JP Komunalna higiena -

Skopje

BELE[KI KON FINANSISKITE IZVE[TAI

BELE[KA 1. OSNOVAWE I DEJNOST NA

PRETPRIJATIETO

Javnoto pretprijatie Komunalna higiena - Skopje (vo ponatamo{niot tekst

„
Pretprijatieto”) e osnovano so odluka za podelba na pretprijatieto JKP
„Komunalec” vo pove}e posebni pretpirijatija zavedena pod broj 02-8800/7
od
08.10.1992 godina.
So Re{enie od Osnovniot sud Skopje 1 zavedeno pod Treg.broj 1470/2002 od
03.10.2001 godina izvr{eno e usoglasuvawe so Zakonot za javni pretprijatija i
Statutot na Komunalna higiena donesen od Upravniot odbor na den
28.01.1999 godina br.02-345/2 na koj e dadena soglasnost od Sovetot na grad
Skopje br.09-
163/1 od 29.01.1999 godina i Statutarna odluka od 09.06.1999 godina br.02-2852/2
na Sovetot na grad Skopje. Gradot Skopje e osnova~ i sopstvenik na
javnoto pretprijatie Komunalna higiena Skopje.
So re{enie od Osnovniot sud Skopje 1 Skopje zavedeno pod Treg.broj 6059/2002
od 27.12.2002 godina izvr{eno e bri{ewe od trgovskiot register na
Javnoto pretprijatie sanitarna deponija za cvrsti otpadoci „Drisla”
Skopje poradi statusna promena i nejzino pripojuvawe kon JP Komunalna
higiena Skopje.
Osnovna dejnost na Pretprijatieto pretstavuva otstranuvawe na otpadni vodi i
|ubre, sanitarni i sli~ni aktivnosti kako {to se: selektirawe,
sobirawe, transportirawe i obrabotka na komunalen otpad od naselenieto i
industrijata, negova recikla`a, prerabotka i deponirawe na uredeni
deponii. Pokraj osnovnata dejnost, Pretprijatieto obavuva i drugi
dejnosti so soglasnost so zakon: ~istewe na septi~ki jami, vr{ewe na
oxa~arski uslugi, eradikacija i otstranuvawe na pcovisani `ivotni,
odr`uvawe na javni sanitarni jazli i dezinfekcija i deratizacija.
Organi na upravuvawe i rakovodewe na JP Komunalna higiena Skopje
se: Upraven Odbor, Nadzoren Odbor za kontrola na materijalno-finansiskoto
rabotewe i Direktor.
Prose~niot broj na vraboteni so sostojba na 31 dekemvri 2007
godina iznesuva{e 1.104 vraboteni (2006 iznesuva{e 1.166 lica).
JP Komunalna higiena Skopje e so sedi{te vo Skopje na ul. ″126″ br.40.

BELE[KA 2. OSNOVA ZA SOSTAVUVAWE I PREZENTIRAWE

NA FINANSISKITE IZVE[TAI

Finansiskite izve{tai na Pretprijatieto se sostaveni vo soglasnost

so Zakonot za trgovskite dru{tva i propratnata smetkovodstvena
regulativa i smetkovodstvenite principi koi se primenuvaat vo
praktikata. Soglasno Zakonot za trgovskite dru{tva, kako merodavni
smetkovodstveni standardi koi va`at vo Republika Makedonija se propi{ani
Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe, taka {to dru{tvata
se dol`ni da ja izgotvuvaat godi{na smetka vo soglasnost so ovie standardi.
Pri sostavuvawe na finansiskite izve{tai za celite na ovoj
izve{taj, godi{nata smetka na Pretprijatieto e reklasificirana, taka {to
sodr`inata i formata na prika`uvawe se promeneti spored na~inot na

7
 JP Komunalna
prika`uvawe po Me|unarodni standardi za finansisko higiena -
izvestuvawe.
Skopje
Izve{tajna valuta vo bilansite i bele{kite kon finansiskite izve{tai
e makedonskiot denar, a iznosite vo tabelite i tekstot se prika`ani vo
iljadi denari, osven ako ne e poinaku navedeno.

8
 JP Komunalna higiena -
Skopje

BELE[KA 3. OSNOVNI SMETKOVODSTVENI POLITIKI

Osnovnite smetkovodstveni politiki primeneti pri sostavuvaweto na

finansiskite izve{tai se navedeni vo prodol`enie na ovoj tekst:
3.1. Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti
Pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti vklu~uvaat gotovina vo blagajna,
~ekovi, pari~nite sredstva na `iro smetkite i deviznite sredstva na
deviznite smetki kaj komercijalnite banki. Parite i pari~nite
ekvivalenti se vodat spored nivnata nabavna (nominalna) vrednost.
Izve{tajot za pari~nite tekovi e izraboten spored indirektnata metoda.
3.2. Pobaruvawa
Pobaruvawata se vodat spored nivnata nabavna (nominalna) vrednost.
Vo bilansot na sostojba tie se iska`uvaat spored nivnata neto realizaciona
vrednost, koja se dobiva otkako }e se izvr{i ispravka na vrednosta ili otpis
na nekvalitetnite i te{ko naplativi pobaruvawa. Se
vr{i analiza na objektivnata vrednost na
pobaruvawata od kupuva~ite. Ispravkata na vrednosta i otpisot na
pobaruvawata se vr{i na tovar na rashodite za periodot.
3.3. Zalihi
Zalihite na materijali, rezervni delovi i siten inventar se vodat po nabavni
ceni. Sitniot inventar se otpi{uva 100% pri stavaweto vo upotreba.
Trgovskite stoki se vodat po nabavni ceni so primena na metodata na
prose~ni nabavni ceni. Vo bilansot na sostojba zalihite na trgovski stoki se
iska`ani po poniskata od nabavnata i neto realizaciona vrednost.
Namaluvaweto na vrednosta na zalihite se sproveduva na tovar na rashodite vo
periodot.
3.4. Materijalni i nematerijalni vlo`uvawa
Materijalnite i nematerijalnite sredstva (postojanite sredstva) vo
bilansot na sostojba se iska`uvaat spored nivniot smetkovodstven
iznos koj ja pretstavuva nivnata nabavna vrednost namalena za ispravkata na
vrednosta (akumuliranata amortizacija) i zagubite za o{tetuvawe. Vo
momentot na steknuvaweto (nabavkata), postojanite sredstva se evidentiraat
spored nivnata nabavna vrednost, koja se sostoi od fakturnata
vrednost na sredstvoto zgolemena za zavisnite tro{oci (transport,
monta`a, carini i nepovratni danoci i drugi dava~ki neposredno povrzani
so nabavkata).
Dopolnitelnite tro{oci (osven tro{ocite za redovno odr`uvawe)
nastanati vo vrska so postojanite sredstva se kapitaliziraat samo ako zna~ajno
go zgolemuvaat vekot na traewe na sredstvoto i/ili negovata upotrebna
vrednost.
Nedvi`nostite, postrojkite i opremata na denot na sostavuvawe na bilanost
na sostojba se proveruvaat od mo`ni o{tetuvawa koga nastanale okolnosti
koga smetkovodstveniot iznos na sredstvata ne mo`e da se nadomesti. Zaguba
poradi o{tetuvawe se priznava vo bilansot na uspeh za iznosot na
smetkovodstveniot iznos na o{tetenoto sredstvo {to go nadminuva negoviot
nadomestliv iznos (povisokiot iznos me|u neto proda`nata vrednost i
upotrebnata vrednost na sredstvoto).
3.5. Amortizacija
Materijalnite i nematerijalnite vlo`uvawa (postojanite sredstva) se

9
amortiziraat so primena na proporcionalnataJPmetoda,
Komunalna
takahigiena -
{to nabavnata
Skopje
vrednost na osnovnite sredstva se amortizira vo ednakvi godi{ni iznosi
vo tekot na predvideniot vek na upotreba na osnovnite sredstva.
Presmetkata na

1
0
 JP Komunalna higiena -
Skopje

amortizacijata se vr{i poedine~no za sekoe sredstvo (ne po grupi na sredstva).

Propi{anite stapki se slednite:

Naziv na sredstvoto God. stapka

Grade`ni objekti 2,5 - 10
Pogonski i deloven inventar 10
Mebel i deloven inventar 20
Kompjuterska oprema so softver 25
Telekomunikaciska oprema i motorni vozila 25
Dolgoro~ni nematerijalni sredstva 20

3.6. Vlo`uvawa
Vlo`uvawata vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba vo bilansot na
sostojba se klasificiraat vo ramkite na dolgoro~nite sredstva. Po~etnite
vlo`uvawa se evidentiraat po nabavna vrednost, vklu~uvaj}i gi site
transakcioni tro{oci.
3.7. Obvrski sprema dobavuva~i i ostanati obvrski
Obvrski sprema dobavuva~i i ostanati obvrski se evidentiraat spored nivnata
nabavna (nominalna) vrednost.

3.8. Kapital i rezervi

Osnovnata glavnina na javnoto pretprijatie pretstavuva dr`aven kapital, a
kako edinstven osniva~ na pretprijatieto se javuva Gradot Skopje.
Rezervite pretstavuvaat nenominiran kapital koj se formira so
raspredelba od ostvarenata dobivka. Akumuliranata dobivka e nenominiran
kapital vrz osnova na nerasporedena dobivka od minati periodi.
Akumuliranata zaguba nastanata vrz osnova na zagubite od minati periodi
pretstavuva odbivna stavka na kapitalot.
3.9. Priznavawe na prihodi i rashodi
Prihodite i rashodite se priznavaat vrz smetkovodstvenata osnova
na fakturirana realizacija.
3.10. Tro{oci za pozajmuvawe
Tro{ocite za pozajmuvawe, odnosno tro{ocite po osnov na kamati vo vrska so
pozajmuvawe na sredstva (pozajmici i krediti) se priznavaat kako tro{ok
vo bilansot na uspeh za periodot vo koi nastanale.
3.11. Dr`avni poddr{ki
Dr`avnite poddr{ki vklu~uvaat subvencii i donacii od dr`avata ili
drugi vladini ili nevladini organizacii vo monetarni ili nemonetarni
sredstva. Vo momentot na steknuvawe na sredstvoto vrz osnova na dr`avna
poddr{ka, se priznava sredstvoto so istovremeno evidentirawe na
odlo`eni prihodi (pasivni vremenski razgrani~uvawa).
Odlo`enite prihodi se priznavaat kako prihod na sistematska i
racionalna osnova vo tekot na korisniot vek na upotreba na sredstvoto.
Iznosot na odlo`enite prihodi e ist so iznosot na amortizacijata na
sredstvoto, taka {to ova priznavawe nema efekt vrz idnite dobivki.