so ničle. Perioda je 2 in je liha funkcija.

Ničle: x  k k 

Max: x  2k k 
2
3
Min: x  2k k 
2

Definicijsko območje: Df : x 
Zaloga def. Funkcij: Zf : y   1,1
Liha funkcija, perioda 2

126
 Matematika

f  x   cos x


Ničle : x   k k 
2
Max : x  2k k 
M in : x    2k k  Soda funkcija, perioda 2
Df : x  
Zf : y   1,1

127
 Matematika

sin x
f  x   tgx  tg – je racionana funkcija
cos x

Ničle: sinx  0 x  k  k 

Poli: cos x  0 x   k k 
2

Ničle ima tam kjer ima sin ničle


Df : x  brez x  k k 
2
Zf :y =

Liha funkcija, perioda  (vsak pi se začne ponavljat)

128
 Matematika

cos x
f  x   ctgx 
sin x


Ničle: cos x  0 x  k  k 
2
Poli: sin x  0 x  k  k 

Df : x  brez x  k k 
Zf : y = 

Liha funkcija, perioda je 

129
Matematika

130
 Matematika

ZAPOREDJA

Nadaljuj zaporedje!

2,4,6,8,10,12,14,16 3,9,27,81,243,729
1,4,9,16,25,36 2,5,9,14,20,27,35

Zaporedje je funkcija ki vsak n periodi doda eden an

f : n  an n   Df
f  n   an an     Zf

Zaporedje je funkcija, ki mnoţico naravnih števil preslika v mnoţico realnih števil.

f  n   an
1  a1  index a1 , a2 , a3 , a4 , an
2  a2 Pr vi člen
3  a3 Členi zaporedja
4  a4 Splošni člen
n  an

Zaporedje je ponavadi podano s splošnom členom.

1. Zapiši prvih pet členov zaporedja!

an  n2  4

a1  12  4  1  4  3
a2  22  4  4  4  0
3, 0,5,12, 21,...
a3  32  4  9  4  5
To je naraščajoče zaporedje.
a4  42  4  16  4  12
a5  52  4  25  4  21

2.

131
 Matematika

2
a1  2
1
2
a2   1
2
2 1 2
2 2 2,1, , ,
an  a3  3 2 5
n 3
To je padajoče zaporedje.
2 1
a4  
4 2
2
a5 
5

Zaporedje je naraščajoče, če je razlika med sosednjima členoma pozitivna.

Zaporedje je padajoče, če je razlika med dvema sosednjima členoma negativna.

Dokaţi ali je zaporedje naraščajoče ali padajoče!

a1 , a2 , a3 , a4 ,..., an , an1...
an1  an  0 Naraščajoče
an1  an  0 Padajoče

4n 4  n  1 4n  4
an  an1  
n 1  n  1  1 n2

4n  4 4n  4n  4    n  1  4n   n  2 
an 1  an   
n  2 n 1  n  2    n  1
4n 2  4n  4n  4  4n 2  8n 4
  0
 n  2  n  1  n  2  n  1
4 
Zaporedje je naraščajoče, ker:  0 ..............  
   
 2  n
 n  1
    
Naravno število (n) je vedno pozitivno!

1  n2
an 
n

132
 Matematika

1   n  1
2
1  n 2  2n  1  n 2  2n
an 1   
 n  1 n 1 n 1

an 1  an 
n 2  2n 1  n 2 n  2n   n  1 1  n
 
3 2 2
 
n 1 n n  n  1

  

n3  2n 2  n  1  n3  n 2 n 2  n  1 1 n  n  1
2

0

n  n  1 n  n  1 n  n  1

 Padajoče


ARITMETIČNO ZAPOREDJE (AZ)

Zaporedje je aritmetično, kadar je razlika med dvema sosednjima členoma stalna.

1,5,9,13,… (…4…) 17,25,33,41,… (…8…)

a1 , a2 , a3 ... a2  a1  a3  a2 - LASTNOST AZ

a1  1.člen d = razlika (diferenca)

a1
a2  a1  d
a3  a1  d  d  a1  2d
a4  a1  3d
a5  a1  4d

Splošni člen AZ: an  a1   n  1 d

S n -Vsota prvih n členov zaporedja: Sn 

n
2
 2a1   n  1 d 

Primeri:

Kakšna je vsota členov zaporedja!

133
 Matematika

AZ
Sn 
n
2
 2a1   n  1 d 
a1  6 S16   2  6  16  1 6 
16
d 6 2
n  16 S16  8 12  90 
S16  816

Izračunaj vsoto prvih 100 naravnih števil!

AZ
Sn 
n
2
 2a1   n  1 d 
a1  1 S100 
100
 2 1  100  11
d 1 2
n  100 S100  50  2  99 
S100  5050

Izračunaj x tako da bodo 2x-1, 3x+2 in 6x+1 prvi trije členi AZ. Izračunaj še 12 člen in vsoto
prvih 20 členov.

AZ a2  a1  a3  a2
a1  2 x  1  2  2 1  3 3x  2  2 x  1  6 x  1  3x  2
a2  3x  2  3 2  2  8 3  3  3x  1
a3  6 x  1  6  2  1  13 x  3 x  1  3
a1  3 2 x  4
d 5 x2

S 20 
n
 2a1   n  1 d 
a12  a1   n  1 d 2
S 20   2  3   20  1 5 
20
12 člen: a12  3  12  1 5 Vsota prvih 20:
2
a12  59 S 20  10 101
S 20  1010

Poišči 7 in 12 člen zaporedja:

3,8,13
a7  ?
a7  a1   n  1 d  3   7  1 5  33
a12  ?
a12  a1   n  1 d  3  12  1 5  59
a1  3
d 5

Kakšna je vsota vseh 8-kratnikov naravnih števil manjših od 1000.

134
 Matematika

a1  8
d 8
n  1000 : 8  125

S125 
n
2
 2a1   n  1 d 
S125 
125
2
 2  8  125  1 8
S125  62,5 1008
S125  63000

GEOMETRIJSKO ZAPOREDJE (GZ)

Zaporedje je geometrijsko, kadar je količnik med dvema sosednjima členoma stalen.

 q
 q
a2 a3
a1 , a2 , a3 , a4 ...an q – količnik lastnost GZ: 
a1 a2

a1
a2  a1  q
a3  a2  q  a1  q  q  a1  q 2 an  a1  q n1
a4  a3  q  a1  q 2  q  a1  q 3
a5  a1  q 4

Sn 

a1 q n  1 
Vsota n členov GZ q 1

a1  2
q3
a8  a1  q7  2  37  4374
a8  ?
S10  ?

S10 

a1 q n  1  2 3 10
1  59047
q 1 3 1

135
 Matematika

Za kateri x je zaporedje geometrijsko. X+5 25-x 30+2x

a1  x  5
a2  25  x
a3  30  2 x
a2 a3

a1 a2
25  x 30  2 x

x5 25  x
 x  5 30  2 x    25  x  25  x 
30 x  2 x 2  150  10 x  625  25 x  25 x  x 2
2 x 2  40 x  150  x 2  50 x  524  0
x 2  90 x  475  0

D  b2  4ac D  902  4 1  475  10000

ax2  bx  c  0
9  100
x1,2 
2
b  D
x1,2  x1  5
2a
x2  95

2. Rešitvi

a1  5  5  10 a1  5  95  90
1. a2  25  5  20 2. a2  25  95  120
a3  30  2  5  40 a3  30  2   95   160

VAJA!

Dano je zaporedje 6, 18, 54, 162 … zapiši 9 člen in vsoto prvih 10 členov.

GZ
a9  ?
S10  ?
a1  6
q3

136
 Matematika

an  a1  q n 1
Sn 

a1 q n  1 
q 1

a9  6  391
 39366 S10 

6  310  1   177144
3 1

GEOMETRIJSKA TELESA

Geometrijsko telo je omejen prostor z ravnimi ali krivimi ploskvami.

Geometrijsko telo je oglato, kadar je omejeno s samimi ravnimi ploskvami in okroglo, kadar
je vsaj ena mejna ploskev kriva.

OGLATA geometrijska telesa: OKROGLA geometrijska telesa:

Prizme Valji
Piramide Stoţci
Krogle

Vsako geometrijsko telo ima poleg svoje značilne geometrijske oblike še svojo velikost. To
velikost imenujemo prostornina ali volumen. V ( mm3 , cm3 , dm3 )

Če seštejemo ploščine vseh mejnih ploskev dobimo površino geometrijskega telesa.

P ( mm2 , cm2 , dm2 , m2 , a, ha, km2 )

Vsakemu geometrijskemu telesu lahko izračunamo tudi njegovo maso.

m   V   gostota (ro) V – volumen

PRIZME

137
 Matematika

Prizma je oglato geometrijsko telo. Omejena je z dvema vzporednima skladnima

večkotnikoma ( osnovni ploskvi O ) in z paralelogrami, ki tvorijo plašč ( pl ). Stranice
osnovne ploskve so osnovni robovi, vsi drugi robovi pa so stranski. Vsi stranski robovi so
vzporedni in so enaki višini prizme, če je prizma pokončna. Prizma je pravilna, če je
pokončna in je osnovna ploskev pravilen večkotnik. Prizma je enakoroba, če so osnovni
robovi enaki stranskima.

Površina Volumen
P  2  O  pl V  Ov

KOCKA

Pravilna štiristrana, enakoroba je omejena s samimi kvadrati

Ploskovna diagonala Površina kocke Volumen kocke

d a 2 P  2O  pl V  ov
Telesna diagonala P  2a  4a
2 2
V  a2  a
Da 3 P  6a 2 V  a3

KVADER

Kvader je omejen s samimi pravokotniki

138
 Matematika

Ploskovne diagonale kvadra Telesna diagonala Površina

Volumen
d  a b
2 2 2
D  d c
2 2 2
P  2O  pl
V  O v
1 1

b22  a 2  c 2 D2  a 2  b2  c2 P  2ab  2ac  2bc

V  abc
d32  b 2  c 2 D  a b c2 2 2 p  2  ab  ac  bc 

TRISTRANE PRIZME

Pravilna 3-strana prizma (enakostraničen trikotnik)

Ploščina Osnovna ploskev Volumen

Plašč
P  2O  pl a2 3 V  O v
O pl  o  v
a2 3 4 a2 3  v
P  3av V
2 4

3-strana prizma (pravokoten trikotnik)

Ploščina Osnovna ploskev Volumen

P  2O  pl a b V  O v
O
P  a b  a  b  c  v 2 a b v
V
2

3-strana prizma (enakokraki trikotnik)

Ploščina Osnovna ploskev Volumen

P  2O  pl c  vc V  Ov
O
P  c  vc   2a  c   v 2 c  vc  v
V
2

raznostrana prizma (raznostranični trikotnik)

139
 Matematika

Ploščina Osnovna ploskev

P  2O  pl
O  s  s  a  s  b  s  c 
P  2  s  s  a  s  b  s  c    a  b  c   v
Volumen abc
s
V  Ov 2

4-strana prizma (kocka kvader)

Ploščina Volumen
P  2O  pl V  Ov
P  a 2  4a  v V  a2  v

Pravilna 6-strana prizma

Ploščina Volumen
P  2O  pl V  O v
P  3a 2  3  6a  v 3a 2  3  v
V
2

PIRAMIDE

Je oglato geometrijsko telo. Omejeno je z poljubnim večkotnikom (osnovna ploskev),

plašč pa tvorijo enakokraki trikotniki.

Volumen
Površina
Ov
P  O  pl V
2

VIŠINA (V) piramide je razdalja med vrhom in ravnino osnovne ploskve.

STRANSKE VIŠINE ali VIŠINE STRANSKIH PLOSKEV (v1) so višine trikotnikov plašča
in potekajo iz vrha pravokotno na osnovni rob po stranskih ploskvah.

140
 Matematika

OSNOVNI ROBOVI obdajajo osnovno ploskev. To so stranice n-kotnika v osnovni ploskvi.

Stranske ploskve se stikajo v STRANSKIH ROBOVIH. Ti veţejo oglišča osnovne ploskve z

vrhom piramide.

Pravilna 3-strana piramida( ima za osnovno ploskev enakostranični trikotnik)

ploščina osnovne ploskve

obseg osnovne ploskve

o = 3a

Uporaba Pitagorovega izreka v pravilni 3-strani piramidi

Značilni pravokotni trikotniki:

141
 Matematika

a 3
v
2 Volumen
va2  v 2  x 2 Ploščina
a 3 1  Ov
x ... je  v  s2  v2  y2 p  O  pl V
6 3  3
a 2 3 3a  va
2
a a2  3  v
a 3 2  s 2  va2    P  
V
y ... je  v  2 4 2
3 3  12

Če je pravilna 3-strana piramida enakoroba jo imenujemo oktaeder

a3  2 2a 2
P  a2 3 V v2 
13 3

Pravilna 4- strana piramida (ima za osnovno ploskev kvadrat)

ploščina osnovne ploskve O = a2

obseg osnovne ploskve o = 4.a

Uporaba Pitagorovega izreka v pravilni 4-strani piramidi

Značilni pravokotni trikotniki:

142
 Matematika

2
a
v  v  
2
a
2

Ov 2
V
P  O  pl 3 a
2

s  v  
2 2

P  a 2  2a  va a v
a
2
2
V 2
3  a 2 
s  v  
2

 2 

Pravilna 6-strana piramida (osnovna ploskev pravilni šestkotnik)

ploščina osnovne ploskve

obseg osnovne ploskve o = 6.a

Uporaba Pitagorovega izreka v pravilni 6-strani piramidi

Značilni pravokotni trikotniki:

143
 Matematika

s2 = a2 + v2

s2  a2  v2
Ov
2
P  O  pl a
V s 2  vc2   
3 2
3a 2 3
P  3a  va a2 3  v va  v  x 2
2 2
2 V
2 a 3
x
2

Oktaeder

To telo omejuje osem enakostraničnih trikotnikov. Sestavljen je iz dveh enakorobih

štiristranih piramid z enakima osnovnima ploskvama.

144
 Matematika

1 a 2  v
V
3 a 2
P  2a 2 3 v
a3 2 2
V
3

Valj

VALJ je okroglo geometrijsko telo, omejeno z dvema skladnima in vzporednima krogoma in

eno krivo ploskvijo. Kroga imenujemo OSNOVNI PLOSKVI, krivo ploskev pa PLAŠČ
valja. Razdaljo med ravninama osnovnih ploskev imenujemo višina valja.

Mreţo valja sestavljajo PLAŠČ (pl) in dve osnovni ploskvi. Osnovni ploskvi sta dva skladna
kroga. Če plašč pokončnega valja razgrnemo v ravnino, dobimo pravokotnik.
Najlepše si to predstavljamo, če valj zakotalimo enkrat po ravnini.

P  2O  pl V  Ov
P  2 r   r  v  V   r2 v

Enakostranični valj (2r =  )

P  2O  pl V  Ov
P  6 r 2
V  2 r 3

Stoţec

STOŢEC je okroglo geometrijsko telo, omejeno s krogom kot OSNOVNO

PLOSKVIJO in krivo ploskvijo, ki je njegov PLAŠČ

145
 Matematika

v - višina stoţca
r - polmer osnovne ploskve
V - vrh stoţca
s - stranica stoţca

POKONČNI STOŢEC POŠEVNI ŠTOŢEC

Ov
P  o  pl V
3
pl   rs
P   r r  s  r 2v
V
3

ENAKOSTRANIČNI STOŽEC (Osni presek tega stožca je enakostranični trikotnik)

 r3 3
P  3 r 2 vr 3 V
3

Krogla

Krogla je okroglo geometrijsko telo, omejeno s krivo ploskvijo, ki ji rečemo SFERA ali
OBLA.

146
 Matematika

4 R3
P  4 R 2
V
3

Vaje:

Izračunaj površino in volumen 10 cm visoke pravilne 3-strane piramide z osnovnim robom

12cm.

a  12cm
v  10cm
a 2 3 3a  va a2  3  v
P? P  V
4 2 12
V ?
Skica obavezna !

va2  v 2  x 2
a 2 3 3a  va a2  3  v
P  V
v v x
 
2 2 2 2
a va2  102  2 3 4 2 12
a 3 12 3 3 12 10, 62 12  3 10
2
x va2  100  4  3 P  V
6 4 2 12
va  112 P  253,1cm v  207,8cm3
x2 3
2

va  10, 6cm

Izračunaj površino in volumen 6cm visoke pravilne 4-strane piramide z osnovnim robom
16cm.

147
 Matematika

a  16cm
v  6cm
a2  v
P? P  a 2  2a  va V
3
v?
skica

2
a a2  v
v  v  
2
a
2
V
2 3
P  a 2  2a  va
162  6
2
 16 
va2  62    P  162  2 16 10 V
 2 3
P  576cm 2
va  10cm V  512cm3

NAVADNO IN OBRESTNO OBRESOVANJE

Obresti so nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja, ki ga posojilodajalec za

določen čas pusti posojilojemalcu. Znesek obresti je odvisen od teh spremenljivk:

- Izposojenega zneska (glavnice) G

- Časa obrestovanja (v dneh, mesecih, letih) nmd
- Obrestne mere p

Pri običajnih posojilnih poslih ločimo predvsem dva načina obrestovanja:

- Navadno obrestovanje
- Obrestno obrestovanje

NAVADNO OBRESTOVANJE

Pri navadnem obrestovanju se ves čas obrestuje le glavnica.

G pn
- Po n letih O
100
G pn
- Po m mesecih O
100 12
G pn
- Po dnevih O
100  365

Vaje:

148
 Matematika

Koliko je treba vrniti čez 45 dni, če smo si izposodili 90 000€ pri 8% letni obrestni meri?

G  90000€
p  8% G  p  n 90000  8  45
o   887,67€ G1  G  o  90887,67€
d  45dni 100  365 100  365
O?

Janja je 1. februarja 2002 vloţila v hranilnico 500€. Znesek je dvignla 1. Julija 2002. Kolikšne
so bile obresti, če je letna obrestna mera 6%?

Vsa prestopna leta so deljiva s 4. 2002:4 = 500 ostanek 2 NI PRESTOPNO

G  500€
d  150 F 
M A 
M J
G  p  n 500  6 150
28  31  30  31  30  150 dni O   12,32€
p  6% 100  365 100  365
o?

OBRESTNO OBRESTOVANJE

Pri obrestnem obrestovanju obresti prištevamo glavnici, ter najprej obrestujemo glavnico s
prištetimi obrestmi. Tako se pri obrestnem obrestovanju obrestujejo tudi obresti.

p
- Po n letih Gn  Gr n obrestovalni faktor: r  1
100

Vaje:

Na kakšno vrednost naraste vloga 400€ po pretih letih pri 7% obrestni meri pri obrestnem
obrestovanju?

n5
p 7
G  400€ r  1  1  1, 07 Gn  Gr n  400 1,075  561,02€
100 100
p  7%

STATISTIKA

149
 Matematika

Osnovni pojmi:

- Populacija: je mnoţica ki jo statistično preučujemo

- Statistična enota:
- Statistični znak:
- Vzorec:
je element te mnoţice, ki jo preučujemo
je značilnost posameznega elementa (numeričen, atributen)
je podmnoţica populacije, katere elementi predstavljajo
značilnost celotne mnoţice. Na podlagi tega vzorca naredijo
strokovnjaki oceno, ki velja za celotno populacijo. Ta ocena ni
čisto natančna, je bolj ali manj vrjetna.

- Urejanje podatkov: podatki pridobljeni v raziskavi so neurejeni, zato jih moramo

urediti. Če je podatkov veliko, jih uredimo po velikosti, lahko pa
jih zdruţujemo tudi v skupine, ki jih imenujemo razredi.

Vaje:

Luka je na petnajstih tekmovanjih v košarki prejel naslednje število točk: 15, 8, 7, 11, 9, 5, 9,
6, 12, 7, 8, 9, 11, 13,11.

1, 5, 6, 7, 7, 8, 8, 9, 9, 10, 11, 11, 12, 13, 15

Na neki fakulteti so študentje pri izpitih dosegli naslednje uspehe. Grupirajte naslednje
podatke v 10 oz. 5 frekvenčnih razredov.

5, 4, 10, 7, 2, 8, 5, 7, ,6 ,6, 6, 10, 7, 2, 4,6, 10, 8, 5, 9, 7, 1, 9, 6, 10, 5, 4, 10, 4, 10,

5, 5, 6, 4, 8, 7, 9, 6, 7, 7 8, 2, 9, 5, 1, 6, 4, 9, 5, 6, 4, 10, 5, 9, 6, 9, 5, 8, 6, 7, 9, 6, 9,
2, 10, 6, 5, 10, 7, 5, 6, 8, 6, 10, 6, 7, 5, 6, 8, 6, 10, 6, 7, 5, 6, 8, 8, 7, 4, 9, 9

x f
1 2
2 4
3 0
4 8 f V % ali relativna frekvenca
f n
5 13 1-2 6  7,14
84
6 17 8 100
3-4 8
84
7 11 30 100
5-6 30
8 8 84
19 100
9 11 7-8 19
84
10 10 21100
9-10 21
84
84

150
 Matematika

Učenci 7. Razreda so pisali test iz biologije. Dosegli so naslednje število točk. Grupirajte jih v
razrede, določi frekvenco, relativno frekvenco, kumulativno frekvenco.
Podatki so: 54, 71, 46, 75, 69, 78, 70, 72, 62, 83, 88, 84, 74, 58, 68, 85, 65, 74, 54, 92, 63, 69,
65, 74, 66, 63, 90, 79, 85, 96.

Frekvenčni razred f f% F
40 – 49 1 1
100% o
30
50 – 59 4 4
100% 1
30
60 – 69 8 8
100% 5
30
70 – 79 9 9
100% 13
30
80 – 89 5 5
100% 22
30
3
90 - 99 3 100% 27
30
30 30

f– frekvenca je št. posameznih statističnih enot istih vrednosti

f % - relativna frekvenca v % nam pove, kakšen deleţ celote pomeni posamezena
vrednost
F- komulativna frekvenca nam pove, koliko podatkov je doseglo manjšo vrednost
od zgornje meje frekvenčnega razreda.

GRAFIČNO PRIKAZOVANJE PODATKOV

Kroţni diagram: Stolpičen diagram: Histogram:

100
100

80

50 60

40

20

0 0

1. čet. 2. čet. 3. čet. 4. čet. 1. čet. 2. čet. 3. čet. 4. čet.

151
 Matematika

SREDNJA VREDNOST

ARITMETIČNA SREDINA

Povprečje ali aritmetična sredina je količnik vsote vseh vrednosti statistične spremenljivke s
številom vseh vrednosti.

x1  x2  x3 ...  xn k1  x1  k2  x2  k3  x3  ...  kn  xn
x x
n k1  k2  k3  ...  kn

Mediana ali središčnica

Je vrednost, od katere je polovica vrednosti večjih, druga polovica pa manjših.

Modus ali gostiščnica

Je vrednost podatka, ki se najpogostje ponavlja.

Vaja:

Določi vse tri srednje vrednosti za naslednje podatke: 12, 14, 47, 42, 7, 9, 85, 79, 47

Uredi po velikosti: 7, 9, 12, 14, 42, 47, 79, 85

n = 9 (števil)

x1  x2  x3 ...  xn 7  9  12  14  42  47  47  79  85
Aritmetična sredina: x    38
n 9

Mediana: 42 (srednje število)

Modus: 47 (št. ki se največkrat ponavlja)

152
 Matematika

RAZPRŠENOST PODATKOV

Variacijski razmik

Je razmik med maksimalno in minimalno vrednostjo.

R  xmax  xmin

Varianca

Je povprečje kvadratov odmikov od srednje vrednosti.

 x  x   x   
2 2 2
1 2 x  ...  xn  x
2 
n

Standardni odklon

 x  x   x   
2 2 2
1 2  x  ...  xn  x

n

Vaja:

R  xmax  xmin
R  85  7  78

 7  38   9  38  12  38  14  38   42  38  2   47  38    79  38   85  38 

2 2 2 2 2 2 2

2   791,33
9

  791,33  28,1

153