VEJE ABDOMINALNE AORTE

A. phrenica inferior
K preponi, na desni strani za v. cavo inf., na levi za požiralnikom. Deli se v
več vej, ki prehranjujejo prepono in anastomozirajo z a.
perikardiakofreniko in a. muskulofreniko. Iz arterije izhajajo veje za
nadledvično žlezo (aa. suprarenales superiores).

Aa. lumbales
Majhne segmentaIne arterije, ki izhajajo zadaj iz aorte. Običajno jih je 4 - 5
parov. Arterije potekajo med m. psoas major in vretenci ter potekajo naprej
med m. obliquus internus in externus. Prehranjujejo mišice in kožo
trebušne stene. Oddajajo r. dorsalis, ki prehranjuje hrbtne mišice in kožo
ter r. spinalis, ki vstopa v vertebralni kanal.

A. sacralis mediana
Neparna parietalna veja, ki se odcepi iz aorte zadaj nekoliko nad bifurkacijo
aorte. Descendira v mediani črti po korpusih 4 in 5L in po križnici ter se
konča v glomus coccygeum.

TRUNCUS CELIACUS
Široka kratka žila, ki izhaja iz aorte tik pod aortnim hiatusom. Obdaja jo plexus celiacus. Že kmalu se deli v
tri veje, a. gastrica sinistra, a. hepatica communis in a. lienalis, ki lahko tudi samostojno izvirajo iz aorte.
- A. gastrica sinistra
Poteka navzgor proti levi do kardije. Tu se obrne in poteka desno navzdol ob mali krivini želodca v
duplikaturi peritoneja. Anastomozira z a. gastrico dex. Oddaja veje za požiralnik, rr. esophagei, in veje za
sprednjo in zadnjo stran želodca.
- A. lienalis
vijuga ob zgornjem robu pankreasa proti vranični lini. Oddaja številne
veje za pankreas, rr. pancreatici in se deli v številne veje, ki prehajajo
skozi hilus lienis v vranico, rr. lienales. Iz končnega dela te arterije se
odcepi še aa. gastricae breves, ki prehranjujejo fundus in corpus
ventriculi in a. gastroepiploica sinistra, ki poteka od leve proti desni v
pertonealni duplikaturi omentum majus. Oddaja veje za veliko krivino
želodca in daljše veje rr. epiploici, za omentum majus.
- A. hepatica communis
Poteka ob zgornjem robu pankreasa do pars superior duodeni, kjer se
deli v tri veje: a. hepatica propria, a. gastrica dextra in
a. gastroduodenalis.

A. gastrica dextra gastroepiploica dextra poteka v levo ob

A. hepatica propria
se nadaljuje navzgor v prostem
robu lig. hepatoduodenale
(omentum minus). Ob njej
potekata desno v. portae in ducus
choledochus. V proti hepatis se
deli v desno in levo a. hepatik. Iz
desne arterije se navadno odcepi
veja, ki prehranjuje žolčnik,
a.cystica.
je manjša veja, ki poteka ob mali veliki krivini želodca v duplikaturi
krivini želodca med dvema peritoneja (omentum majus) in oddaja
listoma omentum minusa in veje za steno želodca ob veliki krivini
prehranjuje del duodenuma in in rr. epiploici za omentum. A.
želodec ob mali krivini, kjer pancreatiocoduodenalis sup. pa poteka
anastomozira z a. gastrico sin. spredaj v žlebu med dvanajstnikom in
glavo pankreasa in anastomozira z a.
A. gastroduodenalis pancreaticoduodenalis inf. ter
poteka navzdol za pars superior prehranjuje pankreas, rr. pancreatici,
duodeni, skupaj z ductus in duodenum, rr. duodenales. Zadaj v
choledochus, kjer se deli v a. žlebu potekajo še aa. retroduodenales
pancreaticoduodenalis superior in za prehrano zadnje površine
a. gastroepiploiko dex. A. dvanajstnika in glave pankreasa.
A. MESENTERICA SUPERIOR
Neparna veja in izhaja iz aorte pod truncus celiacus in za pankreasom. Poteka nato med pankreasom in pars
horizontalis duodeni v radix mesenterii. V mezenteriju poteka navzdol proti desni in prehranjuje del
pankreasa in duodenuma, jejunum, ileum in del debelega
črevesa.

A. pancreaticoduodenalis inferior
Poteka desno v žleb med dvanajstnikom in glavo pankreasa in anastomozira z a. pancreaticoduodenalis
superior.
Aa. jejunales
Izhajajo iz konveksitete, torej iz leve strani arterije mezenterike
superior. So zelo številne, do 20, in se razvejijo v mesenteriju
tako, da formirajo arkade, anastomotične loke med sosednjimi
vejami arterij. Arkade so razporejene v 2 do 3 vrstah in iz
perifernih arkad izhajajo arterije ravnega poteka proti pentljam
tankega črevesa. Te ravne arterije med seboj ne anastomozirajo.
Arkade so manj številne v manj mobilnem delu jejunuma, to je v
zgornjem delu, medtem ko postanejo številnejše (tudi v petih
vrstah) v distalnem delu ileuma.

Aa. ilei
Imajo v mezenteriju številnejše arkade, tudi po pet vrst.

A. ileocolica
Prehranjuje končni del tankega črevesa in cekum. Odcepi se iz konkavitete, iz desne strani arterije
mezenterike superior in poteka za peritonejem proti slepemu črevesu, kjer anastomozira s končnim delom a.
mezenterike sup. Iz te arterije se odcepi veja za apendiks, a. appendicularis, ki poteka v peritonealni gubi,
mesoappendix.

A. colica dextra in media

Se odcepita desno iz konkavitete arterije mesenterike superior in potekata retroperitonealno proti colon
ascendens oz. colon transversum. Arteriji med seboj anastomozirata in formirata v
bližini debelega črevesa marginalne arterije, iz katerih izhajajo končne vejice za debelo črevo.

A. MESENTERICA INFERIOR
Neparna veja, ki izhaja iz aorte v višini 3L. Prehranjuje distalni del debelega črevesa t.j. od
fleksure koli sinistre do ampule rekti. Poteka v levo navzdol po m. psoas major retroperitonealno. Vstopa v
medenico in se konča kot a. rectalis superior, ki križa levo arterijo iliako komunis.

A. colica sinistra
Poteka retroperitonealno v levo in prehranjuje colon descendens.
Anastomozira z a. colico media v mesocolon transversum.

Aa. sigmoideae
Potekajo k colon sigmoideum. To so 2 do 4 arterije in formirajo
arkade. Iz marginalnih arterij potekajo kratke ravne končne arterije k
črevesu.

A. rectalis superior
končna veja arterije mesenterike inferior. Vstopi v medenico in se ob
rektumu deli v nekaj vej, ki prehranjujejo steno rektuma vse do
columnae anales. Te veje anastomozirajo z
vejami, ki izhajajo iz arterije iliake interne.
A. suprarenalis media
Manjša parna veja, ki se odcepi iz aorte nekoliko nad odcepom a. renalis.
Lahko je več arterij. Prehranjuje nadledvično žlezo in maščobo okoli.

A. renalis
Izhaja iz aorte v višini 2L. Desna arterija, ki se odcepi običajno nižje od
leve, poteka za veno kavo inferior in je daljša od leve. Predeno vstopi v
hilus renalis , odda eno ali več vej, aa. suprarenales inferiores, za
nadledvično žlezo, dalje odda vejice za ureter in za maščobno tkivo
okoli ledvice. Pred ali pa v hilusu se arterija deli v aa. segmentales, ki jih
je običajno pet. SegmentaIne arterije se delijo dalje v aa. interlobares, ki
potekajo med piramidami v ledvičnem parenhimu.

A. testicularis
Odcepi iz aorte v višini 2L vretenca pod
odcepiščem a. renalis. Žila je dolga in tanka in
poteka lateralno navzdol po m. psoas major, križa
ureter in vstopi v anulus inguinalis profundus. V
ingvinalnem kanalu spremlja ductus deferens v
scrotum, kjer prehranjuje
testis in funiculus sprematicus. V začetnem delu
oddaja vejice za ureter.
A. ovarica
Poteka slično
kot a.
testicularis iz aorte po m. psoas major lateralno
navzdol, oddaja veje za ureter, rr. ureterici,
Arterija nato križa a. iliaco externo in vstopa v lig.
suspensorium ovarii. Poteka nato medialno v
duplikaturi peritoneja, mesovarium, in prehranjuje
ovarij in tubo uterino ter anastomozira z vejami
arterije uterine.

A. ILIACA COMMUNIS DEXTRA IN SINISTRA

Terminalni veji aorte, ki se razcepi v višini 4L. A. iliaca comm. poteka navzdol in lateralno in se deli ob
sakroiliakalnem sklepu v dve veji, a. iliaca interna in a. iliaca externa. Desna a. iliaca comm. je nekoliko
daljša, ker je aorta na mestu bifurkacije nekoliko levo od mediane črte. Levo arterijo iliaco komunis križa
spredaj ureter.
- A. ILIACA INTERNA
Poteka od sakroiliakalnega sklepa navzdol v medenico. Dolga je okoli 4cm in prehranjuje medenične
organe, medenično dno, mišičje ob kolčnem sklepu in glutealno regijo. Njene veje delimo v parietalne in
visceralne. Parietalne veje so a. iliolumbalis, a. obturatoria, a. glutea superior in inferior in a. pudenda
interna. Visceralne veje pa so a. umbilicalis, a. vesicalis inferior, a. uterina in a. rectalis media.

1. A. iliolumbalis
poteka med m. psoas major in m. iliacus lateralno navzgor in se deli v ramus lumbalis in ramus iliacus.
Ramus lumbalis prehranjuje m. psoas in m. quadratus lumborum ter oddaja spinalno vejo, ki prehaja skozi
intervertebralni foramen med 5L in križnico. Ramus iliacus pa prehranjuje m. iliacus in oddaja nutritivno
vejo za os ileum. Iz začetnega dela te arterije izhajata tudi aa. sacrales laterales, od katerih ena ascendira in
druga descendira, obe pa oddajata spinalne veje, ki prehajajo skozi foramina sacralia in prehranjujejo
vsebino sakralnega kanala.

A. iliolumbalis

A. glutea superior
A. umbilicalis A. glutea inferior

A. obturatoria
A. rectalis media
A. uterina
A. vesicalis inferior
A. pudenda interna
 2. A. obturatoria
Poteka naprej in navzdol po lateralni steni medenice, spredaj jo križa ureter. Arterija poteka nato skupaj z
živcem in venama skozi zgornji del foramen obturatum na medialno stran stegna. V medenici odda mišične
veje, nutritivno vejo za os ilium in ramus
pubicus, ki prehranjuje m. obturator int.
3. A. glutea superior
Poteka skupaj z n. gluteus sup. skozi foramen suprapiriforme. V glutealni regiji se pod m. gluteus maximus
deli v ramus superficialis in profundus. R. superficialis prehranjuje m. gluteus maximus in kožo nad njim.
Ramus profundus pa poteka med m. gluteus medius in minimus, spremlja ga istoimenski živec in
prehranjuje obe mišici.
4. A. glutea inferior
Poteka skupaj z n. gluteus inf. skozi foramen infrapiriforme. V glutealnem predelu poteka pod m. gluteus
maximus navzdol, medialno ob n. ischiadicus in jo spremlja n. cutaneus femoris
post. Arterija odda drobne muskularne za m. gluteus maximus in za rotatorje kolčnega sklepa, za kolčni
sklep in kožo glutealnega predela. A. comitans n. ischiadici poteka ob živcu in ga prehranjuje.
5. A. umbilicalis
Važna pri fetalnem krvnem obtoku, postanatalno pa je prehoden le začetni del te žile. Arterija poteka do
lateralnega roba sečnega mehurja in se obrne navzgor ter poteka po posteriorni površini sprednje trebušne
stene do popka. Po rojstvu končni del arterije fibrozira in oblikuje lig. umbilicale. Iz a. umbilicalis se
odcepijo aa. vesicales superiores, dve ali tri žile, ki prehranjujejo zgornji del sečnega mehurja. Največkrat
se odcepi tudi a. ductus deferentis, ki prehranjuje vesikulo seminalis, zadnjo steno sečnega mehurja in del
uretra. Spremlja ductus deferens do testisa, kjer anastomozira z a. testicularis.
6. A. vesicalis inferior
Poteka medialno k spodnjemu delu sečnega mehurja. Pri moškem prehranjuje tudi prostato, vesikulo
seminalis, deloma ductus deferens in spodnji del uretra.
7. A. uterina
Poteka navzdol naprej in medialno po spodnjem delu lig. latum, ureter poteka zadaj in pod arterijo. A.
uterina poteka do cerviksa in odda vejo, a. vaginalis, ki prehranjuje cerviks in vagino. Nato se obrne
navzgor in poteka med listoma peritoneja ob lateralnem robu korpusa uteri ter prehranjuje uterus. Arterija
zavije lateralno in prehranjuje tudi tubo uterino, ramus tubarius, in ovarij, ramus ovaricus, ki anastomozira
z a. ovarico. V nosečnosti postane ta arterija zelo močna.
8. A. rectalis media
Poteka medialno k rektumu in prehranjuje njegov spodnji del in zgornji del analnega kanala. Včasih ta
arterija manjka. V steni rektuma anastomozira z a. rectalis sup. in inf.
9. A. pudenda interna
Poteka navzdol in lateralno skupaj z n. pudendus skozi foramen infrapiriforme, zadaj ovije spino ischiadico
in poteka skozi foramen ischiadicum minus v fosso ischiorectalis. Tu poteka ob lateraini steni v
pudendalnem kanalu fascie obturatorie naprej do roba urogenitalne diafragme. Tu zavije nad diafragmo ob
ramus inferior ossis pubis in se še pred simfizo deli v terminalne veje, a. dorsalis penis (a. dorsalis clitoridis)
in a. profunda penis (oz. clitoridis).
V fossi ischiorectalis odda arterijo rektalis inferior, ki prehranjuje mišice, fascijo in sluznico ter
kožo analnega kanala. Rami scrotales posteriores (oz. labiales) se odcepijo iz arterije v sprednjem delu
fose in prehranjujejo diafragmo urogenitale in deloma scrotum (oz. labia majora in minora). A. perinaelis
poteka medialno in prehranjuje perineum. A. bulbi penis je razmeroma dolga žila, ki se odcepi iz arterije
pudende interne nad diafragmo, poteka mediaino in prehranjuje erektilno tkivo v bulbus penis in gl.
bulbourethralis. A. bulbi
vestibuli ima sličen potek kot prejšnja in prehranjuje erektilno tkivo ob vestibulum vagine in gl.
vestibularis major. A. urethralis se odcepi nekoliko bolj spredaj od prejšnjih dveh, vstopa v corpus
spongiosumpenis in konča v glans penis.
A. profunda penis (clitoridis) vstopa v crus penis (clitoridis) in poteka v corpus cavernosum penis
(clitoridis). A. dorsalis penis (clitoridis) poteka sprva med crus penis (clitoridis) in simfizo in nato v lig.
suspensorium penis (clitoridis). Prehranjuje tudi glans in prepucij.
A. ILIACA EXTERNA
Poteka od sacroiliaca ob medialni strani m. psoasa ter pod lig. inguinale v stegno kot a. femoralis. Oddaja
dve veji:

A. epigastrica inf.
Ascendira medialno od anulus inguinalis profundus (po lig. interfoveolare), doseže
lateralni rob m. rektusa, poteka sprva v fasciji transversalis, nato pa po zadnji strani
rektusa, v njegovi vagini. Prehranja mišico in kožo nad njo in anastomozira z a.
epigastrico sup. (kolateraini obtok med arterijo subklavijo in arterija iliako eksterno).
Ob anulus inguinalis profundus se od arterije odcepi a. cremasterica (a. lig. teretis
uteri pri ženski), ki poteka v ingvinalnem kanalu, anastomozira z a. testicularis in
prehranja funiculus permaticus. Ramus pubicus pa poteka navzdol po zadnji strani os
pubis. Ta arterija je lahko včasih izvor arterije obturatorie.

A. circumflexa ilium profunda

Odcepi od arterije iliake externe skoraj v isti višini kot a. epigastrica inf. Poteka sprva
lateralno za lig. inguinale in nato ob kristi iliaki, predre m. transversus in se razveji
med to mišico in m. obliquus int. Ob spini iliaki anterior superior odda ramus
ascendens. Arterija anastomozira z a. muskulofreniko in a. cirkumflekso ilium
superficialis.

A. FEMORALIS
Nadaljevanje arterije a. iliake externe od lakune vazorum navzdol.

A. epigastrica superficialis
Odcepi iz a. femoralis takoj pod dimeljsko vezjo in poteka navzgor medialno proti popku.
Leži v podkožju in njene veje anastomozirajo z arterij o epigastriko inferior.

A. circumflexa ilium superficialis

Predre fascijo lato in poteka v subkutanem tkivu proti spini iliaki anterior superior. Anastomozira z
a. circumflexo ilium profundo.

Aa. pudendae externae

Potekajo medialno od fose ovalis h koži zunanjega spolovila, rr. scrotales (labiales) anteriores. V začetnem
delu pa oddajo še rami inguinales za kožo in mišice tega predela.