A.

CAROTIS COMMUNIS

izvira na desni strani iz truncus brachiocephalicus, na levi strani pa je direktna

veja aorte in je zato daljša. Poteka v vratu ob sapniku poševno navzgor in se v
trigonum caroticum v višini zgornjega roba ščitastega hrustanca oziroma v višini
4. vratnega vretenca deli v a. carotis ext. in a. carotis int. Ob razcepišču je a.
carotis int. nekoliko razširjena, sinus caroticus.
Tu so v steni baroreceptorji, ki so občutljivi za spremembe krvnega pritiska. Iz receptorjev vodijo
aferentna vlakna, ramus sinus carotici, ki se priključijo nervusu glosofaringeusu. V razcepišču,
nekoliko zadaj pa leži glomus caroticum. Epiteloidne celice v steni so občutljive za spremembe
koncentracije kisika in ogljikovega dioksida v krvi (kemoreceptorji). Iz teh receptorjev potekajo
aferentni nevroni prav tako z devetim možganskim živcem (n. glossopharyngeus). Lateralno ob
arteriji poteka v. jugularis interna, med arterijo in veno in nekoliko bolj zadaj pa n. vagus. Ta
žilno-živčni kompleks ovija skupna vagina vasorum, nad katero poteka spredaj r. descendens n.
hypoglossi. Ob a. carotis communis, ki poteka pred prevertebralnimi mišicami, poteka zadaj še
truncus sympathicus. Arterijo prekrivajo spredaj infrahioidne mišice in m.
sternocleidomastoideus, zadaj jo križa a. thyroidea inferior, medialno pa jo delno prekriva
glandula thyreoidea. A. carotis comm. običajno ne odda do razcepišča nobene veje, le redko se
odcepi od nje a. thyroidea superior.

A. CAROTIS EXTERNA
se prične v trigonum caroticum v višini zgornjega roba cartilago thyroidea. Poteka navzgor pred in medialno
od arterije karotis interne, nato pa se upogne postopoma navzad in poteka lateralno od nje. A. carotis ext.
poteka pod venter posterior m. digastrikusa in pod m. stylohyoideus in jo spredaj križajo v. facialis in n.
hypoglossus. Za mandibulo, v fosi retromandibularis, poteka v tkivu glandule parotis in se ob collum
mandibulae deli v a. temporalis superficialis in v a. maxillaris. A. carotis externa prehranjuje večino vratu
in glave, razen možgan in zrkla.
A. lingualis
se odcepi v višini os hyoideum med arterijo tiroideo superior in
arterijo facialis, s katero ima včasih skupno deblo. Iz trigonum
caroticum poteka medialno navzgor in napravi zanko ter zavije za m.
hyoglossus v globino, kjer poteka ob zgornjem robu podjezičnice.
Njena terminalna veja a. profunda linguae ascendira nad m.
genioglossus po spodnji površini jezika do apeksa. Iz arterije
lingualis se odcepijo rami dorsales linguae, majhne vejice, ki
potekajo proti dorsum linguae in prehranjujejo sluznico jezika,
arcus palatoglossus, mehko nebo, epiglottis in tonzilo.
A. sublingualis poteka med m. genioglossus in m. mylohyoideus in
prehranjuje slinavko, mišice ustnega dna, sluznico ustne votline in
gingivo.

A. pharyngea ascendens
je drobna veja in poteka navzgor med arterijo karotis interno in steno
žrela proti lobanjski bazi. Rami pharyngei prehranjujejo konstriktorje
žrela in mehko nebo. Z drobnimi vejicami prehranjuje tudi cavum
tympani in duro mater (a. tympanica inferior in a. meningea
posterior).

A. thyroidea superior
se odcepi od arterije karotis eksterne v višini os hyoideum. Poteka
navzdol in naprej v trigonum caroticum in zavije pod infrahioidnimi
mišicami k zgornjemu polu ščitnice, kjer oddaja glandularne veje in
anastomozira ob zgornjem robu istmusa z arterijo nasprotne strani.
Njena važnejša veja je a. laryngea superior, ki po teka skupaj z n.
laryngeus sup. skozi membrano tirohioideo v grlo in prehranjuje
mišice in sluznico do glasilk. Poleg tega oddaja veje, ki prehranjujejo
m. sternocleidomastoideus in infrahioidne mišice.
A. temporalis superficialis
je manjša terminalna veja a. carotis ext. Poteka najprej v tkivu gl. parotis navzgor in preko processus
zygomaticus na sence. Arterijo spremlja n. auriculotemporalis. Oddaja vejo, a. transversa faciei, ki poteka
pod gl. parotis preko m. masseter in prehranja žlezo, mišice in kožo lica. Drobne rami auriculares
anteriores, prehranjujejo del uhlja in meatus acusticus externus. Arterija se nato razcepi v dve veji,
ramus frontalis, ki poteka naprej v frontalni predel in ramus parietalis, ta pa poteka nekoliko navzad v
parietalni predel skalpa.
A. auricularis posterior
se odcepi nekoliko višje od prejšnje in poteka za uhljem in
processus mastoideus. Njene vejice prehranjujejo
cavuro tympani (a. tympanica posterior) in cellulae
mastoideae. Ramus auricularis pa prehranjuje kožno področje
za uhljem.

A. occipitalis
se odcepi iz a. carotis ext. zadaj v višini odcepišča a. facialis.
Poteka navzad in navzgor pod venter posterior m. digastrikusa in
križa spredaj veno jugularis interno in zadnje tri možganske
živce. Nato poteka v žlebu medialno od mastoidnega procesusa,
predre m. trapezius, kjer jo spremlja n. occipitalis major in
prehranjujekožo zatilja in perikraniurna. Ramus descendens je
važna kolateralna pot arterije karotis eksterne, ker anastomczira
z a. transverze koli in z vejo truncus costocervicalis. Oddaja
mišične veje za m. sternocleidomastoideus, digastricus in
stylohyoideus. Ramus mastoideus prehranjuje cellulae
mestoideae, ramus auricularis pa deloma uhelj.

A. facialis
se odcepi iz arterije karotis eksterne nekoliko višje kot a.
lingualis. Sprva jo prekrivata m. digastricus in m. stylohyoideus
in poteka navzgor in mediaino do gl. submandibularis. Leži
sprva ob žrelu, nato zavije naprej med gl. submandibularis in m.
pterygoideus medialis in preko roba mandibule pred m.
masseter. Nato se vijuga proti medialnemu očesnemu kotu. Med
vejami desne in leve strani so številne anastomoze. Njena veja
a. palatina ascendens poteka ob steni žrela proti lobanjski bazi
in prehranjuje steno žrela, tubo auditivo, mehko nebo in tonzilo,
ramus tonsillaris. Rami glandulares prehranjujejo gl.
submandibularis. A. submentalis poteka naprej pod m.
mylohyoideus in prehranjuje mišičje ustnega dna in
podčeljustno slinavko. A. labialis inferior se odcepi v višini
ustnega kota in prehranja žleze, sluznico in mišičje spodnje
ustnice, a. labialis superior pa je nekoliko daljša in prehranjuje
zgornjo ustnico in spodnji sprednji del nosnega septuma.
A. angularis poteka do medialnega očesnega kota in
anastomczira z arterijo dorzalis nazi, vejo arterije oftalmike (a.
carotis interna).
A. maxillaris
je daljša končna veja a. carotis ext. Sprva poteka v tkivu gl. parotis, nato pa
zavije medialno ob collum mandibulae med m. teroporalis in m.pterygoideus
lateralis in poteka ob tej mišici v foso pterigopalatino. Prehranjuje zgornjo in
spodnjo čeljust, žvekalne mišice, nebo in nosno votlino.

Pars mandibularis
Potek arterije v tem delu je vodoraven. Poteka za vratom mandibule in nato ob spodnjem robu m.
pterygoideus lateralis. Večina vej, ki se odcepijo iz tega dela, spremlja veje nervus mandibularisa. Iz tega
dela izhaja a. alveolaris inferior, ki poteka skupaj z n. alveolaris inf. v mandibularnem kanalu. Oddaja
vejo, ki prehranjuje m. mylohyoideus, v kanalu pa oddaja rami dentalis za
zobe v spodnji čeljusti. Kot a. mentalis izstopi skozi foramen mentale in
prehranjuje brado in spodnjo ustnico. Manjše veje iz tega dela arterije
prehranjujejo bobnič, del zunanjega sluhovoda in art. temporomandibularis
ter bobnično votlino
(a. auricularis profunda in a. tympanica anterior).
Druga važna veja je a. meningica media, ki poteka navzgor skozi foramen
spinosum v lobanjo (fossa cranii media), kjer poteka med listama dure.
Njeneveje prehranjujejo ganglion semilunare, cavum tympani
(a. tympanica superior) in m. tensor tympani.
A. meningica media se nato deli v ramus frontalis, ki poteka
navzgor po sprednjem delu parietalne kosti in v
ramus parietalis, ki poteka poševno navzad.

Pars pterygoidea.
Arterija poteka v tem delu poševno navzgor med m. temporalis in spodnjo glavo m.
pterygoideus lateralis. Iz tega dela izhajajo veje, ki prehranjujejo žvekalne mišice in m.
buccinator: a. masseterica, rr. pterygoidei, aa. temporales profundae, a. buccalis.

Pars sphenomaxillaris
Ta del arterije poteka med spodnjo in zgornjo
glavo m. pterygoideus lateralis v pterigopalatino
kotanjo. Njene veje prehranjujejo del orbite, lica,
zobe v zgornji čeljustnici, nebo, nosno votlino,
paranazalne sinuse in nazofarinks. Veje arterije
spremljajo veje nervus maksilarisa. Važnejša veja
je a. infraorbitalis, ki poteka skupaj z n.
infraorbitalis skozi fisura orbitalis inferior v
sulcus in canalis infraorbitalis in izstopa skozi
foramen infraorbitale ter prehranja spodnjo veko,
saccus lacri malis, zgornjo ustnico. Drobne vejice, ki se odcepi jo v infraorbitalnem žlebu, prehranjajo
deloma mišice v orbiti in gl. lacrimalis, aa. alveolares superiores ant. in med. pa oddajajo vejice za sekalce
in podočnike. A. alveolaris superior posterior se odcepi že v infratemporalni kotanji na posteriorni
površini maksile in prehranja molare in premolare.
Večja veja je tudi a. palatina descendens, ki descendira skozi foso
pterigopalatino in canalis palatinus major skupaj z n. palatinus major.
Oddaja aa. palatinae minores. Nadaljuje se kot a. palatina major, ki
prehranjuje trdo nebo in poteka naprej in skozi canalis incisivus v nosni
pretin, kjer anastomozira z vejo arterije sfenopalatine. Aa. palatinae
minores pa prehranjajo mehko nebo, golt in tonzile. A. canalis pterygoidei
poteka v istoimenskem kanalu in prehranja zgornji del žrela in tubo
avditivo. A. sphenopalatina je končni del arterije maxillaris. Poteka skozi
foramen sphenopalatinum v nosno votlino in prehranja nosne školjke, hodnike in obnosne votline, aa.
nasales posteriores laterales. Končuje se na nosnem septumu kot številne aa. nasales posteriores septi.
 Večji del venozne krvi iz glave in vratu odteka po veni jugularis interni,
le manjša količina krvi odteka po podkožni veni, v. jugularis externa,
v veno subklavio oz. po nekaterih venah direktno v veno brahiocefaliko.

V. JUGULARIS INTERNA
se začne v foramen jugulare na spodnji površini lobanjske baze kot
nadaljevanje sinusa sigmoideusa. V začetku je v. jugularis int. nekoliko
razširjena v bulbus venae jugularis superior. Vena nato descendira v
parafaringealnem prostoru lateralno in za arterija karotis interno in pod
mišicami m. stylohyoideus in venter posterior m. digastrici v trigonum
caroticum. Tu poteka lateralno ob arteriji karotis komunis v skupnem
vezivnem tulcu, vagina carotica, prekrita z m. sternocleidomastoideus. Za
sternoklavikularnim sklepom se združi z veno subklavio. V končnem delu
vene sta navadno dve venozni valvuli, pod katerima je vena dilatirana v
bulbus venae jugularis inferior.

Vena jugularis interna odvaja kri iz področja, ki ga prehranjuje a. carotis

communis. Iz področja, ki ga prehranjuje a. carotis interna, odteka venozna kri po sinusih trde možganske
opne, v katere se vlivajo možganske vene in vene iz očesne votline in notranjega ušesa. Iz področja, ki pa ga
prehranjuje a. carotis externa, odteka venozna kri po veni facialis oz. skupnem deblu, truncus
thyrolinguofacialis. Po nekaterih manjših venah pa odteka venoznakri direktno v veno jugularis interno.

Vv. diploicae
To so vene v kostnih kanalčkih ploščatih kosti kalvarije, canales diploici. Vv. diploicae imajo tanke stene, grajene le iz endotelija
in so navadno brez zaklopk. Razvijejo se po rojstvu. Intrakranialno se vlivajo v venozne sinuse in meningealne vene,
ekstrakranialno pa v vene skalpa.

V. diploica frontalis
zbira kri iz kanalčkov čelnice in se vliva v sinus sagittalis superior in v veno frontalis.
V. diploica temporalis anterior
iz sprednjega dela senčnice se vliva v sinus sphenoparietalis, na površini lobanje pa v veno temporalis
superficialis.
V. diploica occipitalis
se vliva v začetni del transverzalnega sinusa in v vene okcipitalis.
V. diploica temporalis posterior
se vliva v sinus transversus ali sigmoideus in v vene okcipitalis v skalpu.

Vv. emissariae
Vene emisarie povezujejo sinuse dure z venami perikranija ali z venani pod lobanjsko bazo. To so
zelo kratke vene, ki potekajo skozi manjše kanalčke, foramina, ali tudi skozi večje odprtine npr.: foramen ovale in lacerum ter
canalis hypoglossi in caroticus. Smer toka krvi je navadno proti zunanji površini lobanje.

V. emissaria parietalis
prehaja skozi foramen parietale in
povezuje sinus sagittalis superior z veno temporalis superficialis.
V. emissaria mastoidea
prehaja skozi foramen mastoideum in
povezuje sinus sigmoideus z veno auricularis posterior ali z veno occipitalis.
V. emissaria condylaris
poteka iz sinus sigmoideus skozi canalis condylaris
v subokcipitalni venozni preplet (v. cervicalis profunda).
V. emissaria occipitalis
povezuje skozi droben kanalček ob protuberanciji okcipitalis confluens sinuum z veno okcipitalis.

Vv. pharyngeae
V steni žrela je razsežen preplet, plexus pharyngeus, iz katerega izhajajo posamezne vene pharyneae.
Venozna kri odteka po njih v zgornji in srednji del vene jugularis interne, mestoma pa se vlivajo tudi v
skupni truncus thyrolinguofacialis.
 V. lingualis

Vena zbira kri iz jezika in dela ustne votline. Njene veje ustrezajo področju, ki ga
prehranjujejo veje istoimenske arterije, vendar nimajo povsem istega poteka.
V. profunda linguae potek iz konice jezika in spremlja arterijo.
Vv. dorsales linguae potekajo iz venoznih prepletov v hrbtišču jezika in iz nebnice.
V. sublingualis je močnejša veja in poteka lateralno od nervus hipoglosusa.
V. comitans n. hypoglossi spremlja n. hypoglossus in se včasih samostojno vliva v veno
facialis.
V. lingualis se vliva v v. jugularis interno
ali pa oblikuje z v. facialis skupno deblo.

V. thyroidea superior
spremlja istoimensko arterijo in zbira kri iz zgornjega dela ščitnice in deloma iz grla, sapnika in
požiralnika. Vliva se v veno jugularis interno ali pa oblikujez veno facialis skupno deblo.
Vanjo se največkrat izliva tudi v. laryngea superior.

Vv. thyreoideae mediae

zbirajo kri iz lateralnih delov ščitnice.
Navadno so dve ali tri in se vlivajo v veno jugularis interno.

V. facialis
zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje istoimenska arterija. Prične se ob medialnem
očesnem kotu kot v. angularis, v katero se združita v. supratrochlearis in v.
supraorbitalis iz čela. Tu anastomozira z vejo vene oftalmike superior. V. facialis
nima zaklopk. Na licu poteka z a. facialis. Zavije nato preko roba mandibule in
lateralno od submandibularne žleze ter se nekoliko pred vtočiščem v veno jugularis
interno združi z veno retromandibularis. To skupno deblo je kratko in leži pod
platizmo. Vanjo se včasih vlivajo tudi v. lingualis in thyroidea superior. Veni
facialis se v licu pridruži veja pterigoidnega prepleta, v. faciei profunda. Drugi
pritoki pa se skladajo z vejami arterije: vena zbira kri iz zgornje in spodnje veke, iz
kože čela, nosu, zgornje in spodnje ustnice, iz brade ter iz gl. parotis in tonzile
palatine.

V. retromandibularis
zbira kri iz področja, ki ga prehranjujeta a. temporalis superficialis in a. maxillaris.
Vena se začne kot vv. temporales superficiales, ki zbirajo kri iz lateralnih delov skalpa in imajo številne
anastomoze z ostalimi venami skalpa. Vena poteka nato pred uhljem, kjer se vanjo vlivata manjši veni,
v. temporalis media in v . transversa faciei, in nato v tkivu glandule parotis. Tu se vanjo vliva kratka in
močna veja, v. maxiliaris, ki zbira kri iz prepleta, plexus pterygoideus.
Plexus pterygoideus leži med mišicama temporalis in pterygoideus lateralis,
deloma pa med obema pterigoidnima mišicama. Vanj se vlivajo vene žvekalk,
glandule parotis, srednjega ušesa ter vene zgornje čeljustnice in nosne
votline. Skozi foramen spinosum se vanj vliva tudi v. meningea media, ki
zbira kri iz največjega dela trde možganske opne. Plexus pterygoideus
povezuje sinus cavernosus z v. retromandibularis (emisarne vene in
prepleti) in preko vene faciei profunde tudi z veno facialis.
Predno se v. facialis in v. retromandibularis spojita v skupno deblo, odda v.
retromandibularis anastomozo k veni jugularis eksterni.
 V. SUBCLAVIA
Venozna kri iz zgornjega uda odteka po veni subklavii, ki pa zbira tudi del krvi iz glave in vratu ter
predela hrbta nad lopatico (v. jugularis externa) in iz lateralne stene trupa (v. thoracica lateralis in v. thoracoacromialis).
V. subclavia zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje a. subclavia.
Poteka pred arterijo v žlebu prvega rebra, sulcus v. subclaviae, pred m. scalenus anterior.
Za sternoklavikularnim sklepom se združi z veno jugularis interno v veno brahiocefaliko.
Vanjo se vlivajo v. jugularis externa, v. thoracoacromialis in vene zgornjega uda.

V. jugularis externa
zbira kri iz zadnjega dela skalpa, iz podkožja vratu in predela nad lopatico, pa tudi
del krvi iz možgan in njihovih ovojnic. Največkrat se vanjo združita v. occipitalis in
v. auricularis posterior ter anastomoza iz v. retromandibulalis. Nato poteka
navzdol in navzad pod platizmo, poševno preko m. sternocleidomastoideus. V
supraklavikulami kotanji (trigonum omoclaviculare) predre fascijo in se vliva v vene
subklavio ali tudi v angulus venosus.

V. jugularis anterior
se začne pod mandibulo ob mediani črti. Vena descendira po sprednji strani vratu in
zavije nato lateralno in pod m. sternocleidomastoideus v veno jugularis externo.
Nad prsnico povezuje desno in levo veno arcus venosus juguli.

V. suprascapularis in vv. trsnsversae colli

zbirajo kri iz predela nad lopatico in iz zatilja.

V. BRACHIOCEPHALICAE

V. jugularis interna in v. subclavia se za sternoklavikularnim sklepom združita v veno

brachiocephalico. To stočišče imenujemo angulus venosus. Desna v. brachiocephalica je
kratka in poteka skoraj vertikalno navzdol, leva pa je daljša in poteka bolj vodoravno za
manubrijem proti desni. Obe veni potekata v zgornjem delu sprednjega mediastinuma in
zadaj ju križjo veje aortnega loka. V višini hrustanca prvega rebra se veni spojita na desni
strani v veno cavo superior.
V vv. brachiocephalicae se vliva venozna kri iz organov v vratu in mediastinumu, iz zatilja in
hrbteničnega kanala, ter iz prsne in deloma tudi iz trebušne stene.

V. thyroidea inferior
Nad spodnjim delom ščitnice je splet ven, plexus thyroideus impar, v katerega se vliva tudi v. laryngea
inferior. Iz tega prepleta se oblikuje kratka v. thyroidea inf., ki se navadno vliva v levo veno
brahiocefaliko.

V. vertebralis
se prične v višini atlantookcipitalnega sklepa in poteka ob istoimenski arteriji.
Vanjo se izliva v. vertebralis anterior, ki poteka ob korpusih vretenc in spremlja
a. cervicalis ascendens.

V. cervicalis profunda
se začne v zatilju pod m. semispinalis. Med zatilnico in atlasom je obsežen preplet,
plexus venosus suboccipitalis (je del venoznega prepleta ob vretencih, plexus
venosi vertebrales externi), v katerega se vliva del krvi iz skalpa (v. occipitalis) in
emisarne vene iz sigmoidnega sinusa. Del krvi iz tega prepleta odteka po veni
cervikalis profundi, ki descendira do prečnega odrastka sedmega vretenca in
zavije nato naprej ter se izliva v vene brahioceliko ali pa v angulus venosus.
NODI LYMPHATICI - BEZGAVKE GLAVE IN VRATU

Povrhnje mezgovnice iz kože in podkožja in globoke mezgovnice iz sluznic in organov v glavi in vratu se
vlivajo v nodi lymphatici cervicales profundi direktno, pretežno pa indirektno tako,da se stelkajo najprej v
manjše grupe vmesnih bezgavk. Te vmesne grupe bezgavk so razmeščene kot nekak ovratnik na meji med
glavo in vratom, od zatilja pa do brade. Imenujemo jih po njihovi legi: nodi lymphatici occipitales,
retroauriculares, parotidei, submandibulares in submentales.
Iz sprednjega dela obraza spremljajo mezgovnice arterijo facialis, ob kateri ležijo majhne bezgavke, nodi
lymphatici buccales, in se vlivajo v submandibularne, submentalne in globoke vratne bezgavke. Iz
frontalnega dela skalpa in iz lateralnega dela obraza potekajo mezgovnice navzad in navzdol v parotidne
bezgavke in iz teh bezgavk ob veni retronandibularis v povrhnje in globoke vratne bezgavke. Iz
parietalnega in temporalnega dela skalpa potekajo mezgovnice v parotidne in retroavrikularne bezgavke
in iz okcipitalnega dela skalpa v nodi lymphatici occipitalales ob protuberancii eksterni ali pa direktno v
povrhnje in globoke vratne bezgavke.

Nodi lymphatici retroauriculares

ležijo za uhljem ob procesus mastoideus in so pri otroku često tipljivi.
Vanje se vlivajo mezgovnice iz uhlja, zunanjega sluhovoda, bobniča,
dela srednjega ušesa in iz votlinic v mastoidu. Eferentne mezgovnice
se vlivajo v globoke vratne bezgavke.

Nodi lymphatici parotidei

ležijo na glanduli parotis in v njej. Vanje se vlivajo mezgovnice iz čela
in nosnega korena, iz zgornje in deloma iz spodnje veke, veznice in iz
solzne žleze, iz lica, iz uhlja, zunanjega sluhovoda, deloma iz srednjega
ušesa in bobniča ter iz gl. parotis. Nekatere mezgovnice obidejo te
bezgavke in se vlivajo v povrhnje vratne bezgavke.

Nodi lymphatici submentales

ležijo med sprednjima glavama m. digastrikusa.
Vanje se vlivajo mezgovnice iz sprednje tretjine jezika, spodnje ustnice
in kože na bradi.

Nodi lymphatici submandibulares

ležijo ob angulusu in korpusu mandibule. Vanje priteka limfa iz notranjega dela vek, veznice in solzne vrečice,
iz kože nosu in lica, iz sprednjega dela nosne votline in iz obnosnih votlin, iz zgornje ustnice in lateralnega dela
spodnje ustnice, iz srednje tretjine jezika, iz zob in gingive in iz diafragme oris.

Nodi lymphatici cervicales superficialis

ležijo v regio colli anterior ob veni jugularis anterior in v regio colli lateralis ob poteku vene jugularis
eksterne. Mezgovnice iz kože in podkožja glave se vedno ne vlivajo v prej naštete bezgavke, temveč jih obidejo in se vlivajo
direktno v povrhnje ali pa tudi v globoke vratne bezgavke. V povrhnje vratne bezgavke se vlivajo še mezgovnice iz kože in
podkožja vratu.

Nekaj manjših bezgavk leži tudi ob grlu in vratnem delu sapnika ter za žrelom, nodi . lymphatici
retropharyngei, v vezivu retrofaringealnega prostora. V te bezgavke se vlivajo mezgovnice iz zadnjega
dela nosne votline in iz obnosnih votlin, iz žrela in tonzil, deloma iz srednjega ušesa in iz tube auditive ter iz
gl. parotis.

Vasa efferentia vseh naštetih bezgav se vlivajo v nodi lymphatici cervicales profundi. Te bezgavke so
razmeščene ob celi dolžini vene jugularis interne in jih prekriva m. sternocleidomastoideus. Delimo jih v
zgornjo in spodnjo grupo. V zgornji grupi je največji nodus lymphaticus jugulodigastricus, ki leži med
veno jugularis interno in veno facialis pod venter posterior m. digastrici. Vanje se vlivajo neposredno
številne aferentne mezgovnice iz zadnjih dveh tretjin jezika, iz neba in tonzil, iz zadnjega dela nosne votline
in sinusov, iz srednjega ušesa in tube auditive. Nodus lymphaticus juguloomohyoideus pa je največja
bezgavka spodnje grupe in leži na veni jugularis interni tik nad srednjo kito m. omohyoideusa. V to grupo
bezgavk se vlivajo mezgovnice neposredno iz sprednje tretjine jezika, iz grla, žrela in ščitnice.

Eferentne mezgovnice globokih vratnih bezgavk formirajo parni truncus jugularis.

 NERVI CERVICALES

Cervikalnih živcev je 8 parov, en par več kot je vratnih vretenc, ker prvi par izstopa že med zatilnico in
atlasom. Od tu navzdol izvira pod vsakin vretencem en par živcev, 8. cervikalni živec torej izvira med 7.
cervikalnim in 1. torakalnim vretencem.

Rami dorsales
- oživcujejo mišice vratnega dela hrbtenice in kožo na zadnji strani vratu in glave.
R. dorsalis prvega cervikalnega živca je n. suboccipitalis, ki je pretežne motoričen,
namenjen za subokcipitalne mišice; mm. recti in obliqui capitis.
R. dorsalis drugega cervikalnega živca je
n. occipitalis major, ki izstopa med prvim
in drugim vratnim vretencem, je pretežno
senzoričen in je namenjen za kožo zatilja
vse do temena.

Rami ventrales - cervikalnih živcev so

mnogo močnejši in sestavljajo dva prepleta: plexus cervicalis in
plexus brachialis.

Plexus cervicalis
Rr. ventrales 1. do 4. cervikalnega živca sestavljajo plexus
cervicalis, ki je namenjen koži in mišicam vratu.
Kožno področje tega prepleta obsega sprednji del vratu, sega pa
za uhljem še na glavo, spodaj pa na ramo in preko ključnice.
Kožni živci cervikalnega prepleta prihajajo na površino izza
sredine mišice stemocleidomastoideus. Kožne veje so
n. transversus colli in nn. supraclaviculares,
n. auricularis magnus, n. occipitalis minor,

Mišične veje vratnega pleteža so namenjene za globoke prevertebralne

mišice v vratu (mm. longi, mm. scaleni, m. levator scapulae) in za
infrahioidne mišice.
Infrahioidne mišice oskrbuje ansa cervicalis. En koren te zanke izvira iz l.
cervikalnega živca in nato nekaj časa spremlja n. hypoglossus, potem pa ga
zapusti in se združi s spodnjim korenom, ki ga prispevata 2. in 3. cervikalni
živec. Motorične veje cervikalnega prepleta oskrbujejo deloma še m.
sternocleidomastoideus in m. trapezius, ki ju v glavnem inervira 11.
možganski živec.
 MOŽGANSKI ŽIVCI
Nervi craniales, možganski živci, so motorični, senzorični ali mešani in jih je
12 parov. Razen prvih dveh (vohalni in vidni živec) vsi izvirajo iz
možganskega debla. Medtem ko so vsi spinalni živci mešani, sestavljeni iz
aferentnih in eferentnih nevronov, so od možganskih živcev mešani le trije
(5.,9., l0.). Šest jih je sestavljenih samo iz
eferentnih (motoričnih) nevronov (3.,4., 6.,7.,
11., 12.), trije pa samo iz aferentnih (senzornih)
nevronov (1.,2.,8.). Nekateri možganski živci
(3.,7.,9.,10.) vsebujejo tudi vegetativno nitje, ki
pripada kranialnemu parasimpatiku.

Jedra možganskih živcev so razporejena vzdolž

možganskega debla. Jedra 3. in 4. živca so v
mezencefalonu, 6. in 7. v ponsu,
5. in 8. pa deloma v ponsu, deloma v oblongati. Jedra
9., 10., 11., 12. živca so v meduli oblongati. Jedra
možganskih živcev ležijo v dnu rombaste jame in ob
možganskem akveduktu.
Ustrezna jedrom so tudi izstopišča živcev iz
možganskega debla: 3. in 4. izvirata iz mezencefalona,
5. iz ponsa, 6., 7., 8. na meji med ponsom in oblongato,
9. - 12. pa iz medule oblongate.

V - NERVUS TRIGEMINUS - TROVEJNI ŽIVEC

je mešan živec in je po sestavi podoben spinalnemu živcu.

Njegov senzorični del, portio major, je močnejši od motoričnega, porto minor.

Telesa senzoričnih nevronov so zbrana v trigeminalnem gangliju (ganglion

semilunare, Gasserjev ganglij), ki leži na apeksu piramide, v impresiji trigeminusa.
Ganglij leži torej intrakranialno, senzorični gangliji drugih možganskih živcev pa so
ob prestopišču živcev skozi lobanjsko bazo. Periferni nevriti psevdounipolarnih celic
tega ganglija segajo v kožo obraza, v sluznico nosne in ustne votline in v očesna
veznico. Centralni nevriti se končujejo v treh senzoričnih jedrih trigeminusa, ki se
raztezajo po vsej dolžini možganskega debla.

Motorični del trigeminusa ima jedro v ponsu: nucl. motorius n. trigemini.

Jedro pošilja nevrite predvsem v žvečne mišice.
Motorična in senzorična korenina izstopata iz možganskega debla na mestu, kjer
pons prehaja v pedunculus cerebellaris medius. Že v intrakranialnem poteku,
periferno od ganglija, se živec razcepi v tri glavne veje: nervus ophthalmicus,
maxillaris in mandibularis
Prvi dve veji sta senzorični, tretjo pa spremlja tudi motorično nitje. Vsaka veja se še
naprej deli v tri veje. Nekatere veje trigeminusa imajo tudi vegetativno nitje, ki pa
izvira iz drugih možganskih živcev.
 N. ophthalmicus
poteka v stranski steni kavernoznega sinusa, vstopa v orbito skozi zgornjo orbitalno fisuro in se deli v
n. lacrimalis, frontalis in nasociliaris. Še v lobanji oddaja senzorično vejo za duro, r. tentorii.

N. frontalis
poteka pod zgornjo steno orbite, kjer oddaja senzorične vejice za frontalni sinus in prihaja skozi foramen supraorbitale
(in incisuro frontalis) kot n. frontalis in n. supraorbitalis v čelo. Oskrbuje kožo čela navzgor do temena,
kožo in veznico zgornje veke in kožo nosnega korena.

N. lacrimalis
poteka ob stranski steni orbite, skozi solzno žlezo in
oskrbuje kožo in veznico ob lateralnem očesnem kotu.
Pridružuje se mu vegetativno sekretorično
nitje intemediusa za solzno žlezo.

N. nasociliaris
poteka bliže medialni steni orbite in senzorično
oskrbuje del sluznice nosne votline in dele zrkla.
Njegovi veji n. ethmoidalis anterior in posterior
oskrbujeta sluznico sprednjega dela nosne votline
(rr. nasales anteriores), sluznico etmoidalnega in
sfenoidalnega sinusa ter kožo na vrhu nosu.
Druge veje, nn. ciliares longi, senzorično oskrbujejo
dele beločnico, roženico, žilnico in šarenico.

N. maxillaris
poteka v steni kavernoznega sinusa in izstopa iz lobanje skozi foramen rotundum.
Še pred izstopom oddaja ramus meningeus za duro.
V pterigopalatini fosi se razdeli v tri glavne veje, ki oskrbujejo področje zgornje čeljusti:
n. infraorbitalis, zygomaticus in nn. pterygopalatini.

N. zygomaticus
prihaja z dvema vejama skozi ličnico v
kožo lica in sprednjega temporalnega
predela v okolici lateralnega očesnega
kota.

N. infraorbitalis
prihaja v orbito skozi spodnjo orbitalno fisuro. Še
pred vstopom v orbito in na poti po spodnji steni
orbite oddaja veje za zgornje zobe in gingivo (rr.
alveolares superiores) in za sluznico
maksilarnega sinusa. Skozi infraorbitalni kanal in
foramen prihaja živec v lice in oskrbuje kožo na
licu, kožo in sluznico spodnje veke, zgornje
ustnice in nosnega krila.

N. nasales in nn. palatini

so veje za sluznico nosne votline in neba. Sprva potekajo Ganglion pterygopalatinum
skozi pterigopalatini ganglijon, s katerim pa niso v je parasimpatični ganglij v dnu istoimenske kotanje.
funkcionalni zvezi. Veje za nosno votlino (rr. nasales Vegetativno nitje prihaja vanj od nervusa intermediusa,
posteriores) prestopajo skozi sfenopalatini foramen in se postganglijsko pa poteka v solzno žlezo (tako da prestopi na
vejijo v sluznici zadajšnjega dela nosne votline. Ena teh vej zigomatični in lakrimalni živec) ter za žleze v nosni sluznici.
je n. nasopalatinus, ki poteka v sluznici nosnega pretina in
skozi canalis incisivus doseže sluznico za zgornjimi sekalci.
Veje za nebo potekajo iz pterigopalatine kotanje. N.
palatinus major izstopa skozi foramen palatinum majus in
oskrbuje sluznico trdega neba. N. palatini minores
oskrbujejo sluznico mehkega neba in tonzilarne regije.
 N. mandibularis
izstopa iz lobanje skozi foramen ovale. V infratemporalni kotanji se deli v sprednjo in zadnjo vejo. Sprednja veja je motorična,
ima pa tudi senzorični n. buccalis. Zadnja veja je močnejša in oddaja tri velike senzorične živce, ki oskrbujejo področje
mandibule in ustne votline; n. auriculotemporalis, alveolaris inferior in lingualis.
N. mandibularis še pred razcepiščem oddaja r. meningeus, senzorično vejo za duro v srednji lobanjski kotanji.

N. lingualis
poteka proti jeziku med medialno in lateralno pterigoidno mišico in je
senzorična veja za sluznico sprednjega dela jezika, ustnega dna in goltne
ožine.Pred vstopom v jezik se mu pridruži chorda tympani, ki prihaja od
facialnega živca. Po tej zvezi poteka tudi parasimpatično nitje, ki po chordi
tympani prihaja v submandibularni ganglij. Postganglijsko nitje oskrbuje
submandibularno in sublingvalno žlezo (glej n. intermedius).

N. alveolaris interior
poteka sprva med pterigoidnima mišicama, nato
vstopa v canalis mandibularis, poteka po njem do
mediane ravnine in oskrbuje s senzoričnim nitjem
vse spodnje zobe in gingivo spodnje čeljusti.
Njegova veja je n. mentalis, ki izstopa iz čeljusti
skozi foramen mentale ter oskrbuje kožo brade in
spodnje ustnice. N. alveolaris interior oddaja pred
vstopom v mandibularni kanal še motorični n.
mylohyoideus, ki inervira istoimensko mišico in
deloma m. digastricus (venter anterior).

N. auriculotemporalis
je kožna veja, ki prihaja na površino izza čeljustnega sklepa.
Tu ga zakriva glandula paratis. Nato poteka pred zunanjim
sluhovodom navzgor, oskrbuje kožo zunanjega sluhovoda in
bobniča, sprednji del uhlja in kožo temporalnega predela
glave. Vsebuje tudi sekretorično nitje za parotidno žlezo.
Preganglijsko nitje prihaja od 9. možganskega živca (n.
glossopbaryngeus) v otični ganglij, ki leži ob
mandibulamem živcu tik pod lobanjskim dnom.
Postganglijsko nitje se pridruži avrikulotemporalnemu
živcu.
N. masticatorius
pretežno motorična sprednja veja mandibulamega živca.
Motorični del živca pošilja veje v žvečne mišice (m.
masseter, temporalis, pterygoideus medialis in lateralis) ter
razen tega v m. tensor tympani (mišica v srednjem ušesu) in
m. tensor veli palatini (mišica mehkega neba). Iz sicer
motoričnega dela mandibularnega živca izhaja še senzorični
n. buccalis, ki predira m. buccinator in oskrbuje sluznico
lica v ustnem preddvoru.

Kožno področje trigeminusa obsega torej ves obraz, medtem ko zadnjo

polovico glave oskrbujejo cervikalni živci. Meja med področjem trigeminusa in
cervikalnih živcev poteka od temena preko uhlja na brado. Meja med prvo in
drugo vejo trigeminusa sta očesni reži, med drugo in tretjo vejo pa ustna reža.

Praktično pomembna so izstopišča

trigeminusovih vej v obrazu. Izstopišče prve veje je foramen
supraorbitale, druge veje foramen infraorbitale, tretje veje foramen
mentale. Izstopišča lahko na živem otipljemo in ocenjujemo
občutljivost trovejnega živca.
 VII - N.FACIALIS - OBRAZNI ŽIVEC

Obrazni živec je motoričen in oskrbuje predvsem obrazne, mimične mišice. Živec izstopa iz možganskega
debla med ponsom in medulo oblongato, lateralno od olive. Nato vstopa skozi porus in meatus acusticus
internus v dolg facialov kanal. Živec poteka skozi piramido senčnice najprej navzpred, nato pa v ostrem
zavoju (geniculun) zavije navzdol in izstopa skozi stilomastoidni foramen. Na poteku skozi kanal oddaja n.
facialis drobno vejico za m. stapedius, mišico srednjega ušesa. Po izstopu iz kanala oddaja živec v
retromandibularni jami drobne veje za kožni m. occipitalis, za m. stylohyoideus in m. digastricus (venter
posterior). Glavni del obraznega živca poteka navzpred in skozi parotidno žlezo prihaja v obraz, kjer
oživčuje vse kožne mišice. Na poteku skozi žlezo se njegove veje spletajo v plexus parotideus, iz katerega
izžarevajo živci navzgor proti čelu, medialno k mišicam okrog očesa, nosu in ust, ter navzdol proti vratu,
kjer oskrbujejo platizmo (r. colli).

Nervus intermedius
N. facialis je sam po sebi motoričen živec, spremlja pa ga n. intermedius, ki sicer nima
lastne številčne oznake, je pa samostojen mešan živec. Če štejemo intermedius k
facialisu, je facialis mešan živec (n. intermediofacialis). N. intermedius vsebuje
aferentno in eferentno nitje. Aferentno nitje vodi iz okušalnih receptorjev v jeziku in
ima svoj ganglij v kolenu facialisovega kanala, ganglion geniculi. Centralni nevriti
tega ganglija se končujejo v jedru 9. možganskega živca, ki je glavni okušalni
(gustatorni) živec. Eferentno nitje intermediusa je vegetativno in poteka v dve smeri:
chorda tympani ga vodi v submandibularni ganglij (za inervacijo submandibularne
in sublingualne žleze), n. petrosus major pa v pterigopalatini ganglij (za solzno žlezo
in žleze v nosni sluznici)

Chorda tympani
se odcepi od facialnega živca v senčnici, poteka skozi bobnično votlino in se po izstopu
iz senčnice pridruži lingvalnemu živcu. Chorda tympani ima razen vegetativnega nitja
še aferentno gustatorno nitje iz jezika.

IX - N. GLOSSOPHARYNGEUS

Živec je mešan in v glavnem oskrbuje sluznico jezika in mišičje žrela.

Aferentni nevroni tega živca so zbrani v dveb ganglijih, ki sta ob prestopišču
živca skozi lobanjsko bazo: manjši ggl. superius in večji ggl.
inferius.Aferentno nitje prihaja iz različnih področij in različnih receptorjev ter
se končuje v različnih jedrih. Največ aferentnega nitja je iz okušalnih
receptorjev v korenu jezika in je zato 9. živec glavni gustatorni živec.

Somatsko senzorično nitje je iz kože zunanjega sluhovoda, iz sluznice srednjega ušesa in

ušesne troblje, iz sluznice žrela in goltnih lokov ter iz sluznice jezika.
Aferentni nevroni vodijo tudi iz visceralnih receptorjev v sluznici žrela in začetnega dela
požiralnika ter iz receptorjev karotidnega glomusa in sinusa (r. sinus carotici).
Motorični nevroni 9. živca inervirajo skeletno muskulaturo žrela.

Razen somatskih nevronov pa ima 9. živec še

vegetativno eferentno nitje za inervacijo parotidne žleze.
Preganglijsko nitje zapušča n. glossopharyngeus kot n.
petrosus minor, ki poteka skozi lobanjsko dno in vstopa
v ggl. oticum. Postganglijsko nitje je za parotidno žlezo.

N. glossopharyngeus izstopa iz oblongate tik za olivo, skupno z 10. in 11.

živcem. Lobanjsko votlino zapušča skozi jugulami foramen in takoj oddaja n.
tympanicus, ki vstopa v bobnično votlino in vodi iz srednjega ušesa
senzorično nitje. N. glossopharyngeus poteka nato med mišicama styloglossus
in stylopharyngeus proti korenu jezika, kjer se cepi v rr. pharyngei (pretežno
motorične veje za mišičje žrela), rr. linguales (senzorične veje za koren
jezika) in rr. tonsillares (senzorične veje za sluznico goltne ožine).
 X. - N. VAGUS

Živec je mešan, sestavljajo ga aferentni in eferentni nevroni, ki so somatski in vegetativni.

Somatski del vagusa oskrbuje z aferentnimi in eferentnimi nevroni sluznico in skeletno mišičje žrela in grla.
Vegetativni del živca oskrbuje sluznico in gladko mišičje dihal in večjega dela prebavil ter srčno mišico. V
sestavi živca prevladuje vegetativni del, ki ga posebej opisujemo pri vegetativnem živčevju.

Aferenrni nevroni so zbrani v ggl. superius in ggl. inferius, ki sta ob prestopišču živca
skozi foramen jugulare. Aferentno nitje vagusa prihaja iz številnih perifernih področij.
Največ nitja izvira iz interoceptorjev v sluznici dihal in prebavil v vratu, v prsni in trebušni
votlini ter v aortnem loku, nekaj pa tudi iz gustatomih receptorjev. Somatsko senzorično
nitje je iz kože zunanjega sluhovoda.

Eferentni nevroni vagusa so somatski in vegetativni. Somatski motorični del vagusa je

namenjen skeletnemu mišičju grla in žrela. Vegetativni eferentni nevroni vagusa
oskrbujejo vso gladko muskulaturo in žleze prebavil in dihal ter srčno mišico.

N. vagus izstopa iz oblongate tik za olivo, skupaj 9. in 11. živcem. Lobanjo zapušča skozi
jugularni foramen, kjer sta tudi njegova ganglija. N. vagus je najdaljši možganski živec.
Poteka skozi vrat v prsno votlino in naprej v trebušno votlino. Po tem, da sega s svojimi
vejami tako daleč, je tudi dobil ime klatež.
Deblo vagusa poteka v vratu med arterijo carotis communis in veno jugularis interno in
vstopa v prsni koš.

R. meningeus
se odcepi še v jugulamem foramnu in senzorično oskrbuje duro v zadajšnji lobanjski
kotanji.
R. auricularis
je drobna in edina kožna veja vagusa, ki skupaj z drugimi živci oskrbuje kožo zunanjega
sluhovoda.
Rr. pharyngei
imajo senzoričuo nitje za sluznice žrela in motorično nitje za mišičje žrela. Z 9. živcem se
te veje spletajo v plexus phatyngeus. Motorične vejice oskrbujejo tudi mišice mehkega
neba: m. levator veli palatini, m.
palatoglossus in m. palatopharyngeus.
N. laryngeus superior
se odcepi od vagusa v vratu, je mešan in se deli v dve veji. Šibkejši r. externus ima
motorično nitje za m. uznico grla navzdol do glasilk.

XI. - N. ACCESSORIUS

Živec je motoričen in nastane iz dveh delov. En del izvira iz hrbtenjače

kot radices spinales, ki ascendirajo med zadnjimi in sprednjimi
koreninami zgornjih cervikalnih živcev. Združeni v enotno deblo pridejo
skozi foramen magnum v lobanjsko votlino. Ta del živca zapušča
lobanjo kot ramus externus skozi jugularni foramen in tvori glavni del
akcesoriusa. N. accessorius motorično inervira m.
sternocleidomastoideus in m. trapezius. Živec izvira z enim delom
(radices craniales) tudi iz oblongate, skupaj z vagusom. To nilje sprva
spremlja n. accessorius kot njegov r. internus, se pa zunaj lobanje
pridruži vagusu.
 XII. - N. HYPOGLOSSUS

Živec je motoričen in izstopa z več nitkami iz oblongate med piramido in olivo, lobanjo pa zapušča
skozi canalis hypoglossi. V perifemem poteku spremlja najprej n. vagus, nato križa arterijo karotis
interno in ekstemo in v loku zavije navzpred med mišicama mylohyoideus in byoglossus proti jeziku.
Inervira vse njegove zunanje in notranje mišice ter še m. geniohyoideus. Ko poteka preko zunanje
karotidne arterije, se od njega odcepi radix superior ansae cervicalis.
To je nitje 1. in 2. cervilcalnega živca, ki nekaj časa spremlja n.
hypoglossus, poteka navzdol med arterijo karotis komunis in veno
jugularis interno in se združuje s spodnjo vejo - radix interior (iz 3.
cervikalnega živca) v anso cervicalis. Ta pentlja oddaja motorične veje
za infrahioidne mišice.

SIMPATIČNI GANGLIJI IN PLETEŽI

Cervikalni del simpatičnega trunkusa obsega tri ganglije. Največji je

ggl. cervicale superius. Ggl. cervicale medium je najmanjši in ni
konstanten. Ggl. cervicale interius je povezan s prvim torakalnim
ganglijem v ggl. cervicothoracicum, imenovan tudi ggl. stellatum.
Cervikalni gangliji trunkusa dobivajo preganglijsko nitje iz torakalnih
segmentov hrbtenjače (Th 1 do VI).
Postganglijsko nitje sega iz cervikalnih ganglijev v vegetativne organe
glave, vratu, zgornjega uda in prsnega koša.

Ggl. cervicale superius

se razteza od 2. do 4. vratnega vretenca. Leži na mišici longus capitis, pod
prevertebralno lamino vratne fascije. Postganglijsko nitje pošilja predvsem v
področje glave in vratu. Nitje spremlja skupno, zunanjo in notranjo karotidno
arterijo in njihove veje ter tvori okrog njih pleksuse. Nekaj nit ja se pridruži v
perifernem poteku tudi nekaterim možganskim živcem (nervus IX, XII) in
vejam cervikalnega pleksusa. Nitje iz zgornjega cervikalnega ganglija oživčuje
kožo glave in vratu (lasne mišice, kožne arteriole, žleze znojnice), vodi
vazomotorično nitje za vse arterije glave, sekretorično nitje za žleze slinavke,
za žleze v nosni votlini, žrelu in grlu, za solzno žlezo in za m. dilatator
pupillae. Razen tega izhaja iz zgornjega cervikalnega ganglija veja za srce, n.
cardiacus superior.

Ggl. cervicale medium

je v višini 6. vratnega vretenca, preko njega poteka a. thyroidea inferior ali pa leži ganglij ob vertebralni arteriji.
Oddaja predvsem nitje za srce, n. cardiacus medius, in pa vejice za ščitnico in obščitnico.

Ggl. cervicale inferius / ggl. stellatum

leži med 7. vratnim vretencem in prvim rebrom. Oddaja
postganglijsko nitje v zgornji ud, v glavo in v
torakalne organe (srce, pljuča). Nitje za zgornji ud se
pridružuje brahialnemu pleksusu in vejam arterije
subklavije (plexus subclavius). Nitje, ki se pridruži
vertebralni arteriji kot plexus vertebralis, sega v
vertebralni kanal in v glavo. Nekaj nit ja je tudi za ščitnico
in obščitnice. Nitje za srce, n. cardiacus
inferior, se skupno z drugimi vegetativnirni živci za srce
spleta okrog aortnega loka v obsežen plexus cardiacus.
Nitje za bronhe in pljuča se spleta okrog pljučnega korena
v plexus pulmonalis.
PARASIMPATIČNI (KRANIOSAKRALNI) ŽIVCI

Parasimpatični živa niso samostojni, ampak so pridruženi nekaterim kranialnim in spinalnim živcem.
Parasimpatično preganglijsko nitje izvira iz možganskega debla (kranialni parasimpatikus) in sakralnega
dela hrbtenjače (sakralni parasimpatikus). Preganglijski nevroni so dolgi in so sinapse s postganglijskimi
nevroni v neposredni bližini ali celo v steni efektornih organov.

Kranialni parasimpatikus
Parasimpatično preganglijsko nitje izstopa iz možganskega debla skupno s 3.,9. in 10. možganskim živcem.
Proti periferiji se parasimpatično nitje pridruži drugim možganskim živcem, predvsem vejam trigeminusa.
Sinapse s postganglijskimi nevroni so v parasimpatičnih ganglijih, ki večinoma ležijo ob vejah trigeminusa
in v neposredni bližini oživčenih organov. Kranialni parasimpatikus oživčuje predvsem gladko mišičje in
žleze prebavil in dihal (v glavi, prsni in trebušni votlini), solzno žlezo in pa notranje očesne mišice.

Parasimpatično nitje v n. III - n. oculomotorius

Preganglijsko nitje sprva spremlja n. oculomotorius, nato pa se v orbiti loči od njega in vstopa v ggl. ciliare,
ki leži lateralno ob vidnem živcu. Postganglijsko nitje iz ciliarnega ganglija vodijo nn. ciliares breves v m.
sphincter pupillae, ki oži zenico, in v m. ciliaris, ki služi akomodaciji leče.

Parasimpatično nitje v n. VII - n. intermediofacialis

Preganglijsko nitje nekaj časa spremlja n. facialis oziroma je sestavni del intermediusa in se končuje v
pterigopalatinem in submandibularnem gangliju. Postganglijsko nitje pterigopalatinega ganglija oživčuje
solzno žlezo in žleze v sluznici nosne votline, neba in nazofarinksa. Postganglijsko nitje submandibularnega
ganglija oživčuje sublingvalno in submandibularno žlezo.

Parasimpatično nitje v n. IX - n. glossopharyngeus

Preganglijsko nitje poteka v ggl. oticum. Postganglijsko nitje se pridruži tretji veji trigeminusa (n.
auriculotemporalis) in oživčuje obušesno slinavko.

Parasimpatično nitje v n. X - n. vagus

Vagus ima toliko parasimpatičnega nitja za notranje organe, da je tudi sinonim za parasimpatikus. Ko vagus
odda v prsnem košu pretežno somatski n. laryngeus reccurens, mu preostane samo še vegetativno nitje, ki
poteka samostojno v prsne in trebušne organe. V trebušni votlini se nitje vagusa pomeša z nitjem
simpatikusa in mu anatomsko ni več mogoče slediti.
Vagus oskrbuje s parasimpatičnim nitjem srčno mišico in se njegovo nitje priključuje na sinusni in
atrioventrikularni vozel. Vagus tudi oskrbuje gladko mišičje in sluznico dihal (sapnik., bronhiji) in pa skoraj
ves prebavni trakt od začetka požiralnika do sredine debelega črevesa. Oživčuje gladko mišičje in žleze
prebavil, tudi jetra in trebušno slinavko. V steni prebavne cevi se preganglijsko nitje priključuje na
postganglijske nevrone, ki sestavljajo v črevesni steni tri preplete: plexus subserosus, myentericus in
submucosus. Nitje vagusa sega tudi v vranico, ledvico in nadledvično žlezo. Veje vagusa v prsni
in trebušni votlini vsebujejo tudi številne aferentne nevrone, ki vodijo iz visceralnih receptoljev.