TRACHEA - SAPNIK

…je elastična cilindrična cev

začetek - pod krikoidnim hrustancem v višini 6C

potek - pars cervicalis - navzdol v mediani ravnini, zavije nekoliko navzad in leži pod
incizuro jugularis v globini 5 do 6 cm
- pars thorcica - poteka skozi mediastinum in ga razdeli na mediastinum anterius
in mediastinum posterius.
(na sprednji strani sapnika je impressio thyroidea, malo nižje pa impressio aortica)

bifurcatio tracheae - v višini 4T (pri globokem dihanju se lega spreminja za 2 do 3 cm) - kot 70°:
- bronchus principalis dexter (krajša in debelejša (6 – 8) ter poteka bolj navpično, skoraj v smeri sapnika)
- bronchus principalis sinister (daljša in ožja (9-12) ter poteka bolj horizontalno)
(skozi pljučno lino vstopata sapnici v pljuča in se tam dalje cepita)

Zadaj poteka požiralnik. Sapnik je dolg 9 do 15 cm in ima 1,5 do 2,7 cm premera. Pri moških je nekoliko širši.

Tunica fibroelastica je iz gostega vezivnega tkiva s številnimi elastičnimi elementi.

Poteka vzdolž cele traheje. V tuniko so vloženi hrustanci, cartilagines tracheales.
Del tunike, ki veže posamezne hrustance, imenujemo ligg. anularia (omogočajo raztezanje).

Cartilagines tracheales imajo podkvasto obliko. Obročki so visoki 3 do 4 mm in so pravilnih

oblik, le nekateri se cepijo in anastomozirajo med seboj. 18 do 20 hrustancev drže cev odprto.
Hrustanec je hialini in v starosti poapni.
Zadaj so povezani z elastičnim vezivom, paries membranaceus
in z gladkim mišičjem, m. trachealis.
Znotraj je sapnik pokrit z respiratorno sluznico, ki ima migitalčni epitelij.
V tuniko proprio so vložene številne glandulae tracheales,
posebno mnogo jih je v področju paries membranaceus in lig. anularia.

A.thyroidea inferior, a. thoracica interna in aa.

Tunica fibroelastica bronchiales dajejo vejice za sapnik. Venozna kri
odteka v v. thyroideo inferior in vv. esophageae.

Limfa se drenira iz pars cervicalis v nnl. paratracheales, iz pars thoracalis pa v nnl. tracheobronchiales.

Inervacija - n. vagus, simpatično nitje pride iz ggl. stelatum in iz 2. do 4. torakalnega ganglija.

PULMO - PLJUČA
…so parenhimatozni organ, zgrajen iz bronhialnega vejevja, žilja in veziva. Visijo v prsni votlini, cavum
thoracis. Ločimo desna pljuča, pulmo dexter (nižja in širša) ter leva pljuča, pulmo sinister (višja in ožja)

Vrh, apex, je koničast in sega navzgor v zgornjo odprtino prsnega koša.

Pljučna baza, basis pulmonum, je spodaj in se prilega kupoli prepone.

Facies costalis je konveksna in se prilega Facies mediastinalis je konkavna. Na njej je videli odtise
rebrom. Pri fiksiranih pljučih vidimo na raznih mediastinalnih organov. Odtis srca, impressio
njej poševno potekajoče odtise reber. cardiaca, je bolj izražen na levih kot na desnih pljučih. Na
desnih pljučih pred hilusom je
Facies diaphragmatica, vzdolžni žleb, ki ga tvori vena kava
spodnja ploskev, je superior, impressio venae cavae
konkavna in se prilega superioris. Za hilusom je vzdolžni
diafragmi. žleb požiralnika, impressio
esophagea. Na levih pljučih zgoraj in
Magro anterior na levi za hilusom je brazda, ki jo naredi
strani bolj spodaj ima arkus aorte in aorta descendens.
rob globoko zarezo, Približno v sredini facies
incissura cardiaca mediastinalis je pljučna lina, hilus
pulmonis sinistri. S pulmonis, skozi katero vstopa v
spodnje strani obdaja pljuča pljučni koren, radix pulmonis
zarezo podaljšek, (bronchus principalis, a. pulmonalis,
lingula pulmonis vv. pulmonales, aa. in vv.
sinistri, ki se naslanja bronchiales, mezgovnice in
na srčno konico. vegetativni živci)

Margo inferior obkroža pljučno bazo in je prav tako oster. Margo posterior je top, prislonjen na telesa vretenc.

lobus superior

fissura obliqua

fissura horizontalis

lobus medius

lobus inferior
 bronchus principalis
Bronchus principalis vstopi skozi hilus pulmonis in se razcepi v:
↓ - bronchus lobaris superior (3), medius (2) in inferior (5) dexter
- bronchus lobaris superior (5) in inferior (4) sinister.
bronchus lobaris

↓
iz treh plasti: sluznice, v kateri so številne seromukozne žleze, cirkularne plasti gladkega mišičja
segmenta bronchopulmonalia in veziva. V vezivo so vložene hrustančne ploščice, ki nimajo več obliko podkve.

↓ Cepiči, premer manjši od 1 mm, zgrajeni samo še iz respiratorne sluznice in mišičja

Področje enega bronhiola tvori acinus, ki ga obdaja vezivo, katero da na površini pljuč izgled
bronchioli majhnih poligonalnih polj. Deset do dvajset acinusov skupaj tvori lobulus, ki je obdan z debelim
vezivnim tkivom, septa interlobularia. Lobuli so na površini pljuč dobro vidni kot velika
poligonalna polja površine 2 do 5 cm2.
↓

3 do 4 bronchioli respiratorii
Pljuča segajo zgoraj preko prvega rebra in
↓ izpolnjujejo kupolo plevre. Sprednji rob pljuč
izpolnjuje recessus costomediastinalis
anterior, razen levih pljuč v predelu incizure
2 do 3 ductuli alveolares kardiake. Spodnja meja pljuč sega v
parasternalni liniji do 6. rebra, nato poteka v
↓ horizontalni črti do medioklavikularne linije.
V srednji aksilarni liniji segajo pljuča do 8.
sacculi alveolares rebra, v skapularni liniji do 10. rebra in v
paravertebralni liniji do 11. rebra.

↓
Alveoli pulmonis pa so iz alveolarnega epitelija in elastičnih niti. Obdani so z mrežo kapilar. Med
alveoli pulmonis steno alveol in kapilarami se vrši izmenjava plinov med krvjo in zrakom.
(pljučni mešički)

Po vasa publica teče skozi pljuča funkcionalna kri, po vasa privata pa

nutritivna kri. Venozna kri iz srca teče po a. pulmonalis v pljuča in se
vrača arterialna po vv. pulmonales v srce. Rami bronchiales so za prehrano
bronhusov, stene velikih žil, veziva in plevre pulmonalis. Centralne
bronhialne vene, ki nastanejo v bližini hilusa, se izlivajo v v. azygos in v.
hemiazygos, periferne (globoke) pa se izlivajo v vv. pulmonales. Ob
majhnih bronhusih so med vejami a. pulmonalis in bronhialno venozno
mrežo arteriovezne anastomoze.

Limfa odteka iz povrhnjega subplevralnega spleta v nodi lymphatici

pulmonales.Mezgovnice globokega centralnega spleta, ki imajo svoj
začetek v perivaskularnih prostorih, spremljajo bronhije in se izlivajo v
lnn. tracheobronchiales superiores in inferiores.

Od vagusa poteka parasimpatično nitje k pljučni lini, kjer stvori splet, ki

leži v glavnem za bronhusom in delno pred njim. Temu spletu se pridruži še postganglionarno nitje simpatikusa
iz 3. do 4. torakalnega segmenta preko ggl. cervicothoracicum. Ta splet, v katerega so vložene tudi ganglijske
celice, poteka v notranjost pljuč spremljajoč bronhialno drevo. Vagus vsebuje še aferentno nitje, ki je udeleženo
pri respiratornih refleksih.
PLEURA - POPRSNICA
… tanka svetla serozna mrena, ki posebej ovija pljuča ter notranjo
površino prsne votline. Glede na to, kaj plevra pokriva, jo delimo v
popljučnico, pleura pulmonalis, ki pokriva pljuča in obstensko
poprsnico, pleura parietalis, ki pokriva prsne stene. Ob pljučnem
korenu prehaja pulmonalna plevra v parietalno. Med obema listoma je
kapilaren prostor, cavum pleurae. V tem prostoru je neznatna količina
serozne tekočine, ki zmanjšuje trenje.

PLEURA PULMONALIS, tesno ovija cela pljuča razen ob hilusu in

mestu, kjer se veže lig. pulmonale. Prehaja tudi v fisure med lobusi.

PLEURA PARIETALIS, pokriva notranjo površino prsne votline in delimo v tri dele:
- Pleura costalis (porebrnica) pokriva notranjo stran reber, medrebrne prostore in del prsnice.
- Pleura mediastinalis (medpljučna) je razpeta med sprednjo prsno steno in hrbtenico, tvori lateralno steno
mediastinuma in pokriva organe, ki so v njem. Spredaj preide v dotik s perikardom, pars pericardiaca.
Od hilusa navzdol poteka duplikatura - lig. pulmonale. V tej duplikaturi prehaja parietalna plevra v pulmonalno.
- Pleura diaphragmatica, (preponska) pokriva kupolo diafragme in njene lateralne dele, kjer ni perikardija.

Parietalna plevra sega zgoraj kot cupola pleurae še v zgornjo odprtino koša. Spredaj 3 do 4 cm iznad prvega
rebra, zadaj do sredine 7. vratnega vretenca, vrh približno 4 prste nad ključnico. Sprednji meji parietalne plevre
puščata za manubrium sterni prost trikoten predel, trigonum thymicum (večji pri otrokih). Meji sta si najbližji v
višini 2. do 4. rebra, od tu navzdol zopet divergirata. Zlasti močno se odmakne meja leve plevre v višini
hrustanca 4. in 5. rebra - trigonum pericardicum, del perikardija je od spredaj nepokrit s plevro.

Na mestih, kjer en list parietalne plevre prehaja v drugega, nastane žleb,

recessus pleuralis. To je komplementarni prostor, v katerega se pljuča
lahko razširijo pri globokem vdihu.

Recessus costomediastinalisa anterior in posterior nastaneta

na mestu, kjer prehaja kostalna plevra v mediastinalno na
ventralni in dorzalni strani. Recessus costomediastinalis
posterior je top in vedno izpolnjen s pljuči.

Recessus phrenicomediastinalis je na prehodu plevre

diafragmatike v plevro mediastinalis. Je široko odprt in je
vedno izpolnjen s pljuči.

Recessus costodiaphragmaticus (phrenicocostalis), nastane na

prehodu plevre kostalis v plevro diafragmatiko. Kot med
rebri in prepono je v aksilarni liniji globok (6 do 8 cm),
navzpred in zadaj postane bolj plitek (2 do 3 cm). Ta žleb je
najglobji.

Spodnja plevralna meja (recessus costodiaphragmaticus) sega v parasternalni črti do zgornjega roba 7. rebra, v
medioklavikularni liniji do spodnjega roba 7. rebra, v aksilarni liniji do spodnjega roba 9. rebra, v skapularni
liniji do spodnjega roba 12. rebra in v paravertebralni liniji do trna 11.. in 12. prsnega vretenca.

Limfa iz sprednjega dela plevre kostalis odteka v lnn. parasternales, iz zadnje polovice v lnn. intercostales.
Drenaža plevre diafragmatike poteka skupno z drenažo diafragme. Mezgovnice plevre mediastinalis se končajo
v lnn. intercostales in lnn. parasternales. Inervacija: nn. intercostales oddajajo rami pleurales za plevro kostalis
in obrobni del diafragmalne, centralni del plevre diafragmatike in plevro mediastinalis pa inervira n. phrenicus.