ZGORNJI UD / MEMBRUM SUPERIUS

dlan / metacarpus, palma

vola manus nadlekt / brachium
PRSTI / DIGITI MANUS hrbtišče roke / dorsum manus
digitus I / pollex rama / omos
digitus II / index zapestje/carpus
digitus III /medius
digitus IV/ anularis
digitus V/ minimus
(facies palmaris – dorsali)
pazduha / axilla
podlaket / antebrachium
komolec / cubitus

OKOSTJA ZGORNJEGA UDA / OSSA MEMBRI SUPERIORIS

KLJUČNICA / CLAVICULA
krepka, S-sasto zavita parna kost

P: laterokranialna stran prstnega koša med prsnico in lopatico

K: kostenje ključnice se prične v sedmem embrionalnem tednu. Srednji del nastane iz veziva, stranski pa iz hrustanca.

T: vso zgornjo ploskev ključnice

extremita sternalis corpus extremitas acromialis

ligament interclaviculare ligament acromioclaviculare
ligament sternoclaviculare anterius m. deltoideus (O)
m. pectoralis major (O)

facies articularis sternalis facies articularis acromialis

superior
impressio ligamenti costoclavicularis linea trapezoidea
ligament costoclaviculare ligament trapezoideum
inferior

sulcus musculi subclavii

m. subclavius (O)

tuberculum conoideum
ligament conoideum

foramen nutriens
 LOPATICA / SCAPULA
ploščata, trioglata kost
K: zasnova je hrustančna; primarna kostenitvena jedra se zarastejo v desetem embrionalnem tednu, sekundarna pa okoli 20 leta starosti

T: zgornji vogal lopatice , medialni rob in greben s kolčico

ventralno
margo superior
facies articularis acromii

linea musculares

tuberculum supraglenoidale
m. biceps brachii - caput longum (O)
margo medialis
m. rhomboideus major (I), m. rhomboideus minor (I),
m. levator scapulae (I), m. serratus anterior (I)
tuberculum infraglenoidale
m. triceps brachii - caput longum (O)

fossa subscapularis
m. subscapularis (O)
collum scapulae
ligament glenohumerale

facies costalis
lateralno cavitas glenoidalis
labrum glenoidale
ligament glenohumerale
process coracoideus
ligament coraco-acromiale, ligament trapezoideum,
ligament conoideum, ligament coracohumerale (k)
m. coracobrachialis (O), m. pectoralis minor (I), acromion
m. biceps brachii - caput breve (O) ligament acromioclaviculare
ligament coraco-acromiale
m. deltoideus (O)

dorzalno
incisura scapulae angulus superior
m. levator scapulae (I)
ligament transversum scapulae superius

fossa supraspinata
m. supraspinatus (O)

angulus acromialis
m. deltoideus (O), m. trapezius (I)
incisura scapulae
m. deltoideus (O), m. trapezius (I)

angulus lateralis

margo lateralis fossa infraspinata

zgornji del m. teres minor (O), m. infraspinatus (O),
spodnji del m. teres major (O) rob m. teres major (O)

facies posterior angulus inferior

m. teres major (O)
 NADLAHTNICA / HUMERUS
dolga, cevasta kost, ki ima deblo in dva okrajka
deblo je proksimalno valjasto, distalno pa sploščeno
K: V 8 embrionalnem tednu zakosteni diafiza; epifizi sta ob rojstvu še čisto hrustančasti; v proksimalni epifizi se pojavijo 3 sekundarna
osifikacijska jedra; za caput humeri v 1. letu, za tuberculum majus v 3. letu in za tuberculum minus v 4. letu starosti. V 5. letu se spojijo
kostenitvena jedra obeh grčic med seboj, v 6. letu pa se z njima spoji še kostenitveno jedro glave ter tako nastane enotna proksimalna epifiza.
Distalna epifiza ima 4 kostenitvena jedra; za capitulum se pojavi v 1. letu, raste proti trohlei in v njo vraste v 5. letu starosti; za medialni del
trohlee se razvije v 10. letu posebno jedro; v 5. letu nastane kostenitveno jedro v medialnem epikondilu, v 20. letu pa jedro v lateralnem
epifizo. V 14. letu se jedra stope v enotno distalno epifizo. Spodnja epifiza zakosteni z diafizo v 15. do 16. letu, zgornja pa šele med 20. in
25.

T: distalno epifizo

proksimalno
sulcus intertubercularis

muscle supraspinatus

muscle infraspinatus

caput humeri
muscle teres minor

ventralno dorzalno
tuberculum minus tuberculum majus
m. subscapularis (I) ligament coracohumerale
m. teres minor (I), m. infraspinatus (I), m. supraspinatus (I)

collum anatomicum sulcus intertubercularis

ligament glenohumerale ligament coracohumerale
vagina tendinis intertubercularis
tendo muscle biceps brachii - caput breve
collum chirurgicum
caput humeri
crista tuberculi minoris
m. teres major (I), m. latissimus dorsi (I),
m. coracobrachialis (I) caput humeri na diafizo - kot 130º

crista tuberculi majoris

m. pectoralis major (I)

sulcus nervi radialis

tuberositas deltoidea
m. deltoideus (I)

margo medialis
facies anterior lateralis
margo lateralis
m. extensor carpi facies posterior
facies anterior medialis radialis longus (O), m. triceps brachii - caput laterale (O),
m. brachialis (O) m. brachioradialis (O) m. triceps brachii - caput mediale (O)

crista supracondylaris lateralis

fossa coronoidea

crista supracondylaris medialis

epicondylus medialis
ligament collaterale ulnare
m. flexor digitorum superficialis (O),
m. pronator teres (O), m. flexor carpi ulnaris
fossa olecrani
(O), m. flexor carpi radialis (O), m. palmaris
longus (O)
sulcus nervi ulnaris

condylus humeri trochlea humeri

epicondylus lateralis
fossa radialis ligament collaterale radiale
m. extensor digiti minimi (O), m. extensor carpi ulnaris (O),m. extensor digitorum (O),
capitulum humeri m. supinator (O) m. extensor carpi radialis brevis (O), m. extensor carpi radialis longus (O)
 PODLAHTNICA / ULNA
na mezinčevi strani, ima deblo in dva okrajka,
proksimalna epofiza je znatno krepkejša od distalne, deblo je trirob, 1 oster rob in 2 zaobljena

S: Diafiza zakosteni v 8 embrionalnem tednu. Sekundarno jedro za distalno epifizo nastane v 7 letu, za proksimalno pa v 16. do 20. letu starosti.
Proksimalna epifiza zaraste z diafizo med 18. in 20. letom, distalna pa med 20. in 25. letom starosti.

T: po vsej dolžini

ventralno dorzalno radialno

process coronoideus
facies medialis ligament anulare radii incisura radialis
m. brachialis (I)

olecranon
ligament collaterale ulnare
incisura trochlearis m. triceps brachii (I)

tuberositas
l crista musculi supinatoris

foramen nutriens facies posterior

facies anterior
m. pronator quadratus (O)
corpus ulnae

margo interosseus
membrana interossea antebrachii
m. extensor indicis (O), m. extensor pollicis caput ulnae
longus (O), m. abductor pollicis longus (O),
m. flexor digitorum profundus (O)

circumferentia articularis
margo posterior

process styloideus
discus articularis
ligament ulnocarpale palmare
 KOŽELJNICA / RADIUS
dolga, cevasta kost na palčni strani podlakti,
distalna epifiza je znatno krepkejša od proksimalne, diafiza je prizmatične oblike

dolgazakosteni
S: Diafiza cevasta kost vna
primarno palševi strani
8 embrionalnem podlakta.jedro
tednu. Sekundarno Distalna
za distalnoepofiza je znatno
epifizo nastane krepkejša
v 2 letu, za odšele v 5. letu
proksimalno pa
starosti. Proksimalna
proksimalne epifiza zaraste z diafizo med 17. in 20. letom, distalna pa med 20. in 25. letom starosti.

T: po vsej dolžini

ventralno dorzalno ulnarno

facies lateralis
m. pronator teres (I)
fovea articularis facies posterior
m. pronator quadratus (I)

caput radii
tuberositas radii m. flexor digitorum superficialis (O)
m. biceps brachii (I)
circumferentia articularis radii
ligament anulare radii

foramen nutriens
collum

facies anterior
m. supinator (I)
corpus radii

margo anterior
incisura ulnaris
discus articularis

process styloideus facies articularis carpalis

ligament radiocarpale pal / dor
margo interosseus
membrana interossea antebrachii
margo posterior m. extensor pollicis brevis (O), m.
flexor pollicis longus (O)

tuberculum dorsale
 KOSTI V ZAPESTJU / OSSA CARPI
dve vrsti; proksimalna je razporejena tako, da tvorijo koščice proti podlahtnici in koželjnici
konveksno sklepno površino, proti distalni vrsti karpalnih kosti pa S-sasto zavito sklepno
površino, ki je na palčni strani konveksna, na mezinčevi pa konkavna; distalna sklepna
površina distalne vrste zapestnih koščic je v glavnem izravnana; kot celota tvorijo obok, ki je
dorzalno konveksen in palmarno konkaven; med izboklinama je žleb/kanal

dolga
S: Ob rojstvucevasta kost
hrustančaste na palševi
in osificirajo strani
enhondralno, podlakta.
vsaka Distalna
iz svojega jedra epofiza je znatno krepkejša od
proksimalne
T: dorzalno os capitatum, palmarno pa obe eminenci

DLANČNICE / OSSA METACARPALIA

5 cevastih kosti, telo je dorzalno zapognjeno hkrati je dorzalna ploskev trikotasta,
vsako telo ima foramen nutricium
dolga cevasta kost na palševi strani podlakta.v Distalna
S: Diafiza dlančnic zakosteni primarno perihondralno in enhondralno epofizaživljenja,
8 tednu embrionalnega je znatnoima le krepkejša od
eno epifizo, 1. proksimalno,
ostale pa distalno;
proksimalne jedra se v epifizi pojavijo v 4. do 6. letu, z diafizo pa se zarastejo od 17. do 18. leta starosti

T: vsa dorzalna površina

PRSTNICE / OSSA DIGITORUM MANUS

14 kosti (1x2,4x3); proksimalne imajo cevasto, dorzalno konveksno telo; enako srednje le
manjše in s medialnim grbenom na bazi; distalne so kratke, stanjšane in s grčico na koncu

dolgavcevasta
S: Distalne kost na
7-8 embrionalnem palševi
tednu, strani
epifize so podlakta.
le proksimalne; Distalna
zakostenitvena jedraepofiza je znatno
v njih se pojavijo v 5 letu;krepkejša od okoli 18.
z diafizo se zarastejo
leta starosti.
proksimalne
T: v celoti

os lunatum
palmarno dorzalno
os scaphoideum
os triquetrum ossa metacarpi I-V
ligament pisohamatum,
ligament carpometacarpea dor/pal
tuberculum ossis scaphoidei ligament metacarpa dor/pal/ inter
os pisiforme ligamentum metacarpeum
ligament pisohamatum, transversum profundum
ligament pisometacarpale ligament palmaria ligament
os trapezium collateralia
hamulus ossis hamati
ligament pisohamatum
tuberculum ossis trapezii
os hamatum
ossa sesamoidea
basis
corpus
caput
os trapezoideum
phalanx proximalis
phalanx media
os sesamoideum
phalanx distalis
os capitatum ligament collateralia

tuberositas phalangis distalis

 ARTICULATIO STERNOCLACICULARIS
articulatio spheroidea
med prsnico in ključnico
S.P.: facies articularis sternalis, incisura clavicularis sterni - discus articularis

S.O.: ohlapna, krepka

G.: vse razen rotacija ligament interclaviculare

ligament costoclaviculare
ligament sternoclaviculare anterius

ARTICULATIO ACROMIOCLAVICULARIS
articulatio plana
med ključnico in lopatico

S.P.: facies articularis acromialis, facies articularis acromii – rudimentalen discus articularis

S.O.: ohlapna

bursa synovialis
ligament acromioclaviculare

ligament coraco-acromiale ligament conoideum

ligament transversum scapulae superius

ligament trapezoideum
 ARTICULATIO HUMERI
ARTICULATIO SPHEROIDEA
med lopatico in nadlahtnico
S.P.: cavitas glenoidalis, caput humeri; sklepno površino povečuje hrustančast labrum glenoidale
(ligament lenohumerale, ligament coracohumerale)

S.O.: je na lopatico prirasla ob rob sklepnega hrustanca, razen ob pripenjališču kite dolge
bicepsove glave, kjer sega do baze korakoidnega odrastka. Na nadlahtnici je fibrozni sloj sklepne
ovojnice pripet na collum anatomicum, premosti sulcus intertubercularis in ga preobrazi v kanal,
po katerem drsi kita dolge bicepsove glave; sinovialni del sklepne ovojnice pa obdaja bicepsovo
kito še nekaj niže od vagina synovialis intertubercularis

G.: ante/retro-fleksija, ante/retro-versio, abd/add-uctio,elevatio, circumductio, rotatio

bursa synovialis
ligament coraco-acromiale

ligament coracohumerale

bursa subdeltoidea
bursa subacromialis
bursa subtendinea
musculi subscapularis
bursa
subcoracoidea
vagina tendinis
intertubercularis
muscle biceps brachii,
caput longum

ligament glenohumerale
 ARTICULATIO CUBITI
A.HUMEROULNARIS IN A. HUMERORADIALIS
GINGLIMUS
med nadlahtnico, podlahtnico in koželjnico
S.P.: incisura trochlearis, capitulum humeri, incisura radialis, fovea articularis

S.O.: obdaja vse tri kosti

G.: flexio, extensio (140º) + proksimalni radioulnarni sklep

ligament collaterale radiale

m. supinator (O), m. extensor
carpi radialis brevis (O)

ligament anulare radii

ligament collaterale radiale
m. supinator (O), m.
extensor carpi radialis brevis
(O)

ligament collaterale ulnare

 ARTICULATIO RADIOULNARIS
PROXIMALIS IN DISTALIS
ARTUCULATIO TROCHOIDEA
med podlahtnico in koželjnico

ARTICULATIO RADIOULNARIS PROXIMALIS

S.P.: incisura radialis, circumferentia articularis radii

S.O.: je ohlapna ter sega izpod anularnega ligamenta navzdol kot recessus
sacciformis

G.: pronatio (prekrižani), supinatio (vsporedni)

ligament anulare radii

ligament collaterale radiale

chorda obliqua

membrana interossea antebrachii

m. extensor indicis (O), m. extensor pollicis longus (O),
m. extensor pollicis brevis (O), m. abductor pollicis
longus (O), m. flexor digitorum profundus (O), m. flexor
pollicis longus (O)

ARTICULATIO RADIOULNARIS DISTALIS

S.P.: incisura ulnaris, circumferentia articularis ulnae – discus articularis
(izključuje podlahtnico iz zapestnega sklepa)

S.O.: je ohlapna ter sega navzdol kot recessus sacciformis

G.: pronatio (prekrižani), supinatio (vsporedni)

 ARTICULATIO RADIOCARPEA
ARTICULATIO CONDYLARIS
med koželjnico in prvo karpalno vrsto

ligament ulnocarpale palmare, ligament radiocarpale palmare / dorsale

S.P.: facies articularis carpalis, discus articularis, os scaphoideum, os lunatum, os triquetrum

S.O.: nežna in ohlapna ter pripeta ob robove sklepnih hrustancev

ARTICULATIO MEDIOCARPEA
med prvo in drugo karpalno vrsto

ligament intercarpalia palmaria / interosseum / dorsale, ligament carpi radiatum

S.P.: os scaphoideum, os lunatum, os triquetrum, os trapezium, os trapezoideum, os capitatum, os hamatum

S.O.: pripeta na robove sklepnih hrustancev

G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ARTICULATIO OSSIS PISIFORMIS

graškov sklep

ligament pisohamatum, ligament pisometacarpale

S.P.: os pisiforme, os triquetrum

S.O.: ohlapna, dovoljuje drsenje

G.: drsenje

ligament intercarpalia palmaria

ligament radiocarpale palmare ligament radiocarpale dorsale

ligament ulnocarpale palmare

ligament pisohamatum

ligament pisometacarpale

ligament intercarpalia dorsalia

ligament carpi radiatum

ligament intercarpale interosseum

 ARTICULATIO CARPOMETACARPEA
ARTICULATIO SELLARIS
drugo karpalno vrsto in 4 metakarpalnimi kostmi
ligament carpometacarpea dorsalia / palmaria

S.P.: os trapezium, os trapezoideum, os capitatum, os hamatum, basis II.-V. ossa metacarpalia (sedlaste)
S.O.: pripeta na robove sklepnih hrustancev
G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ARTICULATIO CARPOMETACARPEA POLLICIS

ARTICULATIO SELLARIS
med os trapezium in I. os metacarpalia
S.P.: os trapezium, basis I. os metacarpalia (sedlaste)
S.O.: pripeta na robove sklepnih hrustancev
G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ARTICULATIO INTERMETACARPEA
med metakarpalnimi kostmi

ligament metacarpa dorsalia/ palmaria/ interossea

S.P.: baze metakarpalnih kosti

ligament carpometacarpea dorsalia / palmaria

ligament metacarpa dorsalia/ palmaria/ interossea

ARTICULATIO METACARPOPHALANGEA
ARTICULATIO SPHEROIDEA
med metakarpalnimi kostmi in proksimalno falango
S.P.: basis in caput falang in caput metakarpalnih kosti
ligamentum metacarpeum transversum profundum, ligament palmaria, ligament collateralia

ARTICULATIO INTERPOPHALANGEA
ARTICULATIO GINGLYMUS
med proksimalno, medialno in distalno falango
ligament collateralia

S.P.: basis in caput falang in caput metakarpalnih kosti

S.O.: ohlapne
G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio
FASCIA AXILLARIS
…spaja fasciji mišic latissimus dorsi in pectoralis minor, navzpred se nadaljuje v
fascijo m. serratus anterior, lateralno v fascijo nadlakta. Ramenske mišice so ovite
z lastnimi fascijami.

APONEUROSIS M. BICIPITIS BRACHII (lacertus fibrosus)

medialni rob bicepsove kite spaja s podlahtno fascijo vezivasta ploščica –
aponeurosis m. bicipitis brachii (lacertus fibrosus), pod njo so arteria brachialis,
nervus medianus, m. pronator teres * (bursa bicipitoradialis)

FASCIA BRACHII
ovija nadlahtne mišice. Navzgor prehaja v fascije mišic pestoralis major,
deltoideus, infraspinatus in pazdušno fascijo. Navzdol prehaja v fascijo podlakta.
Na medialni strani je približno v sredini nadlakta hiatus besilicus, odprtina za
veno basilica in nervus cutaneus antebrachii medialis. Od nadlahtne fascije segata
v globino dve vezivni ploščici, septum intermusculare brachii laterale (crista
tuberculi majoris, lat. tuberositas deltoidea, margo lateralis humeri, lat. konidil) in
mediale (crista tuberculi minoris, margo medialis humeri, med. konidil)

APONEUROSIS EXTENSORIS DIGITI

Ob bazah falang se z volarne plati priključijo tetivam ekstenzorja tetive
medkostnih mišic in nekaj distalne je z radialne strani tetive lumbrikalnih mišic.
Tetive ekstenzorja se spremenijo v trikotaste dorzalne vezivne plošče, z bazo na
metakarpofalangealnem sklepu in z vrhom na distalni falangi. Bazo iztezalne
aponevroze zatezajo tetive medkostnih in lumbrikalnih mišic. Distalno se cepi
iztezalna aponevroza v tri zublje, od katerih se srednji konča na površini druge
falange, dva pa na končni falangi. Medkostne mišice in lumbrikalne mizice
delujejo preko iztezalne aponevroze kot ekstenzorji interfalangealnih sklepov.

FASCIA ANTEBRACHII
Podlaktna fascija odeva mišice, med katere segajo septa intermuscularia. Fascija je proksimalno ojačana z
aponeurosis m. bicipitis brachii, distalno pa kaže krepkejša mesta, retinaculum extensorum, ligamentun
metacarpeum transversum superficiale in retinaculum flexorum.

Od krepkejših mest fascije je najpomembnejši retinaculum flexorum, ki preobrazi karpalni žleb v karpalni kanal,
skozi katerega potekajo kite fleksorjev in nervus medianus. Retinaculum extensorum je povezan z vezivnimi
trakovi z robovi brazd na ulni in radiusu. Tako nastane šest osteofibroznih kanalov, skozi katere prestopajo od
palčne proti mezinčni strani:

1. tetiva m. abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis.

2. tetiva m. extensor carpi radialis longus in brevis.
3. tetiva m. extensor pollicis longus.
4. tetiva m. extensor digitorum in extensor indicis .
5. tetiva m. extensor digiti minimi.
6. tetiva m. extensor carpiulnaris.

APONEUROSIS PALMARIS
Dlanska preprega, aponeurosis palmaris, je krepka vezivna opna, razpeta med
tenarjem in hipoternarjem ter ščiti tetive mišič, žile in živce v dlani.
Aponevroza je pripeta na retinaculum flexorum in na tetivo mišice palmaris
longus. Distalno se cepi v štiri snope za štiri prste. Aponevroza ima povrhnje
prečne niti, fibrae transversae in globoke vzdolžne niti, fibrae longitudinales.

FASCIJE ROKE
Fascia eminentiae thenar .
Fascia eminentiae hypothenar.
Fascia palmaris profunda prekriva metakarpalne kosti in m. interossei.
Fascia dorsalis superficialis med kožo in tetivo m. extensor digitorum.
Fascia dorsalis profunda dorzalno odeva m. interossei in metakarpalnekosti.
 m. deltoideus – deltasta m., trikotnica
MIŠICE RAMENSKEGA OBROČA O.: akromialni del ključnice, akromion, spina scapulae
I.: tuberositas deltoidea humeri
m. pectoralis major – velika prsna m. F.: abdukcija nadlaket, ante-retro verzija, rotacija navzven
O.: steralni del ključnice, prsnica, hrustanci (bursa subdeltoidea),
pravih reber, vagina musculi recti abdominis n. axillaris,
I.:crista tuberculi majoris humeri. a. thoracoacromialis,a circumflexa humeri posterior, a profunda bracii
F.:anteretroverzija, addukcija, rotacija navznoter
n. pectorales
a. thoracica supreme, a. thoracica lateralis,
a thoracoacromialis (rami pectorales m. pectoralis minor – mala prsna m.
O.: 2.-5. rebro I.: processus coracoideus
m. subclavius – podključna m. F.: priteza lopatico, poveša lat. del ključnice
O.: ključnica I.: prvo rebro n. pectorales, n. thoracales anteriores
F.: učvrsti ključnico a. thoracica suprema, a. thoracica lateralis
n. subclavius
a. thoracoacromialis (ramus clavicularis)
m. latissimus dorsi - široka hrbtna mišica
O.: zadnjih 5 prsnih vretenc, torakolumbalna fascija, črevesni
m. serratus anterior - sprednja nazobčana greben , 12. rebro I.: crista tuberculi minoris humeri
O.:1-10 rebro I.: margo vertebralis scapulae F.: addukcija, rotacija navznoter
F.: protrakcija, rotacija ( lopatice) n. thoracodorsalis
n. thoracicus longus a. subscapularis
a. thoracica lateralis

m. supraspinatus – nadgrebenčnica m. subscapularis – podlopatična mišica

O.: fossa supraspinata O.: fossa subscapularis
I.: tuberculum majus I.: tuberculum minus
F abdukcija nadlakti, rotacija navzven F.: adduciranje nadlakti, rotacija navznoter
n. suprascapularis n. subscapularis I in II

m. levator scapulae –
dvigalka lopatice
O.: stranski odrastki 4 vratnih
vreten
I.:anglus superior, margo medialis
F.: elevacija, retrakcija
n. dorsalis scapulae

m. trapezius - kapucasta m.
O.: zaglavnica, trni
vratnih&prsnih vreten m. teres major – velika okrogla mišica
I.: spina scapulae in acromion O.: spodnji del lateralnega roba lopatice,
F.: elevacija, depresija, anglus inferior scapulae,
retrakcija, rotacija rob fossa infra spinata foramen triangulare:
n. accessorius I.: crista tuberculi minoris arteria circumflexa scapulae
F.: retrofleksija nadlakti,
rotacija navznotraj, rahlo adducira
n. thoracodorsalis foramen quadrangulare:
a thoracica supreme a thoracica lateralis arteria circumflexa humeri posterior,
nervus axillaris

m. rhomboideus major-rombasta
O.: 1.-4. prsno vretence
I.: margo medialis scapulae m. infraspinatus – podgrebenčnica
m. rhomboideus minor O.: fossa infraspinata
O.: zadnji 2 vratni vretenci I.: tuberculum majus
I.: margo medialis scapulae F.: rotacija nadlakti navzven
F.: poteza lopatico navzgor in n. suprascapularis
medialno, elevacija, retrakcija
n. dorsalis scapulae
m. teres minor – mala okrogla mišica
O. zgornji del lateralnega roba lopatice
I.: tuberculum majus
trigonum deltpideopectorale:
F.: rotacija nadlakti navzven, rahlo adducira
deltoideus, pectoralis major, clavicula
vena cephalica (na površju) n. axillaris
arteria subclavia (v globini)
fossa axillaris - pazduha
Mišice rotatorne manšete: ventralno: pectoralis major in minor
m. supraspinatus, m. infraspinatus, dorzalno: latissimus dorsi, teres minor, teres major, subscapularis
m. subscapularis , m. teres minor lateralno: brachium
medialno m. serratus anterior, intercostales
 MIŠICE NADLAKTA
volarno 3 fleksorji, dorzalno 1 ekstenzor
m. coracobrachialis – pazdušna m.
m. deltoideus O.: processus coracoideus
I.: crista tuberculi minoris
F.: anteverzija, addukcija nadlakti
(bursa m.c.)
nervus musculocutaneus,

m. triceps brachii
m. biceps brachii – dvoglava nadlahtna mišica
sulcus m. bicipitalis brachii radialis / lateralis:
- vena cephalica
sulcus m. bicipitalis brachii ulnaris / medialis
- arteria brachialis, vena brachialis, nervus
medianus, nervus cutaneus antebrachii medialis,
nervus cutaneus brachii medialis, nervus ulnaris
septum intermusculare F.: fleksacija in supinacija podlakti
brachii laterale n. musculocutaneus

caput breve
olecranon O.: processus coracoideus
I.:s kito na tuberositas radii

epicondylus caput longum

m. brachioradialis
m. extensor carpi radialis brevis
m. extensor carpi radialis longus
O.: izvira s kito od supraglenoidalne grčice in
od labrum glenoidale, kito skozi sulcus
intertubercularis ovija vagina synovialis
intertubercularis
I.:*

m. triceps brachii – troglava nadlahtna m.

med medialno in latrealno glavo je sulcus nervi radialis,
za nervus radialis in arterijo profunda brachii

caput longum
O.: tuberculum infraglenoidale skapule

caput laterale
O.: hrbtna površina humerusa

caput mediale
O.: hrbtna površina humerusa ter
medialnega intermuskularnega septuma
I.:olecranon
F.: izteza komolec in adducira nadlaket

m. brachialis – nadlahtna mišica

O.:medialna in sprednja površina humerusa
I.: tuberositas ulnae na koronoidnem odrastku
F.:upogiba komolec
n. musculocutaneus, n. radialis
MIŠICE PODLAKTA
volarna skupina Sulcus antebrachii radialis je od kože in fascije zastrt žleb, med tetivama
mišic flexor carpi radialis in brachioradialis. V žlebu so arteria in venae
m. palmaris longus radiales ter ramus superficialis nervi radialis
O.: caput commune kot I. Sulcus antebrachii ulnaris oklepajo: m. flexor digitorum superficialis, m.
I.: aponeurosis palmaris flexor digitorum profundus, m. flexor carpi ulnaris. V žlebu so arteria in
F.: tenzor palmarne aponevroze vena ulnares ter nervus ulnaris.
n. medianus V fossa cubiti se stekata sulcus m. bicipitis brachii radialis in ulnaris, iz nje
pa vodita sulcus antebrachii radialis in canalis cubitalis.

m. flexor carpi radialis

O.: caput commune kot I.
I.: volarna površina 2. metakarpalne kosti
F.: fleksor in abduktor roke, pronator podlakta
n. medianus

m. flexor carpi ulnaris

O.: caput commune kot I.
I.: os pisiforme (bursa m. flexoris carpi ulnaris
F.: fleksor in abduktor roke
n. ulnaris

m. pronator teres
O.: caput commune na medialnem, flektornem epikondilu
I.: lateralna stran radiusa
F.: pronator podlakta in flaksor komolca
n. medianus

m. flexor digitorum superficialis

O.:caput humeroulnare na medialni epikondil, caput radiale na zgornjo polovico
sprednje ploskve radiusa
I.:kite so v dvoje razcepljene pripete na srednje falange 4 prstov
F.:fleksor druge falange 4 prstov
Vse štiri tetive potekajo skozi canalis carpi. V predelu prve falange se cepijo v dva
dela, pa se nekaj distalneje spet spojijo; končniki kit so pripeti na lateralnem delu
volarne površine druge falange. Zev v kitah imenujemo hiatus tendineus; skozi hiatus
drsijo kite mišice flexor digitorum profundus, ki so pripete na distalno falango.
Križanje kit mišice flexor digitorum superficialis s kitami mišice flexor digitorum
profundus imenujemo chiasma tendinum.
n. medianus

m. flexor pollicis longus

O.: radius in medkostna membrana
I.: tetiva gre skozi canalis carpi, se nahaja nato med glavama mišice flexor pollicis
brevis, nato pa med kratkim palčnim fleksorjem in mišico adductor pollicis; kita je
pripeta na bazo druge palčne falange
F.: fleksor druge palčne falange
n. medianus

m. flexor digitorum profundus

O.: ulna in medkostna membrana
I.: kite potekajo skozi hiatuse v kitah mišice flexor digitorum superficialis
(chiasma tendinum) in so pripete na končne falange 4 prstov
F.: flektira tretjo falango 4 prstov
n. ulnaris

m. pronator quadratus
O.: sprednja ploskev spodnje četrtine podlahtnice
I.: volarna površina radiusa – niti potekajo transverzalno s podlahtnice na koželjnico
F.: pronira podlaket
n. medianus
 MIŠICE PODLAKTA
radialna skupina
m. brachioradialis
O.: lateralni rob humerusa in septum intermusculare laterale,
glava premosti sulcus nervi radii
I.: baza processus styloidei radii
F.: upogiba komolec, pronira in supinaira podlaket
n. radialis

m. extensor carpi radialis longus

O.: lateralni rob humerusa, lateralni epikondil, septum intermusculare
I.: dorzalna površina baze II. metakarpalne kosti
F.: izteza in abducira roko
n. radialis

m. extensor carpi radialis brevis

O.: lateralni epikondil, lig. collaterale radiale, lig. anulare radii in septum
intermusculare
I.: tetiva gre skozi karpalni kanal in je pripeta na dorzalno površino baze
tretje metakarpalne kosti
F.: izteza in abducira roko
n. radialis

m. supinator
O.: lateralni epikondil, lig. collaterale radiale, lig. anulare radii in cista supinatoria
I.: ovija se okoli radiusa in je pripet na volarno površino radiusa izpod tuberositas raddii
F.: supinacija
n. radialis

MIŠICE PODLAKTA dorzalna skupina

m. extensor digitorum
O.: caput commune na dorzalni strani lateralnega epikondila (iztezalni epikondil)
I.: s štirimi kitami je pripet na končne falange 4 prstov
F.:ekstenzor prstov in roke
n. radialis
kite m. extensor indicis (I)

m. extensor carpi ulnaris

O.: caput commune na lateralnega epikondila
I.: baza V. metakarpalne kosti
F.: izteza in adducira roko
n. radialis

m. extensor digiti minimi

O.: caput commune na lateralnega epikondila
I.: spaja se s tetivo ekstenzorja za prste, namenjeno za peti prst
F.: izteza V. prst
n. radialis

m. abductor pollicis longus

O.: ulna, membrana interossea, radius
I.: lateralna stran baze I. metakarpalne kosti
F.: abducira palec in roko, supinira podlaket
n. radialis

m. extensor pollicis brevis

O.: radius in medkostna opna
I.: dorzalna stran baze proksimalne falange palca
F.: izteza prvo palčno falango in roko
n. radialis

m. extensor pollicis longus

O.: podlahtnica in medkostna membrana
I.: distalna palčna falanga
F.: izteza distalno palčno falango inabducira palec
n. radialis
m. extensor indicis
O.: ulna, membrana interossea
Kiti mišic extensor pollicis brevis, extensor pollicis I.: kita mišice extensor digitorum
longus in abductor pollicis longus obdajajo vdolbino, F.:izteza kazalec
foveola radialis, v dnu votline je arteria radialis. n. radialis
 VAGINAE TENDINUM
Vagina synovialis tendinis ovija tetivo pri prehodu skozi osteofibrozni kanal. Taki kanali so na dorzalni strani
zapestja (pod retinaculum extensom), na volarni strani zapestja (pod retinaculum flexorum) in na volarni strani
prstov. Vezivni del prstne vagine je priraščen na robove falang in je ojačen z vezivnimi trakovi (pars anularis
preko falange in pars cruciformis preko sklepa). Sinovialna vagina je dvojni tulec. Njegov notranji list je zraščen
s kito, zunanji list pa oblaga osteofibrozni kanal (fibrozno vagino). Zunanji list prehaja ob kosti v notranjega z
duplikaturo (vinculum tendinis), po kateri vstopajo v kito krvne žile.

Na volarni strani zapestja sta v karpalnem kanalu dve sinovilani vagini. Radialna je za m.
flexor pollicis longus. Prične se proksimalno od retinaculum flexorum in se konča ob bazi
druge palčeve falange. Ulnarna vagina je za kite mišic flexor digitorum superficialis in
profundus. Vagina se prične nekaj pred radialno, se širi vzdolž tetiv prstov in sega v bližino
digitalnih vagin.

Digitalne vagine segajo od metakarpofalangealnega sklepa do baze končne falange. Z njimi

so opremljene kite vseh pet prstov. Digitalna vagina za peti prst je navadno spojena z
ulnarno karpalno vagino. Včasih tudi palčeva sinovialna vagina kmunicira z radialno
karpalno vagino.

Dorzalno je za šest kanalov sest vagin. Pričenjajo se ob retinaculm extensorum in segajo do

polovice metakarpalnih kosti. Najdaljša je četrta vagina, najkrajša pa šesta vagina.

MIŠICE ROKE

palmaris brevis
O.: ulnarni rob palmarne aponevroze
opponens digiti minimi I.: koža ulnarnega roba mezinčeve kepe
O.: retinaculum flexorum in hamulus ossis hamati F.: nagubava kožo
I.: medialna stran in glava pete metakarpalne kosti ulnaris
F.: oponira mezinec
ulnaris
opponens pollicis
O.: retinaculum flexorum, ossis trapezii
I.: lateralni rob prve metakarpalne kosti
flexor digiti minimi brevis F.:oponira palec
O.: retinaculum flexorum in hamulus ossis hamati medianus
I.: medialna stran baze prve mezinčeve falange
F.: flektira 1. mezinčevo falango in abducira mezinec
ulnaris
flexor pollicis brevis
O.: caput superficiale: retinaculum flexorum; caput
profundum: os trapezoideum in os capitatum
I.: lateralna površina baze prve palčne falange
F.: fleksija in oponiranje palca
abductor digiti minimi medianus (superficialna glava) ulnaris (globoka glava)
O.: retinaculum flexorum in os pisiforme
I.: baza prve falange mezinca
F.: abducira mezinec
abductor pollicis brevis
O.: ossis scaphoidei, retinaculum flexorum
ulnaris
I.: lateralna površina baze prve palčne falange
F.: abdukcija palca
medianus
musculi interossei dorsales
O.,I.: priraščene z 2 glavama na sosednje
metakarpalne kosti; razporejene so okrog sredinca;
adductor pollicis
prva in druga kita je sta prieti na radalni rob prstov; O.: caput transversum: anteriorni rob 3. metakarpalne
tretja in četrta pa na ulnarni rob kosti; caput obliquum: spoj med os trapezoideum in
F.: abducirajo prste in flektirajo prvo ter os capitatum
extenzirajo drugo ter tretjo falango I.: ulnarna stran baze prve palčne falange
ulnaris F.: adducira in oponira palec
ulnaris
musculi interossei palmares
O.,I.: priraščene so z eno kito na metakarpalno kost
istoimenskega prsta; prva kita je pripeta na ulnarno
musculi lumbricales
stran prsta, druga in tretja pa na radialno O.,I.: So 4 in se pritrjujejo kitam mišice flexor digitorum
F.: adducirajo prste in flektirajo prvo ter profundus; so ob radialnem robu metakarpofalangealnega
extenzirajo drugo in tretjo falango sklepa 2-5 prsta ter so pripete na radialni rob tetiv m. extenzor
ulnaris digitorum
F.: upogibajo prvo falango in iztezajo drugo ter tretjo
medianus (1,2), ulnaris (3,4)
A. SUBCLAVIA

Desna a. subclavia je veja trancus brachiocephalius, medtem ko izhaja leva direktno iz aortnega loka. Področje
prehrane te arterije je razsežno in obsega zgornjo ekstremiteto, del centralnega živčevja ter del prsne in trebušne
stene. Njen potek delimo v tri dele. Prvi del poteka navzgor in lateralno od sternoklavikularnega sklepa in ob
kupuli plevre do medialnega roba m. scalenus anterior. Drugi del poteka za m. scalenus ant. in nad apeksom
pljuč. Tretji del je najpovrhnejši del žile in poteka od lateralnega roba m. scalenus anterior do prvega rebra nad
katerim prehaja skozi vrzel med
m. scalenus anterior in medius v
aksilo skupaj s plexus brachialis.
Njen potek križajo številni živci.
Ko poteka za mišico m.
sternocleidomastoideus, jo
spredaj križa n. vagus in n.
phrenicus, zadaj pa leži ob njej
ggl. cervicale inferius ter n.
laryngeus recurrens, ki na desni
strani zavije pod arterijo.

A. AXILLARIS
… je nadaljevanje a. subklavije v pazduhi. M. pectoralis minor deli potek arterije v tri dele, prvi del je nad, drugi
za in tretji pod imenovano mišico. V prvem delu ovija arterijo in veno aksilaris ter plexus brachialis vagina
vasorum, ki je nadaljevanje fasciae prevertebralis iz vratu. Plexus brachialis poteka lateralno in za arterijo, v.
axillaris pa medialno in pred arterijo. Vagina vasorum se postopoma izgublja in v drugem delu ovijajo arterijo
veje pleksus brachialisa. Arterija oddaja številne veje za mišice okoli ramenskega sklepa in za lateralno steno
prsnega koša ter številne kožne veje za isto področje. Veje med seboj anastomozirajo.

1. A. thoracica suprema je manjša veja in prehranjuje mišice v prvem medrebrnem prostoru ter deloma m.
pectoralis major in minor.

2. A. thoracoacromialis se razdeli v številne drobne veje. Ramus acromialis poteka navzgor in lateralno nad
akromion, ramus clavicularis poteka medialno in prehranjuje m. subclavius in sternoklavikularni sklep, rami
pectorales potekajo v prsno mišico in ramus deltoideus descendira ob veni cefaliki in prehranjuje m. deltodeus.

3. A. thoracica lateralis poteka ob lateralnem robu m. pectoralis major navzdol in spremlja n. thoracicus longus.
Prehranjuje m. pectoralis major in minor ter m. serratus ant. Ob spodnjem robu m. pectoralis major oddaja rr.
mammarii laterales za mlečno žlezo.

4. A. subscapularis je največja veja in descendira ob lateralnem robu skapule ob m. subscapularis. Oddaja a.

circumflexo scapulae, ki poteka navzad skozi trikotno (medialno) pazdušno okence in se razcepi v manjše veje
nad lopatico v fosi infraspinati, kjer anastomozira z vejami arterije supraskapularis in transverse koli. A.
subscapularis se nato nadaljuje kot a. thoracodorsalis, ki jo spremlja istoimenski živec in descendira po lateralni
steni toraksa, kjer anastomozira z interkostalnimi arterijami. Arterija prehranjuje m. latissimus dorsi.
.
5. A. circumflexa humeri
anterior je manjša vejica,
ki zavije pred collum
chirurgicum in
anastomozira z naslednjo.

6. A. circumflexa humeri
posterior je večja veja in
zavije navzad skozi
lateralno pazdušno
okence. Spremlja jo n.
axillaris. Arterija poteka
pod deltoidno mišico in jo
deloma prehranjuje.
A. BRACHIALIS
…je nadaljevanje a. axillaris od spodnjega roba m. pectoralis major. Poteka povrhno ob medialni strani brahiuma
in jo sprva obdajajo živci brahialnega prepleta, n. medianus poteka lateralno, n. radialis zadaj in n. ulnaris
medialno. Arterijo spremljajo vv. brachiales. V sredini nadlakta jo postopoma križa n. medianus in poteka nato
medialno ob njej. Nad komolčno kotanjo poteka arterija bolj spredaj in jo tu prekriva
bicepsova aponevroza, lacertus fibrosus. V fossi cubiti se a. brachialis razdeli v dve veji, a.
radialis in a. ulnaris. Oddaja veje za nadlaket in komolec in nutritivne veje za humerus.

1 . A. profunda brachii se odcepi od a. brachialis in poteka lateralno navzad skupaj z n.

radialis v spiralnem žlebu, sulcus n. radialis. Navzgor oddaja ramus deltoideus, ki
prehranjuje istoimensko mišico, na radialni strani humerusa pa se arterija deli v a.
collateralis radialis in a. collateralis media. Obe arteriji anastomozirata okoli komolčnega
sklepa.

2. A. collateralis ulnaris superior se odcepi iz a. brachialis v sredini nadlakta in spremlja n.

ulnaris proti medialnem epikondilu, kjer arterija anastomozira ob komolcu.

3. A. collateralis ulnaris inferiorse odcepi nekoliko nad komolčno kotanjo in daje glavne
veje za preplet okoli komolčnega sklepa.

Rete articulare cubiti je arterijski preplet okoli komolšnega sklepa. Formirajo ga arterije , ki
se odcepijo iz a. brachialis (a. collateralis radialis, media in ulnaris superior in inferior) in
potekajo navzdol h komolcu, in veje arterij podlakta (a. recurrens radialis, interossea in
ulnaris), ki potekajo nvzgor h komolcu.

A. RADIALIS
…je manjša veja, ki se odcepi od a. brachialis v fosi kubiti ob vratu radiusa. Proksimalno poteka po m. pronator
teres in jo prekriva m. brachioradialis, v distalnem delu podlakta pa poteka arterija bolj povrhno in lateralno ob
m. flexor carpi radialis, kjer lahko tipljemo njeno pulziranje. A. radialis poteka skupaj z ramus superficialis n.
radialis, ki ga distalno križa. Od tu dalje poteka a. radialis pod kitami palčevih iztezalk na dnu fosule radialis.
Skozi prvi interosalni prostor vstopa med glavama m. adductor pollicis v dlan, kjer anastomozira z globoko vejo
a. ulnaris. Oddaja veje za predel komolčnega in zapestnega sklepa in veje za mišice podlakta.

1. A. recurrens radialis poteka pod m. brachioradialis proti radialnemu epikondilu, kjer

anastomozira z vejo a. brachialis.

2. Ramus palmaris superficialis se odcepi iz a. radialis na distalnem delu podlakta in

descendira v mišice tenarja. Pogosto anastomozira z a. ulnaris, ki formira arcus
palmaris superficialis.

3. Ramus carpeus palmaris poteka medialno in formira spredaj na zapestju arterijsko

mrežje z ustrezno vejo a. ulnaris.

4. Ramus carpeus dorsalis poteka globoko pod kitami ekstenzorjev in formira z vejo
arterije ulnaris mrežje ali lok, rete carpi dorsale na dorzalni strani zapestja. Iz tega
mrežja se cepijo tri ali veš aa. metacarpeae dorsales, ki se delijo na bazi prstov v aa.
digitales dorsales. Aa. metacarpeae dorsales anastomozirajo z arterijmi palmarnih
lokov.

5. A. princeps pollicis se odcepi iz a. radialis, ko ta prehaja v dlan. Prehranjuje palec

in deloma kazalec (a. radialis indicis). Ta arterija nadomesča a. digitalis palmaris
communis I.

6. Arcus palmaris profundus leži na metakarpalnih kosteh pod kitami fleksorjev.

Formira ga končni del a. radialis in ramus palmaris profundus a. ulnaris. Iz loka
izhajajo tri aa. metacarpea palmares, ki potekajo v 2. - 4. medkostnem prostoru nad
mm. interossei. Iz loka se odcepijo tudi rami perforantes, ki anastomozirajo z
metakarpalnimi arterijami hrbtišča roke.

A. ULNARIS
… je večja končna veja, v katero se cepi a. brachialis v fosi kubiti. Poteka navzdol in ulnarno nad m. flexor
digitorum profundus, kjer jo spredaj križa n. medianus. V sredini podlakta leži arterija med m. flexor digitorum
superficialis in m. flexor carpi ulnaris in jo spremlja n. ulnaris. Na distalnem delu podlakta poteka a. ulnaris
radialno od kite m. flexor carpi ulnaris in os pisiforme ter preko retinaculum flexorum na dlan, kjer se končuje
kot arcus palmaris superficialis. Prehranjuje komolčni sklep, mišice podlakta in roko. V dlani anastomozira z a.
radialis.

1. A. recurrens ulnaris je manjša veja, ki poteka ob ulnarnem epikondilu in

anastomozira z vejami arterije brachialis. Rams anterior in posterior formirajo rete
articulare cubiti.

2. A. interossea communis je kratka veja, ki se odcepi v spodnjem delu fose cubiti.

Poteka navzad in se takoj deli v dve veji, a. interossea anterior in posterior. A.
interossea anterior descendira po sprednji strani medkostne membrane in jo spremlja
istoimenski živec. Pod m. pronator quadratus predre membrano in se pridruži k rete
carpi dorsale. Ta veja oddaja nutritivne veje za radius in ulno. Poleg tega odda tudi
vejo, ki spremlja n. medianus, a. mediana in je včasih prav močna.

A. interosse aposterior pa na proksimalnem delu prehaja skozi membrano interosseo

in poteka navzdol. Spremlja jo istoimenski živec. Konča se v rete carpi dorsale. Na
začetku se iz arterije odcepi a. interossea recurrens, ki ascendira proti lateralnemu
epikondilu, kjer anastomozira z vejo arterije profunde brahii.

3. Ramus carpeus palmaris poteka radialno in formira spredaj na zapestju mrežje

(rete) s podobno vejo a. radialis.

4. Ramus carpeus dorsalis zavije pod kito m. flexor carpi ulnaris okoli ulne in
formira z vejo a. radialis rete carpi dorsale.

5. Ramus palmaris profunus spremlja globoko vejo ulnarnega živca med m.

abductor in flexor digiti minimi brevis. Združi se s končnim delom a. radialis in
formira arcus palmaris profundus.

6. Arcus palmaris superficialis je končni del a. ulnaris. Arkus leži na kitah fleksorjev, pokriva pa ga palmarna
aponevroza. Iz arkusa izhajajo tri aa. digitales palmares communes, ki se delijo in prehranjujejo prste, aa.
digitales palmares propriae.
V. SUBCLAVIA
Venozna kri iz zgornjega uda odteka po veni subklaviji, ki pa zbira tudi
del krvi iz glave in vratu ter predela hrbta nad lopatico (v. jugularis
externa) in iz lateralne stene trupa (v. thoracica lateralis in v.
thoracoacromialis).

V. subclavia zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje a. subclavia. Poteka

pred arterijo v žlebu prvega rebra, sulcus v. subclaviae, pred m. scalenus
anterior. Za sternoklavikularnim sklepom se združi z veno jugularis
interno v veno brahiocefaliko.

Vanjo se vlivajo v. jugularis externa, v. thoracoacromialis in vene

zgornjega uda.

Iz zgornjega uda se kri vrača po globokih in povrhnjih venah, ki imajo v

steni venozne zaklopke.

Globoke vene potekajo ob arteriji brahialis in njenih vejah, tako da vsako arterijo spremljata po dve veni. Obe
vv. brachiales se združita v enojno veno aksilaris, ki poteka skozi pazduho medialno ob arteriji . V veno aksilaris
se vliva tudi v. thoracica lateralis, ki poteka ob istomenski
arteriji. V slednjo pa se vlivajo vv. thoracoepigastricae, ki zbirajo kri iz sprednjega in stranskega dela trebušne
stene. Po teh podkožnih venah trupa se lahko vzpostavi kolateralni obtok med veno kavo superior in inferior (v.
epigastrica superficialis, veja vene femoralis).

Povrhnje vene zgornjega uda potekajo v podkožju in se začenjajo v prstih kot

venozna mrežja. Iz mrežij se vene palmarne strani prstov skoraj v celoti
vlivajo v podkožje hrbtne strani roke (vv. intercapitales) in oblikujejo z
venami hrbtne strani prstov rete venosum dorslae manus. Iztega mrežja odteka
venozna kri na podlakt po dveh večjih venah, v. cephalica in v. basilica.

1. V. cephalica poteka ob radialnem robu podlakti do komolčnega pregiba in se nadaljuje v

podkožju lateralno ob bicepsovi mišici. Nato poteka v žlebu med mišicami deltoideus in pectoralis
major (trigonum deltoideopectorale), predre fascijo in se vliva v veno subklavio.

2. V. basilica se oblikuje iz mrežja na mezinčevi strani hrbtišča roke in zavije okoli ulnarnega roba
podlakti. Poteka po sprednji strani podlakti navzgor in ob medialnem robu bicepsove mišice,
predre fascijo v sredini nadlakti ter se izliva v v. brachialis. V komolčni jami sta v. cephalica in v.
basalica povezani z veno mediano kubiti. Ta vena poteka navzgor in medialno od vene cefalike k
veni baziliki preko bicepsove aponevroze in komunicira z globokimi venami (v. mediana cubiti
profunda).

3. V. mediana antebrachii poteka po sprednji strani podlakti iz palmarnega venoznega prepleta in

se navadno vliva v veno baziliko (v. mediana basilica), navadno pa oddaja tudi zvezo k veni
cefaliki (v. mediana cephalica).
 BEZGAVKE ZGORNJEGA UDA

Bogat podkožni preplet mezgovnic na roki formira limfne žile, ki

po podlaktu in nadlaktu potekajo proti pazduhi, kjer se vlivajo v
nodi lymphatici axillares. Večina mezgovnic spremlja veno cefaliko
in baziliko. Nekatere teh se vlivajo v nodi lymphatici cubitales. To
je gruča povrhnje ležečih bezgavk nad ulnarnim epikondilom ob
veni baziliki. Sprejemajo limfo iz ulnarne strani roke in podlakti.
Vasa efferentia se vlivajo v nodi lymphatici axillares.

Limfne žile iz mišic spremljajo arterije in njihove veje in se vlivajo

enako kot podkožne mezgovnice v nodi lymphatici axillares.

Nodi lymphatici axillares so regionarne bezgavke zgornje

ekstremitete in so zelo številne. Vanje se vlivajo mezgovnice iz
zgornjega uda, podkožne mezgovnice stene prsnega koša in
trebušne stene do višine popka, iz kože nad lopatico ter iz večjega
dela mlečne žleze. V pazduhi so bezgavke razmeščene v pet grup:
ob mišicah, ki omejujejo pazduho in ob žilah, ki potekajo skozi
pazduho.

1. Nodi lymphatici laterales ležijo za v. axillaris. Vanjo se vlivajo

mezgovnice zgornjega uda.

2. Nodi lymphatici pectorales ležijo ob veni toraciki lateralis, ob

spodnjem robu m. pectoralis major. Vanje se vlivajo podkožne
mezgovnice iz stene toraksa in pri ženski iz mlečne žleze.

3. Nodi lymphatici subscapulares (posteriores) ležijo ob v.

subscapularis na mišici istega imena. Vanje se vlivajo mezgovnice iz
predela lopatice.

4. Nodi lymphatici centrales ležijo blizu baze aksile in vanje se

vlivajo eferentne mezgovnice iz prejšnjih treh grup. Ta gruča
bezgavk je največja in jo lahko tipljemo.

5. Nodi lymphatici apicales (subclaviculares) ležijo medialno ob v.

axillaris in nad zgornjim robom m. pectoralis minor, za fascijo
klavipectoralis. Vanje se vlivajo eferentne mezgovnice iz prejšnjih
grup in tudi direktne mezgovnice iz stene toraksa in mlečne žleze.

V subskapularni in centralni grupi je navadno 10 do 14 bezgavk, v ostalih grupah pa do 7 bezgavk.

Iz apikalnih bezgavk se formira navadno enojen truncus subclavius, ki poteka ob veni subklaviji in se vliva v
stočišče te vene z veno jugularis interno ali pa na levi strani v ductus thoracicus in na desni strani v ductus
lymphaticus dexter.
PLEXUS BRACHIALIS

Rr. ventrales 5. do 8. cervikalnega živca in se del 1. torakalnega živca sestavljajo brahialni pleksus, namenjen
koži in mišicam ramenskega obroča in zgornjega uda.

Ramenski pletež sega od vratne hrbtenice do pazduhe, kjer se razplete v posamezne periferne živce. Ločimo
supraklavikularni in infraklavikularni del prepleta. Živci, ki sestavljajo preplet prestopajo najprej skozi presledek
med sprednjo in srednjo mišico scalenus v stransko regijo vratu, nato pa med ključnico in prvim rebrom proti
pazduhi.

Supraklavikulami del pleksusa je urejen v tri debla (trunkuse): zgornjega sestavljata 5. in 6. vratni živec,
srednjega 7. vratni živec, spodnjega pa 8. vratni in 1. prsni živec. Vsak truncus se deli v sprednji del (divisio),
namenjen fleksorni strani ekstremitete in zadajšnji del za ekstenzorno stran.

Iz supraklavikularnega dela pleksusa izhajajo živci za večino mišic ramenskega

obroča:

n. dorsalis scapulae, za m. levator scapulae in m. rhomboideus major in minor

n. thoracicus longus, za m. serratus anterior
n. subclavius, za m. subclavius
n. suprascapularis, za m. supraspinatus in m. infraspinatus
n. subscapularis, za m. subscapularis, m. pectoraies, m. pectoralis major-minor
n. thoracodorsalis, za m. latissirnus dorsi in m. teres major

V infraklavikularnem delu se trunkusi pleksusa preuredijo v tri fascikle, ki spremljajo aksilarno arterijo.
Fasciculus posterior sestavlja nitje vseh petih 5 cev pleksusa (iz dorzalnih delov
vseh treh trunkusov). Fasciculus lateralis dobiva nitje iz C V do C VII (iz
sprednjih delov zgornjega in srednjega trunkusa), fasciculus medialis pa nitje iz C
VIII in Th I (iz sprednjega dela spodnjega trunkusa). Iz fascikov pleksusa izhajajo
periferni živci zgornjega uda. Fasciculus posterior daje nitje za n. axillaris in n.
radialis. Iz lateralnega fascikla izhajata n. muscuiocutaneus in del nervusa
medianusa, iz medialnega fascikla pa n. ulnaris, n. cutaneus brackii medialis, n.
cutaneus antebrachii medials in del medianusa.

FASCICULUS POSTERIOR

N. axilaris vodi iz pazduhe okrog kirurškega vratu humerusa, skozi

lateralno pazdušno okence in vstopa v m. deltoideus in m. teres
minor. Oddaja še r. cutaneus brachii laterais za kožo na lateralni
strani rame in nadlakta.

N. radialis oskrbuje ekstenzoje zgornjega uda in večji del kože na

ekstenzorni strani uda. Živec zarije iz pazdube dorzalno okrog debla
humerusa, vstopi med medialno in lateralno glavo mišice triceps,
poteka po sulkusu n. radialis in se v komolcu spet pokaže na volarni
skani med mišicama brachialis in brachioradialis. Spotoma oddaja
motorične veje za m. triceps ter n. cutaneus brachi in antebrachii
posterior. V komolcu se n. radialis razdeli v pretežo senzorični r.
superficialis in motoriči r. profundus.

R. profundus se usmeri okrog radiusa v dorzalno smer, pri čemer predira mišico supinator in
se nato razpleta med ekstenzoji v podlaktu. Inervira večino ekstenzojev zapestja in prstov;
veji za m. brachioradialis in m. extensor carpi radialis longus se odcepita nad cepiščem živca
v globoko in povrhnjo vejo.

R. superficialis spremlja sprva arterijo radiais po lateralnem sulkusu podlakta, nato pa

proksimalno od zapestja prehaja pod kito mišice brachioradalis na dorzalno stran roke,
oskrbuje kožo na hrbtišču roke (radialna polovica) in kožo na dorzalni strani 1. in 2. prsta ter
na radialni polovici 3. prsta (nn. digitales dorsales). Na kazalcu in sredincu segajo kožne veje
do srednje falange.
FASCICULUS LATERALIS

N. musculocutaneus ima mišične in kože veje. Na poti iz aksile predre m. coracobrachialis

in poteka nato med mišicama biceps in brachialis proti komolcu in podlaktu. Oskrbuje
mišice na nadlaktu: m. biceps, brachialis, coracobrachialis, kot n. cutaneus antebrachii
lateralis pa kožo na lateralni strani podlakta.

N. medianus izvira iz medialnega in lateralnega fascikla. Oskrbuje mišice na volarni strani

podlakta. Najprej poteka v medialnem bicipitalnem sulkusu pred arterijo brachialis, v
komolčni jami pa ob medialni strani arterije, nato pa skozi m. pronator teres in dalje med
povrhnjimi in globokimi fleksorji podlakta proti zapestju. Spotoma oddaja veje za
fleksorje. Izjemi sta m. flexor digitom profundus (ulnarni del) in m. flexor carpi ulnaris. V
zapestju poteka med mišicami flexor carpi radialis in palmaris longus tik pod kožo in je tu
lahko ranljiv.

FASCICULUS MEDIALIS

N. ulnaris je drugi živec za volarno stran podlakta in roke. Sprva poteka na podlaktu ob
brahialni arteriji po medialnem bicipitalnem sulkusu, distalno pa se oddalji od nje, predre
medialni intermuskularni septum in prihaja v podlaket za medialnim epikondilom (sulcus
nervi ulnaris). V podlaktu spremlja arterijo ulnaris v medialnem sulkusu podlakta in
inervira m. flexor carpi ulnaris in m. flexor digitorum profundus (ulnami del). Na podlaktu
oddaja r. dorsalis manus, ki oskrbuje kožo ulnarne polovice 3. prsta ter kožo na dorzalni
strani 4. in 5. prsta.

N. cutaneus brachii medialis oskrbuje kožo v pazduhi in na medialni strani nadlakta.

Živec se včasih veže z vejo 2. interkostalnega živca v n. intercostobrachialis.

N. cutaneus antebrachii medialis je kožna veja za ulnarno in sprednjo stran podlakta.

N. ulnaris prihaja v dlan preko N. medianus pride skozi canalis

fleksornega retinakla in se tu carpi v dlan, kjer se razdeli v r.
deli v končni veji. R. palmaris in v tri nn. digitales
superficialis oskrbuje kožo na palmares communes, ti pa dalje v
volarni strani 5. prsta in nn. digitales palmares proprii.
ulnarni polovici 4. prsta (m. Prstni živci oskrbujejo kožo 1., 2.
digitales palmares communes in 3. prsta ter radialno polovico 4.
in proprii). R. profundus je prsta, drugi in tretji prst pa tudi na
mišična veja, ki oskrbuje dorzalni strani srednje in končne
mišice hipotenarja, 3. in 4. m. falange. Medianus ima v roki še
lumbricalis in vse mm. veje za večino tenarjevih mišic
interossei volares in dorsales, (razen za m. adductor pollicis in
m. adductor policis (ki je po deloma m. flexor pollicis brevis)
poreklu in funkciji interosseus) ter za 1. in 2. m. lumbricalis.
ter deloma še m. flexor pollicis
brevis.