55

-1'"
ja za alp nizem in porino plezanje
VSEBINA

..
"
71

Pisma, mnenja, vidiki...

"
84

MQ,koCar
Tone S1w,ja
SITIlI, at pel . &oto.Jordon
""
87
'Še eno dokl,;"" v.,:", oli ralrni in kako.mo se
odl06~ 2<:1 """,i ~o"'lIpI alr;>irlil""",,;ole
• 10118 GoInor 87
DOPOIni~ Il Krooiki lft'IUČOnio oo..n$kih alpini......
·MDmn~ ~
i.adoo pllloojt zn po!<gl6o!li.1jo 1996 - Martin šolar 89
Iz tujih mij
Kdaj vzpon ni vzpon - Mnenje· Pr!YOd ~ t.;pn"k
"
.".
92

100
106
110

revija zo alpinizem ln športno plezanje

--{JI- y -.-
... ---------

AR 5511996 68
-I. _inun, l a s o y - - - - - - - - - - -
51. del

Pionirji alpinizma
Amilcare Cretier
(1909 - 19331

Teiovno pisan;. zvodootine ali kako je:z

ogledalom llll1Og;/O podob

Problemal;ka _ leni 1ij""""""'1

ki ie odprt ul neMI spoDlonjo. !<lJko je lo % drugimi ne
vem in me ne zonima. Sicer P.O yerjlltno V$CIko ~enerociio
ve, koj delo in karti jolaldni ali dl\l~ paS~rjl usmfll'i!JllI
OVI'OlI1Cl vodijo. ce ne ve, ~e ji Ili lOtIlO, kai se ravnOkOr
d09C!jo, koldrii so lO:OrlO1i dlii 'usm~onjo', potem se ii bo
z~na ;agotl;wo ~11I ne gIege no vso inloimo-
Clliko tehrlOlogijo, ki 10 imo na rOiPOIagO. Kajti manipu-
lacije % e1ekhQ ,iIami mediji lin pranje ~J ~ tUdi
d~21.stolatjOPmvl(lkOpo~rozviillio
in PIli kot vse diUiIO. od maniPulodje CIO mro-
ii hipnoze po ni toko <foleč. samo en majhen korok.
Toko II lem skrojna ,." e~em poglavju it zgodovine
&.eitvo.
Med ~iAm intervjujo $Efll si ~I nekliko
'ldieoti nekdan\~3()'1o lek:i ~in ~'hi.ki svet umetnosti,
r; 1933, 19i6...1939. sk,;JaI sem se l'ŽiYdi v njeno
kožo inv s:-ojih mislih moke UJigrati ~ doV5Ell'l'lO"
~"h obIos1nikoY. Res ie, tala) nedOI!nO igra je bržkone
Pod<h... besedam: Kaj bi bilo, če bi bilo'
DYeomembevredn, možnosti sla 51! mi pokamli (niSEm
uJ)OilM:lItedor!ie nem!ko mi~nost, ke.- je ne ~m
tfCMllj). II PNi vlOgi bi vsedrvgo %Onetr'Klrir, če! da me kot
MlČeI1iko umetnosli zanima z90Ii umelnost. KOO; pomeje,
ko bi bilo dogoje--ojll ~ne mirno, PI? bi 58 na lo moje
'wmok!'ieno' s1an;e navsokem korola.i s1JiceYOL No njem
bi grodil.inorcbilni l?O'fOini alibi.
Morda bi zoi!lnJl vlogo I1ll'I'troInego OjXlZI?V(!lro . med
dogajanj&'ll ~ine tii sewdlO i%grM:M'iol, do morom
v$e lo, !rOr se ~r ~jo, premi~ti. p~, dojeti
ilrl. In SeYedO PPbOfnO upol, 01;1 me bodo jmIIli pri miru.
~ je rft$ tisto, kor je leni v nebwn %Osebriem l'CJ%9O"'O"U
reklo Hi~erjuo njegovi knjigi Mejn Kompf~ Ici jo je mesloma
1'tl~m1a, polem ji VlOko aut, Vendar jaz v to na
~. vmern TIlI%(Ij. !<el bi mimo vseh vvoIcov in
posledic. če! rmumite me, oprovljom le svoj umelnillci
poldk:, Ici oima ničesar $kup~ :z: ideoIogii9. Leni je v
svojih 1'tl.L....J. nelcje oo p.d FI<ll! in po mojEm, ko se bl'tll\i,
ni 'bolT;6feidivna do~. Kdo mednami po ie'Mo!do
ie ~ onb'tii etiker o neeno: Icogoyori nMico o tedo~i
resniČ'lo$fi, se prejllOfle tudi ~, Ico pa se w.re-
nevedo, _vtika tudi doIcazIjoo ~s/vtI. To 'liro odl,čno
obvIa~, !cer je nodl?O"~rea.o inlel~ ~ko. ..
I<ol.lio Ico, ObIOii oli OL,PlO z z', ' "m, bem" nm,
igre-ni, kor 58 med intervjujem doOO"jo bolj rtldlco, po je
~ s/vtIr I1eIw trezne prmo;e. l'n:ibIem [e nom~~zo
umetniIko" zvezo 5 piq>ogOndnim mimstrom
som. Ali $to si bilo Ie$' ono seno lOYr*lO vprofonjo bodisi
~~~ oli po ~i:z: v,semi Iiri~j·kot pes in ~ko,.1a
lU re m.iiI $Om velIki Vodto' po l1JO.leln, kolikor ~ '~~
poznom tecb1;e 'et.orne' ig~ b, se upal reč" da
beIS ne toko na d~ ni h;,d;1 Hi~!!"iU v zelnik. od tr8l
~h:llvib $10 bili ~rdve ~ podreiEne njemu.
se ~ imel rod ni tvegal glave.
Goe6beI.I je bil ~ Drooootrodni minister, vrh
tega ~ in 1<JtrUves, Ici ~ izbirOllledsl,"'. Predvsem
pa moralna !?Okvarjen oo>'ek.. ~ zgovomtl so ludi
ni~ besede: 'Ko sliim za besedo 'lt.lturo, primem %o
p,IIOIo."
Toda Iolco F?'Vi kot drvgi slo prve dni lreIjego I'tljha
1"Obl1o nodčlcwiJlcu z oriislcim~·grejem. Vtem je nemara
ri F.ObIemo neIcotwili m hih l>emiluh oIpini.llov, Ici
moidodo"""
beISU """", m~pridejo
oIimpijodev" bomo, '""";' ,o Go<l>.
ko~ikoli "nad-
ljudje" či~ilemiIcego prav. Tudi veliki uspehv
savemi sttwli EisJe~o .slo ncrvez:i :miI1i 5 Iomponi<:em v
dNibi :z: AdOIJOni Hitle~em, M:.rtinom Bonnonnom in
All55/1996 70
drugimi veljoki tretjega rojl]c, To je b~ no nek noan veliki
fineile maniPulacije z NemIkim oIpirUmom, fWOIi po tudi
njegcH. poeQIni moroini zoton,
Dolga lela si tudi som oisem bil na josnem, koj se je
pr<JV%Dp1"(lV d09Oi~ no relaciji oblost in obIostniki no n
>Ironi in Ot'gOl'llzodjo DA.V na d"'lli.
V$Ol ducat fototirofij nem!JIih oIpinistDV, ki iii) ~o
v družb, z ,.ikim 9odjo, sem si lemeljilo OjIledo1. NelciJj
v teh (pl'lldvsemll polifičnih komedijah mc.ljko, kot ni tokO
prepl'O$lO rodo1iti. Goebeb iii oI::iiloino smeii narejwoo,
IZumetniČ9no, kot neICOICb:J spam, kOr je lI.Idi bil, Hiller
~ se vedno drži p.o strani; je cxUolen, nezoinIeresiron.
aovelc dobi občuttik., do so mu toko protokolorno 0P.ftIVi!a
v veliIco no~. In niki«, na nobenem obrazu, nOberlih,
niti noimonjšili.!ledi ko~NeoIi čustev.
O GOeDbeISOVern dnevniku, Ici mendo ni perooredelc,
po tole: poznam nekaj prilYlllll)l( leo so piJe' dnevnib-
namerno izlcrivl;oli zgočIiwinslw ~.IIvtJ, včasih po tudi 110
debelo logoli.
10 nameček drobec iz na§h IIOjnovej!ih časov: m sem
ptll!l zadnjimi volitvami 110 ~ v Feml Tribuna
Drebrol (dci kraja strupt!l'l in nolrenutlE kK:Ii ioIiiv hrVWki
hm.orisfični časopis va1crmem 5 politično l8moh'ko), da se
je 11 vrhumkih!portnikov iz Splita včlanila v I-DZ (HIV(It-
5ka DImokratslct:i ~ednical. sem med njimi zasledil tudi
~ oIp.inislo ~ Božito. Tokriit sem v drvibi
svojih prijotillje.' in v ~ ZOQO'fOl' nekaICO takole dejal:
Stipe. vertetno ro\li dtlnQr za "kako odpruvo! Nisem se
zniolil.· SomoIol.Ico.
Kako se začne, če se sploh začne?
nM:. chi ero veromente Amilcore Cr~eri Lo $UCI
figura rabvslu dkhioro uno forw non comune e uno...
Voldostooci (ljudje iz doline Aostel .10 se dolgo roso
sproleYali, prepirali in obtoievoli, no leoneu RO .10 se
I·
nekolco zmenili, Icdo bo koj zbral in nopi$Ol. ~e Ickoj
napravimo ne PnMlČ po:5r'eČeno primerjavo, Arnclioore
Cretier je bil voldostoMlci (kolcor zgomjesovski) Miho
Arih. HilBr, spreten in podjeten plezOlec. NOI'boIje se je
počutil v snegu in ledu, nojveč po I'e noredi v granitu.
V pelih ~ je preplezol 51 fp ln 3 sobnpono, ki
$O brez doIcUll'lllfltocije) prveutYenih smeri.
PMl PMlrl$lveno smer je PrePIeZOJ leto 1926, se
prtJVi tokrat, ko ie neria Mira ~rl.::o Debelokavo prti""
plemla swemo sieno Špika, žal je nesrečo s v iužni
~Ieni Mo!lerhomo prekinilo eno od najbolj obelcvnih
p1tUOlskih korierlislihčosov. To se je zgodilo leta 1933,
Ick.rot, Ico je Emilio Comici prepleml severno ~teno
Velike Cine,
Dovolj zgovoren je.le en POdOteIC; Arnikam Cr<!Iier
je že pri <kJno[sIih letih imel za sobo mio vzpooov v
okolici ox.mp de Pram ll:irio gorslco olcolial roj5lnego
Verresol: sn'l&ri v l'Avic, v Rowie, v Monl GIocier, po v
Mioou, TeI"SillU, p.eca:i di Nono... in Gmn Poradi~ ln kdo so bili fi mladi, zagnani možje?
v ledu in snegu s severo.
Največji :z:ogon itolijmskem alpini:z:m,t no li~
pocIročjtJ Alp je v tridesetih letih il:Jl "Najrnolntljli",
Giusto Gel'vasutti. Zmogel je peto in !eW težcMloslno
stopnjo v gronitu skorojbrez uporabe klinov. V ledu in
snegu, msti v kon-binimnih Yl'l9I'tlt1, po ni presegel
55°. Pomenilneje je to, cia je gojil rudi ledno plezanje.
Verjetno je njegcMI najlažja smerv južni stllni Groooes.s
Jo~, ki je hbuti tudi njagcwa nojmanj %J1ona smer.
To imo približno 6 ponovitev, kar no nek nočio Jenojvač
pove O $p05Obnoslih njenega avtorja. V 1.400 m dolgi
smeri je uporabil scmo hi kline in lo verjetna predstavijo
vil:ek itolljonskego medvojnega proslego plemnjo v
AIpcil no stari nočin.
Najodmevnei!e med.oojne stvari v A1plil je noredil
Pajek i% lec;o, Riccardo Cossin. Svoje ime je nllizbri$l'1O
vklesal v severno steno Grondes Jaraues in !>6Yero-
V%homo s!llno pi2: Bod/le. Z v.zpooom v GroOOess
Jorosses je letu 1939 sklenil "boje" v lI'eh zadnjih
problemih Alp. Kot plezalec je sicer posegal po klinih,
vendar je vse, kar je ocenil, da se cia preplezoti prosto,
preple:zal prosto. Tokrat ie plezal na meji PadCQ, ven-
dor bre:z: vporabe ~o samego klina. Nikdar ni
goIjlJfol bodisi sebe ali drvgih in v tem je tudi niegovo
veličina. Zgolalne teiave v rozteiaiih, Id so že dolgi
2.5 do 40 m{in tudi 70 ml, ~ v njegovih smereh 5korai
nepoet.gomo sledijo in bi jih lohka mestoma oli po
preležnosri oceni~ s eto stopnjo po We!zenbadlU.
Pomeje SO tako claljb mesto xa nekaj roso dobilo
/ oano V1+, v *'tdesetih leh"h VI-, danes $o obtifulo
nekje med V A2 in V+. Strminev lediJčih njegovih smeri
prav tako ne presegajo 55~ naklonine, čeprav je bil
zanj led nvino :Z:IO. Ri=rdo Cassin 5El je pojavil no
P-,--,-, / zgodoviRskem odf\l Alp somo dvukrat. et>okrot je
po1rdil tisto storodavno geslo: Veni, vidi, vid. PO !8h
dveh obiskih 5El il! v glavriem drfal DoIomilOO' oli stenic
(o N dtJl'Emilus noo Gardskim jezerom. Po drugi vojni je vOOl dve
uspeJni odpravi no AJiosko in v Korokorum
Kdo je kdo v "severni ligi" med LokoIni celVinijski veljak, Luigi Carrel . pruvzaprov
obema vojnama? je ix Valtoumcmme, ki je odaljeno 10 km od Cervinije
- ie imel v zakupu Mattethom. O tem smo fe veliko
pisali. V njegovih ~ in grebenih si il! vstvaril veliko
V športnem jeziku vtmih rečemo: ti wdijo v pIVO ime, okinčol s slavo, pridobil pa ~ je tudi velika spo.
ligo, ti ~ drugo liga, li pa ~ gledaki oli opazovalci. iIovonje med Valdostc:mci.
Razliko x dl\.lgimi !parti je v tem, cia sa v alpinizmu Naravna bistrost in legovO$I sfio pripomogla, da ie
"gledalci" in "opa%ovolci" ponavadi tudi plezalci. dobršen del svoie90 ro.zbvrljivego življenja vsaj vdolini
VprokJnje torej je, kdo je tedaj ~il med vodilne prei-ivel sorcmnemo mimo, brex večjih prepiroy oli
ilulijomke olpinis~ Prnvzoprov kdovw je MXlilv pl'Yo konRiktov. I%jema je njegov razvpiti spor%vomi1d, zani
ligo no $8VE!I\.I, pod vznožjem velikih Ab' spomimi ponovIjoIci neke njegove smeri. Slemjim no
Takole zopi9"mo: od leta 1918 po do Icto 1941 ~ sodi~u ni priznOl prve ponovitve, ~Mdo se je prav tisti
imeli holijoni 10951 pomembnejlih alpinistov, ki ~ v don martinčkol no glO'U De Amids.
Alpah broni~ njihovo čosl pred vdorom Nemcev v Za sobo je imel JO let inlen:z:ivnega plezanjo brez:
"njibove" alpske stene. To je tudi obdobje, ko 5e v ene some nesreče. Vse skupaj pa je pkiml skoraj 50
dvajsetih letih alpinizem korenito spreminja, kajti % let. Ionj bi lahka rekli, do je bil toko pomelen kot
vzponi no nofviiie vrhove Alp je v gl(1'Klem končono. previden uparobnikklil'lOV. PIezoI je kotmoček, vendar,
No vrsti ~ novi i.nivi: ~ nepreplezoni izredno in če je bilo treba, je mbijol tudi po VllS don (xgomji delo
skrajno težki grebeni ter prve kopne oli kombinirane slebro Mv%io v 15 MaIlerhoma, zgomji dal VS Moller-
osemstOl.leI,ske smeri v nekaterih velikih olpsJ,;ih stenah. homo itn). Toko je svojega Correllino - smer v ivini

AR 55/1996 71
steni, Ici je nenehno POd kononodo mpodllegu ko·
menjo· preplezol šefe po treh letih !/udiranja 5ITleri.
V QIl;mitu M;tll..noma je swereno obvladal peto $!pp-
njo, čeprlJ\l po različnih smeren najdemo veliko raz-
tefojev, ki imajo še danes oceno VA2.
RMCJIO [Rene) ChOOOt iII Gabriel 8otc:01o1te ~
velika alpsko moistro ;[ "napako". No, (] tem nekaj vrs~c
nin" potem ko ju predstovimo.
Renato Chd!ot je doma izc:le (dolino Aoste), torej
je pristni voldoslonec:. Prep je 17 ptVenslYenih
smeri v r.k~ni Monl Blanca. Zopi~1 pa si je tudi prvo
ponoviteY Pe/erwve smeri v GrMdeS Jorosses, Ici jo je
opruvil IIQ5lednji don, Iokoj po prvenslvllnem vzponu.
VsV<ljtm dolgem fivljeflju jebil ČllSlni PlllCkednik CAl,
direktor rozIiČflih vomi5kih in alpinskih šol in je sploh
znono ime nekdanjega itolijonskego alpinizma.
Gabriel Booeolotre je preplezol lUdi večje število
prvenstvenih smeti v skupini Ment BIonco, čeprav nje'
gove smeti segajo lCJ:Tl do lo Meije. Smeri v Mont8lonc
du Tocul, Aig. Noire, Aig. Monehe iln. $o priljubljene
še dooes. Smrtno se je pooeuečil v Aig. Triolet leto
1938. Pomembno vlogo v njegayem gomi!1em živ'
!;enju je imela ~Ieztllko in življenjsko dn.tžico Nini
Pietra5Ollte. Morda imo slednja enega najbolj zoni·
mivih življenjepisov medvojnih alpinistk v lem delu
velikih Alp in si ga ob koki prilofnosti ogledamo.
Iz kronike vzpon<:w v Grondes Jorasses %YeITIO, do
je bi16oo::alatle prvi, ki je resnoposkusil v nieni Wfemi
steni, saj fe imel pod sabo že 850 m stene. A je
pof19QOjolo zloglasna vreme. 0SernJ.r0t WpovD~O.
če bi si lX'dr<lbneie ogledali zgodovinsko ozadje
prvenslYenih smeti, ki sto jih opl'OYilo Boecokrtte oli
Chobot, bi izvedeli, kor nGkaj slYari: kadar sla se
r.omostojno lotilo Je lako lahke smeri . lo je oojbolj
ZQ1imiYo - nikdor nisto vonjo vstq>ilo kot pIVCI. Pred
njima 50 v njej poskuJoli že drugi in voosih prišli v steni
zelo daleč. Polem po w posegli vmes poioslno vreme
oli nesreOO. pmv toko nisto mamic neodkritih, devi$kih
~. Je po res, da jima je v ledu šlo· nekateri detajli v
njunih lednih smereh Plll5&QCljo 60" hudi 75"). če pa
w že šlo v deviške stene, in tokrut jih je bilo no zalogi
doYolj, je bil zrtr,'en oli no telu nC/Veze nepogrešljivi
Giuslo Gervosurti.
Danes živijo !e trije: Riccordo Cossin 1871, Ranoto
ali Rene Chabot (8l) in L.oui.s ali Luigi Corr&! [95),
Mnenta sodobnikov, zanamcev,
bibliografija
"Drvgi &vek" z Matterhorna, ki bi morda JXlZllaja
pastol Crilierjev tekmec, Luigi Carrel'Cormllino ("to-
mojh9l1"), je po njegovi Irogični ~rti - ful se je lo
zgodilo v MotIarhomu, kjer so v sestopu zdrsnili, potem
ko so že za r.obo imeli prvenstveni vzpon' zapisal: "Ero
il piu forte srolotore di quelle gen9l'llzioni. Folto per
I'Himoloja. Di granda resislBnco in meda eghioecio... •
AR 55/1996 n
Bil je IKIjmočnej1i plemlec ti5legenerocije. Kokor uslva'
rjen za Himalojo. Odporen...
Kdor se osredotoa na podrobn~ti, bo v virih o
Cretierju opa%il še nekaj neobičojnega: noni zgodovi·
narji in publicisti zadnjih !estdeset let niso nikdor
pozobi~. To ie, kot verna, dolgo Č1J~0 obdobje, v
katerem pozabo naredi svoje. Ne dogaja se toka po-
goW, do se nekega olpiniw spominjajo Ijvdie iz
različnih generocij.
Ob1imo so ga omenili lela 1933 (nekrolog!), 1938,
1944, 1952, 1965, 197.t, 1983, 1993 in 1995. Toko
mu oo prilT'l9r Giuseppe Mazzorti poIveO::I precej pro-
storo v trm knjigah, Rene Chabat, njegov dolgoletni
sopIezolec v oojt9žjih prvenstvenih smereh, mu daje
častno meslo v svojih mronih spominih Im dobrih 1.t
slroni besedilo), urnelčo go celo pred prijatelja Giusta
Gervosuttiia. Mlajšo generocijo publicistcw, kat je no
primer DmteCoIli, je objavi~o o njem vnlo .spominskih
pa tudi slrok(M'1o zooll:Mlih besedil.
Pisanje skozi (samo}spraievanja
in razmišljanja
Obstojo le nelco drugo s""or, ki v<:osih preseneti
zanamce. V !.tirih petinah Iokih primere.', ki zodeYoio
popimato zapu$l5no, je zgodovinsko vprokmje IlObiIo
tudi z jeznim čustvenim nabojem: Zakoj je CIO lego
odkri~o prišlo šele toka pozno, saj je minilo petdeset in
!e več Iet~ Zakaj je bila PI'tN la veliIca zgodovinska
osebnost spregle:lano, :wmoIčono, odrinjena v kalOOn
zoprt, zaprolen predol urednika leQCl oli onega glosila~
lok-oj.se I'e po prvem odkritju vse skupai zaustavilo oli
upočasni o, ~j je grodiYO kričala po nujni ObdeICJVi in
obiovi zgodovinskih dejsttr.'f To se ne zgodi loko po.
gosto, o je vseeno bolj ror.'eseljiva plot alpinislK:flego
zgodovinopisjo oziroma Iomtne publicistike.
Huje ie lom, kjer ni papirjev. Taka imeo<lV01e pri-
momevire noj bi leIe no!~, SEMIda če ~jajo, to po
ni lako preproslo, kot.se zdi no prvi pogled. Orugoče
poveckmo oo tu nQ6n .se ZtXne mukotTpno seskJVIjonje
mozailca, L;I so lom iskan;o pogoslo zelo olefeno iz
več mziogov. 40dje so odšt, pomrli, njihovi potomci
nimajo nobenega ociI'loso do Wrih papirjev, dnlMli-
šlcih %CIbeIeik, načečkanih skic in POdaOOe "šore-. V
zapWčini jih zanimajo le pokojnikov denar, UlT'lElInine
in nepnmia.ine.
ln !e nekaj je, kor je cMarju logo besedilo pred
štirimi tedni lepo povedol naš znon alpinist iz povojne
generoc:ije, umemostni zgodovinor fronce Zupan: Ko
lii mlad ne rozrniijoš o !ml, koj bi veljalo snroniti,
zopisoti, fologruFiroli im, Tokrat predvsem plemš in 18
druge stvari ne zanimajo. Staro ZQOCbo, ki iD vsi
poznamo, o oslojomo nepoprovijivL ~ nekego dne,
ko.seo:zrešnazoj, ugotovil, da je Ivajo pisna bero pičla
~.l~~~h ni. Naletimo pa še no številne dlUg9, bolj
pWb,e.Vteploo.wl1 .....,m,cnepoznavonje
oel.danjega vzdu!jo in medsebojnih odocoov, pomanj-
kljive knjige ~OV, ljudi, ki so bili zgol[ !omIolno
čloni nekega kluba oli w ~ drfali bo~ )(XTIj Z05e iln.
Kako je s klubskim vzduijem?
Res je, pooekod je po klubih oli dl\l~h vladedo
prijateljsko in ustvo~arno V%duJje ne glede na i%O·
brozbeno in socialno sestavo &mstva. Po tej ploti vetra
še posebej i%pOW'viri klub Pajkov iz Lecco, CortinJke
veverire ter mOnchenski Akodemski alpinistični klub
(MV). A to le zdaleč ni bilo pravilo, ampak ie ilo ZlI
zelo redke, oostne i:z:jeme. Znotraj velike veane alpin-
ni bilo nikdar koiprido strpnego
ističnih ~bov oli sekcij
oli 5proJčenega ozročjo. Bržčas so prevlaoo,..oli zavist,
zamere, ZklIX), nEMpnosl, pocbrlfeoo'1ie, ~;e,.\O­
~ ih Tudi generacijska trenja niso mnl!!lTlQrljiva,
soj so delovalo kot %elo moteč element, ko je 110 ZIl
normar.o deIovonje kluba.
Zo kopico (ne)zgodovinskih težav
DejsIvo te, do se preteklih dni roziskcvoki loitWOjo
skoraj zmeraj prepo:no. Običotlret~re za loko p0-
dročja zgodovine alpinizma, do "h (oli o katerih)
mlajie geoerociie nimojo nobenego pruvago odIlO!>CI.
ZgOdoVino prednikoY, ki je tudi njihOYCl zgodovina,
J:ooje nima nobene teže, sploh FX! to ni njihova stvor.
Skratka, loke ("br&VlWle" bi reltli) stvori jih ne u--oi-
mojo. PO :§VOje imojo pruv. Stvori :ie spn:meni;o tokrat,
Ito tIKIi oni odidejo yzgodovino. Toda duhovne IenJJe
lahko zamenjajo samo dJJCNf1i lenuhi. Zarodi tega
imajo mnogi (neJpI'Ofi zgodovinarji oli ro:zishwalci
preteUosti nepopi1rlQ I&ŽCMlv svojih ~nih i~njih.
Kaj vse se dogaja na meslu scm&m?
Majhen, resničen primer iz nekega manjšega masta
na SllY1!fT1i Tirolski: Neresnično ali spretno prikrojeno
mnenjemočnej~ skupineolpinislov, lokih, ki so bi~ bolj
rqxxb~i oli bolj preročunljivi, je šlo kot uSlno izročilo
nqJrej. To pa iz neznanih ro:zlogOvvesan ni bilo nikjer
wpisono, kajti zopisooo je vedoo no očen presoje, oli
pa predstuvljo dvorezen meč. sele čez!liri deselletjo je
(nojImlajšo gMElrocijo to "izročilo" vzela v precep .
zgodilo se ie po golool noldjučju, ko :slo ~ prijotelja
skraganih dedkov alpinistov :začelo resno sprtrievoti -
kajti dotlej so izročilo vsi sprejemali skrojno nekritično.
Potu konsInJktov so rm!ično in se vedno opirojo oo
nepreverjeoo govorica, ki ZIgPO ne :zomre;o.
Zoc:elO se je z tretjo osebo, recimo ii raziskovalni
publicisI, ki;e nekaj dvomil, kajti svofo "sorto" je dobro
poznal. Stori očanec, nekat gorski vodnik mu ie brez
kančka zodrege nekaka tokale "iskreno" povedaJ: Nih·
&1 me ne more prepriloti, da je bilo drugače, saj sem
ga osebno poznal. Pri 18m pa je zamolčal, do onega
drugega, ki ga je taka dObrO poznal, ni mogel živega
videti.
Posledico takega početja je bila, do so se ideal-
istične i:zhodilčne lItte!nltje osebe, se pravi publicislo,
občutno skrale, mcričevolni stari gospod pa je sprvo no
:zvi;ocen nočin dosegel svoje.
Kaj pa drugi zgodovinarji?
Avstrijski zgodovinar Kori Lukan se je na to temo
večkrol oglosil, vendar go uredniki različnih glasil niso
preveč novduŠ810 objavljali. To je pač problem ogle-
dalo, ki bi :Z:nOIO Ikodovoti mitologiji: "A1pini~ so
veličine posebne vrste in kdor jih ne "prebere" tokoj,
lahko ima pomeje v v{ogi :zgodovinarja oli pltllieislo
velike let:ave. To se šezkisti lahko pripeli lakim, ki niso
iz "njillovih" loli "naših") v~I.' PlO$laro in vedoo vsem
znano, a nikjer zapisana ZQOdba.
Neloteri med njimi - tukaj ne govorimo o njihovih
velikih u~ih v sll!:nah, 5OIav:zponih iln., ki ponovodi
u~o mkrijeio vse drugo, kar nam llI:I služi na čml
- pasopočlave1ki ploti !udi poItvo~eni. Tudi tegovidika
.se je Korll.JJkan Ioril: "Toda če .se kdo gre xgodCwinotja,
jih (alpiniste) mora ~ jemati roke, kot so." ln spel
nastopijo 18ŽCMl.
Je pa ~ nekaj bolj bislVenega. Koj se je v mislih ali
dušdl očoncev dogoialo, ko so bili oni in njihovi "sovra·
žniki' mladi, nil vemo. vedno uporabljM'lO neko~e
priblifke, ki držija a~ tudi Ile. zalo ugibamo, ob-
navljamo, tovorno v megli, saj smo prepozni :za de-
setletje in več. Ko .smo se zganili mi, so oni, ČlEfUdi v
globOki stol"06li in na[ve&al do konca čili, pomrli.
Entropija V zgodovini alpinizma
ni brez pomena
Zmotno ie mi!Jjenje, da lega iznna iz Ier'modi·
nomike, ki go uporobliajo l\Idi dn.dbosJo,...ci, zgodovino
alpinizma ne pozna. Ta vsepovsod prisotna razdiralno
in uničevalno sila no kroj1i ali daljii rok, ki se izraža
kot težnja k prapodu, je vse Plllj kot :zanemarljiv de·
javnik. Koliko je v alpinizmu naredila !Joode ni znano.
Ta padroqe je prlJI'ZOprov nekokJen tabu, saj je uti·
ranje poti i.kOzi nekdanje dni še vedno najbolj varno s
pomočjo foktogrofije lnavajonje dejstev brez 1"ClXlem-
bel. Njen nadomestek pa je mehkejša oblika mitologije
ali rcmansirona zgodovina.
Rekomlnrkdie nllkih davnih dni in ~h
odnosov so vedno vprošljive, če ne to, pa vedno hudo
pomanjkljive. Kadar so vmes preskoki za dve
AR 5511996 lJ
 Kar naprej vprašanja

Pe»!aJ:limo odgovoriti na vpromr', zakaj !.IlYeITIO

steno Matterhorna ni prvi prepleza wigi CalTe! ali
Ami1001lI Cr9tierf Do bi splah !ohm noče!i lo vproionje,
bi moro~ vedeti, koj se je med njimi lop. Italijani)
govorila o JeYemi steni, Itdo je imel kokine resnejše
nomeoe z ~d~ pc»kusil in do kam je prišel. ZaICOj
lo oli on ni . iln. Do je lo vQ:IWl iPanje igIe v
senu, zlasti če se dOlloOO;Eitnico ne Jibi pod Ielo
saom knjig in dMlYenih , ~ 61 ~ ne pozna
saom altinisbY, je bolj . mcwti ~ ~r.
No, in ka smo fe pri ~i sIMi, povejmo, do
ZQ'lju ni bila rikokme zgodoYinskll priloino5ti, ker poč
niW PCIlJl(JiO velik pOil •• se..!.... Vene. Ta je bila ...
zakupu pri ~w... Nemcih, ki so se PtOV lI:;:IkrOI
~ na tri zodnje poi*lo'le~. Debno po je
iio za lojbl' domoI;..aw, "boe&J-, ~ti italijooske
rw:weze $o i~ po letu 1929 PtJ\'MI1l amiIe iz: ...
[)olo",ibY. PriJel' los . . . ~ lsesto
wodo.sl4llllWJlel,l::iCI ~ bal L.;djamki
aobnilo!i: rlS.Si, SoIda, Cernici, Cmsin, Co:sliglione...

Oo~no Aoste in dobri, stori lasi gorništva

AmiCOIll Crlltier je edlJ1 tolo:ih olpini5JoY, ki je nTIo-
gim nniskOYolcem alpinizma, priredil presen9ČQ'lje.
Dokoj pozno je publicist Giuseppe h\ouotti od nj&-
govih blitnjih dobil dve belefnici, Do sto predstavljala
prtWO malo bogamo misli, mnenj, ocen, pocIotlwv... ni
YIldJO t(pJbl;oti besed.
Venem je zapi:iCl~lok): Da bi bilbliieslf:nom,
sem priW tiYl:lli in .... neprijmno SIn;Jn~ D0-
lino. Ko nekaj talr.ega l'IOPiJe resnl(no sirperl člorrelr;,
Z\IllIIl'IO -..saj lo, da te bilo nekaj hudo r.... "*-.
Ker" je vso!< &.-el no nel< no6n ~ ... s.,,;
~"iCW in dogojcr.j po svoji vtgeji, lzobrazbi, Zf"IO"
«Iju, drvibenerrl položaj.., itn., zo{nimo Icm, kjer je no
s dtJ M. frbxJil
Uporabne zgodovinske n~e
Otrod, VI1uki in drugi, ki sodijo ... bfifnje ali dolino
SOl'IXlslVo velikih a1pinislO'o' ...anih opraviio tJ;I'IicIonjo
-..redno sIrokovno, po rudi znonslv&'lo tWo. Tudi loke
smo fe onllrili, spomnimo se <:arreIc:we-..nokinje, ki je
po mSIUgi svojega SIaVnegO dedka tudi SOfTlO iuedllO
dobro potrovUl\;o zgodo-..ine ronoja ~
gomišM::I,lI!prov je doborirolo iz eh:llogije. S svojimi
1ludijomi je optrM1aobseino rozi~ delo. Ko pa
9'"8 za ~ strorl doI~, ki so OI.Iem 1\.0

AR 5.5/1996 U
go~onci, po jih verjetno malokdo po gorniški ploti loko
dobro pozllO in rOZIOgO kot ono. s-da so ~ druge
Ilolii?lllce, UIOI1e alpinisllce, ki ~ s tem ukvarjajo celo
pokl,alO.
Mi roje p<rvzemimo nienebesede:" Vedno 9""orimo
(1gorjoocih, ki so bili gomilO. Z eno nogo v dolini, z
dnigo pod gorami, s srcem in dok> po v sleflah in
vmovih Alp. To je listo hrepEl1E11je, ki godolinecredko-
kdoi ~ume, še manj po Č\IIi znolruj ~. To je tisiCI
pl"ivIoOlo, hkroti neranmljivo silo, ki je dolo pečat
(1
zloti in srebrni dobi olpinizmo. seveda brez Illkmo-
vonja ni šlo: Kdo bo prvi? Mi oli vi, ti oli jod"
Kako je na lo Iemo govoril A.C? "Kjerkoli si in
korlcoli delaš, torej tudi v gorah, fiYlienie !re veelno in
povsod vrednoti po lTIOČflih lr8nutlcih."
Na videz nepomembne podrobnosti
Koj p~rav predstovljo oli sewvljo iiv~enje
gorjOllCll? Razmerja, vezi, domiJliiio, sproJčenosl, tre-
znost v presoji, preprostost... Nemara vse listo, kar 90
~ dril ~ci in go žene naprej, CIO poč živi svoje
liv~enie,
Vdolini AOSIe so ljudje po dr..... ocIo>.edni. Pouda-
rek je no rodovednWi. Morda so radovedni zarodi
lego, ker so biti venomer 11(1 neko\&Jem prepihu nam-
dOv, ker že wletjo brezštevilni obrazi različnih pok-
licev, skB1v, o~cii ... prinoiojo, od!ojojo in ~Ioiajo.
V stranskih dolinah in še viijll gor, pod ~imi
gorami, $o sklrosalci nemupljivi, vase mprti in dold8f'
jih &vek bo~e ne ~o tudi zadrti. Toko se vXlj
pri!lel<om zdi. In koj se Zj}Qdi, ČI! pride rodoYednei: med
te zomie? V0::r5ih go po neki doljJ! oli laojJ! 'preiz'
kusni" dobi sprejmejo ll"lEldse, včosih pa ja ŽIl wrodi
svojega vidaz;o, Iempel"OOlEWlto oli Icoldne droge no-
pačne poteze pri njih oplel do konco svojllQO življenja.
Drobci iz. f;vlienia Amikarja Cretierjo
ln spet se po:rvmimo OMIbnosli A.C.: Vw, kar w '1'
zdelo neurlMič!jivo oli celo noro, v plezolskem 5Il1is u
-mo je ici Crililllr P09ladnt. Vw. večkrot som, ko! v
družbi. ob h:m je veliko !vego!. Slvori je doživljol
neposreOOo, se provi od blizu, pristno,
Nakdo poč moro bili prvi, ki gre pogledot, otipatin
prll5kusit. Tok si vedno naM nelcoj novih $pOznonj,
hkroli pa !udi nekaj novega llehnilnegol znonjo. Pri
I'M» je bir oo primer to Vinko Noclec. No to noan $o
pionirji s svojimi prvensM:!nimi mJenni odpr~ mo~i­
kotero no videz nepreplezljivo steno.
Nemara je v povedanem mOgC:K!e Rojli odgcrror no
vpn::išonje, Icoi naj bi pomenile be-Ja, do je priwhnil
čoso, Če je nekdo pred njim v nalO steni odnehal, ker
$o go v to prisilile okoliščine, mu je s tem ookoml
nojmonj me slYori: do ie njegov predhodnik nekaj že
naredil, Icor lJOIT1IIIli, do $o prehodi ter do se je živ in
zdrov vrnil. Ceprav to~ dejanje ni dobilo pike no i,
je to kliub vwnu veliIco pionirsko dejonfe, ki $ll lohko
razloga no rozlitne n0i5ne: s~lllQ, PQhvolno, spo-
Y1jivo itn. lo prvega, Irorioli je naredil, $o prvi metri
stene nedvomno bili vznemirljivi in 'fČOsih!udi nevami.
Pritlehnost garjanteY ix stranske doline
Ne smemo ronemorili d&jslvo, ki smo go pmvkor
nokazoJi. V Iistm losih &vek oo vosi ni naletel rl(]
bogve Icoko spodbudno in neprisiljeno okolje. [)o-
močini $o dolgo čoso poznoli le boj ze preiive~e ter
enoličnostgorahao V$Okdono, ki 90 je zočinilo loko-
lo. Vendar njemu Clobre volje in prijaznosti ni ZIT01j-
kolo, čeprov ga je vse listo, Icor se mu je dogajolo,
boIOo.
K1jlJČ za rcmJmevonje celotnega problema je prav'
Ulprov v dveh stvareh, od katerih je ena flO prvi pogled
n\NOfno, drugo po je -nebovono v dej$M.J, do je
Amilcore Cn'Jiter PrePIeZOl .51 prvenstvenih smeri no
vseh koncih in krojih Alp.
Posravljo !oli no VideZ nodoJžno vpmklnje: Ali je on
!II smeri preplazol pod vod$lVOm drugih, ali po $o te
.smeri drugi prepleza~ pod njegovim vodslVom' Sicer
se IciJko Iooli ono razloga slabŠClIno,vendor ko je treba
pri~ 5Ivorem do mo, 50 dovoljeni Iudi toki prijemi.
se.-edo obsloio lUdi motnost, do $o med KIbo sede-
lovoli no enokopravni 0$Il0vi, kor $8 do, kot bomo videli
iz zgodb njegovih soplezolceo-, zanikati. lo zdaj p0ve-
jmo, do je bila pobudo no njegovi strani.
Kob pa je z nwoŽl1O stvarjo? Toje povezona z
okoljem. Z njegovim odnosom do $Osedov, njegovega
pOCetjo, ki ni bilo povezano z zemlja oli pokl, P06JIjO
itn. Prt!prOSlo povedano, mecke go ni$O sprejeli. Ni bil
njihClV. Se><edo:si ie "nodel oklep in filtre", o to polem
ni bilo nikoLino ~o in sodelClVOlno življenie.
Dales, čeprav 60 let POlJ1ete, lahko pakUlcomo tudi
v lo področje "l16YOinego". CIovelI noraa in hkl'tlli
pločo pri trgovcu plezalnO vrv. Trgovec posreduje no'
ročilo obrtniku v Aosti, mordo po <:elo 'kam dlje. dol
proti jugu. Po treh tednih jo Irgovee dobi, vendar
nomesto, CIO bi jo dol ~,jo je mldenilv predol, kjer
je lolcolo še tri tedne. S prvim ITlOČI'I9jlim jllSlll1skim
deževjem in sneienjem jo je Creti8f' končno dobil. Toda
plezalske sezone je bilo za Iislo leto konec. Noslednje
leto so "kvpco· VfVi vtokoi~ v vojo~o suknjo fe oprilo
in ne septembru. kot je to bilo v nCM:Jdi. Nalo $o go
krulko in malo posloli v Colobrijo. •
Presenečajo pa tudi druge OerozveseIjive stvari. lB
pet let prej, leta 1923, je foJistiČ1O VICdO v Rimu dokaj
dobro rešilo vprokJnje služenja ~'o~ roI::.o ul
gomike (p~ olpini'tc). To $o 'slvo, ki nimojo
nobene zveze s fo~izmoml Vendor biro . njemu niso
!Ji no roke. Naspromo. Pobrali oli uničili XI mu skoraj
NI. 55/1996 75
dve p1aaloi ~oni. Namesto, da je plezollledem let,
je plez.al sama pet.
Pisma in roxglednice
Nekaj ntegovih znar~nosli
Kako se je oblo(:jlf Dokaj nlOlJ'<'Odno: ll'lJdnO opri-
jele bele majice {make spominja no Comic:ijal. Mltlo
siv .wmiif, obvezen klobuk, M za goni, drvg, 1\:1
gmo~i, zo doIir'lO. lrovol je sodilo la njegovo ne-
pogreiljivo pisano rutico. Kodor ni im8 nje, je nosil
srojec in majhno polovično kravalo. V ustih vedno
ppica ali cigareto, tudi med piezoniem, res po ie !udi,
da se dobl'8ga voIdostanskego vina ni broni!. Z da-
nOYljega ~ego vidika ne%droYo, o tokrat sa bili
drugi 6J~ in rudi drugače se je gledalo na loke stvari.
Kokorl.oli te, ma~koi ni bilo ... sldodJ z njegovo
mi!.ičosto po5loYo, strogostio da sebe in drugih ...
Ko sa poVleje poloiili no mizo \'SI niegcwe foto-
arofiie, so i:r: njih potegnili n~ paleto rozpo-
lOien~ ki jih je pmv loko rcnIolil svol nosmejon,
rozburien, 0SIlldat0aIn no nelcoj, Io'noten... o ....dno
in povsod non;r..-en.
AA55/199676
Prvenstvene smeri
V~ niegovi vzponi ... ~itu so bili izpeljcP hi!l"O in
čislo. Vkd" in snegu jesice"le~ 0$\01 PnIgOYO"IO
hiler, o ple"oIo pnMdsn. To po ... owdnjih AIPOh
tokrat ni bila dobro popotnico. Vrh lego ie bil . i s t
samouk, ki se je lOYntMl YeJ60e ieIe 001. Ni mu
monjiolo moliYocije, pi!e Rene Chabot, (III1)Oit znanja
in dOIn ..,.....,.... Tego po ... tistih 0:lM ni bilo. PIeZOti
ČelI10 in P6IO SlQpnjo ... ~ in s 25 m dolga ""'ic
ni bl1a lahIr.O sIYor.
.,izem.
ČeproY je imel OdIifne . ., se je lel neitIg IlOO'.....
-PIaZOI je, da bi se Vel:aI s 1Oba. z ll:lZ'
w"'O$iui gore, UQOOkOmi njEllih SIen-. pi3e 1Wn:oIti.
ZCrinWO te. etJ iz vii'OY ne zverno,l:I:Ikgj je ZOOeI
pIezori. PI'i so:demoKJjstl~:.t:~l mojhen no61."
kaMgga w je potem • do SV'Oje snvti. Z\Wl'lO po,
da se je med kJIonjem no Iic:eju v Ao$i. priclrVlil
gomi~ sloJpini, Ici jo je vodil' U6enjOIe (ij Federie»
Chabot. Kmalu je bil no čelu ~ne " Lino 8ineI,
Aberto Deli6)es, t..... cb Pessiotl, Renato oobat in
Guida Pedno ", soj se je aloznI kot nojdu...ejli in
.qboIj no:D;en ~........ mlld njimi.
Prvego ~ 1926 ski ~ linom, ••"' ......"""ob
... "-..ro-
seYlCiO'ZOOoMo StS10 GrivoIe. seiulie v ledu je po
ntego."lIl.*\d1ivo n. OIitna opn:lYiIo... dea je bih
IIOg,OOu no...mu rM!p".OKJ. Tu zgcwoj somohl'lulek.
tam mdaj zo robom, v 1edJ, pe dolgih 18 .
še.ml_ ..,.."" _ "" 55 ""' """.
stoJjeno, umika ~ po njega.... okusu, at-
PlUt! jima...oo.n led '..........
čj,legoovguslo 1928 splezo no v.erge des ocrnes
AngIoises, tSIe!JtI me po il IZ siena Monl McRJdita:
·lzpo:s......feno. o..dcMto, nepozdno".
Os",..go fulijo 1930 je no kosilu pri obbeju Emile
~ ... ob anem Iaunu. fontini (VOJO sirot d0-
brem dolimMm vinu raZPrOVfjOIO o fežlull problemih s
kot... elll; se socX'.ojo Ijl.dje v daljni. še isti Ve&Ir se ;e
napoIil Pont. V koči Viltorio Emooue6e ii nOIeteI no
odvoIcato Ik:no in Renato Chci>ota. P~ejo se no-
BflaXl di Monciair in Ciarfuron, potem po 11. juliio
preplezojo severno steno Gron Porodiso Ilo ni liste. ki
poda od kipal Madon.. ncrvzdaI, oi'l1'Ok orogtofsko
pma!j boli levol: 'Pipo in bocm, ... Piprov ustih, rde&J
svileno rutico okoli vrotv. igrivi voIer ... lawh...
še in še bi se dalo pisati o tem velikem voIcIosrm·
skem alpinistu. A noj bO doYolj.
~luc!: goro v njegovih o&h je polla. Luc!: mogočnih
goro in njegovih aa po ba owlo svetliti naptei. doldor
bo fi.....1 spomin nonj·. je ~opisol prijatelj Gabriel
"","Ione.
 Njihova pragomiška prizorišča

lidorta je dostikrcrt Yiclel sorrdne popolnike, ki so

ishJli rani<:o dow: od I'n8$lnego in vo!kaga nemro. "._
Komeje Ml je med goromi nn:liril glos o njegovem
svetem življlll1ju. Pet mladih mot: go ie pri~ p~il, če
Ynejo po5!uloli njespo-e modre be!o8de.. Odpeljal ~h
oo
Bilo ie jeseni leta 218 p.n.l RimsJ,;o vojsko, ki ooj
je v IJOIlI in jih pod samolnimi VrtlOYi go«7Vjl;l Vindijo bi r.opodla Kortožonev Šponiji, je teodlla iz l!alije..0<

Š85tlet učil vsega, Itor je vedel. ob kono" til dobe je
čutil, do ~ vedoo ni dosegel popolnosti .... V mrolW
pe!desetego Y86Bro w je Sroma pokazal svojemu ve-
memu slufobnilcu· najvilji ideal popoJIIOlIi pri Indijcih,
stvarnik in vmO'ffli v\odor nod fMjeniem in smrtjo - in
$ f8m pripomogel, do so 90 od tokrat naprej i1l1Ell'lOVClli
Budo Mf" QO ~tilj kot ron:1llOega,
OdreIi ljudi njihove bedne U
ki je prBel, da
YIlrtnikoV.
Leto 481 p.n.i MI ie pojavilo v SoIHOlI""'t4riki polcra-
j"'i TMiji ogrormo perzji~ ..qsko. Ci:l1ej l'\eYOfTli
Poilirji z goro so s trepetojočim glasom pripoyedcM:Jli
o stotisolih teml'lOpOltih mOl in čudnih :MlAlh, "velikih
kot hiie".... Homilkarjev sin HonilxJl je prekortJČil
Pirineie 5 petths81 tisoč peki, devet tisoč kOn;eniki in
5edamintrideselimi bojnimi ~oni .... po dolgih letih
neprmlanih zmog je HoniballpOUIlJI, do ie promogo-
;e
nec y deteIi, ki jo PI'OYItOr o5Ytljil. ... NjegoY brut
Hw.drubal se je pod pritiskom rim!ke YOjske i,mtIknil iz
Špooiie. PrNoročiI iti Alpe in 5eI no pomoč tb1ibolu.
b.m.

AA55/1996 77
--0"razl nGiega alpinizma
Zbiralec in gorski vodnik
Bojan Pograjc, rojan 29. septembra 1961, je
doma iz ljubljane in jo član MJ Železničar. Z
alpinizmom se ukvarja od leta 1979. alpinistični
inBrulctor je od 1986, gorski reJevolec od 1985,
inltrulctor GRS od 1990, gorKi vodnik pa je
poslal 1993 po dVeIl letih priprcMIišIva. Lela
1986 je dosegel republiiki roued in 90 je potem
imel pel let zaporedoma. Bojan rod pove, da
poleg 5VOie službe občasno oprovlia tudi poklic
gorskega vodnika, čeravno s. zadnja tri Ielo
veliko ukvarja z organizacip slovenstaga gor-
skega vodništyQ. V teh dneh QO bomo lahko
sreloli kot soavtorja poglavij poIeme, zimske in
ladeniike vrvne tehnike v novi izdo~ Alpinistične
šole.
ločnNa l ~.ino orilt;mQ • pnIeIdimi dMvi. ""i!.pIi
vzpon. nojleiji vzpon, nojv«ia puoloJcMčina.
V svoji alpinistični oli bolje rečeno gomiJki karieri, Iri ie
brez dvorno J4rij in bolj vporoban pojem, sem lvdi
ondinist, himalajist, doloinitol, meteoraš iln. Do oooos
sem opravil Mkaj w plezalnih vzponov. Vse do zo-
dnjego imom wbelažene. Te urejenosti sem $8 naučil
~ v &Isih lludijo no Fakulteti za elektrotehniko in
ro6.lnolni!lvo.
Žel VZPOIlOY nimam m:r:vrJeenih po \ePOIi, kot sta to no
prllTlef wrila SIUlIe in Heme v njuoem plezolnem m-
niku za Meteoro. Vsak plazolni vzpon v goroh je
pustolovščina, kajli objektivne nevamos~ sa tam vedno
pn$Olne, subjektivnih pa !Udi v teloh ne mOll:lffiO nikoli
izločili. Nekateri oc::enijo Ieiovnost kor izvelikosli ~I
za oceno in vitino yneri ter rosa plezooja. Z niimi bi
se strinjal samo, čfl bi se lahko !opOIUZ\Jme~, kaj sa
splošne dobre razmere za določen vzpon.
Pa vendar:
Takole brez Imlmnja po spominu in zapiskih !Br prilTl!!'
rjanja, bi za najleP~ izbral salo vzpon po prven'
stveni smeri v idealnihlednih razmerah in vremeflU na
Pico Sd1ulz (5830 ml v eomilleri Real. za najtežji pa
Slovensko direllissimo v Mt. Templu 13543 ml, ki ~
jo v k<-1adslcem Skalnem gorovju preplezol skupaj s
PeKkarjem in Škofom. Pvsto\a.&in je hib kar nekaj.
Toda večerni pohod iz Alap na sedlo l~ z vmesno
AA5511996 78
vilinsko rozliko okoli 3000 m, spust in c:elQf'lClOlo lo·
vonje po megli čez Grenzgletsc:her, kateremu je sledila
c:eIodnevoa plezanje pcxl LyKanmovimi seraki v_i
Diemberger'Stefan, pa biYCIk pod grebenom v grozljivi
nevihti in noto prečenje grebena iz lohodroega na
Vzhodni vrn, se mi je ie posebej vtisnilo vspomin. Potem
pa !8v9do pel nazaj v AIogno. Dvo dll9YO in d.-e noči
nepretr"QCl~ih noporo.' .si ~a skupaj z Janezom Lev-
cem še dolgo spominjala.
Kahlro gara oziromo I/IJOO Ji je ie ~ pri vcv, .
Za4'
kme, kot pa kopne stene. Med
No splošno imam raje
temi pa zavzema Y2hodna stena Monle Rose častno
mesto. S svojo IefavnCl!itjo, n8VCImmlmi in že kar hi-
molajmmi ~žnoslmime je še v otroški dabi gomiilva
noučilo spo!IIjivego odnosa do drugih visokih goro
izven Alp.
Red, kai.i ""f'relctlCfIQ v .vo;ih nočrlil> "f'U'tiJ, 1<0; pa is
OOČflIJ{ei 110 daJiii rok Ka; ti ~ no Ilom M>ifltn
.8DIamI/ Vq>OllON manikaJ
Opustil, kje pa! Res pa je, da moram zarodi svojih
službenih obveznosti skrbno izbirati loke cilje, ki so
sldodni z mojo trenutno fnihilno in Jaltw10 pripra-
vljenostjo. lo zdaj jo 1001<.0 še vedno $ lrefIingom
spravim na stopnjo svojih ck!jselih let. Gomištvo sem
si znol vedno pravilno doziroti. podobno kot ~ mi
je bil že hJdi 1TV10g0 prej to noan prei:ivlionja do-
brlnega dela mojega prostega č:oso. Nikoli pa to ni bil
moj nočin živlienja. Koj vem, morda je v meni promolo
1"Ofl'lml~Č1e dUŠ8, oli pa si česa takega ~sto nisem
..".1.
Nekaka od leta 1990 sem po eni s/rani poslol zbirolelj
določenih streri, ki so se sčasoma spremenile v mačan
motiv. To po je listo, na kar mlaji od mene, ki sedoj
hodijov korok z nopredkom v gomiitvv, ne odobravojo
rtMlO nojbolje.
Svoje cilje' to se 1l01lOŠa samo na ~, mjli drugo
prepulčom noldjučnim prilainoslim - si preteino izbi-
rum iz klljig oziroma vodnik~ Miheličo in Zornono
(Sbvenslce stene), Črnivca in PftJČka {Turni SIlUIkij,
Ericha Vonisa (Im steilen Eis) !ef Povsevih knjig (Im
leidJu-, Fak, KIeIlem im ~ FeIS ~ Im exlr8nen FeIs).
ln kdor si izbere toko pol, se mu nekaj, kor je Ila'
čl1DYOIlo no dolgi rok, polagamo spremeni v nekaj no
videz brez kOl'\CCl il'l kraja. Ali je kai bolj pri'l'lCIČflega,
kokor to, do nenehno morol oproviti Je to, po Je to, in
$ele nekje daleč je listi :zodnji VJPOIl~ Rekel bi, da ne.
Kajti Iokoj, ko ban, S8YeOO če bom, res splezal vse, bo
inla I'IOYQ !e bolj zanimiva mirka 'I%pOOOY.
Po dl\lgi stranj ~ želim kot gOnJO vodnik oproviti 5
svojimi klienti čirmeč vzponov fi(] tok n06n, da bom
~Zf\OI kor noj-.« gomišlro, pa tudi no sploŠf1o za-
nimivih področij svetu.
sem sem, in lo mi ni nQ(odno pcwedati, že zdo-.noj
fH'idol gorom POI9g rekreativne spfOstiNe, 5porta in
pustoloVščine Je komponento :wslvUa.
Sicer pa :il! mi zbiranje po "Slovenskih stenah" počosi
bliža koncu. V Vaniso-i knjigi Im steilen Eis (op. V
strmem ledu) pa sem fe čez polovico, medtem ko se
povsod drugod šele bližam polovici izbranih vzponav.
Kai sodi m«l /voj;/, 10 """/d/' .t.n ozircma .....,;~ Nami
ii!./ se 'P""'nii približne le/nice in oopIezako,
ImlWl soplewlcev se lahko vedno spomnim. lo letnice
pa ne odgO'lOf'jam, brez vpogleda v svoje zapiske.
Sicer po ni bil ooben vzpon !e zdaleč lok. da bi šel v
zgodovino kot 1co1den mejnik. Vsi so nekako zapolnje-
vali vrzel med eblremnim in rekreativnim gorništvom.
Izjemo je le Korwxla, kjer smo s PočkoMem in Škofom
res orali slovensko ledino v veliki ledni sieni Skalnega
gorovja. Nemoro no nek nočin tudi eYr0p5ko ~lede
tomkai~iih obiskO'<' po II. sveto'v1li vojni, Ici so se d0ga-
jali bolj r9dko.
Sevedo, da ne po:wbim, tu $o še drugi prvmstveni
vzponi: Lukčev steber v Mac::esnoveu nod cIo~no Kof z
Mloo.n, Pruprotnilcom in Zupetom lela 1984., severno
stena &reithoma pozimi 1986 z ..Iania, Pa&arjem in
Stritihom, zimsko prvenslVena v Vrhu polil; nod Mo-
inic;o s Počkarjem in Škofom, ki po mojih podolkih !of!
danes nima pooovilve, prvenslYefla Slovenska smer v
Mvruruti (5868 ml s Počlarjem, Stritihom in Bt!rton.
c1je!!, in vzhodna sl1lno Monte Rose - Punta Glifelti s
Škotom 1987, prvenstvena Slovenska diretlissma v Mt.
TerJlllu s Počkarjem in škofom 1988, severno steno
Qrtlerja s Škofom, 5eVefT1a stena lyUamma z ~
1989, Pi;:R05eg z Gasparijem 1990, pOS,\ws v nlidto
Peaku (7134 mJ z Jenkovo 1991 ter -ahodni greben in
pranje Ml. Cooka (3776 ml z Duhovnikom 199.1..
Kdo so tvoji najzoniflliwjli .zalci iz miooljh dni1 No
h~o ijh epi!!, skkiroi- RflCirna njihove mcč.JllOSti, koHIllJ
lasl~ti iln.
Soplezolaw ~ imel kor prflallj. Nekateri so mi bili
somo zncmci, drugi pa tudi dobri prijotelji. Pri vseh mi
je bilo najpomembnejše, do so bili llSf,čIovešlc.i plati in
tehničnem Zl1Ol1ju %CInesijivi. l-MJIa ,do se nisem
nikali tdIel. zato se tudi nisem $OQČi z mOfflbitnimi
posIedioomi. Je pa res, do roje plazom z mošlcimi kot
ienskami. Sicw u,xn, do je s pokopam socializma
pokOJXriO "'di lislo crotI<a, dO so gomilci le tiSli naj ljudie,
Prvi, s katerim sem pravzaprav začel, je bil vsekakor
magister Uro! Mozetič • ne vem, mordo je le cIolrtor
znanosti. No, on je prenehal plezoti kmolu po tistem,
ko je oprovil i~it %CI olpini)lo,
PIeZOti z Binetom MIOČem je bile že pred pelnojstimi leti
klko, kot bi s sobo nosil enciklopedije zgodovine ol·
pinizma, lednego plezanjo in humorja.
.Janez .lonki je od vseh mojih soplezckev še najbolje
poznol meje svqih sluojnih zmoioosti. V IlOlnlnirolli
žilovo5ti ~ je upal vztmjati na meji packo neobitoino
dolgo in česarkoli se je lotil, mu je u~o.
Bojan Počkor je kmalu polem postal predober, njll!JOlli
d1ji pa prezohtevni.
Z dr. Toneto~ličem SVl:I kljub njegoyim 59·im letom
brez teža,< mz Sfinge. som provi, da zolo, ker
je proč vrgel injslci lonec in že lep ros je le sveže in
suflo rodie.
bes, bolj natanlno nekoj zomjih let, štejem za
' 'I·ego prvega soplewloo vedno na5lTlejonego in za·
nas jivega Janeza l.rNco. "Zamenjali" go nameravam
Jele tisti trenutek. ko bo hklllti tudi on mene.
laka; .j ZO<3e1 hodili v gorel mo; clanes še kakšen drog
mOIi~ Do kdoj lA'?
V gore nisem začel "hoditi" ,soj sem tekaj začel plezati.
Prve ture sem opravil na pobudo gimnoziiskeaa sošoloo
in prijole~o Uroša. Temu je sledilo mlodoSlnako iskooje
S<Kl\9g0 sebe, kmoIu po ~ vdor !poI1nih sestavin v
alpinizem. SleOOjim, umdčenim v dJell! in dioglllme,
so !okrni rekli katllgorizodio, V~ skupaj pa je bilo
!?O""ZOflO s strostnim prebironjem gomi!ke litemtvre.
Sele po lem sem res zočvtil, do se v meni n&koj spre'
minjo, prebuja. Postal sem sposoben gledati no norovo
tudi drugoč& - zato WIl se vmjo podajal vse pogosteje.
Vanjo sem plVVZOproY %OCe1 hoditi.
Oones mi gore predstovIjajo doberien del OIdiVnegO
nočino pref:ivIjonio prostega čosa, vedno bolj po se
trudim, da bi mi bile poleg redMlzqJ05lilwl tudi abčosni
vir zaslužka po zgledu vOOne ~vioorskih gorskih vo'
dnikov.
Do kdoj~ Rekreativno, dokler bo dopuščale zdravje.
Zaradi zasluiko pa do kokY1ego nepredvidljivego za·
detlca pri igrah na $nlčD.
V č.m j. po /Voi«n ~ (XXflWl IisMga, kar 50
naredi~ noši steri~ Kaka bi nlCimo razvt11i15 ali 6 mejnikov
iliven.kego alpinizma~
Nojodgovorim posredno, ker !KIrom mam z knjigami.
Malo sem si jih nOOoYil s pomočjo ornikvoriotov, malo
po z nakupi od zasebnikov. Temu sem pridružil še nelcoj
tujih knii:žnih del. Potem po sem vse, kor je bilo ubrono
no temo gomikYo, prdxul. ZkUIi tiste v ooYenskem
jeziku - od kooco prejInjego stoletja do danes. To je
bilo podlago %CI I'ClZtllTleYOfIje mzvojo in zgodovine
gomi5ivo.
Kasneje sem se pogoyarjol s številnimi danes le sta-
rejJimi okterji velikih dejanj. In če ktemv dodam le svoje
izkUŠIlje, Je vedno menim, da lahko podam zgolj svojo
subjektiYl10 razlago in oc;eno. Vsak imo poč neila svoje
poglede in mnen;o.
AA 55/1996 79
so generocije olpini51O\', ki ~ ronirile fiz>t.nll in du-
hovne ~i~8 meje ~1oego in .realno norega in so
geoeroare, Ici so zgofj nCdeIOIe nlihO'lfl $Iedi po brez-
potjih v poli.
Mira Marko Debelol:a.o in StJnkO Tomin~ v Direldni
v.Špiku (19261, Joia ČOP in PeMo JeOO v Osrednjem
trigkmbm stebtv (1945J, obi$k 8eigooto in Tomm:ino
v ZOA)~~~l. ~st po zohodolem grebenu (19791,
Tomo in njegcw l.OISe 11990I .... lofl\ISt 0CJ,00t0 in
Nejm Kui.ličuja no SIftJ6eh 1: ~melll9951.

V&O w ul_jul 1: l7tf1OtlUOCiiO gr:nhtgo -nilYo rIO

~. ~ ligo li nJO _ _ (l7fIl101ilOflJ '>o po-
.wqu vzgoc;. in i.zc:h.cli.....;.:.. Kai Ji:!Ml wt/JOrifi. do M
hel,..,....maIo " hR
K iJPilOm za ~ wdnika sem pri:llopif Iefo 1988
zgolj zato, ker je bilo ki tOIaOt Iogitoo nodoJjevanje
gomišb Irori_~'noziw v oIpumu. obe-
nem po je bilo bili . ..w,ik kJdi neb! vme čast. Pr.J.n zo:>tmfiooo ki ~ dJ•.. _""" k .;.. 'KDko
gIO.:6" flO """;Ogen«ociio. J:j ja ni. flO """"",iCI, li ja lijGfno.
ob f'tW::'<'8fU • p:wnkdi, prebilUlju klje ~tero-
a ..... iIL.. ·~'·
IuAl, ",rot. v tujini in ObWCU E.N.SA, je kmOIU prilb
se. Bdo je razliko, at gIedOl ~io OIeda no Ielnik

~~~~iEt==S:E :t:
SocioIistično oblost je po Il. Mlbmi vojni It ... bulo gore
~ da bi njeni CIek:Jmi Ij\ldie množično hod5
po kric8al oll"lOblnih poIBh. Nemoro je s tem mis~loIo,
da bodo zarodi tega manj obi~j kvomo Ivjino.
Slutili denor posomeznikv v gorah je bilo nekaj slo·
bega, če po se je le lo zgodilo, je Ilo zgoIs:i'
za nel«ikšne
skopo odmerjene dnevnice. značka gors vodnika
i,.kazalo zgolj l'lOVideJ:l'\O pxlobK»1 s po ienimi gor-
skimi vodniki v sveIu. A1pini,1i kot =iilju;oa iodividu-
olisti izven mor\iranih poli, po smo bili toIco oli toko
.~ oli Pretr'll5OI iloto CIbdObfe velikI! sIowen\kih
v Himalajo, Iri KI dosegle s..q vrh z Ewraslom
oziroma vojno za Sb.oeni;o.
Po Ielniku rojstvo mojo gellelOcijo le koilo obstoja. ~
~ omenim SOTIO .b'tezo .Jeg1i6:J. ol je zorne
v mdnjem obdclbjv, w pravi že nekaj let,
eden ngjboljJih alpini.wov v Slawoeniji. Res po je. da 11;I
generucijo ni kdo ve kako lteYim. Pa vendor. lahko bi
celo rekel, do :lil danIII le VeO-IO ukvorjo z vmvnskim
alpinizmom več vdeleženl;ey odprove no Everest iz leto
1979 kot nos, ki :\ITIO bili tokrat sIori okoli 18 let. Tobut
WlO bili kvečiemu alpinislični priproYnilri.

(smo lel ""i regislriruni. MIoi!i, zvezde, ki KI wiorelepo vojni za Slovenijo, 50

Toko sva z Markom štremfIjtm leta 1991 y oY.ooongu
sldet1ilo, do jepotrebno gorsko vodniiNo reorganizirati
in mu postovili l"\OYtI temelje, kokor tudi, da bOYO po
svojih nojboljlih rnočcll pri lem ~cwoIa.
Danes delujem v l.Ipr<M'lem OCI:lOnJ Zd",ženjo QOMh
vomiltov S!oveniie, w provi 5CITlOSkljnem d",štYu v
okviru PZS. V njem oprovljom funkcijo tojniko, ob tem
po wn le Bon Tehnilne komisije Zdrvhlnjo. Cboje mi
vzame kor nekaj ur no leden.
DemoUolitno smo zna~ bnu. revolucije ""tvoriti po-
SIlIČ:enO kombinocifo mlajtih in mOIO moni mIojših
&.new vodstvo, ki razume, zna in hCXa • zda me to
AlI55/1996 OO
res sijajne, o toki 50 mladi vselej. Poiskati si bodomoroli
nov pristop k svojemu delovonju. Predvwn pri nobi-
rooju sportzClI1kego denarja, ro po pomeni pri svoji
orgonizironosti. za alpinizem in promcMltIlie Slove'
nije v svetu ne bo dol nihaJ nič, la za lem ne bo videl
ekonornskego interesa.
.~ • ..-rl .~1oI, tJa fi ;..z.. lXI ~rJQ rgz/ogo
;;:t,~j:..d. Da;--a ID razli.lili: AJi li ~oi O-JO
Seveda, kodor sem v svoji sLžbi na Ministntvu za
obi",,,,oo.
 Ka; ;. po l\IOj«n AŠl Na Vrro. Ii 1'I'lOr1il:q PaWJa/ in prikcml. KD....,.pr.bn:J
APni*xJ JOIO je nočin ~jo gomiUrih "lIio5n 1UIa. lu- Mm pal "noJ, MII druid izioic!4 OSI kmi~ ii
in manj deozi "'napej ptedpi~ ....d"'..lni!c:. X-i.
lo je ... ~ zvw ~ i%.edJo. Podobno kol je tMO$OIO
"""""'.
· ....--tp',
· v zvezi ..... OiJrilia.
Zl;JudeleieoaJ v pianelu. se kalldicb ~ teorijo in · P"1Jw,"'l:r.~,
pn:!Uo AŠ nauči VOil.ego ~ Zl;J sebe in · -...UWI oomial,
druge ... gorah. Enako in OI7.Oe%nO je m nedetplte ..,,"'" C..JO
'I'OUIib kddilkt6i lormuIeeoo, SlI provi leLeo~"C8 in Mon!;~.
whunw cipWliW.. - ....,.;h pri iZPiN m ......
-~mwi
V6'ujno c.ziroma dos.lrdlo l.f'Ocl+zi bn.& ........ ~ - ~ La.... .. i,;o irt w.., ~.
nih. Zdq1 NcVr§a.semimeluvoclno~IO~"~
Ke.- jih 100m pe lem. Ido jih ""deŽJlO upaebljo. O novostih o/pini5lične vrvne teMilr.e v no-i izdaji Aš,
bliorji Jnojo ~ YM'IQ teMiko, alpini\li alpirli' k<*lro SYO pofbn sblpoj s TonetoliII Golnorjern po-
Stib'IO YM10 ...miko. gonili rvilrocki Yl"YI'\O trehniko kaZOIO~~ %Y8tIli. Tolden je bil dogcwor %
v
GRS, gcoki vodniki YrO'nQ tehniko gooIcih vothib iln. bijem lit: kotnačehikcm Podka-nisije:za .
PO namenu in elemenllh se ~ dastikrol~. in izobroi~epri KA SomoY1ebina jebilo~
...ečLuI strokovno prflQledono.
Kakina i- nulil:a rr..J ...,.., jn ./ara A$, Če se vrnem k CIYtokITi. Nekateri so poč pozabili, koj
NO'i'CI je bru dvome bolj si$lllmOlično in ... koroku % so se lem naučili in kerka danes vozijo v pn:rksi. Eni tisto,
oWtoječo gomiUc.o prakso ... 5VeIu. Škodo. dc urednik korso se naučili v !ivljenju uporobljaja SITliselno, drugi
ni balj lIrogopazil no izvedbokoreklur, pa tudi 1ek/lJ~U ne. Eni upoitevojo pravilo igre, drugi Illl. Eni imajo
je ID in ono u~ skori niegovo silo. V t8fn smislu se mi SlllČO, drugi ne dočakajo slorosti.
zdi slobio od prejlflje. Prispeli pripambi ne polrmonc slo bi~ v dogovori.,j
pisni obliki i% cal. Sloveni;' ,....Iu"ko M. VSI!J, kor SI!J
je dola smiseno vgraditi v skkmo ceIoio, SYO' Tonetom

I
""'""'"
Amej~ . pi$O'lje V AA j4mjam kot popoh:mo sub-
ieldi~i korrauor. st.vt ur8OOila::J AR je, uli bo tOIdne
,
•• pixnije ~ uli ne. To, da je Me bjulc. povem le
km nekaj časo.

I oš. _ iZ'4tll«ijollo ~. KclI.J> naj ".,.j Jcbo

~ J.om.Micira'llOl' Na ~ -naan ;,!di ..... j.l K;-
ln. ar.. J.....;.. roo;. fnoMl~;,,;.I

.Med dJO """"allO konuliOrali predvsem z moXjo

~Iort. SoogkJljelohlco iIl:emO Ie~,
vflnlb ~.;w. ni "1OQOČIlI "~o Or .'Cli, br potem
:a:ha,lOv <nJrhijo in se nam sislern pudre.1CaIr!R!-
1tOIi i:zlo.oinie ie DUtrIbnO prilil" jdi in pi e o<erjoli v dOICU-
menrironi obliki oz iZku1nt:,n;:,~f'\I9ih po ,vtltu.
A~iDm ni knjigo, ki jo soma % knInimi
nogami in rObJmi. ~k lIKi s svata rJave. Njegovo
vsebino in globino ~tno vetlO primerjuti oz dru·
· . G'- __ o, -_1. 1
gUT1I. lOVUm lIO!IV8OD.

~ ,,' -"""""-'0_1 _ wo.,

AR55/1996 81
 v

-Clankl

'Bojan PotK...ar, 1..ju!Jfjana

SKORAJ NERESNiČNO

že nekaj mesecev pred najinim odhodom of Hi· Jele prepričo, Itom si prigel. Sl&itevilneoto&e. prelepe
malojo mi je prišel v roka amen1ki dimbing, v njem po peičene lagune in bistro zeleno ll'lOl'je brez besed kar
norovnO$1 nere5nične fotografije Io~ plezali~. poiirnva z očmi. Korpt9Y'ElČ je naenkrat. Zarodi c»elu!:
Hm...1 Koi ne letivo r'IOZQj preko Bong , Bli!Jlovile naju čolnor odbii kakih 200 m od obale. ObloJ:ena s
misli, vproŠlJjoči pogledi S8sre/X:lio, nato pa ~v isti lOpi troosportnimi YfllČOmi in v vodi do kolen po(mi stopi-
pride streznitev. Koj SVIJ noro, Kli greva v .le oepre- <XM:I proti obali poro1l:eni s palmomi, in .še vedno ne
plezooo himalajsko sleno, zdaj pa blodiva Q nelcih verjome.-o. Saj to je ... roji Prijazen tajski mulec, najbrž
rojskih ~tenicmi Solj za !olo kot zares, sem pri pri- valen nejlMlfTlih pogledov. nmlCI zehojoč ponudi btJn-
iote!ij~ imr$kol še nekaj BrezJtevillMl oIolke, ...I.po poičefle kagUM in golove v nojem. sva u:ven
ZCJr1IrnIVl'h &mker.-, &ipl'O'l b. le . b L .J .__~. glavne sezone, no koncu
sem bil prepričan, da tego IStr.o ze IM) mo~e rez DItMKl IlUr. POZII'OVa.Z defevne dobe, tuko do la-
ne Ixwa nili videlo od blizu. olml. Kor prwMle IIOIKlkrat. Zend. oseb "ClIU hko celo im;rovu. Mikajo
Ali poč .• J? lolnar odloži kokih 200 m od obale, Obložena noiu bel00pečn0t0 zidani 5
Mesec dni 05'"'90 himo- $ lroll$portflimi vrelomi in v vodi do kolen klimo in bolkončkom, a bo
laj5lcego podnebja, neredne -Mo' sto ' ti obal' rail' ....... tudi tole slamnot m dobro
prehllllle in goronio no hri- ........ w:'I. PtCCMJ pro • I po ~I S. t-- dva doIcrjo na dan Iwr v
bu je 1:a namo; Pre5fečna mami, ln Je vedno ne vefJOmevo. Sol to 1& ... redu. Kaj hočemo! Tako je!
po uspehu 5edivo no 5lreni RAJI ~e hoče.-a vsak don v doIeh
hOlela v Kal~an~uiu in Polna kopalnko veselo regljojoclh lab, ki 58 ~i~ toj5!l.jh počilni~ Iwj
srkava vsak sWlle prvo; N?" skozi luknl'osle sten8 lahko seliin pod
nadoma se nama maldeJo , ,'-,
poslor.,. lesh, le treba V(I~I ~e­
sar 5e 5ElYedo Iotiva na ti&'"
v rokah plezalni f anki ah nanlC. namo zogotavlla burne nočne urne, pravem koncu. Polna
južne Tajske. samo pogled je zadmtovol, predobro se kopalnico veselo ~Oj06h žab, ki 5e ~ lulcnjosle
poznava v teh stvar.... ! Vseskozi naju je sicer glodal stene IOOko selijo posIllIio oli nanjo, nama mgo-
mali h;*ki ČfVičelc:, o kaj, ko sva bilo s hribom dobese- tuvlja bume nOČ'Ml urice. Kolikor jih ne bova preživelo
dno zasvojena in v nojinih glavah ni bilo prostoro za v ·pubu". Odideva v plemlno II'gOvinico Yo·Yo, kj8f' si
toko nnmi!ljonja. nokupiv<f slobo kilo ITlCJgne%ije in vpraiovo ro vo-
Čeprav iW'poIlO, S\ICI spel obo V ognju. PO dveh elniM. Smejivo se, ko nama kažejo velik nopis: "Dur-
dneh fe IetivaveboriČl1i Bangkok. Zdaj se lež:ovewpel ing the dimbing, try \o keep an e)'9 on the tide, or you
ZIlČanjajo. O tem, koko prispeli v skoraj 1000 km might be swilTll1ing bockluJa, jo, eno plima noju bo
oddaljeni Krabi, ki je il:hodiiče 1:a rw:lična plezalilčo, zaje...., saj sva vendar fe kaj huj!ega doživela." No-
imava rcdi6le, toka moinosti koloeoe. Kako priti om jinopornotskoznonje, &prov je Bojan Primorec, je bolj
oeoeje in kar najhitreje? ~ nasvet simpaliČ'le bomo, kar sva spoznala ob vsaki odpljavljeni copati in
Ameril.onke in vzameva nOCni avtobus. Dobrih dvajset mala; opremi. Tudi cilje sva seSČOSOfTlO nekaka nClfJ81a
da~jll'f za dolgo pat se nama uli kar pl'O'T1olo, toka imirati. Dopoldanskega plezonio v vzhodni steni ni-
da s strohom pričokujeva najino kripo. Preseneti naju kakor nil pripomčava. ob plimi, ko sa prvi trije metri
udobje, ne stoli, pravi ležalniki, klimo in lV, tako do po smeri pod vodo, gre tudi težko. če je v vadničku ob
dvanajstumi voinji sploh nisva utruieno. Takoj no- smeri, podČfb"la uporabo dveh ~kih vIVi,
jamEMJ roln, ki vozi no Phro Nong, kroj nojinih željo. že veda, čemu je lUka. Plezanje..., saj ni res..., pa je!
Tričetrtumo vožnjo najJll1li po reki, noto pa morju te TokoraznoJikilutenic,1:oojboljne.@rjelnimikopnišll:imi

AR 55/1996 82
tvoriJami, dviijlliočih se bodisi s pe§č81e plože, oli pa
iz %OraŠČM8 džungle, rlE! nojde!.nilqer. Med plezmjem
sliliš le krike divjih opic in !umenje zelMeoo oceana.
Phro Nong ni mesto, Iqer bi si nabiral plezalske lo·
vorike. Pristop toko domačih kot Ivjib plezokev je
jzremo!pf03čen. Lagoc!llElR'\lJ nočinu !ivljenja se sicer
IlOQlicevojenim zahodnjakom ni 'eiko prilagoditi. '00,
5em prihajam že nellaj let, illica da si malo spočijem
živce", nama razloga nasmejani AmeriČDl. 'Potm1 po
v Bongkok, ... night life, saj YeSle..." Toi~ p1eulld, Ir.i
živijo rukaj, se prefivljo;o z ~:zposojcmiem OPll:lI'08 in
vodenjem plew"ih telojev. zivo legenda je :tgOVOmi
Tex, ki je EKW. oojboljlih !lJi~h plezolCElY, in imo celo
svojo trgavinico. "Nekaj ~o!oa ~ bil ribič, nalo sem
obirol kokosove orehe, zdaj pa 5ITIO V5\(Jr'l(lYili plezolni
klub", nama roz\ogo, med nalivonjem z viskijem in
r.ijonjem "jointo". Res, tote Tojsko te '%01010", do IM!
veš več, kdo si in po kaj si prišel. Dopoldansko pIeronje,
nato kopanje ob ~i plaži in roziskovonje skrilh
zolivdcov. Tudi precej jom je tukaj, toplo motie po je
PIlM ruj za potq>ljoče. Lahko si 5p0S0dii kajak, mo-
lomi 6:l1n, oli pa najame! vodnilaJ. Nekajdnevni potep
"'
,JL-"-
po gosto zoro~i džungli, kjer je edirto ·prvvolTlO
sredstvo" močeto, je nepozaben. Kakorkoli m, se pus.
tOIOVCi zvsehvelroY zvečer zberejo v Reogee pubu. Tom
spozl'lCd toliko različnih ljudi, z:govomih, ~OIOO
neobremenj81ih, kot mclokje. Pivo Iel:ev polDkih, nos'
mejoni!'oČOj ponuja "travo", ples brez: got po je nekaj
povsem običajnega. Vztroinim zjulmj ni treba hoditi
daleč, Cf1l1XJk lahko zojlr\wjBjo v sosednji reslavrodji.
Med obedi nosploh, je bolje če, imo! hruno "pod
kontrolo", soj ti jo drugače izmoknejo povsod sli~[ive
opice. čeprav svo prišlo sem le počivoI, kot sva gamrilo
na začetku, svo pIezolo skoraj vsak don in bila zomji
dan toko utnJjena, da:MI samo spola no plaži. ZaOOji
pogled proti menemJ .z:oIivu, $leIlic;am nad njim, zod.
nji sprehod skozi poIlTK1Y gOZdiČeIC. Toko. Končano je.
Saj si Iep~ zaključka za poldrugi me:.ec divje pus-
tolovščine "ili v smjd1 ne morem zamisliti. preden SY(l
~ vI<rcola no zibajoči čoln, sva od!la;e k lexu, ki je
sedel na obf8fju. Pozdravimo se kot stori prijatelji. Med
stiskom rok mu wtrdivo: It's olmos! U"I'8ClI,... see you
f\9X!year!
AR 55/1996 BJ
 Zgodba o stari bikolorki

Skoraj ,bi ~bilo po.. dati, kai M je zgodilo •

staro bikolorkD. Prwd dob~ pol1lla so ju Iolili in
naka polovico ;. odpotovola na svoj kanec
sveta. RoUl v Perv, modra v Nepal. In morda le
danes pripoved"jeta zgodbe iz svoje bogol. zak-
ladnice spomincw.

pi. 55/1996 lU
 --IPis...a, ...nenia, vidiki...
Spoffootoni!
~J7:p,
PiJem Vam glede odprove SKI - EVE-
REST, Ici je Jetoj Vaf (KOTGl glavni
.fI ciI;' Ker.sem $lifol, deJ;e ekipa zo od-
\ ! :č.1" pravo is določena in do zanjo oo bo
1 ~_ razpisa, kol je biJo dmJej navodo, Vos
kof gkNnega organizatorja akcije
sprašujem, kolca bi se Vam lahko pri/Jiučil?
l(Jicol sem le vrkijo Groš/io leot vodjo rxJpn:Ne,
po mi ni pcwedol nič POmefnfIga in uporobnega.
ZC1/Q $pfOwiem V05. Viki se ie izgovtJrjol, do ie lo
Davorov dli jn da je on zaprosil KOTG za organi-
=ijo ter do ne bo razpiso, ker go poč tvdi v prete-
k/mli za določene okr:ije ni bilo (npr. LOTSE in Tomo
Česen/o To je res, vetldar se morole vprošoti, koliko
S!ovBnaw - alpinistov;e bilo takrat sploh ~o
sp/ezoli ;vino siena /.Mojo? Po mojem mnenju le
Tomo.
Koliko pa je smučarjev v Sloveniji, ki so poleg Do-
VOII:J 5p0J0bni 10 Irenlliek Sf1'IUČ(Jfi ~ EveI'85Io? PO mo-
;6111 mneniu $e vsa; !mt /ivdi.
Nič nimam PItJfi Davotu in mu ie/im lIfJIiko sreče;
pri vsej tei Vaši akciji.me najbolj moti lo, da ne vidite
prek /O$JnegO pJoto. UJ tako m10 SkNenCi maihni in
mološlevimi. 5 takino akci/O, ko' jo organizirale Vi,
~e ne ovrole na slovernlco olpinistieno WKJČOOje, om-
pplc oo neke /mine ;ntenlse. No ~Ionlcl/ med Vami,
C6nlivcen in Wiegelejem sle hoIeIi clovofjl!lrlje za SKI
EVEREST. Dobili $le ga, loda pod~, do bo
razpis za odpravo jn da /IB bo Is en 5muči:Jr na od-
provi, oziroma če bo tako, naj se pridruži leoki IVji
"""",,,.
Kar na; bi bila lU lJkdj<J državnego in nociQnOI-
nega pomeflO . kol sem prebral v NEDEI.U, 10 sle
prosili lWčana za Finance -, da hi bil Slovenec prvi
čkwek, ki bi gnvčol s SIrlIhe $V6IO. Zelo me zonimu,
zal-o; ne hi Ili na /o odpravo najbo/;li slovenski ek·
slremnj StnlJčor;i, kol nekaldna ~Ionca, Ju bi
imela M;/i ~/Cl moinosli ZtI u5p8h. Če pa 1fIfIfIfI ne
šlejete za srnu{orjo, ker sem pač snowborrJer, Vos
5pIclu;ern, zolco; ne bi Mlako kol smulor rudi $1IOW'
border h'sti Slovenec, la hi se peljal s Strehe 51'flhJ?
00lr10 Vam ni jo5tlO, do ktJm bo lel ronoj v prihoo-
nje oziroma loklno pri/oln05l fzpWčote.
Verj«no imale raZIOgaV ZrJ ID več /rot dovolj. Ker
sem g/obo1o vialjflfl, Vcu prosim, der mi 11(1' čimbol;
poJIBIl in kOl'llk/l!lfl način odgovorile, zolrnj nimam
nili Je moinosti, do bi se prijclVil no~. Vem,
do bo Ilo ".wravono da~e, ne glede ne bevskanje
Everest.se;e rocJil na A.rrafwmi,
~
---
~,~ predIožif ga je Davo kot svoj načrt,
l' J'{:. OtrIfIfIil je sponzorje jn v bi5lvu prosil
\\ij . J ~ organizocij~o, logjSJiOIO, tehnično
_...:.. l.-v_' _ rn dokumenlocl/3ko (film, foto) pomoč.
za jesen '95.smo le v KaImondu;u
nekoko dobili cJu..oIjenie, rezervjroli šefpe, CI ~
nikakor ni bilo deflarja, oziroma S(XXIZDfjev. Ker je
odpravo rezervirali in potem odpovsdati stvar, Ici se
je ne sme pn1V8ČkraI privoJčili, sicer mii;CI ugled in
verodostojll(l'5t, sem se vldjučil v nobirtlf1je Financ in
kmalu sem bil toliko notet', cia se časno ne bi bilo V9Č
mogoče umaknili. Tako se je v gniJu "lmlr1iJtvo" Da·
VOVO okdja neopazno prevesila v okiia PZS. če bi
spremembe potekale v veJikih s/Qpin;m., bi se daJe,
pred vsakim korakom sproti ocIIočtJfi, a pri ncu po-
leko vse predvsem polzeče in sploh z veliko zorrwdo,
loko da odlo6lnih trenutkov sploh ni, le da je 6u pol
lela vse drvgoče, kot je bilo v WČeIfW miJ!jenCl.
Navse.zodnfe, tudi pri \Iloku, ki je speljal in VS8 bol;
pospešuje, je le1ko doIočih' zadnji vomi trnnute/c za
izskolc: Iror nOflflkrot se poč pe!jemo, komor se... A
podobno je bilo že pri fflnClgjh 8hpedicijoh in tudi
sicer je v življen;u veOnomCIlolo. pravo 51"800, da
nam ni dona viden v prihodnost, o prov vpon;e, ki
go imomo, nom da;e moč, da zdržjma 119 nepredvi'
dljivcWi.
Toliko ZQ uvorJ, Ici.sem go napisal bolj sebi kot
!ebi in drvgim. Zda; pa po 'fr'IJi, kot sem ;0 rrubraf v
Tvojem pi5ffl(J. Akdjo ie prijcNil Davo KARNIČAR, dlj
jn smučar slo vmllflskO, :mio jo je KOTG POdPtIO
(kol že prej nellot somoprijovljenih r!OI'8Z in
posameznikov: cesen . JWmba1ama in (oI5e; ./ef11ič
in Karo· PaIogorIi;a jn Bogiroli; ProproInilr. in l.ulič·
PCJftJgClnijo; Sveličil- Anopuma in Goktbrvm rv;
Furlan in PočIrar - V Kumbokoma ilri. i/d.)
za vneproj rczpisane odprave je vse manj
ma.inosti iz cheh rozJogov: prvič, od naših več oli
man; 'Imunskih olpini.slilflih Icrogov JO CX%Ifl;me rot
zcnlofe!e in loko tvdi obromovone, in dfvgič,
državni denor za vmunslci lport 58 nomenia za
AR 55/1996 85
individtJolne progrome, 5 51oliilo odprav torej prad.
vsem ZrJ priprove, lr:arVXllr:ago "rozpisovulco"
postavlja PnK1 sIroJno obveznost, do bo moral pred-
vsem som nobrati denar za "svoj" izmislek. In še po-
18m so \ISe ~ njagave in V3fI ZOSNge drugih. Zato
.fEI načelno reIollrin;am s T~, CI z rloIc.a; n~lolgiie
sprejemom opi$OTlO realn061. C6pr0v, kot .sem opisol
v V'fCX1u, zna žil1;en;e fl(Isl'OVili zanke rudi !Jorim
"""'~
še smučarski ekipni CX4:mM. Zdaj, ko je "last-
(1
ni/c" odprcwe PZS, bi Dtwo ~ priwl no
drvgočtla oblilro. A VPO!IeVOm pNQ/r!i razlog;o
bisJvetJo moIivad;o: &vel< in goro, vsi droqi pa
samo .lO podporo in pomoč. Smvčarslco FitOzoIi;o in
fjfozofija naveze (Jii celo odpnwe je filozofijo wliw,
0$1nt telanovolnos1i. zolo 8ovešJcsgo.soleluneco ob
takem nosprolnilcu, kot je goro, fItI sme bili.Vpliv bi
bil Je ClOdČrInO nevomW. Mimogrede: Anop.tmo je
bila kro500 odprava, CI le bi bilo nOll'le5/c1 Jes1ih o/-
pinis/oll Jest smučarjev, gOtCNO ne bi bilo (in no srečo
,/tJ bila I<'omitarjo bnmlca bro!fJJ.
V Tvojem pi5ll1lJ navedenim gospodom sem
rozIožil vse s"?ie pomislekIJ in strin;afi $o se. od njih
sem iskal in dobil soglasje {strinjanje z (JJeroeiiilvomiJ,
(1 ckNoIjenju se niJmo pogcN<Jrjoli. ol se horejo
spoimifi, se lahko.
Ptedsedniko dduve nisern prosil za finance, pač
pa za ~ o ~ pri Rs/ih dllttldoriih, Id.se
gredo ·slovemki vrh {direkrorslci} no skwen.shm vrnu
(Triglavu)", z mojim dodatkom ·zo slovenski vrh
(olpinislilni)". S tem prlVffSkom (ze ~ vrh) jih
kol simo muho s 5kromnim u5pehom nadlegujem le
od 1992 naprej. NadIegu;em vsakega, ki mi pride
no missJ; ni loko visoka oli loko nizke osebnasti, da
ne bi bilo vredno moiego pismo, !eWano, obiska, če
,
,
O O
~.
I~ ;1
'j,:
.p 1
O ,~ 1,':/i
' .i.
.t"'Lj
." ''
AR 55/1996 86
fe obstojo majhno upan;', da bo zaleglo več lIDt nič.
RfISIlico je no;večkrot nič, o kot smo le prej rsldi, rIO
srečo /o zveš kle potem. Vsak don šestur, JO - 50
km, !BIeIoni, fahi iJd. Najbrž nelO /mini inleresi, kot
pravii Ti. Noibd, nrwwzurJnie me nihčs ne sili. A
br&" Tvojega pisma se no lo Je spomnil ne bi.
N<> ....,<no "'"""';O"'" ."""" . ~I.
PIoIove, nO"lllige, nerazgledanost, užaljerJost,
karavano in pse (nalogo lccmNone je, do gre, nalogo
p5OY, der opozarjajo nonjo!1 ild. odrivam kot imu
TVQje prizodelDfJi, oziroma pnJlcrivonjo bokJčine.
l/ptml, der se do zdaj /olie rozvmeti, priporočom po
Ti, da sicer ne pila! koj dosti pisem no lok nočin.
Večino prejemnikov bi razjeri/.
Nel<oč svo bilo s/wpoj no neki prijazni moihni iz-
vicJnilki gdpl'OYi. Tokrat.sem jim za izbiro "nekega"
Ma'*" Čaru shiol od -vrlwmkih- precej več /rot zdai
za Davo K'amiror;o. Kadar bodo slovenski alpinisti
5VOje lCOIege (in ob&1em JeJUneOe) javno hvalili in se
::Mefl za njihove n0ČTt'8, bo za vse boJie in več
spon:torfev. Tako pa niti h/eSJer5 cilji ne odprejo nji-
hovih denarnic, ker jim preveč slabega pride na
u.fesa.
Povedalo sva si, vlak pelje kot pelje, ob noklonjft"
nem fO%IHl1BVCIl1;U in cM:IkroI prem;J1jenih beSedOIi la-
hko drug drugemu.fe kdaj prav prideva. Tudi spori
moroio aSJUfi l' "sJuil-Jih" okvirih, če se prebije
človWko ;edro, se ne da s sram delali skupaj. Celo
mmi pri mojih letih se ::di, da ie Je ogl'Olll'lO treba
narediti, /oko da bi bilo prov nespodobno, če bi
vdam iivI;enja le Tebi piU energijo. Saj si §efe na
prog..
Lep pozdrav.
ToneŠ/wrjo
~
• ~~
Smerolipof
V "nogi- zapisa VMKllehniko gor"
skih vodnikov ie pod" pojasnilo be-
sede gornik (poc:/ gornik ie opi!iUI F.
LfMlik drvgega čIoveka/. pod o)
L--="---' človele, ki hodi v gore po zuvofOlllOllih
POIeh (op. le1l ie pri nas Z 85, 7,7 t,
Zl56, 5, li::, W 1992!301/ in/o/i ~lJ. pod bJ
ČI<Nel ki hodi v gore po zavarovanih (op. teh
ke pri nas Z 85, 7,7 t, ZI 56, 5,1 :Ii, W
1992/301J in/ali brezpotilJ. pod b) človek, ki se
vzpenio na 'lim vrhove po n~ih,
nezaznamOVOllih poteh.
V opombi ie mpiJOOO .poIE/J~, kor Je mi zdi, do
je razlika od JI'I'leriI V veqeziČ1l8m slovar;u je pod
pot: planin$ka, pristr;pno, tovomo. 719: opis poti, S:
opis smeri; goo opis poteka p/onimke poti, JIeze,
plezolne Jmeri. 720-719. 772: p/oniniio pot, spo
0~1r. pas :wnliiflo v gorah, večinoma skalnat,
azntJČel ali neoznaČEn, ZOVOrtl\lOfl oli rnwMlrovon,
nomeniM hoji. po statutu PZS ie p/onins«.o pot ob;ekt
(55. čl.). S I(nafelčevo martadja JO OZ11OČ8rJe sleu,
poti, Ir.~ in celo cesle. Zdi.se mi bolje i:zro~ plan-
inJlca wza, ker iesJwa nomm;eoo le hoji. (SSKJ:
Hoja • premikanje s korolccm;em; hojo nOvIcreber.
Vzp6fljoti se' hoditi novluaber; p1oninm.se VZfJf11l-
iato po sleni.J Veeiazični slovar 990 pmlopno pot,
spo !. pot, ki omogoča vzpon, 2. pot, po kateri (jeJ
poteko(l) VZfXJfi; 14.15 /Dvoma pot S: lovoma.sJeza
spo Jirio pot v gorah, primerna za prenos bremen s
tovomimi živo/mi. 1601 vzpon S: ho;o navlr.reber spo
vzpon opravljen VloSlI rrwld 21. CIeatmbrOm in 20,
marcem. Zokoi besedo pot (der Wl:l9') je vel kot
sJezo fPV 1992/201}1 Zdi..se mi pcwsem razumljivo
/oVomo pot, ni$Ell7l po za sinonim /OVOma stezo. Kot
ni.sem za kolesarsko stezo, ampak za ko/esanko paf,
po njej se vozi s kolman. Planinsko POlO (op. bolje
steze}, ki so posebej ODločena s planinsko marlcocijo
in zovorovono, so javna POlO kot podoJ;:
cest in poti. PO njih se hodi na /ostna
javnih
amost. To
velja zu n/rlo državo.
O pIoninslYv, gomibvu in olpinizroo je zapisano
v AR 42/93. Tu SjXXIa; pife, do ie gomi!fvo~­
liena dejovnosI in zapisan krilerij, kdoi se §ieie neko
področja za gorsko: /eŽCMJost dOWPa do vrhov brez
prevoznih sredstev ter klimatska razmere.
Če preberemo PrtNCXi gomilro, opo.rimo, do
imaio v n971ik8n in ongkdkam jezikv eWe besedi
(Bergsteiger, Alpin;M; mounloineer, moutoin climber/.
Vsi, "le z iziemo angle!kega, imajo izroz alpini51. KM
po verjetno dones ni vezano wmo no~, mOn:IO ia
bilo.
wše eno cIoJdrinI;J 1fIItl", oli zolca; itllcoJm.smo $li
OCIIOČiN za novi l:llrIaIpI alpinistilne 'lole
_ Kp!JO(Iju me fe spodbudil Prfelov
člarJeJr: v 54. Jieyi/ld Alpinisličnih
rozgJedcw, preden bom kornet1tiral nje-
gD\1t pripombe, bi rad v uvodu pojas-
nil, kako in zakaj je prišlo do novega
konctiplo AŠ.
LOfIi sredi leta je po!lo slora AJpini5liaJo!ola iz
leJa 1993. Imeli smo rIV& možnfJ5li, ali panotisniJi
brez dopolnil oli ia temeljiJo dopoJnih·. Predvsem
~aradi neIcoterih nl7f051i v plezalni tehniki $1110 se
odločiliza lo dnJgO moIno:st.
Noipruj smo imeli lJSklCJievoIno Y8ČOOje s člani
izpitne komis/fe zu alpinisM. Sprejeli JmD O$l1ovni
koncept, ki pa je bil lal prewtč zap'atec" s prwve!iko
količino infOmiacij in.$ prevee balosm. ob lei
razpravi tudi nismo kai dosti lJpo{tevali, Iroko imaio
podobno tematiko urejeno v drugih olp.skih deželah.
Po preučevanju na;nwe,'Ie tuje fiteralure, ~
meli/tem rczmis1elw o 19'n, kaj želimo, pteizJcuJoniu
nekaterih vef,6n v probi, in kalČ'lo po strokovni de-
boli med člani podkomisija smo .f6 odločili za kon-
cepi, ki.smo ga predstavili no VrfiČtJ. Največ zaslug
pri lem je im81 8ojon Pogrn;c, ki ie tudi pri.sIabeJ vso
Njo literohJro.
Za!;/oVil $8'11 si vprofonf6, ali ni bolje, da bi na
Vriiču skuJali postavili slwpni koncept, vefldar.sem
zam;seI kmalu OflC/Jtif, Kdor se ja zadnjih neko; let
udeIeievol seminat1ev za o.pinisliC'na inSlroIctorjs, mu
bo takoj jasno lOkO;. če je /edo v preteklo51i predsta·
vil kakšno novoM, smo najprej uro oli dva
razpravljali o nje;, noto po smo Je dogovorili za
pntizlcus v praLi in za ponCMlO CJeba/O no pri-
hodnjwn seminat1u.
Odločili smo Je za drogi nočin. Sestavili smo \ISe"
bina in jo predstovik na inYrv!Jorskam seminor(lJ.
ManJo je~'1
ter, čeJOr iz
. ov nas/q> no Vr.fiČl!' molce 05-
li niJmD vaieni, vendar.smo ed-
ino loko lah o priUi do konca. Vse novosli smo
predstavili tudi no /MInu, VSOk971U pa je bilo dano
moŽll!»I, do fe pripombe PCmeC/OVO/ pimo. V treh
tednih, kolikor je trojol rok zu zbiranje pripomb, JfflO
dobili le dvo dopisa. Neko1eJe priporrbe.smo
upclIevoli, drvge z argumenti zavmi~ in o lem piJflO
Obvestili .sodelavce.
želel bi dali pripombe no nekaj trdilev in
opomnj, ki jih je nopi$o/ Prie vzadnji lIevilki AR.
Naiprej OO; JI!I lotim Jislega, kar iB Me napisal no
koncv. Predlogo namreč, no; bodo r1OI'8 smernice,
PC»IOPId in Ielinilro no WIO!nO predwvl;eni Jr.ar v
AR. V.se lo bo pred~.,v novi Jeni/gi AJpinisJiQlo
foIo, zalo ne vidim , da bi vsebino le ~
bElj prechtavljoli. &mo nike je približno 60 struni
in bo posebej izdano V zvul:u :zn d&IO no ltJrenu in
~o_ V$EI ti51e, ki JO pred holkim kupili še 5Jaro izdajo
AS. Brošura bodo dobili brezplačno vsi alpinistični
AR.55/1996 87
 ooYkIlRI! 12531 ~
58. Z...mo /'ICO 811: 300m
Oconav ~ ni na l~' 10; SpNHoI'l CIp'OWiJ Iz Jr-..aj
i- bil T"''''''HIilorI8. 5. 1988.
P, I d i l CICMO lit-; PrJ.Xl S";

TOSC l2215 ral

85.s...olO .....
P~oi
roill:oli nj,.,. ~ _ TOIea.
~ .. ZOpcn' :!l.~i-cIo ~prillo! .
po:: E"' ...... 26.1. 1986 Franc Fwjcn, oub. Pi" w,
RoIo:ShMjIlMarmŠolar~ jIJ oJoodo.. - . .
PrOIi V.... po4..li-r cona ni vi~J....na po i-
i2pcstow!i-* IcIoItioo J50m~.
Vl~K (20.50 rllj
87.• 88. o...a..ja grgpo, o-.a grapo
\.eja ~, uroi NCWOIt in Merin ~ JtnO 25. 3.
19B.. ~mo.Kot o-dnjograpovV;"""';1ou in ... e-..
~. Ici ,. licwr im-+! oWodinm. grapo {P'Oim-IO
""nj. pri V7J>OIIU Mark. Suro;" .lIKcrjnik! 7CI mIodin.1c.
vodnilc.j. 0.110 . MIadin..... grapo .... Pt.....W:.I tI'ICIm>
1985.0.:."" ro O•...dnjogr""", je v rwdu. o..na po i-
lažia: III. prwho::l S ..••

Hvoafo ZU razvrnevanje in /u:Jraifo ZtJ delo vnCJPf8i1

Momn Šotor. Bohin;

LeCIrtO plnonje za poIcol8oJJi1'ja Im

Kor moke SmMI'lO ico bl bilo. ko
smo Y Č050pisih ~J.: 1edsrll1lCM;J brali
obvestilo o~;U Y Jed,cm
p/ezonjv v BohinjlJ in ~.
'----"'-----'Naravi Lt ne tnotemo go~.
AA 55/1996 88
ocJ;uge.50 se vrs1i1e. NozocIr,je pa 1/00 le ~i, od
konco jantlor;a cJal;e;e bilo CkNOIj mroz, do je
urnem; slap pod Skalco zmrzni/. Priprave;n orgon;'
zacije lebne.smo .selolcrot /oIi1i dOVOli zgodaj, fl(J-
črtcNoli 5nJO /udi mednaroc/rlo udeIe1bo, o je ni bilo
monio ""'" =odi """""im"""""""",,,.
Izkušnje za «ganimci;o tekme si je VCXJia iek·
mfJ'o'lO'ljo Andrej Pibi nabrollllcli II Court:hfr"ollu,
ki« si je ogledallek/1lClVDnje v Iednem plezanju, no
IcaIenJm je sicer kot tekmovalec ZeJO uspešno sode-
k>OJ Jonor Jog"'.
za pokol Bohinja. Veliko nagrada Bohinja, ciklus
IrIhm, ki se bo končol prihodnje fe#o, smo poimtlllo-
voJi ~Memoria1 SJaVCa Sve/iaro~. ~ "e bil noj pri-
ioti:a rod ie pnba;al II Bohin;, Jd;ub po!~ se je
v Vil prvih treIJ Iefaoor.Kmj II Iednem plezanju. Nje-
gove wrstitve 2., 7. in 5. mesto, s katerimi iII O$vojil
.JO IOČIC. :ro veliko nagrtJdo Bohinja, ~ pa nje-
gOYO prisd'nosl, nam bodo vemo QskJle II ~inu.
4. tekmovanje II Iednem plezanju za poko/8o-
hinja ;e bilo II soboto ,7. fehroarjo J996 na urnemo
%oJedene/em slapu pod Skoko. TeIcmovanja.se je
udeležilo '9 Irlkmc:Nokev med fanti ;n prvič II uradni
kanlwrenci tudi Iri cIekJeIa. Slop je visok SO m, OC6fl-
iM z V+M· , nolc/onino II spodn;em deIV 60 - 80·,
cm'EIdn;i lIajleiii cleI9S in zgow; 85°, led je bil
krhek, II zgornjem delu $o bile gobe. Telam;wold,
posebej tis~' z več izJwSnjgrryi so si bili enofIli, da je
billelošn 'j Jop rro;ležji do$JBj. Tež!o pIezan"e potrju-
iejo ftevi~i odstopi, saj ;e ki enO;$1 ~ slop
prepJezalo do vrho.
V precltelanoYon;v so moroIi I8kmovoki slap ~
plezoti do vmo na Oa:s. V primero odwpo je fJeJO
dc»ahmo višina. smer p!e.wnio je bilo ozno&;,no, za
vsako preIroročilev so Iekmovolci dobili pribi~ 10
s&lJ1ld. Rezultati predIeIanovonjo:

01. Marko Čar Aa 2iri 4.15 ..0

02. Jernej Grvmik PJ( Plonika 4.19.90
03. Rodo Nadvešlljk Aa kamnik 4.49.58
04. o...ioo Košir AO Trtx..tj. 5.0A.38
05. Janko Megnl Aa Tržie 5.12.1.4
06. Pavle Kozjek AaMatk:o 5.13.47
07. Viki M1illQr PI( R;fn;k. 5.25.24
OB. Duian oc..lak PK Rifnik 6.14.18
09. Fra"" Ferlan Aa Gorje 7.19.89
10. Robert Poličnik AO Kamnik 7.20.20
11. Grega KnIS(Il Aa Matico 7.49.01
12, JaMZ Jeglič Aa Domž"le oc:Isklp 45 m
13. Tadej GoIc:b Aa Železničar oc:Istap 28 m
14. 0...;0" PoIenik AO Raiim oc:Istop 27 m
14. Marjan Malon AO Mense' od.top27m
16. Ton. l\reljh SOiIri Aa Tolmin od.lop 26,5 m
17. Marjan Kaioč AOMetoge' od.top26 m
1B. Domin Komoc AO Mo~o;Q oc:Istop 22 m
19. Jernej Bevk AOMcfio;Q ochJq:l18 m

~.
Dekleta ~ v ~;lJ plamle CIO poWce
. '{ slapu. VrstnI red:
1( 1, Jasn" Pec:j<lk AODomfd. 5.49.11
2, Nada Kozjek AOMati<:o 6.52.28
v, 3. Monika Kanbič AOMengH odI.klp 8 m

No;boIjši osem med moškimi in C/Ye pri lenskoh

so se uvrsJili v finale. V porokJnin dvobOjih do
polovice s/opu (vsak por ja med MJbOj Iekmovol dvak-
/.ani idejo, ma; pa že mo/nost, je petletno loč­ ral, /(Iko do slo Iebnovolco ZOIT'lefljofo progi/ so se
kovanje uvrstitev /10 JeIcmovoniih II lednem pIezan;u pomerili RIS noiholf!i in gledablm prilrozoli ZOtJrm;ve

AR 55/1996 89
 lIJ nodoJjnji Y\'Vli red YfII;a;o lI'mIitVe iz p'..w
.......;o.
Nojbo/;fim peIrIOjsIim smo.lO lI'mIifVe podetf
Io&e ID ve$ko nogo""*' 8OOOjO (I. /nR) 25 Jo&.
drugo lO, " . 15, &irlo '2 iri loko do 15. meW z
eno 1OČiOI. PO!linn telrmoh W' ledJem pbaqv m
poka Sohirl;o je VnIni red rmJedrfi:

o1. l'C1J.e Kozjek

02 ..I<or.z J.;/K
OJ.~Car
""'"
,,"'"
().(. Duian l'W.lnI.
as. SI<M: s.e&!
"'"
" ...
06......
07. Fronc""""
ferjan
"''''''
J'''''''
,,"""
08. J.rnol Gtucl.iIc 30 "',
09. Bojan L..1mMl.
10. Viki Mlinar 27 "'"

"...., .....
11. lot... Cvetel< ""'"
20 "'"
13. Rado NacM.lnik
14. soio Lekič
""'"
""'"
,,"'"
15. MotjafJomnik 12 iOCk
16. Duian KoIir 10 1oc1r.
17. Iger .lamI'lilcor 09 """
17. And....i Gw~
19. Gno9a .!us~n 09 "'"
06 """
19. Tor. P.Mič 06 "',
19. Robert Poličnik 06"'"

J.
2.
J.

J.
2 DlDAKTARCJth,fico. Tis1umoiBOGAR. Al8I;eA &oM.
J AKEM do. o., AP PfČJAX. se KOSLA,. se 'IOGfl,.
•
5.
T'YO"WKJ ANAMNA., Trpovino MCNTANA, Diskont
UPA, GOREN.IKA l.esc::e, GOZDNO GOSPCXlARS1VO
6. Skd. UPA A;do&ino.
7.
a
Morfin Šotor. 80hinf

M 55/1996 90
---il z tuiih r e v l l ' - - - - - - - - - - -
Mnenje
Kdaj vzpon ni vzpon
KOO; ~.",.,. .......
in kdojvzponnivtperlt To
5pfOJujern mto, ker se po-
HIGH :;:*'M~~:T.;
-' pom6'li ~oti
goro.
L
~ miRjenje je: če
omre! med ~m po uspela n ~U, potem nisi
prepleml Ql?I'8. Po drvgi struni po imomo trditve CI
uspehih na Šoo Pmgmi, kjer je bil preplemn ct'fltroloi
vm,.QICMli po ne. Poglejmo dobro strun rd1 trdiloV.
Ce !elijo gomišlw orgoni.zacije pc7\'eOJti YOI'I1Olt in
pr9Stroliti alpiniste, do ne bi s svojim početjem !Ji
ptedoleč, bi jim lahko zogrozile, do njihov vzpon Ile
bopriUlClll, če lClnebodovmit ~nisa, ki bodofeWi
pr;me.,je svojih orgooimcij, bodo pr1!Yidnei1i. Po drugi
stran pa orgonimcije ne bodo mogle $flleo'''''liti dej-
wo, do je bil dowžen uspeh 1WItO.'ne veI;cr.e in zg<>-
dCMmIOO 1'tlZ:Sllinosai; vrh je bij domen. olpiniH po so
pri SWOPU pomrli, razen ~ado, če ne bodo dole
posebnega pomena iDUZOit1 kot so pnipIe:wIi, dOWO
v.... ZOOO<ri ZO:S«Ml no... Vlndor, ali 118 bi 'oo iMJli
pfipeliolo predolec9 Vemo WIl mislil, do je eden od
ro..... za hojo v gen uli beg pred 'o'lliilo:im bouk:Jm,
ne cia bi oo IYJS PreŽOI !evgordl in nOdZOttWOI vzpone.
Prvino pod i'neIlOm ~ je ....kor z80 po-
II'Mmbllo. loda neIU& i od"..,..,. usp&hi )() bi~ do-
sderli, ko je bilo YO~ močno zmemarjeno oli celo
pI'8Uto. V&nih ~ irno alpinist zgolj YeČO, da
vme. Prov:z~ so se InIOQlll' ~ zgodile
WI
mrodi smole. Ne glede no ki, Icor bodo nekateri
~kIi, v alpinizmu moru biti nekaj tOIdnegO, kot je
srrdo, l.elvdi se skrbno drtimo pravil. Ali I'li nepo~o
do tistih, ki so dosegli vrh in Ln1rli med ws!Qpom, do jih
OutOOmo kol neu~M Ali bi no primer D;lniko[i
u _ Alono Rousa, Juliie Tullis in drugih, ki so ~Ii
vrh K2 (lela 1986), potem po umrli no poti navzdol.
Zamislimo si, CIO je nekdo nmel Molloryjo in Irvina, SlI
pravi neizpodbiten dokaz, do sla prip/ezolo Ila vrh
Everesla. Ali ne bi morola bili potrjena kot prvoprislop-
niko' Ali po če od ~ nlJ'O'eZe dveh plemlcev en
UIlYe lTIIld 'e:lqom~ hlor lo palleni, do je preiM~
"""'" .olo .",.,., če ~ "'"', """'" ~ ",.." POI;'"
~ Jeny KUIOdO moroIlok:J 1986 solirtJli julno
steno 1<2, lajti nfegcrv pom. Todeuu Pi~, ki je
umrl med potjo navzdol, s.- ni vmil:z. njim. ~.
Po dn.ogi *oni, ta 7l'IO v gbvnem, --=br ne čisto
fXlPl*1OfflO, dosegli nOjViIfO 106::0, oli smo pieple.. .;
~ Ho do iD ni tako PrePrOSIO kot se sili.
Gbmi vrb ~kJ pongne je vid< 8013 meIrOt;
cen!n;J/ni vm ie priblano Jiri meIf!I nitii. ~Jo poogmo
se pogo$to progb!a kot nojlo!i O5efTltisočok. NomloIni
pri~ sledi nal'OYl'li črti norovnost no UlI ,...:rIlli vrh. OO
bi doseg~ provi vrh, ll"IOIOOlO približno pol ure od
Cflnlro!nega vrlIa preplezati kočljiv greben.lW1ogi ple-
zolci 58 zadovoljilo s prvim, in l1W'Iogi od njih trdijo, do
so priplezali no SiJa Poogmo. Vprmanje je, oli so jo
res~
Reinhold Mes5fle( je nekje dejal, do je vrh ck»e!cn
lokrot, ko oo...W nojvi~o točko, in Ile Iokrot, ko si
dovolj utrvjen, prestloIef1, oli po je pretežko za no-
doIjevUlje. Gi imo goro več kot l!I'I vrh, med njimi po
~"~rreliO'OroZIike, o~ nismo pieplezuli got'8, 61
smo fII'I89CI od njiM Momo ~ pi .............
goro rt vm rOZIi6'lO ~ """'da' pieplezu-
no, m smo PrOVmPtOV PUSti~ že vse;:rdxl, in je
ti:llo pred nami lako blizu, do ~ ni gobo,
kje je lačno vrh. Ali vpi iii iillN kdaSIega who, ~ je tako
mojhen, do ne moremo SIOIi no nieml Ali bi no vrh
_1 Ma'*'
Iohhl sIopi&, po nismo, ker je vrirlo 100:0 no l'Ie'l'Omi
'"
~_ 1; """kUo,*""",
vrli, če je dni razlog. mrodi ...... ego je dslimo obrnil
SO " ... "" pod VrhOm to, do je potiiogol bonemu oli
~ lcwcaiiu. Te!kobigoyori& o~.
Nimam OC:IgCM:.O no lo yPftdonjo, niti ne ieIim
~ doseikot dNgih. Nik05 OUe-n bil toko
~,motdo si zalo ~ dn.Igxe.
nekaj, kor ~Iomfj imeoojejo
;Jn
Morda je to prisp&l'ek
inlerwbie6clivnost. V tobm pr1menJ moroi pogIedoli
old sebe, če vbdo splo!oo soglosje v oO-105U do
posebrlih olo:oIiltin. Mol do vrh ni muIt:i.dično nojviJto
ločka, omook nedefiniran proslOf okrog nje. A~ bo
sosednii vJ.lohko!te1 oti ne, soj je skomj toko visok kot
gllM1i, čeprov je ločen od pravega vrha. To bomo Ie\e
vidali.
Morda 58 nič od tega ni zgodilo in je vse skupaj
neumno. Todo lii je to neumno, l:olr.oj je n8UnYlO?
Kokorldi, lo je pomembno ul ne~, kot je &hord
L.orethon, sic. 58 ne bi vm~ no $ilo Pongno z no'
menam, do ~ no glavni ..m.
AR 55/1996 91
-6..-n-.-le-------
Pavfe ŠttJufa, ŠK.pfja LoiJJ,
Plazovi, nevarnost za gornike, alpiniste in smučarje
Ncwo/e#no isko,.;e pogreIanih aJp;nUkN S. IJeloko in
J. BraIo";l no Vriill1 fe molilO odieknilo II SIOVemlCi
jCNflOJti, soj skoraj tli &Jo gIosikJ, Ici ob "'i prilaino,';
M.
IJe hi oO;oVllo Icobgp rcrzmil1;onjo o pIazoviII. Nrwj.
nQT Roztrwen se ;. o tem pogovarjal , pavle-
tom še9uto, ki se s phnovi ukvorjo že OJ JeJO 1963,
in pm-zelke razgovoro ob;cwil v Sobotni pn10gi elelo.
lmo;aioč iz tego prispevka, ki je IIOsrul II JoIco;irJji
čmomi stiski jn ni bil o~ .uno vsebino s
pomočjo islego JOgOVOntiIcts nekolilo priredili in rJo·
polnili za brob AR, za Ica,,", lo IIIOV mgokNo ni
nekoj poysem novego. Razumljivo ;'Iudi, do ob lako
zohliNni temi DObM tit".. ~ more bili popoln in
loko Iudi remu M monika; manila.
lfudie, ki 50 fe imeli opravka s plazom, pripoygdu-
iejo o straJnem olxutlcu nemoči, Ilo čbfeko n05i, suče
in PletllEl10va plQ%(H"ino, ne do bi mogel karkoli uk-
renili. Nekaterim uspe, da si z nekoldnimi plavalnimi
gibi pomagajo no JX'friino pIozovine, krobu p1aznke,
oli do se rešijo in usfl;Mjo ob kaki oviri - skoli, drevesu.
Če je sneg 5\Jh in prhek, obstoja neYOTTlOSt zadušiNe,
ko prizadeli hkrati z zrakom vdihCMJ ,roežne kristale.
Moker in tefok sneg ltisne pnni koš !rtve, in se lo spel
zaduši. Četrtwodvseh strtn obdajo plazcwino, sebo
.wdu91o, ko bo izrabila rtnpOIoiJe~ zrok. četudi imo
pred obrozOlTlloko imenovooo vollioo za dihonje.
Po dNgi ~ani plaz ČllWeIrD lahko zme&o, !relO ob
drevo, skalo, go smrtno roni, ka. ga n~ po strmini ali
ga slrmoglavi y V9btomelrske globine. Zračni puh mu
lahko pollcoduje pljučo. In, četudi se poprej izmakne
vsem nlMldmim mob1ostim pogube, in nepošIrodovon
obleži Y obl'emu snežne gmoIe, bo v mrzlem snegu
kmalu posla žrtey podhladilve, zaodi po se tudi, do ga
plaz pohne v POtOk, ...000, lqer brez milosti premine
prav nič gomillw smrti, pa M:li v ledeniško rozpoko oli
robno UN, kjer se mu prtlV tako ne obeto nič kaj
dobrego.
ZdrCM1iki IKAR so nekdaj velikogcvorili tudi o smrti
zorodi strahu, !oko, saj preminuli pogosto ne kofe
nobenih otipljivih ron oli znamenj zodušilve. vzrokov
smrti je ~lakem kor dosti, vse od kraja pa lahka
razvrstimo v smrt zarodi meflanslih poškodb, zo-
dulitve, ali podhlac5tve.
O posledicoh ZCIwtjO v wudnem pk!zu najbolj zgo"
----.
'loma pričo Brugger-Falkova krivvlia preiivetjo ~
AR 55/1996 92
Petnoj5f nWlUf po %OJUIju lzowta gIaVU in pnni koli
ima prizadeti ~ odstotkov mafnosIi, do pteiiYi. V
nodaljnjih tridesetih minutah umrejo tisti, katerih
obraz je docela UWOn s Jn8QOl!l' VeDno Sl1lČn8Žev
(64 odstotkov), ki imajo pred obtozom pra:miAO z
ualc:arn za dihanje, Iohlm im le nadaljnjih 45 minut,
vendar tudi li pren:ineia v ČGRI 90 do 130 minut po
zasutiu, Somo 8 oclslolkov zasuh1l,1d imajo pred usli
vot&ino z zrokom, fivi Mkoj dlje.
Posledice plazu so VSeIei smrtne, vW"h pa so za
prizodetego zelo neprijetne oli - če gledonio dolgo.
ročno in z vidika polnosti iivljenjo - zarodi poha-
bljenosti mocdo celo hujre kot smrt,
VsoIco !rtev imo 1) nesrei5 svojo zgodbo, ki jo, ee
ptefivi, lahko pr-edstcrvi Icor somo, Nesrečo preminulih
lahko na podlagi okolilčin posIwiojorekonslnJiroti prlt"
živeli in r8ŠllYak:i.
ob nesreči y plazu se j<Mlost novodno rozdeli oo
dvo bloka, Eni se čudijo, kaka se je koj Iokego ~
"Iohko" primerilo izkuJenernu gomiku, alpinistu, S/T'lJ'
čo~u. Drugi ob ~ki prilomasti zganjojo hrup, trdno
prepričani, do je poVrni noibo1j YOOIO damo,
Vsok alpinist ve, do vWsih pred plazom ni varen
nikjer in do go no izpostovljenern kraju v sieni lahko fe
maihen 05ip dobesedno Of:\Jlokne iz stene, čelvdi je
ZtJVCIrtHon $ stojiJ6lim k1inc:m. Nesreče se ~ doga.
jala. Docela jih ~ ne bo nikoli rnOgCXe poYS8fTl
odprnvili. Kljub temu po ne bo odveč, če seda skrajnosti
potrudimo in od časo do ČOSO oboavimo no novo
pt"idobljeno znanje, soj lego ni nikoli pr8Y8Č!
Pa začnimo od Icrojo! Koldne plazove poznamo?
Prakliki, omoterji kottudi poklicni ljudje."o ličnicah
in v smučarskih sredilO1l uporabljomo deliieY po v1o-
!nosli in sprijetosli snega. Ločimo plazove:
luhega ne$prij snega,
..........i ,
vložnego spnjet.ga ~,
v1ainega sprijetega ~.
,~
~-~ ......,
ln v lem je rozli1ta med p<WWi nesp1jeRgo in spri-
Pomembnejle IOZlike so y menanizmu trganja in y
tem, kje in !alka ogro!o;o gornike in smučarje.
 v n"';ieI-. raf1lem sn9 !>El plaz od krnici
motnje ~roma nopob, ki je praviloma točkosto in
krojevno močno omejeno, širi po pobočju mkorekoč od
sneiinke do sndink., pri čemer vse bolj no !iroko in
globoko zoi~ snaho odejo.
Drugače rečeno: plane pruvilomo ~roži pod pav'
zročileljem, kal9remu proktil:no ni nevaren. N8V(Irefl
pa je, i5B se zamdi !Uje motnie, ki spočne spialiIEN':
živoli, padajočega kamenja, ledene Sff&, više oo gori
napredujole naveze, smučo~ev, oli preobmzbosnego
sprofi nOd neICOm PrtJ'I Iedoj, ko ne4qe niže pra&a
pIoznico. V slolistikoh zelo redko nolalimo no i:rtYe
plazov nesprijetega snega.
V sprii"" :wwgu se motnjo ~rj v celotno okolico,
soj je snega vezon in !oli obmJio kot togo teh Usoden
je Iohko že kon;lk no vznožju, 10lliM0ra motnja, Ici ~e
no vplivnem območju, tudi visollo nod povzrol:iteljem,
povuoči sekundamo motnjo. Posledico je, da, oo
primer, zarodi zmanjione strižne trdnosti med plastmi,
popusti nolezna trmoo sneine odeje. Vhipu se porv5i
l'tMlotežje in Iokonlkoč hkroti $6, v rozpolegnjeni,
cikcokosli f'q)Oki, utryo ceIoIno SI'IllŽrIO odejo. Pojav se
do prilTleljati 5 "sprožefljem posti~. usodno je, do se lo
pogosto dogoja lom, kjer bi PIOZ: noim~i pričokovoti.
p~osti sprijetega snego so zelo rmIično ~,
teio in trdota. ()provro imamo loOko z navodnim
uletonim snegom in napihonim, kIotastim snegom, s
snegom, trdim kot beton pa spet z rahlim snegom, ki
go z lahkoto ijCIzimo kot pršič. In vendar je to sneg, ki
:le proži kot, plaz: sprijetega ..... z: vsemi n~mi
muhovosftni.
Rahlo sprijelllmu snegu oziroma !ineini odeji pro-
yimo tudi mehka kim. To je dokaj drugačno kot trdo
klala, od VeIrO stisnjen, m:lo nabil !ineg, y katerem $o
delčki ne samo gosto nophooi in stisnjeni, temveč lUdi
drug no drvgego primrznjeni.
Noi bo razmiil;anjo o sprijelem in nesprijelem :Inl!g.1
dovoljl Če MI prov spomnim,se ab nesrefah luttyD'Ok
pIoz:u sprijetega 5n89tI praviloma l'ICJ'Iojo obreme-
nitev. Posameznik, slwpina noj bi s svoio mo prec-
brenllrlila sndno odejo.
Toko sIdeponje je spričo doslej povadonegalogiČllo.
Pri plaz:u :lprijeIegI;J snega lahko ila:mo vzrok bodiJi y
p1eob1emellilYi - dodatni leži snežne odeje, bodisi y
šibkih plosteh, z:omdi katerih se med plostmi snežne
odeje oziroma med njo in ~emi zmanpo trenj_ oli,
drogoče poyedcmo, striino trdnost.
ce seyrnemo k preobremeniM, llOIll je jasno, do ta
lahko nastone kot poslediea ro_ y okolju - narovi
oli po po c1ovekovi krivd.
Poglejmo najprej noltlYne vzroke!
Zarodi sneženja, vejovice MI odebeli snežno odejo,
povečajo MI napetosti. Isto MI zgodi, če na snežno odejo
poda do'.
K nomvnirn vuokom ilejemo še gibonre živoli, po-
dore opc»Ii, obnmenilYe zarodi osifXN' ki se med
sneženjem profijo S sten.
človek ob~i snežno odejo s svojo Ie!o, hojo,
smučanjem, sunkC7Vilim Yijugonjem, s stroji in - pri
namernem proi:enju plowv - z: ustrezno no~im
IUzstrelivom in eksplozivnimi naboji.
No kriliČlih vesinah MI izognemo nesreči s posebej
priporočljivo hojo y roz:bremeMni roz:dalii. Z rozmi-
kom med ~Ioni skupine .se teža na enoto doItine ozi-
remo povriine ush'ezoo zmonl5a. Če "diši" po plazu, ie
primerna hoja y lovimIci raz:dalji, ko kritično plaz:nico
pr9Čimo posamič!
No trenje y snežni odeji l10vele P"'Yi1omo nima
vpliva, mOn;I pa go upoitevoti. .y.ed vzroki vnoni-
klnega trenja smo te Ofl'lellili globinski $I'lli;, isto vlogo
imojo z:osnežen poYriinski sret, YOdO na ledeni pkisti
oli mlnU, tIBh, poWana troYa, lis~e po le dai in
snetnico, ki y b:Jsu odjuge z:omokolo in ,cw,lOO:ta
s"tb:t, je lahko tudi povsem nedoltna p10st
rohlaao snega, no katero se naleti težek sneg. Noitevo~
bi 1oh1o še in še, pomtmbne so kombinacije in mpo-
redje, y koktinem so nalotene P05CDleVI8 plasti.
če je tmeo, bomo pal morali relo iz:ogiboti ro
'll
~ilew" D'eletro sprfJi!lBmu megu in dClIIi mehkim
fIoiom, toda porajo 58 vprolonje; "Koko roz:likovori
mehko kIOlO od nesprijetega snega?"
lJgoIavljO'lje je zelo preprosto. Če ne moremo kor
na pogled ugotoviti, s kok!nim snegom imomo opruvka,
naredimo preUkus z: Iopoto.
V snežni odeii poskusimo iz:rezati kodr.o s stronioomi
J X 3 X J drn. ~ kocke sploh ne moremo oblikaroti,
ker se sneg sproti po$ipo, je /tikaj josno, do imamo
opravka z: nesprijetim snegom. Ce kocko 'oWldarle
oblikujemo, jo zojcmmloz lopolo, nakar ~ednjonaro­
hkl poIresemo. ce kocko rcupode, ie sneg: nesp;jet,
kodor pa to ohrani svojo obIiJco, j_ sMg sprijet. Tokml
se pazimo! OprtMa imemo z mehko kIožo, torej sne-
gom, zorodi katenlga leto za letom umre največ smu-
oorjev in gornikov.
NenoYOdno in & k(D' močilno je, da je veliko frt8v v
tiltih letih, ko je snega molo. Kako MIj si nWOgOmO
to protiskw;e?
Tudi lo Iohllo ra<doiimo.
Kadar no debelo sneti, kadar pode veliko snega in
posebej, 61 daljši čas pada po 2,5 oli več centimetrov
snega no uro, denimo pol metro in več v eni sami noli,
je !'IIMImO$loaloa, odveč nom ie te misel no naporno
gafenje. Tokrat ni teŽICO ostali doma oli y bivaku, koči
in počokoti oon, dvo, do se plazovi uletijo.
Kodar je snego malo in na gorskih pobočjih ni
$lmjene !ineine odeje, si obelomo I'1JZITlEIroma lahko,
nenopomo hojo. če I'ICI nopal !<oeni gori pridEmo do
snežif.čc, nas zvubi s svojo gladko povriino in mo-
žnostjo skoraj neomejene izbire smeri rq>rec\ovanja.
Toko je pogosta tudi y rasnici.
_ I~ vendar.se splolo najprej mOICe pomisli.til Koldno
le bilo z:adnte čase y~ Kako debelo le snežna
AR551J996 93
odeja~ Je bilo zelo mroz, so dolii au prevladovale
nizke temperature'?
V lakih razmerah y notranjosti:inegO, ~ pri
dnu zaradi Iemperalumega gradijento toIlko izdatneje
~toio globinski wi, kolikOr tanim je ~oeino odejo.
'de:rrei Ifdo in trdno,bolj se v
~o vse
mrQ%tJ rahlja, njen vznoŽTI;
rohel in ob obremenilVi takoj
popusti. Om jo bomo obremenili, se bo utrgal plaz!
Zaradi tanke 5f1ežne odeje in nizke temperoture ie
bilo mveliko frtiM
Kaj pa .umliiile? rud lo ima p-ecej zaslug ZG trgonie
plazov, mG' ne?
Res ie. TISti del sile teino!ti, Ili rine snefno odejo po
strmini navzdol, je tem večji, čim večji je njen no~.
Toda Iudi lu so, k sreči, flek-e meia. No zelo pokoočnih
vesinah se le v izjemnih rozmeroh nabere usodno
debelo snefno odejo, ki bi poYUOČilo katcslrofolne
pos!edite. Novodno se sneg na njih !oproti o:.ipo, od·
vi$flo od koto trenja, vlainosli in Iudi vetra, kalerl'YTlll
včasih uspe, da molone nc:JYPič1e steneoblofi sYleŽnim
olJepom. VAndih ;e to kor pogost pojavi
V evropskem alpskem pro5loRJ velja, da se največ
plazov sprijetega snega, ki 50 nwami liYljenju in
imetju, u"'iJO no poboCjth, katerih nagib je med 30" in
AS. Pri pIoztMh nesprijetega snego je $fXldnio mejo
zarodi koto trenja (koto posipa1jo) 35°. za plaz v
gibanju so te vrednosti niije, isto velja tudi za SI1ežno
brozgo.
Razgibano pobočje 5 kotanjami, izboklinami, po-
prflČnimi iOOci oviro 5plozilev $prijetega snega le dodej,
ko packMne in napihaJi sneg zem1iiiče :wpoklija.
Upošhwoti pa mOn:JI1IC le la, da se na izboldih cIeIih
porojojo nalezne, v koIlinah pa tlo01e lile in neravno'
vesja, ki $o POgaSIa vzrok plCl1'ov.
Ce pogledamo iz !irJega zomega ka!'a, ne smemo
mimo vpliva 19ge pobočja.
V ewopskem ~em svetu $o zaradi mroza in
vetrr:N najbolj nevome vesine z vzhodno lego (63
odslotkov smrtnih !rtev] in ~ lena {27 odstotkov
smrtnih irtev}. V glavnem gre za lo, da je preobrazba
$I1ega lu p<IČa$l1ejia, da je več globinskega in pcl'o'riin-
sitega sreia in več napitg,ega snega. Pl'eO$lalih 10
odslolkoo.- premine na vzhodnih in juinih vesinah, kjl:ll"
se $11119 hilrBje predela in u!efe, Iqer go veter bolj
odnoia kot odlaga in kiar ie neYQren bolj čm odiug in
spornIodi.
Gozd in zarost dobro velela sprijet sneg, ne pre-
prečila pa trgonje nesprijetego snega.
V f'O%9OYO'U o pla.zOYih MI POgOSJO poj~a prec-
ImIzbo SfIegO. Kai bi se dolo na kratka povedoli o
nisi?
PreobnuLo pomerIi sp<emembe in le $o za stobil-
nO$l sneine odeje no pobočju resnično ZeIa pomembne
- ugodne, toda tudi neugOdne. Razumevanje prec'
brame je YllZ000 na lem1odinomiko, no kur se $pOzno
Je mulo ljudi, mia se moromo zodc;wQljj~ z ruznimi
AR 55/1996 9.4
poertOSlaYitvomi, ki na preprost noon in s poeoosla'
vitvani predstavijo doggjlJl1ie v ~i odeji.
Življenjski krog snežinka sespočnev vodi, izvodnih
hlapav nostojajo v ozračju najmzličnei§ kristali, ki se
zaradi vpliVOV okoIio od nastanka nojprej prilagajajo
novim r'l)ZIl'lelOOl in končno prej ali !Jej preidejov vodo.
Snežni krislol. Ici poda proti Zemlji, Id1ko prispe na
tla nedotaknjen, navodna pa se no njem fe .spotoma
nabirajO ivje, srei ali ~ in irromo <lpraWa z bdJjim
~om, wdro ali Iočo. če snežinkev prizelTl1ih plasteh
zrako I'>Oletijo na toplo ozroqe, se še pred priskw11c.orn
spmmenijo v de! ali celo izperijo.
No svoji poti se kristali skoruj gotovo $l'ečojo tudi z
vetrom ali z dnJgimi sneinimi kristali, pri čemer se
zaradi triCOY zelo spr&TI8Oi njihc:M:J oblika.
To je mehomka preobiCUba, zaradi katere se kris·
tali spremenijo v ~ožico drobc:ev, koIetih prostorska
tefo je nelojkrol Vfi:ja al tllfe prvotnih snežink. če je
veter zelo močan, jih s taldno silo nabijo na obstoje&,
"..dno odejo, da delci primlZlllljo drug no drugega.
Na privelefju nosklne tTda kložo, no odvetmi 51roni pa
zame! - lQrej spel sprijet sneg.
Zorocli teie""ega \1 vrhnjih plosteh, se snežinka tudi
v.snefni odeji drobijo, zgoičojo in $prijemajo.
Sprijet sneg nasroja Iudi zarodi zmjenja in $I'8Il-
jenja, ki sto posledici namvnega pr0ce50, da tefi k
temu, da naj bo razmerje med povriino in prostornina
kristala čim monj3e. Bogato rarveiona zvezdica, jeiek.,
1910, stebriček, vse $ll prej oli slej spremeni v bolj ali
manj okroglo zmca in .5prime.
Zrr,ellje poteka v suhem snegu. Molor dogajanja
$o razlike pomaga tloko na kristalih v sneini odeji, v
kateri ni temperolumih razlik. a~ pa somanjšeod 0,1 0
C/an. Čim lopieji je sneg, tem hitrejie je zmjenje. V
mrzlem snegu losojel je ta proces zelo, zelo POWSen in
lahko lraja dolge mesece. Zrnca se med seboj pn!j ali
slej sprimejo. Sneg jelYdo sprijet.
Podoben proc:as je srertenie, poteka pa v toplem,
VIainem snegu. Tudi tu gre za razlike v pamem l\aku
in za tempElmturo, ki je P<MOd enaka {proktično o" CI.
Zaradi Illkoče vode ima pri doaoiooju in ZIOSIi pri
vezavi in debelenju zrn važno .Jogo tudi površinsko
napetost. Do dakonale olq:llilve so tOIW nostalo zmo
srenca ponoO in \1 obdobju nizkih temperatur med
!r8boj zmrzniena v izndio trdi VllIfnO odejo, ki v b:JSU
dnevnih otoplil6Y in ob odjugah naglo preide v predi·
rojoč se, koioul sneg.
V ledeniikih gorah in dnJgih kraiih 51rojno sneVlo
odejo poteka proces le naprej kat fimifikocija. Ko
izginejo zračne pore, se čedalje debeleikl zmo fime
končno spremenijo v ledenilki 5tIll9.
Zelo pomembno je sre!~e, ki POteka v suhem
snegu in snežni odeji, v koleri je od vrha proti tlom
velika temperotumo razlilro, To je gonilna sila, pod
vplivom kalenl se 1IJp/ej1i hlapi z nifjih selijo v vrtmj!!
predele snežne odeje. Mmc zmo, kiel" hlapi wblimi-
rajo, se spremenijo v čošoste kristale globinskega sndo
(plovni oli tekoči sneg), ki med seboj ni50 .spri".
Mol'1lkomU se PI iditle o preobrazbi snega xdiio po-
vsem nepotrebn. in OdYK. Mor to ni slvor snego-
skwcev, vremenarjev in G:dtov-? lobi toliko be5ed o
tein? V čem ili ptNuovo med preobrudxl snega in
snemm pk.zovi?
Zarooi m&honske preobrazbe, %tn/"enja in srenjenja
nostajo iz prvotnega nespriietega o i rahlega »'lego
sprijet sneg. To je somo po ~i ugodno, $Oj zelo, oo
podolila obstoinost snežne odeje in sezono smučanja.
slabo po je Ig preobradJa~,ker s lem nosItIjaja
pogoji za trgcwlje plazov sprijetega snega.
Sreženje ima z vidika varnosti gornike oli vnuO:Jrja
predvsem $lobe posIedi<;e, Globinski srež je, ful, prvo-
v~tno sesitMno llbkih plasti, ki do skrajnosti zmanj-
Iu;eio slrifuo trdnost dOIoalnih mmotij Y1eine odeje
in z zonemorljivim trenjem ~buioio splozi~.
Kaj je pnl"IenliYo. reievonje?
Vlo se dcrles fl8 bi podrobno spulčoli, noj no krotIo:o
ponoYimo nekaj [davno) znanih dejs~.
Nologlud~
1. Po izdatnem :\I1eŽeniv, v~ci za nekaj dni odgo'
dima svoj od1od v gore. če nos snefna ujma zol8če
v koči, bivaku iln., ne izsilil/imo povratka, dokler se
plazovi ne uletijo!
2. Prisluhnimo vnmenski napovedi in opozorilom pred
plazovi in ju ~io.
3. Ko prideroo na jzhodi~, vključimo in name!atimo
laviruko toIno, se preprilajmo, ali deluje! Ne 0010-
klimo z nob/pom, v prime~ovi H:erl0druge opreme
in vredno~o življefljo je <Bla zanemarljiva; ne bo
sicer preprei5la, da nas plaz msuje, omogočila po
bo, do llOS bodo $Opc:llniki laŽ8no3li in reJi~ .lavin~
vrviw je izhod za silo, lene premoremobinsks žalne.
Vprašanja
VptaJonja so namMjena za somapnwerjonje zoo·
nja oli zu preizkus ZIlc.liO no i7pitih in IeQ::Ijih. 0:190-
vari so v besedilu ustreznih poglavij.
,."
1. Kaj j_ snlOg
2. M..d I.nt.r-. padavine"f'C'cIa sneg
3. pri katerih len"fleroturah nodojo .nltg
A. Prj kokon; ~ri >Il sneg tat.
5. Ali lahko .neii pri lemperoluri nod o' C
6. Koj so jedra >:mm>'O/ljo
4. Ne pombimo no kwinslco lepoto, Brez nje bomo le
z težavo osvobodili ZD!>Ulego.
5. Naučimo w OPOZO\Il:Jti in presklrioti trdnost sneine
OOeje ter 1'10 kroju scmem ugoloVifi, kake je z ygr'
nostjo.
6. OboošajmosesamozoštSlno, Zar.n8ŽellO vesina pre-
čimov romremef1ilni rozdo1r, v velikih medsebojnih
mzdaliah; IvI!gOno pre63nje plaznice opravijo člani
skupine posamič.
7. Hooimo dobro flC4>IOVljMi; poskrbimo, do se ob
ne'V(lmosli brez teiav Dlebimo nahrbtnike, $InJa,
pok
8. Bodimo pripmvlieni, plazu po~kusimo ubežati. če
na~ no!ol plaz, poskušojmo $ plCMllnimi gibi ostoli no
površini in si izboriri prosrortek z zrokom za dihanje.
9. Ko se plaz \f$tovi, Mt pc»kwimo mli sami. Kadorto
ni mogoče, mirvjmo, počokajmo reievolce.
Naloge tDvorU.Y D:lwMgo
1. Pazimo, do tudi na~ ne zosuje ponovni plaz. OpoZ\/"
jmo!
2. Zapomnimo si, kje je plaz dosegel in pokopollo-
vorišo lerli mesti ZOZI'II,Mlvjmo. To nam bo olajJoIo
ismje.
3. Poglejmo povriino plowvine, pogrešanec morda ni
povsem ZOWI iII ga bomo ld1ko takoj osvobodili. če
imomo žolno, iičimo z njo!
4. POl"lElsreOlnc:a oskrbimo, preprečimo ohlajanje. PO-
skrbimo za VQnlI'I Ironsport. ~e ie brez zavesti, ne
nehajmo clojoti prve pomoči, umetnega dihanja,
mosafe srca, Ne popl1i61jmo! Dokončno presoja je
zdraunik"",o!
5. Prednost imo iUonje, po tujo POnllX: po!Ijemo, če je
pri roki dovolj ~udi, slu 16.-emo!) damo pi)l10 CJbve5-
tila 5 podatki o "kroju n851tlČe, vidliiygsli, VI'9Il19I\U in
vetru, številu, imenu in priimku mwlih.
6. če nam po dveb uran ne uspe naili pogrešanega,
omočimo pIou,..;rta in SlI sami ~mo po pomoč.
7. Al; j_ ..ooc.lekočo lud; pri q,n!f*oluri pod o' C
8. Našlej neroj glavnih krislalc.. iz.h.,>ine lrrlih
podavin
9. Koj j_ >nežn; bern
10.
11.
Kaj j_ """i"""'9
Koj je pršie
12. Koli_ pvhec
13. Koleri '<Oti snega ;;lejemo k illinemu Jnegu
1-4 K<;Ij ;_ b:tlj_ pMnO
15. Koj j_ točo, v kakšnih oblokih nastoj<;l
16. Koi so posebne v"'- sneg<:!
17. Kai je pll"liimki Silil
AR 55/1996 95
AR 55/1996 97
 Lavinski balon ABS
podalki o balonu in bi
Bolon j6 sedaj že dYe~
~rodoi kot pripor11lXek
za re!evooie iz plazov. Vgrajen je v nahlbtnik, y
koterem je tudi Icop$ulo $ 1SO I stisnjenega z:roko in
obročkom za aktivironje.
Baloni 10 na voljo Y !estih, raz~čno velikih iZ'YedbOh
v obliki nohrblniko, teikih od 2,95 do ..4,8 kg, od česar
odpade 2,2 Iro no balon in kopsulo.
ponudbo obsega:
• Balon z oprtmi za pritrditev Og lo$lni nohJblnik
Podatek DOd črto (-Iy) pomErIi prostomiJ'lO, ki je v
nohrbtni~u na YOljo za osebno in drugo opnmo in
h~o
Patrona: dani slo ceno polne polrone in ceno polnje-
nja poI10lle

"""""
Ba.ic'
Il<..ic'
Pr-Iornin"

'"
nima
150 nim..
Tda
, ..50
.7'"
~~1.885 OO
Heli 2.950 1.76000
l'!e1i '"
ISO/nima
nitn"
3.250 1.86500
V'lri(",te 9012 3."" 1.85000
V<llion~ 150 12 3.520 1.99500
, 'oo 9022 ,.,00 1.96500
",,,
_!,!:"t.
1502'
"36 '''''
,,,.,
",OO
2.070 OO
,""OO
,,"O .- 150 36 219000
T""" "" ''''' 205500

..-,
T.ioMt
~,
150/045
90 S5
150 55
'500
'.500
'.900
"50
2JlSOO
2.22000
,-
-.. '"
150
7500 4500
9500/5000

Niti valiko5t, niti Ieio in še nojmgnj ano ni:w) v prid

mnoiičoi uporobi.

Pr.ulwšanje balona
Pooujo se vprošon[e: "Aji balon lahko praprti6, rJa
bi irtev polonilo v leI«X5 pIazovini in ii OlJlogo6", r:kz
ostane oo povriini'",
sedem do osem sekund po aktiviranju la:lpwle, se
balon nopoIni z zrol.:om in nopihne. pri toIildni količini
zrako gostoto človeko z balonom ni ...-eliko manila od
gC»IOIe obdojojol:e go plazovine.
Ka!e, do pri balonu ne gre za ~, temveč za
inverzno :le9regOOjo • razločevonje delC1JV v leko6
plozovini, %(Irooi če50rsevečji "kosi" pIazovine (v!teY!i
pon~col osredotočijo no površini. To;e mofno,
doIIlerse plo:r:ovino premika. če po se žrtev no pIoZJ1ici

AIl5SII996 98
ustavi, naprimer v koki kotmji, jam., oo
oviri, oli če v
čelu nariva, jo bo dolekojoOJ plazovjna zasulo.
Strokovnjaki EISLf so doSlej izvedli preizkusa z
osemnajstimi Likom; v 'fflliko5ti odrtl~ih ljudi, težkimi
65 do 85 kg, ki so jih s helikoplerjem razmestili oo
$Iležnl:lm poboqu, ooto pa !>pOročili plaz. Enoju lutk je
bilo oprefnljef1ih z lavinskim bolonom, .ledem)"ih je bilo
brez niego. Sn!fne razmere so pozimi 1994 950m0-
gočile komaj troje poskuWt', zolo rezultati niso do-
koočni, 50 po Yendor poučni:
l. pri vseh lutkah z bolenom so se li napihnili in bili
Iolwi opazni /KI povrnni p/azovine.
2. Med $6(/mimi lutkami brez boJcna,;ih fe bil iest
povsem zaMI!.
3. /.VIICe z balooom so pogoslo obIežole na trabohu
(obraz v SI1egu} POCI balonom, deloma vceloti
zasule J snegom.
4. Po rezullotih YX1eč, je balon dober indikator krajo,
Iqer fe zowH in pripomore k hitrejši najdbi.
lDvir1e ~ resniinih neue!
Oo~ei vemo:tO iest plazo.t, ki so zajeli deser ljudi,
opremljeoih z bolonom. Balon se je osemkrat a!diYirol,
dvakrat pa ne, je pa ~ oblefal no p<Wriioi plazu.
Troje ljudi ni bilo 2:owtih, pet jih je plaz delno oli
povsem zosu!.
Nekaj omejitev uporabn05ti bolona
J. Bolon je sicer VSeIei ObIe.iaI tI(l povriini p/azavine,
pogosto pa ni prepre61 popolnega oli c1eInego
zawtja "ŽI1\.'8", Id bi se spričo lego ne moglo somo
refili iz plazu. potemtolcem balon ni priponwXe/< zr;
j(jfflOr'8Š8vOflie, vefldarpo zonesJ;ivo pokaže, kje
se nahaja zawti in s /Q'l1 omogoči, da ga naicleio
in rMijo sopoIni/d.
2. lv1ogola je, da ž1tflv iz kmeregoko/i rozlogo ne
mo"" ne zno oli ne bo uteglilo v odločilnem ~
nvtku oktMroti /wp5ule z.zrokom, oli da si5lrol ne
bo debrol mmdi JehniČfle nopolre.
3. 4Joroba bolorJa provilomo ne PrePIeČi smr1nih
pofkodb, pociwv v prepod oli Jeclenj5lco rnzpoko,
vodo in drvgih dogodkov, %Oradi Icoterih zcnuli
/OMO Umn! oziroma 58 WIrlnonevomo po$kodvie.
Mnenja in pripona gystrip.1J strokOWliokov
Z balonom ~ se v sodelavonju z avstrijskim Kuro'
IQtijem za varstvo pred gOMmi nesr9CXlmi ukvarjali
Judi avstrijski QOf1ki voOOiki in SI'IllIČOrski 1.IČi1e1[i, Zvem
tirolskih smu&lmih učileljev in Oddelek ZtI šport pri
Tirolski deželni vladi. plod njihovih izkuw.j so med
drugim tudi naslednje misli:
,. LaviIl5ki balon ~tcrvlio rrIOŽrlosl, do zawfi v
1ek0Če'l'l pIorv preživi, čil hilro in pmvilno ukropo.
2. Tte'lurno je čos pomien;o balona sedsm do OHm
.sekund.
3. Realcci;ski las PriZadeIega, ki olctiviro kopwlo, je
najman; dve 5ekundi.
4. če imamo opravkO z kroIkolro;nim tek«im pla-
zom oli s PJOZOm sprijelego Sflego bo/on - !pričo
lmo po/11jen;a in f"fIOlcci;skega lasa prizadetega
~Ioh /Iimo <mo, rJO ~ do ve/pve.
5. Ce alpinj5lpade, je oktivi~ie kopwle oleiko-
leno, če ne nsnogoče.
6. V PI:IIam preizJww, ki.so ga opravili Tiroki, ;e le
5/irim izmed 45 meh u5p81o aldiviroti balon.
7. Vaja v uporabi jn oldivironi,v ba/ono je nujna,
rorodi visolce cene pIinsIre mpwle pa večini
proktiČIlO ooemogačena.
8. Tehnični preiz/ros, /esi in oc:eno kokOV05ti moro
opraviti IIBOdviSflO 5It'ok(MJ() telo.
Rcuiskave:se ni50zok]jvčene. Pripomogle noj bi· ČI:l
je potrebno - do Iehnia..ih izboljJav, ki naj omogočijo,
do bo balon kar najbolj uporaben.
Ali uporabnik balona potrebuje lavinsko ioll'lO?
lavinski bolon ne more preprečiti, do bi nos zojel in
odnesel plaz in !udi ne jamčiti, do bomo - ČI:l5ft lo zgodi
- osloli no povriini pIcmI.
lavinski balon ie pripomoček, ki IcIlko pcwero m0-
tnost preživetjo, ni po jgmslvo, do bomo v plCJZU
praživflIi.
Prelirono oplimisličnim mislim kaj lahko zopcxlejo
zlasri toko imenO'O'01i vuri(llllni SI'I'lUČlJrji, ki se no wrt
pripeljejo s helikcperjEm, žičnico oli motornimi sanmi.
To so navadno ljudje, ki imojo malo roso, o plazovih
pa vedo premalo in ~ tvegajo več, kot v dmih
lm:rnerOIi narekujeto rozum in nogon po somoohro-
nitvi.
Iz ~se9.0.. na~eden.~o ~novno .sledi .nekoj za,
ključkov, ki lIh SlQll" slIšimo lil ponav/jorno IZ dnaYO v
<10<"
J. za hojo in gibanje v gorah v zitmJcih razmeroh
moroma ObVIOdati vsaj osnO\oTlO znanje o snegu jn
plazovih, ga ebnavljoti in c/opo/njevoti.
2. LPo.f1twafi moramo 'II'8Illef1s-"e napoved; in opa-
.wrila ored pknovi in no lermu !lidj wmj ugota-
vljali, kai se skriva v wež11i OCIei; oziramo, koldna
je njena 5tabi1no5t.
3. Kljub balonu potrebu;emo!ud; 1avi/l5ko .iokJo jn
4. ~holorJu ne.vnemo fI8r'DZUfl'IfIO tvegati in izzi-
l'Oti nesrečo!
5. lavinski fIdeovo!,i halorr ABS je v sedanii iZVfIdbj
lehniČflo.Je premalodovršetJ, da bi go IKAR lahko
priporo6lo. Poi,thM $lO razvoj in ob$aino taslira1je.
AR 5511996 99
 Lavinske žalne
.....
Kot skoroj vsak vikend, se tudi tokrat odprovIjava 1:
Ivledv«lom smučat. Ro.vnEll1l niso idealne, pa bo fe.
Sai poznale hOsti rek: -Bolje is še loko slabo .smvooti, kot
še roko dobro hodi';.·
Ko SEl skobocnvo iz avtomobila, me zebe leot psa.
Medved omen;a rnOČI«J in /alka glavo. Nolep;va pse,
krenevo in 1uoo1u!6 ogrejem. Veter piha rtMIO toliko,
da mroz ni naclležen, kakih 6<l km/h ;n ~ašo sneg
sem ler ~o. Ko se bliŽCNO webenu, se mčne sneg
zoprno predimti, zmo se odlo5vo ra YO'moslno ra-
zda/io. gazim, OIl pa me zdoJgočoseno opazu;e.
peš
Poslane mi zelo neprijetno in zcrvpijem kot srako: "Vse
slwpaj ieena samo wiJika Iclo.tol", insi mislim: "KoHen
osel WIl, da M!mse ;trKIšellIJkaj. zdaj mora samo !El
poCili nodmano, pa bom Jel rokom hižgal. Dobro, da
imavo VXJj ioIne, po čepn:rv ie to slabo toIaiba. lr1lI
vsa; $ P50ffl ne bo treba j5kafi.•
Delom dolge Icoroke nOr'CMlost navzgor. Hlače
imam polne ;n zelo no krotko diham. Preletava me
Kodor iolna eIeIdromogl"lllfni signal sprejema, go pre>
tvori v zvoni iil/O~ svetlobni signol [zvonik in lu&l.
Jo~1 zvoka je loko veliko, kot je moi!oo sprejet signal.
Bližje kot $lOO foIni, ki oddaja, molneji je sprejet in
tudi pretvorjen signal. Jakost pretvorjenega s9Jala
(zvoko) lahko izbiramo po območjih oli zvezno lod-
visno od modela !alnel.
llieps457
Pieps 457 oddojo in sprejema iDljučoo signal s
frekver1coA57 kHz, ki je od leto 1990 določeno elQlr10
fnIkvenco za i:llc:onje :mwh.... Komporibilen je z V$Om
noprovo miskanje zmutih. ki deluje na tej lrekvenci.
Ni po kompatibilen z naprtM:Jmi. ki delujeio 5OITlO no
stori fnlkvenci 2,275 kHZ. To 50 npr.: Piepsl, Pieps2,
MlPI, Ruf, Skodi, ;dr.. Ten nopravnoj biv Evropi po letu
1991 ne uporabljali *.
zatro VlJm nakup milih (za.
starelih) napn:rv odsvetujem, po naj bodo še loko po-
~,.

krokar. /(Oj neki hoče reči~

Poči kot svinjo in z velikimi dsbeIimi kosi ogabne Tehnični padolki P' > .457
k/ože .se odpeljem kakih dvajset metrov nib, fqer se Fmlcvenco: 457 kHz, : j Q in lprtlj.m
u$I(Wim. Tom 58 slrmino PI'f!Vmi in celo pobočje od tu Doseg: eco. 60· 70 m (Pi.~.457· PillpS 4571
novzdol se odpel~ v dolino. MeCNed s8 mi reži kot Notonn...t, cca. 30 an
pohan zaiec. Jaz kom9Iiram po svoje in se 'PfOVim no ČQ, dekw<lni<l bma,* cca. 300 ur z Q!k<llnimtl beJlerijll'Tl<l
varno. To«rot se mi smeji, lahko pa bi bilo drvgaae in RezeI'Ol:l: eco. 50 ur
De~. pri Iempel'QNri od -N C dc. + 50" C
bi z žo~o zmkrbljen temi sem lerljo po plazi!fu. 5f1111Či P.Jt&riii: 2I<om. 1,.!i V ul 6 QI~lni bateriji
nisem itg()biI, lI:W'ei lucIi miJ!: Wojle ne bom robil. T.ža: 2109 z boterijano in Irakom za noInjo
čez /calco uro vijvgavo po greOet1U. od spodaj Dimenzij.: 123 li 83 x 26 Irm
opazujevo svoje sledi, ki se /cor dve ICOO vijefo proti Ohiije: odporno llQ udorc. in ~no
dolini. (če odmislim 1i5h"h šest veljfUh Iu/c.soj v r.nsgu LJ.lreza 'l<lrdardam: -N S "120. EN 282. DIN 32924
poleg n;ihl.
ln nou/r le bcww? Noj lOICraI od vseh nail6tih tivoli, Opis - Pi~ .457 imo na ohišju:
/Ci me spremljajo v hribih pred5lvvim ki dve: lov;llJke .tib:.1O Z<l rt/c,p in izklop, ki je hkmti pokrcw b<ot&rii,
lo/ne in 5fI1(JČO"Jcj mišici. Rome mt8 psov, Jcrokorje, .tib:.1c Z<l "",laYiiev gloon",ti, .lwlo odd<lIjlOO$ti. ki hkrati
mačke, koče jn druge omerIi_ živali po menda v5i služi za preldop OddOia - lf>A'iem, Po!i.njen 1lClI'ZIlOIer.
pomole. oddoja, palego1en IlI:l'l'Z"!ln· :ere]em.
1...&0 (lfD di 1zo konrrolo elcn.:.nja. KocX:.r utripa
nieno, ]e odd<>jco V r.CL in bmerije >o polne. če ulripo
Lavinske 101M ~e, >o beJlerije.6roj pnszne in če ne ulripa, ,,,lxn.ije
Opiso! bom le lavin~le mr.e, ki so doslopne no popdlltlln<l izIi"OŠene di j_ oddajnik poOO~en,
noiem trgu, ~čome ,",!.ke in delo z obojim. Torej luč"" utrip" I'tleč. CCCl, 50 ur. V tem loou napl'ClV<l deluje,
ni6esaro preventivi pred YJeinimi plo~, pni pgmo8, ..-nda n<l nekoliko mtInjii rcm:lc>!ji kot ";cer. Ke>...aa
previdnosti pri iskanju pogreb1ego in še čem. Člonek ulrip<> .del•. je ll'1Ib3 zanenjali bderije.
je le opi~ omenjenih nopn:rv in poslDpko,. od trenutko,
ko zoc!nemo i:llc:oti pogrešanega CIO tremIIka, ko 90 Lahko dakupite obIozinieno torbico in sluklike, ki
noidemo, marajo biti originalne, da delujejo optimalno učinko­
lavinska mino je elelIIonska nopravo. ki oddeja ali vito. SltOOlke SO zelo koristne, kodor iščele zaM8g0 ob
sprejema eleldromognetni signal določene frekvence. mo6'Iem veIN, ob helikopterskih re!eYo"'ih okcijoo in
Kdaj oddoja in kdaj sprejema izberemo s stikalom. koder nopravo potisnete v luknjo v snegu (nCJ1cnčrlo

AR55/1996100
 """"'" F245] kHr. in 2,27SItb:
f.e/.:oellCQ
tlOMg do50m
CMljtO pri liIIl1lIln:a.ri ad -2(1' C dc> + 5(f' C
Oi~e.: 20 lit 80 li 120 mm
T.ia: . D)i z bdooij in tn*om 211 no::tfnto
Čaodoobna,a 1XlI.nj; 0:0.300 ....
ch1je.: .. le ...opo .....Kbci.DI'l329U
s..,,-..: Ham.I.5VLt6CJ1o:,1nibd.ii,lWm
poiiQfl'" ~;.n;.

VJi ",odeli Wr'eJ:ojO ..wdom: -N S 4120, EN

282,. DIN 32924

FPlUS SKI TRANSMlEIt ~ miikaI

F~lCU 398 kHZ-
""""""io Doseg ecu. 25 m
~ ul vklop CIbrn6'nO V po6oi:l:lj "ON". Guni:l ~pri ~od·'Kf'Cdu+5(fC
:ro jakost pritisnerno naVZ:dOI in iOIOO oddaja. Luč10 Dimer.zii-: .'iQ .. 100 .. 25 fml
moro ulripati. za iskanje moramo izvleči gumb ro T,žo: 110'1 .......
jako:st in če signala ne sli!imo, gumb obmemo.., poloioj ČOl ,Wow:IIlia baterij: eco, 100 lir
"START', to~i na IlOjvečiO l::Ibčutljivo$J in zumemo z Ohiii" ""'"" in ~ no uclorol
iskanjem sigoola. (Opisono bo v nadoljlllYCJ1jul. Ilolorijl: 1 kom. 1,5 VLR 6 oll<.Jll>CI bat.njo, ni ul
~e se ob iskanju zasutega ponovno sproži plot, f'O'IO""o polni..;.
prilisnemo ~:ro jokost in žalno POnCIYl'IO oddaja.
vedno moroma imeti mno pritrjeno nose, pod obleko, Deluje samo :z: žoIno F1 PLUS. ZU ~Ico
POInIbUjemO svojo miko.
$mUko
~eda nikoli samo okrog vrolu. V 'Ulit-liku nam n~
ne korisii, ker ga navoc:Inov plazu izgt.bimo. Tudi kotbr
illano zosulI!Igg, je ne smemo POPOMOmO sneti $ Mlbe. Opi$ - ~e Or1cwox FI FOCUS. fi PWS in fi
zosu4ega iičemo tOICO. do poi~ WTlllf, Y kateri ClASSIC $o 1o.ipOlibiha somo :r nOPn;JYOmi :ro i~je
je ~I nojlTlO6'lePi. pri lIIIrn lO1l zelo pomaga om W5Uh"h, li deljejo no enuh $IDIllbdiDu"i freICV.enCi
FNDER. Pri isktqu z njim jokost$ignokJ zg..a.bom w 4s7 kH:r "li5lWni, ki deLjejono lMh freICWnCX:il hkrati
jo~ ~bno toliko. do zuna"1fo WkJ na 0fITI.
_naj ',27' 1H.l, ""'.. :;::r..:;" "",....~~
~ ::=.51 obo,~
~DERiuuvo-- GiJ~e ..osev5tnl!lri, biic*ost 1<57"
1pI1lj80'iOi'[Cl ln

~
oorOIčaIa. ~IICO no nofrooii ~ ~ ro
• Icože rmdoIjo od wsutego, Ico se bo lWlOI'l;o ZoIoeFl"~:e'pseinSOrahlo'~.,
5f* "" ižgokJ. te se ne priige, je WTlllf ' .............. da se lepo pri . 1llIes:u, pu LJ -lO kot ~
5IelIeoičke:ro MIl. ~ l!:JIlO. da . .
a.-x
Qrb.o;,,; je •zvojo/ec ~ lOIn z enaIOm
"""'"""" _ o o '"""'. m lo priJ"U'\ono
no in go W5lAOrnO :ro &IIrt obi ...... S lIlm smo ~
~
_10m. ~vsenjharr..! moo'!'~!MI. vklopiti in ili o' LIoio l'e' te.lmogll8lll; sqd. Dobili :Itl'lO
lUd :z:onko, ... kaIefO CIOmO leYO roko in gIOVO. ŽOInO ooj
Tehniali POdCAi -clrto.<ox f I FOOJS in F1ClASSK: bo obmjeno :r l1JfflbOm PrOIi tebJ. tOrfIj toIco, do
Fr.be.1C;(I: .L57 kHZ .idimu IronIn:lM kdo :ro baterije, la moro bliskoli.
Oooog: eco. 90 m
O.IUi. pri hrnpe,"""," cd·JO" c do + 5(f' C en.,; ""'" .... """"- """'" PO~ " go pri-
1Td~:Z: zupanIlu. Dol!ino rrolw $llCtlko priredimo no
Di.....ll:lije: 20 " IlO x 120 mm ubm Itonceh, pri ~ki in pri bojonelu.
T._ta: 230 B z ba.rij...... in Irakom ul r.oInjo
CClI eWewo"io bahn;;: odcIaja cca. 300 ur, 'Pr.i-m <:<;o.
oY.udeIi Fl imajo na ohilju Irok :rup:ll1ko in bojon&-
lom, odprtino ro bojonet, ~_ko :ra Irok. loč:l(o :ro
Ohiq.:
"'O'
YOOOlMno po .landordJ DIN 3292.04 kontrolo delovunjo (utlVen ~ne w boionet), pok-
IlaIwij.: 2 kom. 1,5 V LR 6 alkolni blnriji, n. za rov :r viiokom :ra ~tev boterii, gurrb :ro izbiro
flOIIOY"O poInj,nie oddoje oli $pr8j1l'l'lO ter oIXu~iY05ti le tega, vamostno
:mldopko tega \1t.I1'Ibo, odprtino:z:a ZV'Ofljk, koneklor :z:a
dodotne 51uiollUJ oli IIOP/'O"O VlSCWOX {:skalo in ko-
WIeC ;oko5ti sprlljlJl'lQ • primerno ptedvsem :z:a ljudi J:
~omi 5Iuho118r FM5CO, ki označuje orienIocijo
brna..1noIronje CWII8ne. Modeb Fl r<X1JS in FI PUJS
imoto tudi Iri o~ eno kd.o, ki se .•. . hlcrali in
SOtOD,emo l"tIIIO z joko5ljo ZVOIO:O ~ob 5p"lie-
mooju 5i~. po i8Iji 100110 b..,.W1e Il.di b'bico.

AR55/1996 101
 DeIO'>9lje
I.!Mnsko ŽOInO ()rto.,.ox FI oli F2 vIdopimo, kot je
opi!oClno v prnj~iem odstavku. Ko jo vklopimo, kon-
trolno lu&o za baterije :roblisko prib~ino 30 krat v
intervanh po pol sekunde. potem !>El bnskonje upočosrli
in bli~ko tolo::o, kot žalno oddojo signal. Kadar so
baterije delno iztrošene, se ~ilo bliskov ob vklopu
Imrla1jša. če je število bliskov ob vklopu monjie od 5
morate %Omenjati baterije. če je lučka b1id:nilo 5 krot,
bo fo"o lahko sprejemala signal še 1 do 2 uri pri
IeIrJIerOIuri ·lOQ C. Delovanje baterij je zelo odvisno
od temperoture, zalo proizvajalec: priporoča, do imate
pri sebi r9Z8Ml; boteriji za vsck primer, kodor lvčio
ob vk/opu blisme mDI1j kot 15 krat. 0piSCJ\ preizlws
balerij lahko ponOYiI8 po presledku najmonj 3 minut.
To lučka bliska Klmo, kodor nopravo $ignal oddojo.
Uporubijajte :;omo zelo kvo!ilBlneolkolne moogon'
ske baterije, ker pri nizkih temperoturoh deluieio noj-
bolje. Ne LlpOt'dIIjajte Ioto-boterii o~ lxdl-ii :wve&mlno
~ienie.
Zolna oddaja signal, koOOr je vključena in je gumb
za izbiroin iOkostsignalavpolo~.'1,1 ro oddo;onje!eno
oli drugo sJ,;rojno lego). V lem lOjU je tudi ZCItok-
ni8ll z vomostoo zakJopko po gumbo. Ko želimo
iskati mwtego, odpnemo zaponko na traku okrog posu
in tolne ne sronemo s telesa, mrodi nevomasti ponov'
nega plazu, ko bi žoIno lahko izgubili. Varnostno
lI:oklopko odmoknemo in gumb m i:;r;biro preslovimo v
položaj = sprejem !.ignOlo in izberemo jakost po
P.O'rebi. NodQljni postopek bo opiDl v nodol~cmju.
Ce nos med iskoJljem lI:ojome nov plaz, gumb m il:biro
preklopimo v enega od obeh skrajnih PoIohljev, torej
no oddojo. To lahko naredimo li: enim premikom prslo.
Pri lem ni treba odmikati vomosme zoklopke. Od-
makniti po jo mol'OTlO pri ponovnem pI"eldopu no
sprelem.
Pri iskanju smuO, IlO katet-ih sto snežni miJ:ki, prek-
Icpimo lo gumb no drogo strem, kjer je narisana skala
m jakost !.ignalo sneine miške. Mih sa maihni CXIdCl-
jJliki, ki jih pritrdimo no smuči, do v globokem Yl~u ne
potrebujllfTlOvomoSlJ1ih po]čka.- ul smuči. ~ podemo
in Sll'IIJ6 izgubimo, ~h poilčemoztolno FI PUJS. Milke
l\lI motijo pri iskooju droge žoIrwl.
Pri rnOdeIU FI F<X:US ilO tri Iučke rmvri6ane kot pri
semaFor;u. Zeleno SlI prižge no razdalji prib!. 35 m od
zasutego in pomeni "nodaljuj v tej SITl6ri". Rumeno
pomeni, do se mwtemu pribliŽ\lje/l:l in rdečo, da mo'
role preklopiti gumb no območje monjše obču~ivosti,
ker je signol ul \lo že dovolj rroOČCJi,.
Modef F2 je drugačne oblike kot FI. Po obliki je
podoben Piepw. Deluje no dveh frekvencdJ, Torej
lahko ilče stare in nove tolne. Nima svojega XiOniko
in moremo uporobljoti sIvkJIke.
Uporaba Iovinskih toln
lavinsko telno ni mlOto pred plazovi. Je le učinko­
vilo sredstvo :z:o iskanje zowtego v plo:z:u, če do tega
pride. Poskrbite, da nikogar od vos ne bo niko~ zw.ul
plo:z:. Če po se lo slučajno zgodi, sme wwti samo
AR55/1996 102
enega. No vse lo mOmIe mislili še prec\eo se prib~žote
nevomemu območju. žal po nekaterih POdcilkih p1o:z:
preiivi le polovica :z:owtih. Edini, ki lahko ZClsulemu
dalečv gorah učinkovito pomo!JO, jenjegov prijotelj no
mestu $OITlOOl in tokoj. zalo moralo oba (vsi) žalne
vldoplli in namesliti no :z:očelku ture in jih i:z:lclopiti oo
koncu. pred turo jih morolo tudi preizlwsili. Ed9n noj
oddajo in ~i sprejema in obromo. Preveriti morolCl
tudi 5U1je bOterij. To po še vedno ni dovolj. oba
moroto zelo dobro znati iskati, saj je treba zasutega
najti č1m hitreje. To po je mogoče samo, l:e je iskolile
vac::1crat vodil. Nujno je tudi 1opotIco. Pomislite, koko
dolgo je mb:I kopati npr. 2 m globoko v npr. moker
zbit sneg in skoldnim orodjem. Kdofse eh tem zmrduje,
noj kor poskusi pl"l!d hikJ s SITIII&O oli cepinom pre-
melIJ~ snllQ, ki je POCIeI s strehe. Vmes noj gleda na uro
in potem lako dolgo kot je kopal mdržuje dih. če komu
uspe, noj pri5leje!e čm iskoojo z žalno in si zamisli npr.
zlomljeno nogo. poleg 199CI je tisli, ki išče, pod stresom,
:;r;owti po se še hitro J..loIo. Vodite tolikokrat, do boste
skrito mino no nogometnem igrišču nOiIi nojlcosneje v
pelih minutah.
Preden krenete, lTIOfojo vse žoIne oddojoti. Vse
žoIne v skupini noj bodo kompotibilnel
Iskanje
če zasulego nevidimo no površini plow, :z:ob1emo
iskati z iolno. Ko iščemo, moroma najprej "noj~"
signal. To pomeni, do se morumo približoti wwtemu
no tisto razdaljo, ko noio iolno sprejema niegov :signal.
Ko incrno sig1ol, poiJ6lm:l7ll!l "e;P poMi cd 1T8:Xl, la $lX
1. prcrvokotno {prečnol metodo,
2. metodo mobimulTlCl'o' irrlJktivnih kri'fU~,
3, metodo minimlMl10V induktivnih krivu~ in
.4. nolonČllo metodo - po točkah.
Drugo in tretjo metodo sto po mojem llTIenju v
proksi mnogo slobši od pNe, in v primeru, do je mno
zasutega obrnjena l'KJ>'Pično, popolnomo a\xweoo.
zolo iu ne bom opisovoJ. NajboljŠCI ie prvo in za
natančno določitev zosutega (no večji globini) četrta
moodo.
Iskonje signolo
Ko pr8ldopim žalno IlO sprejem, izberem no~o
obOJtIjivosl in umo obročom v vseh smereh. če v
nobeni smeri ne zaznom signala, go mor<:m najti. če
s81l 5O'll, go ilčem po ozkem plozu samo enkrat v eni
smeri, po vulikem plo;u po sem ter ~o "cik-oolc", lcot je
prikazono na slikoh. Če vem, ~e sem zoslllego m,ijč
videl, iščem od lom navzdol, sicer po V!OOl plazu. ce
nas je vač, moramo vsi preklopili žolne no sprejem,
:siOOf ioonje ni moi:no, soj moli žoIno, ki oddojo. Eden
noj z 't'Ornego mesto opazuje sneg nod nami in nos
opozori, če se sproii nov pIoz. V tem prilTl9l\l vsi
nemudomo preIdopimo žolne no oddalo. Signal iščemo
v:z:porecloo v primemi me.:fsebojni razdalji. Ko prvi
zazno signol ZOSl1Ie!JO, se OSl'O~ umaknejo no vamo in
 tom (npr. orbroa: f2J. Iri po je ml kd r..p užio.

_ POIllA I5L\HJAlIQWA

WII[GaM))H ~ i'Uit

~ ........... I
I
~ ~

1
.lIJ '«M,U iM c.. oo« l't81 I
i i
~lOmUI.w ~Cll1Nll*Y2!Q

I
1l.1tllKl.Sll~

..'.. ..Il!l
f j
!W.......
"Ul'" tQO)j'aJD(JI!A'

• O~
Jakost sigrdo ni odviV"ICJ somo od .ouLlje med
iolnomtl, ~k tudi od njunih leg (orij.,toeiiJ. Signal
no določeni roulolj; je nojmolnejJi Ioluot, kadar je
....... ..""'" .........
on'-'O lpu~CtJly smel"i longenhl no ind.ktivno krivuljo
(krog) druge antene. To prel1lw!oile domo.
ZDI 50 lavinske žolne precej droge. Prov!iil2 o ceni
I .,,"'' '""""
dobrih slo nemških mork kar pozabite. V AWriji jih
dobile po ceni od pibliino 1700 !i~n9O'" neto novzgor,
-""" I
-m odvi500 od modela in dodatkov. pri nm po je
CIlno od prib!ifno 2".000 SIT lfeWljomih sr. cIavkol
"""""
I
""
fIOV%9Ol' lcene so za en kosi. Toliko sem som PIOČgI pred
kratkim in se lDkO zelo dobro P' ..... il:oI, do je to res I tWAllWlSJJ.~~IOIt4.~/IfJXI
nekaj -« kot W nEmilil lTlCJI'k. Po ozebnikil le je
~ M/Jolo, da $CI CMlfiiw gOnICi rWd:i podo
jo5 $~ store toIne, Iri niso po nCMh slolldon:lih in
~o odpisono frek-iCO 2,275 uiz ul ISO -
AR 55/1996 103
-----------

"0_ r - - -f------
• .. 2.0 ....
1

ASl5~/1996 10-'
 ,
,
I

lu....,.
)".Vr ti! ~

~"
" ro.l.o".......... ,
t, 'SIt""I" ,
//

)C. a.i_nlll

" \
\
I•

1 ~

•
20_
•
\ 20
-• •
(j)
llJ-»f ~
)

ECIrOn iii. .igool po ozkwn plazu

AR 5511996 105
 Svedrovci v stenah
v zodnjem mw .se med plezak:i širi zamisel, do bi
smeri v stenoo opremili s svedrovci. predvsem ooj bi bile
opremljene klasične ~ri. Ne sicer~, vtndor 'Mi
nekatere najbolj plez01e. Kolere bodo izbrane, ~ ni
točno josno, veooor imiro je in ni veliko. No severni
$lfQni Kamnil1ih Alp • GrintovceY $o lrJosične, lepe
wen: v 0jslric:i Herletoro, Zmaj, Ogrin-Qmel'W in
Desno smer. Katero je nai~ in vra:MO opremljanja
s svedrovci, je miko rea. Problem, ki 1\1 ~\Qp,i je, fi(]
kakšni rmdalji zavtlati svedrovc;e. Ali vzeli za razdaljo
40, 45 oli 5O'metnko vrv. Ali noj bodo ti na va-
n;M;IliiQh, oli no najbolj krilimih ločkdl, kor pomeni
pod tefkim maslom, v 19ŽLWn meslu oli nod njim.
ZdIUYO pamet provi; pod leikim ~tcrn oli vsoj oo
zOO!llw, lu po noslo? dl\lgo Ieiovo. če 1"1:1 tisto mew
~imemo zo plosironje zoliOO oli meI\I ja, uporabo
uieso, .se leiovnost "razvrednoti", istoOOsno po lUdi
jemlje ČOf douodiooni in iznojdljivo!lti. Moj nastopi
sItIIno pole-niko med PIaZOlCi, oli je mesto recimo V+
~žje s tremi Idini za \l(Jl'O't'CIIlje, olj je težje brez I.1ina.
Odgo>ror je preprost; mesti sto enako tefti, samo da je
tisto brez klinov bolj neYOmo pri moOOitoem podcv,
ker je globina podc;u doijkJ. Oceno po je enako.
Ocenievonjo po je žal Klmo :w težovrIost, ne pa ZG
tveganje. To bodo mogoče izno~i prihodnii rodOYi.
Pole......kem so svedruvci in _no varuvolišča upro-
vičeni, razen za izrozite crvonl\lrisle. Tudi ~ se najdejo
med plezalci, večino plezalcsv po roda vidi klin v slel1i,
sui mu la zugutavlio varnost, možnost umika in lu, do
ve, da je ~ zmerom v smeri. NajsJubši je ooo..tek, ku
imol pred sabo strmo sleno, leiaYno meslo in nubMego
klina. Tom ne veš, ali si še v smeri ali pa deICrl vori(Jllla
za pridne. I.BIošlje paletje sem plezal Centralni steber
v Velikem Špiqu in smer z istim imenom v Rugljici. obe
smeri sla izraziloslabu nabili, v prvi semnošeldvoklillO
ur ..mesIlO voruvonje, enego spregledol in dve voro-
voli!8 z enim klinom, pa Je eno, zadnje z dvema
k~flOn'lO in zatitem, ki je billaKu dabro zoguzden (ni
bil moj\, da se ga ni dolo dobiti Yen. V vsej smeri sem
naštel vključno spudnoljem 22 vrmih dolžin, vmes sem
naredil še vafianla m pridne, ker sem prehitro zavil v
dlWlU, pa sem kljub lem.J kik.su še unerom mUmI
PfflPlezoti zgUfOj omenjeno število plus tri vrvne dol-
žine, kor ni VJIetO in la do ob primnesljivaln sehvon·
jem 22:rc 35 rn ., 760 m. če pa vzamem, do so bili
roztefoji dolgi AO rn - plezal sem z dvema 8,2 mm
vrvema dolžina 50 m je smer PO!Ml dolga 22 x 40 ,.
880 m. Torej če delim 880m s 7 klini, je~ klin no
126 m.l~ varovoli!č pa jemlječos, ki 90 v pazni
jeseni ni 110 preiel;. Nekaj podobnega je v Rogljici.
Klinov ie lam sicer malenkostno več, .4 x ..mesno va'
rovonje in 5:rc no vofOYQlišQh, rOZIeiOj~ je moni (16),
AR 55/1996 106
pustil po sem še dvo svoia, p\ezoti moraš pa instinklu,
ki "... je v Rugljici dobro nateg1i1, pa ne samu mene,
tudi prvopriSlopnike, ki so se morali v deselem ,uztežuju
vračati po vrvi.
Našel sem slore kline za spust, zmven po sem dodal
še pomoino vrvico čez rogljiček za veqo vomosl. Da
ne baš 110redil iste napake, ti pcm;m, da rnOn:U prei5ti
v desno čez raz, ku prtič nojdeJ dvo klino skupaj no
metru razdalje zo vmesno varovanje (en kro,xJr in en
jeseničon], No razu te bo mimi ŠlI en lupan in vpunkc
v njem. če primerjom ti smeri z A30tum, Trikotum,
L.ohom, Direktno v štojllfSki Rinki, ČOpom, Zajeda v
šitoh in lako noprej, moram reči, da sem se krepko
bolje počutil v slednjih SITI&f9h kot po v prvih dveh.
Povsod su klini, ki te vodijo čez 51610 in li dajejo ubčvtek
volTlO5li. ~e bi bili v Ieh smereh še svedrovci OO vo-
royo~!čih, bi se fe skoraj lahko delal norcu iz smeri.
Cela plezarije bi SI:! zreduciralo no roven plezolnega
vrtc:o z možnostjo hitrega umika iz stene s SPU5tom pu
VNi. Ne sicer povsod, VEJ'loor v večini primerov. Če se
sedaj vrnem sumo no zgoroj naitele smeri v Ojstrici, bi
bil ZA Mldrovat na sIojiJčih v lierfete,.i v prtih roz'
''''\'ih, samo prečnico po bi puslillako, kot je. MOgOOJ
bi bi en klin vmes kor umesten. Somu, lo klin bi znilal
YI1ldnosl prečnice.
Potem tu ne bi bilo isIo, kar ;e sedaj in kor su
doiivljele generacije. predvsem po bi bila potrebna
svedrovc:a no koncu prečnice 1"10 vorovalilču. T<m sta
sicer dva klina zabila, V9000r sta precej majava. M0-
goče je al' bolje, sumo takrat, ko sem lo smer lezel,
semputolke 5 kladivom ponjih, do semjih testiral, mulo
zmajol z glavo in začel šludiroli, !«:zko bi jih utrdil, kor
se ni dalo. Nl;Ilo sem jih dii du konca v iste lipronja,
se priporočil (Illgelu VOI'Uhu, ki se je izkazal. Izkazal po
seje l\.Idi suplezalec. V Zmol'u bi bil prirrel'erl svedfCM'IC:
na ZaČeIW 9TIl!I"i no vartMJ ilču, ko ZOČJJemO z gradina
iz smeri ()grin-OmelYU. Tam je varovališče slaba. Ne
bi po bilo ~obo, če bi nekaj meIrOV viJie bil še en klin.
Tudi v smeri Ogrin-<Xnerzo, kokor lud. v DesrJi smeri
ne bi bilo slobo, če bi bili Mldrovci na varovaliičih. V
vseh teh smereh je večioo potrebnih klinov fe zabila,
sama klini rja.ijo in s (murn poslUiojo nEUOles!ijyi.
5vvdrovci bi lahko rešitev za solidno ZClV'Clrovanje sme-
ri. Tolika lA svedrUY<:e.
50 po tudi argumenti Pfl:OTI niim. V Avstriji sem
plezal dve smeri, ki sta imeli no stajiščih zabetunirane
kline. Ena smer je v Uenških Dolomitih III-N, druga po
na Christo TUllJlu v Wilder Kaiserju, V. etMI smeri slo
strahotno zlimni, čmi kol je v primerjavi z njima
devico, korpumeni, da sev nii[v podajajo lrumallOYeZll
in se mradi občutlco varnosti, ki ga daje 1000 %
varovališče lam tudi dogajajo vcseIice. V teh smereb
pletojo tako dobri ple:rolei kot !Udi popolni zočetniki.
Težko mesto :\o z~laieno in zato izrazilo nevama in
lelavno. Moj sopIe%alec, zelo dober, je zorodi tega
odletel, sicer kot dl\Jgi, jal sem po imel iznn.ite teioYe,
do sem pnlel čez ti~ mesto. To je navpično poč vi~ne
približno 3 metre $ prestopom proti 1lM. No levi ie
oprimek. strahotno zlizan, neko; podobnega je vGor-
derobi oo Tumw CImna smer SPOOOj, $OITlO do je tisti
oprimek vChristo Turmu !e bolf gladek. Prepleztil ~
tako, da sem uporabil thle oprimite, ki jih običajno ne
uporobljojo. sevada se ie UJ10 tetovnO$t krepko po-
"""'~,
Vmrec za zovor'OYOl'lje smeri s sYedrovci je te
nakazan v smeri Geook-Grčorv Vetici. De5no od nje
je Miho Petemel $ soplezom Pf'lPlezol novo smer lTik
pred polnočjo), jo novrtal in uredil vmesno varovanja
in vorovolilčo. smeri senelmjkmtstikotn, mio s.onekot-
ero vorovoJi§čo ~pno. No tm vol'O'fOlii6h se najdejo
svedrov<:i, no kotam se svetijo nove petzlove ploščice.
Svedrovci :\o Ido~i (wK! o svedrovclh kcMejel, lo po
pomeni pub z = matico (vijok) in plolčiQ]. Da
je tela sfVol' • rjovenju, je iasno. Najbolj
kriti610 ločka je povezava puše in pl~. To delamo
z vijokom. ki v nekaj lelih lahko toko zorjaYi ozil"OflXl
prerjovi, do ni več zonesljiv in do ne zdrži ti~h vred-
nosti, kot so ropiKllle no ploščici. V koldnem OOW selo
ZQOC!i, 'Ie ~isno od lege klino; torej, oli 90 namaka
vkJga o i ne, oli nastopajo :rorodi rmIibiih materialov
eIektroImlci procesi in loko naprej. Lep primer:ro lo je
5Vedrovec, ki sem go zovrtol no vrhu Skoka na poli proti
Vežici pred približno 10 leti. pukl je!e kor zdrov.:j (no
pogled ad zuno/', ml po nimam rentgenskih oči, da bi
lo zagotovo !rdi 1, vijok nili ni preveč ZO~M, ploičico
soma po je zvito • ve~etno zaradi zapamego menja.
Svedrovec je pogojno dober, kar pomeni' no njem bi
se ~puščol, če ne bi im&! druge moin<»li. Je po zroven
še en n(J'{, povezavo obeh po zdrži po maiem kakih 30
ali več PrietoY. V Mihovi smeri v Velici se da tudi
~Ii obvrvi. TOftlj čeplezo!G-GvVeiici, prepleroš
vso težko meW in se ti ne da več volili po smeri, soj
tefto~i !ezlezal, r.elohko 5pII~Hšobvrvi 3x50 mBlrov,
soj 50 ~Io za .spu~t ze narejena. ŽOlso norejeoa lako,
da sem se kar malo zomislit. zgoraj i~ narejen spust
solidno, ~ posamično vrvico v v:.okem klinu, svedroYlXl
srn dvo, loko do je spm.čonje vamo. V naslednjih dveh
$pustih po slo vrvici speljani tako, do se strga vrvico, če
se izpuli en klin in padcl da vznoijo. še posebej je la
očitno v zodniem. Tu je vrv debeline 11 mm speliana
skozi obo klino in p<Ml'Zano z enojnim podoljševolnim
vozlam. tzdeIovokv $pusto je moralo zmanjkati mate-
riala, pa tudi ko jevrtal, jeve~etno pt'e5Odil, da botaka
povezave drfolo. Ni ddakJ soma njega, držalo je tudi
8ie1koto in mene. Huje po bo, ko bo pmla pomlad in
bo vrv fe malo sprhoela. Tistim, ki se mislijo naslednja
sezono.spu~ tam dol, svetujem, do vzamejo ~ 5000
pomofnevrvice ali trakove in preuredil'omesti za spust.
SO po spusti čez novo s"*, f.,omeno ko. 50 metrov v
skoraj popo/ni navpičnid je užitell, poia za žiY<:e in
priložnost, da obn(J'{iš vse 1oI1ko znanje iz olpinisliQ)e
šole, le posebej, glede somovarovonja, po tudi $pUsta
samega, soj moro!korkrepkozovimti zrckama. Dobro
je, do zovim! s !tihtorflco, ki ii dado! eoa vponko, da
vrv teče še čez., kot (prikm: bo v nosIemii številki. To
način $pVščooja imo lo prednost, do lahko v zraku
zavr8Š, se ustaviš in ~bimš, kor ni moino pri d"1lih
noanih) in potem robil za mvirmlje rrlClČ pn'bližoo 3-51qj
(30 do 50 NI, če se spum toko kot s'tU se midva.
seveda Sllnisvo~1Q roko, kot je popravilih - kateri
alpinist pa to počne (s SQll1CMJf(J'{a.ntBlTl) razen v dru-
gem$p\lsN, tam jelopolrebno ker jedolg c:e/ih 50 1l'llllI'I::N,
pa še mallJ ZrtJYel1 (vrvi se tudi malo mztegnellJ). Imela
sva dve 8,2 mm 50 m dolgi vrvi, še sIcaroj čisto novi,
k(rr pomeni da sta tekli kot povcJčali. Rjalkoru po sem
tudi oodrl, ker se je spuil:ol z osmico in sla bili mto Vl'Vi
izrazito skratcwičeni, še posebej zata, ker sem prej
UjOI l~h~. ~ dobro, deJ SIIJ se dali poI8gni~,
5: .~ če bi cOOl(IllJ no mdnjem meSIV ZlJ spust, bi tom
lu i ostalo. No dveh svednwcih v navpibiih plClleh.
lJfx-1[e, da bi prišel kdo mimo, je billJ minilOOIno, soj
ves cIon ni bilo tam nobenega člcvelro.
Mimogl'9de bom Je omenil "padalsko" vorilJl'llo. To
ie v petem roztafo[u. Tom 1lllJ(lJ~ na vsak oočin oojti
preJ.ad proti e..i, karmi je kor molo nejasoo. Plezanje
te vleče vdesno, karti v nadaljevanju prinese kornekoi
teiav. pri naju [e B[alke zgrešil, prišel malo vi1je, vpel
vponko in ker mu ni bilo v!OC nadoljeYOOje, sem gtl
spustil, da je prečil potravnoti polici in ujalno levi pravo
smer. Vponko jeO$lo1lJ lom. 8oljŠ8do jeostula kJm, kot
da bi si ro~iI91avo. sicer je s slorimi alpinisti tako, do
se počasi "rešujejo· opreme, soj velikih pretenzij ni-
majoYeč. Glede no lo, do so se dogojolev tej smeri že
hude nesreče je tok cbvek opravičljiv.
Torej, če na krotko povzamem ta odskJvek, bi lahko
dejal, da raste Ildnja, dci bi se stene spremenile v
plezalne vrtce. To je rečeno karikirano, saj so sime, v
katerih ne bodo nikoli zovrb1i svedrovci po pravilih, ki
so m plezalne vrta!. Svedrovci bodo tom SOIOO za
rešileV cele gl0V8. Ampak koj je vplezalnem vrttu
svedrovec? Pripomoček, do si ne ro:zbije! glove. Toda
koj, te se nojde ko1l:!no brihtno glClVO in i%bije svedrovce
ali po pobere plo!Oce. Toke stvari so se fe dogajale,
še po$ebej v tujini po tudi pri nos. Tipično primero slo
Moestrijeve smeri in smerv Eigerju. Tan so nasprotniki
i%bili sVedrovat. Moj komentor: ložje je razbiti kot
narediti. No drugi slroni po tudi izbijakem dajem oo
nel; nočin prav.
I;d:.iro _ i je potem še loko: v Štojer..ki Rinki sta
Modec - ndkovn in Direkmo. V vzhodni ~t9fIj Brane
Zaieda. VDolgemhrblu Jernejev sreber, Trik", Simenc-
Ško~o oli 3 P, Indi;ansko poleljll (nojprimemej1i droga
in tretjo, mogoče zadnja), v Triongl\l so spusti menda
že. To bi vedel oovedoti Silvo Kragelj. V smer 3 P se z
molo nihanja fohko spustil iz smilfi ŠiITWlC-Ško~o.
Mimogrede bom še povedol, kaj ime 3 P pomeni.
Pomeni Prletova Poslednjo PrvenslYeoa (trije P'jil, kar
po ni bilo res, soj sem potem še opravil nekol' ""'"
slYenih vzpono.o. soma tokrat, ko sem pI'9peZlJI to
smer, sem si rekel: Prie, dosti neumnosri. Si že presmr.
AR55/1996107
Je po b 210 igra lepo in iIn:.J ~.čzJlalllost. POIi,g fe
~ Iohko pomeni kIdi!rip (POtOYCrlje, v izra-
ZosIovju diooki' po kJdi jemanje droge, ~sem
LSD, po Ml; m!i~. /NJO "'PO"""'" mod PIOmO·
jem in i~ or.osl'(lISimIi. PIamICi $o lemCl d..... 1']
Wojnoslimo precej blizu. Koj čel; paf r.egocijo ne-
gociie.1 tbl6dllje 'o'fllthe $ITlWi so 18: ., GrintOYW
Grinlofčlrrf SlIibr in II DChIi:i icrtlini EXor..bnnik. po
l'lfILJte, e l'ICMl.
Na juirli slnJni· VežiaJ: GG. ~16nomačke)
Dedec: c.otI,a.i s*eber, $omo p«,. PlmjCM;l; I-Mnor-
!la;o, ""'" z.;.... Si"." J "", Zajodo, _
lrOIOOO I'IO<Q smet (Golo smc:eJ. Omejil wn se somo
oo noJe'Ollje iITl!lf'i Y ~ .A4>ah, Uid oo! )e
po6:JIlojo.
Kor MI tiče izdelovonjo Glcsnih to&; lvorovoliJč, si-
dri~J ., stenah, morom pritnOli, da ie % njimi precej
Wabo. Prvič ~ tego, ker so primema I'l'le$fa n!dko,
drvgi~ je kamnina slaba, tretjič se % vrtcw1j.-n rozronljo
lcormiflO, četrtič /Ii inlefflSO, petič, če je fe inl8rtJ, se
ZOlaknepri materialu, ieslič, če fe jelTlDlericl, ni ekipe,
sedmič, ČIl je fe ekipa, se težko doga.-ori za primeren
termin, osmič, če seže dogoyori, ~i vf1ll1le in loko
in loko naprej. No IjWljanski powji GRS (POO kol8ro
spodc Ivdi Kop8l'") že dolgo časa obl'tM'lOVOjo idejo, do
bi Osopsilo steno opremiU %CI pri"*" ~o. V njet
l'IOj bi z.omo&i no primernih /rC:IČIdI in nored~i vet wnlt:
s po vsoi CMmO močttirro kXloma. ZoenIuot, l.oIikor
jaz vem, ieosloloJe~ pri ideji, IorjenooeknOOn
!udi prov, $oj bi ~ vnonja idllco rOZmOjaIO ~
in kdor pozno tisto sIena,:Ie somo bd, do se yi ni koj
vuil1o. ZMiIo se je!eno 1evi slroni (gIedcnoroavzuor),
gbna -.a po ie $lOji. V 1i5li Yeni po ooi bi bilo !udi
Qn manj ~eck.em%Ortd '... CWChG>lYenih
cni/'O\'. T~ o še lIeČ Idi""", in lnJme 0(Ml%, ki
po so bl v Babni. Prro,..wjo no-a IDO sem lam neW
pri:J"1lno .4() 00Ye%. Poleg SIOWmICil 58 ~, ikr&·
jcn$I<e, ~, cwrenb. Tem ie iu.dno lepo urejeno
YOlOYOnjl in mb ni čvdno, da je nerod IUjcev ....ik.
Domo&oi i81fDIonergajo illseoltlpajo "pri1epeoiC8v".
Klini $o po zrJ::oelu,li1Ol'li v SIeni v ~ ~ ZI]
pri_ ~ .. .la ~ ntM:d1ih l'IOYeZ $o
dcoroj ne i. GRS poč roje norwdi sOdnšče v
~ 1: JOnami, ne po do bi iuJelorola ~bne
frOčkev~.
Nasledrtji prablemi, ki naslopija ab takem dejonju
$o etičnega znOOlia. Etika VI'tonja je že dolgo vprolljivo
in opruvičl~vo obenem. Vpro!Ijivast je v lem, da ba~
lahko prepl81:01 vse, če oOYl1'O~ sJ8llo, če ~ zodosli
daber, si po Je boljti, če ne vrtal. pri rovrtonih sve-
df'CNdh llll obwja maioost usodnega padca do tol in
s tem smrti ple::allXl. če ne bol prepleml proslo, bol
po no AO oli Al ali ....em čez Ia~ priJ)lO'lljeno_
ki'lka pridevsokdo. l'OiImakern bi fT'OOI'UIi biti svedrovci
toko ncroza", da llll bi bilo moino teMitnO oapre.
doYoofe. ~ ~', če imo ~ .~
drog. upom $OITIO,l mi domnI~jo Ile delo pe<'eČ in
do se loke 5Ivori ne bodo dagajals. Jaz jih fe ne bom
počel. Mogc:i.e ~ pa'JI!iI.ibna rMeI po je, da listi,
....a5S/1996 108
ki želi plezati "etic!no &to", Iorej bnlz ~,
Idlko le mimo prezre in jih ne upOd:.Ija. Rod pa bi
pomol , _ "bo" ....... _ "" ........
~,IC sla".... pred llCl50m dr.oa Jicha, ocSoow.
V~, Id se ncrvcuje na ~i je,adSIOVeIt.
cii nOPrtJYiIi $OITIO SidmOO ~I cii !udi wnesna
~jef ~ ~ je:fe bilo danih, 50lI'l pa
lI'8'lim, do ie ~, č8 imojo ~ ~ . pa fe
v la nisem popolnoma pr8pria.... te
se 5OTlO spoll' MI.
nesreče Roka v T(IYl(Wju, kl se je~1o "zodrga" (zo
Ii_, ki NI vedo koj je to, noj poio5nim da je la pod.:,
pri kuei im 58 pulijo iz . . Idini chg zu dr\.?nl in je
itpufiJo iz SIene S cii 6 k&noot, ~ je po ~ srnrIIli
izid, bi bill.tdi ZI] _ S'>«f,OOC8. Res pa je, da je
aIPiniZan rizibw'llport, v kulta ...., $o se Idjub varn0st-
nim u1uepam dogajale nestli:e.
Tretje "P'"oblj8: ali noj bodo svedrovd veini, kDr
pomeni zabetonil'Ol1i 15mmne~ave1!i Idini ati l'IOj bodo
to ooitojni svedl"Cl'>'ci (Hilri io podeh.il s privitimi pla-
ičicami, ali kcj drugega? če se najprej posvetim sve·
drova!l'i'l iz tehniblego vidlIco, lahko \'SOk vidi, da je
alpioizem PAlYZeI cel kup različnih sider. Sidro je
tehniČl'l;, gradbeni izraz, ki pomeoi, da jev neIC moteriol
wsidrooo tehnično sntdstvo. To moro izpaIojlM1ti do·
Iočeoe biteriie, kar pomeni določeno trdnost, priml!ftll1
mahlliol, primama obliko, prilTKlmO ~, mo-
blOSI'<petjo, neznlOiloost izpulilva do doIačeIle meje in
'JI!iIllOfoost zloma, do dOIOI5eOe meje. sedaj pomije
industrija a!illwp orti~, ki $o bolj oli fT.-.j pi",..mi
ul dolXble pi"i8I1I. če gnm po 'IM od noislablih
do naj~, s8 dobijo: obiroini, eIupmlzijski, ~
mični" '1fXiI'• •ali, in drugi svedroooci lerna kono"
".molirMO sil:h. Cb~~ SO'llOizvrta-
no 1UICOiO, ki maro biti 00SIi tesna, do lcilko .... ~
nobijEmo sidro, ki drži uno na Ireflje in no la oli
privijemo~, ali je sveQCI'llC lo -*o ir.delor" da
ne robi nebe....yo privJ1C1'1ja. Tele. S"...,oa~ drži uno
pod ekJki:e..im kotom in ie p;AnolO izvbbw.a .wo
majhna. Niso vet v ~. ~ $o ~
svedrco.ti, ki imajo mgczda lo razirijo I.onec ~ v
WJIi ... .zola bo/ie držijo. slobo strm teh sider je
r;aver.je v kllcnji. "Kfmično" sidro $O.....;etno nojboljla,
soj se v kAcojo VStCM mcX.ui vijok, %ttM!I'l sto pa dve
komponenti, ki se pod nobijaojem razbijelo in v k.oImji
ustvorila čvrW Ivorino, lU "w1epi" vijak. Vredoos!i $o
izrazito viwke, nonj pri porcznl Iwmeoini, več pri
kampaldoi, pl8dllO'l pa,·.. v neljOY8llju. Belcnska sidro
so Y81jema oajbaljlo. u se kJhko naredi poljubno
globoko luknjo, y te MI vtam.. jeldeoa primerno oblik-
0Y0Il0 nerjavero palioo, to vse skupaj se zolije .t ek·
spanzijskim betonom in to drži bolje, kot vso prej
navedeno sidro. Ril) po je, da moro~ ul Ialto izdelcwo
biti kor malo g..........liko. pri oslolih nočinih po oo.
<::eIr1O vpn::z§aoje: oli MdrCYC:i izključujeja dcgodjy.
Jčino oli je nef VJOk PtOYi plemlec imo S'O'Oj kOdeks
lmIi, ki njemu samemu :I:~'edu;e, IO:OICO noj piero in
kOIeO noj :l8 cb"lm v ycroh. Tg je medonico nj8Q0"8
Iosft ZOYe!Ji," CXIiC:ije, ~ cfu!eo.ne in leIeSne mlXi
lar tMoičnih pi ~ . Glede ZDY8Sti se PIB:ZOIa
roz:Iikuiejo drug od drugega. NaL» uporobi vso~·
~, tudi nepaL..., dr\gi $e <Hi Mli. knIne dokl.;".
in poble le lisic), kar misli, da je e'6lo. Toko oekoIwi
vDrajojo pri astem pemnj.J brez.18Mi61il pripomoč­
kw, ple!,:;., prosto brez ~.lIeh je mio malo.
pa le " •
PISmbICih """"".t::'"'"
Ietil ~
.... PIOmlCi • ~!ob
. ;no Iroio pri !eh • obdobje
krotek Q», drugi ostajaio . ibimll . . «nih ~­
~,ln!fji ~YS8:J:c: nD\IOb'ije pa UCYeI1
ievso ~ wd:st.-a. i1 mOO~.1O si -ndujejo" doto
:rvwni nlOg06mi pr iporTIo&", med koten: sp,Je .... Mf;
s~edotNd. Nof«io~imJjo:wme prvi, QI _edo
izId"r..an~z~ ?J'.';i1i~1 .
nji., POn.IB!O psihično~. Glede z~7;:
y bistvu jim niti n8 ZOlllelim njihotego proIinoroYl'l8QO
deIavonjo, soj wn fe $OrTl obO.rtil, kOL> "Ii ~ ku:do
y rit'. Yeldor~se CI05edOi iZVIebI iZ%Oplllih $ilUocij
in mi ni bilo poI,eblOposegoti po "neetialih' sredWh.
PODlOm po plezoke, ki so v lahlclh smereh moroli
z<:M1ali SvedOY8C, da so se ·~li·. Torej je <logo-
cla.ičino pri pkrzonju juazilo wbjelttivno wdevo, ~ se
je ne cia vIcolupiti. Z etika pa noj oprovi vsak po-
K1memik wm, saj saro ludi najbolje ve, oli je .~lt" oli
"umozon". PO le tukaj je zmeraj Ypl'Oklnje, koj je vet
vredno. AJj zovrtonje sYedrovoJ in slobo lil veslali
padec in vse moil16 po$ledice. V~ PrePAČOrn.
do $ol odkx5 po $VOj; izbiri.
Peto vprtdonje: oli paniiali StlWIO no roYerl plemI.
PIemI. ~50V%fXll'l~, je .bi~ Iok:o deiooJ ,~sr.
lo VSI počeli. Koj 1»
opIa.ml(), WI
~,bomopale_.
ŠO>lO _ , "'-' ,\;pa bo " dololo< .., jo
~ ~ s MN:J,owci POrtROI"IO z denarjem, se
bo Y8l"jeInO aa kor ~~, ki bi ieIeIi tt*o
delo. ROO,., je plepl'O:St; . po dodc«k w ne-
VtrnO delo,lcicmelrUlD, ~ ·h•. , :zu ~
~, n.elaj M dclbi le oo trgCJYaIY in no koncu še
plOOIo. PIOČib pod 200 DEM 1'1(I da. nil bi smeb
i~" .y.clgoče po se bo nošb nekaj entUmSIOV in
""""Q"',. •
se. -:fo bi po" mOrOIi lI.d ":Ično pozrd
smet, OlJ 1'18 op., ~: oo naOTI<o smen. .
sedmo YJll'"Ob1fa: noj lo linmci~ No koncu
pride zmelDm najsloj!e. V tem pli"ll!lu je lo fi,'Cllld·
ronie. Kolikotmi je pc:w.... ICI~VPZS, KA, ZGIS,
KOTG in pe" Lh"ih, vsi li rc;e denar vmmejo, kot go
po dajo. zolo M ni bati, da bi v prmo&1jem času
Y(J1'OY01i na sveclrovOh v:zgoroj nciitetih!lTllll1lh. ~ bo
PI) da tega Idjub temu priYo, bom prijetno prMllfleČen.
II bist.u sem in ni5elll:tO oli proti svedrovcem, oo bodo
le pametno razporejeni in so~dno no~eni, še bolj bom
po presenečen, če bo kotom od :z:goraj nCrlIelih organi·
rodj dolo denar. Mogo&l pa se bo nmel mecen in
ekipo, ki bo lo ditIolo ZI) bolji 100. Miho šenisem uspel
vpmkJti, koliko je nljonje smeri v llei:ic:i stcilo.
Do!'"lll'>G" po, t j e : :ntegoYego!epa.

nego VI1CO~ Kot je že rtnYin iz zgornjega delo, se te wdaj mkIjOOm -fo,,'wijo" vidim v prihodnosri
bodo Y8lit*Jo Y ~ času 0p08l.oIjo/e ~ $ očišlene smeri, MdOW<ltl no 'o'tW'tWOIiičih in 'ofI'I'IVlih
s-uuoci in pri~1e kveqi YOInosti pIe.z~. S lem VCIrOYCIlljh. še "IC&? pa bodo ""'" tt*o op. ,,!j_ u-.
'-'5'
bo iOI
i'
::
~nilo romonrika wi5kih s.w. in pioniMi dIl1
V modemem čmu .. iD dogaja, dc
'$sabo~~kinY50
(s.tOtwO.l, pIoi6ce, ~ ul matico,
pol no Triglav, l. jeIlIenirni cIrogovi, Yo4Muhi in~,
o ~ot.rih te n.lr.oj gorskih vodni~ov polihIIm
prsni$Iju;u, kako bi jih poiogoli in si "'Q':.M1i '<ir
dohocks. NeICDj ieleDJih pale bi pusti&" ZI) YOrtI'oU'Iie.
......1, ~
~oIi~.
;;m """"",,", oo """*' ""*'
'No 1 ,di" no6n
~;.wo;o
zolo je$flW
sicer po iII nMOj pro huego la no MI n nOlilu. GIedt
~ po le tole. POZJIOl11 ~1it, ki $o teda
ob VM l. ..mo.
Treba ~ je ·<.:č", oli noj ~ ki v pmi\ene in ne V1lII'I, zoloi oaj bi bi~ wene izjeme.
SIoIeniji dogojg oli ne. II AA'aeri1a irng! pri lokem PaJU $om:), Zm'Ie je gClfO ~ ki objekt :zu iz:iMjalje in
medu t8ŽCMll. roogetji. Ttd sgm." v Mliih pryen" po5i~je. ~ ~ je luino, v ch:jwlca.sl:o
~ Vl.JlOIIih vr1cl. TetIco bi M OdCXiI. oli bi to v:loj locbolisNo. 6i po ....di llIlnCI -0510- l1'lOŽIlOSf za
le poi.eI. Z mo;o vestjo v seOOJ1jMl ~ bi 0tI0al0 ~, jo vzemi in iD-orbti. II hribi-c je še cel IOJP
scrno
%OYTTIil mi~ g vrtmju.
~.
v tistn časih, ko wn Je

,
moino!.li in "dIMc".

AR55/I996 109
 V šolskem svetu ledeniških razpok

prva 'g lI:IlI

Prav tisti doo je prvi ~ Wpil oo Mesec.. Midva
z Denom po ~YO wveselo WOČOIO z...mo M.;A1b11OOTlO,
saj sva imele zo sobo grebM fufgen. Pri koa HlSmIY
MJWneIcoi spri~1do in Den ieodclirjall'lOpRlj 6umejo
proti Cetviniji (Itolijo), Iqcr lVO imelo Iolor. Nojioo pot
je nom~ vodila POd vzhodnimi ~mi Mall8rilomo
ozirolJll;l čez mojflen razbit ledenik. ki se je zdai ob·
ČUIOO zmoojkll. za mlden hebar r.neinih toIovoillY je
Ivorilo dokaj .zopleteo lobirinI in je zapiralo pogled
oziroma pnlgled nod eeIoInim ledcnikom. Počasi, a ne
~ previdno sem v ve&tmih urd! iool Dl!nove
stopinje, ko mi je IlOWIkmt pod nogomi WlOnjkolo.••
Našel K'fTI se Iri, morda Iliri metre nižje oo trdem dnu
~ lOZPOb in y popo/hi tetri. Pcnlno sem nekaj
~ ~ ee, potrm po ŠlI bolj panimo s
. Illhniko in,.res wtioč se od ~ iZPIerOI iz
otU edeoi5ke""1--.
NawrAi YfIIfnilri na; IMI bi hodit JOfIV po ledenilih,
ki jih ne pozno;o do obnIi. Takrat se je ir4ttnoL;. ro
pOll'let'to, do." ooflO{lOlJ meJ~, c5epr0v;' bilo
Pn:N ZOrOrJi dlln!z YfIIilO .dolllo. nog, obmlalj no
oIcwo, ni po iii ad d:D mob, li so li ~
kOHriO hrblno .,cJe .....
ONgozi«b'
Bilo je <:ho tedno prei. za sobo sva imelo Co, elo.
ozebnik v Tl~ elu I..ion. Gwben vahkav v Grand
MurDl1e [veliko zidcwjellW južno steno Deol d'Her-
ensa. V grebenu $OI!IITl W prvič V svo;em (JOIlliJkem
tMjenju yeo!ol z dvojnimi opastmi, zic:w.eščci meglo in
nevihto no obroIce. lo sem ~ zlomil cleruo,
OOl • ..oalc:
kor je vso zodevo ipl'1lmllJlilo v "enemogo" plezol~
okrdxrtiko.
V zloglasni iuini deni je io z(l BOOrJIlltrO'f' "totoln&'
mrtva~iC&. Vse je bilo %(Ili/o v led, prilepljeno mlinska
koluJ ~ se rogale sili m, ledene sveče v popolni
orgelski $85ttM pa $(1 gro.zile no -nol:ih ~meI\'OV $lenll.
za popestrileY ...mAjo MI imelo preproge mPOdrI&gO
komenjo, la iII dOjOIO $I8I1i V$Oj nclcai živI~io. Tik pod
izstopam pa flO$ iii zovs!OVilo veWkoo5lw opcnt, ove·
leno z m&ga I'"lIlL...i, $ipelo: nCNPil:&I $I18Q in prtl/Ile·
mon5lto mrzel veter. o., M je llMOj ZOgnOI vrlotopO$l.
PO koldOO dveh urah in pol MI bilo kuO.... r1tI velila
ler1J$i pod vmo s.klm "rmni<!o Ded d'Hen:!n$CL
Rovnolcor MI uIovilo Je :.ra;
SOnČnIl iorke. sfisl: role,
AUS/1m 110
objem in le Ml se ",OJdiIov Sfl:5top. Kojti ROjin iotor
je bi12500 !ToellOY nile.
okrog cMh' . IVO zokoroOlc y dr\go poIoYioo
~ ~ka Mont TetJ. Teike je
opidi tWo, kor se je y Iermi noči a;,c<IiL. Y lrenvrlW.
Kakor do bi neJ,DO z erim SmWn tiIi:WIam %O..dlCMT1
rOZkIaI didJoTj.e leoeni\:a; 't$e old ~u se je ~
menile v 9razliivo gmenj4l, boblellie~'. , po-
kanie... llakot se ~ lojJOI,.lim, Ml se ~ Ko mi je Vmlfo Fvrian pred eha........,... ~
na z.cdo,jo pkt in 00b glcM med doni ,_ JX*'m po
Y50k zose: "10 je konec".
Ko $\'o proli \I'llIČel'U istega dne 110 "m uhojeno
dmegIO Iolor, se je ~e .SPremeniIO v deieYje in
sneienje. NenJJOO PIOPClIDnje 5tn!he no Ve!N oli ka-
ble ~ krave so don prej ... Iotorv prewni~ :zg
POIdn.Igi kiIogo.. 1I medu. ki je prekril dno. Kc:mor sv(!
se obrnilo. ~ se je lepilo. POrVWCI je bilo vse
medeno, najbolj po nojine ~Ine vrete. A Idlub ~
SVCI sladko Z(l$polo.
V Mm primerv gre za fisn v.m»: goro n; hoIelo.
Kakih večjih napak nisem nikdar ugotovil. Noč;e bila
dovolj hIodna, 5fI89 je drml, v vodnikv ni bilo nobenih
opozoril. /AOIW bi podnfNi imelo boJjJi pregled na
okolico. vendar lo 118 bi sprems'lilo p%žoia. Vlasih
se čkMJk najde na nepro'!'&il meW v tl6Pt'OI'l!l'JI thiu.
te imo ka;.srel8, se vse dobro končo.
Tretja zg alii a
Tribat ~ pritisnil: dias m Draga, dias :zg Zupija
in dim zorne. Kako uro pozneje nos jepod SYOje obilje
vuk! noč. 8mllnje ~ ~ je s ,.qo
onor.........;o """"'*'
mojo prijoooljo, """ """"
po ju je ču. POI \Ke spet vrnil v !eMO ~
~. Običojni mOllologi, diOIOgi in ktO'i komen-
- L .... _. .C. • ....
Ioril Z UUUill(l ~no: NJIlD 'llliZli.ilO
- c_~
',
:z.. •• '--'--
_ _~_I•-•
......" Abi.·! ....
·..,..L..;'
1. ;)U, ............ I•••••' ~_~L
zagrizem v yrme sne:fne Uoie. Toko pvIl600 hNl,()V
z "'ko, Y81ilo WQ. No moli snežni rami iz:JnwI;amo
lIekOj SI.Ihi1l sliv in Mcoi le ~ SIlIih besed, nolo:Dr
vodstwo pteYw",e Drogo. VSI! je kowIo, do smo ~ It'
=
tej veliki :lteni i~~,1Oj nilQer ni bilo videti nobwle9O
lIiilnega izhoda. Bil po je !Id za hn:no. ptwriw ~
je:začelo gg&o5oti I«.mErlje, nelcoj plo:zibJy po SI! je ~
nwormo rozIcomodilo v naši neposredni bltini. CIO-
vek bi morolob' uri poi~ ~ko rdeoe
preple=~, na kateri z belimi akami pisalo
't
°lCurverein Zerrnrnt". NIorda pod . .co koldnega mo-
eewJ, ~i je zotilJOlo, do je bilo ici·
Drogo se je po treh neu~ih poizvedovalnih
prečenjih odločI za nek silno ozek in skoruj navpičen
_.
ozebnik. Bil je širok ro poItrelji meter, It' njem po se je
kIpiril $rebmi Irok ledu med .:r.glajenimi ~trunY:imi $le-
Noprej $lTIO nOPredC....OIi po konio:ll deru -
c:lonti K!fTl ~, do niyna noredi~ nobenega, niti
fIOimoniiega ~o. Kajti za zabijanje \c&il'l(Jlt je
bilo no ~tonko, itirirJo,••,OYdo!go r=poko
med $tronllco weno
in.vlixnim lroIcom ledu. Nodrugi
*o'li po ~.-.o. Ne ene, ne druge ni$mO upolObijo'.
Po štiri! wo::il ~ in It' yrini del $Iene...tdeKne
"1nJg80, 18 je nod nami priI.ozoIl8Jilni lI"le{J. pn:JY.
"'l""" og....... ""9". POdOOOn i.bil ~
~, Ici je mpirol iztlod iz ombni1o. le $irop je bil
R:I1POOili' in il zo,okd.
De5el1et po:zl eje $8Tl "~č" peiillEli IC>"OI It' 'Irini
serok in ~ SItIl dciončnocbjel, :ZOlUJj je bil onbnil.
takOnezrDl~g..Iel.
nojuol'8fi 'ItlIhk po VrJw, ~ lIQ'AJO'i1, da SO lest-
najst let za nami Idjoli prtrro" po ncdem ~
ozeboibJ (lacJI,;o ~ 58 ~ speljali pr_utwllo
smer. Mooido od otih ni bilo lepo le ki, da KI ombnilw
po, 8 5c'i $/!mino in neda ploho LIM PeDC:O nopiMi~
za poldrugo 00l!f'I0. /It, koj hočemo, bi~ so že drugi 6:zsi.
. V$elI"lO: K!"h! - No zdruvi-!
TisJi od $OfH;O rrube/j", CbJ $mO'; IcorpolBkočetn
/roku podpiSOYOli $IT1rfne obsodbe. V omiYu hronim Iri
diapozitive, ki mi jih je podaril prijafBl; lupi. Ker je
foIOgdirol ad 1POdO; navzgor, ie na njih lepo videli,
~oko nam ogromn; S8f"CJki "sedijo· na gfevah. Ver;sJno
si lahko CIovak lolelno nnko rolelo PriYOf6 somo M1mI
v 100 lefih. Trije na vrvi po samo enkrol v 300 letih,
KakMoli fe, bil jenn:rlen cbJ. In neponovljiv sewe/o.
V,aj kor mdtMJ mojo moIenbsl.
t-,..dbe
PetW meirl:Jrrf nod lo:oo» MooI8 Roso, Y:oD poko-
pc:oIi!Ce bOIVmOY in ~ neYtIIfIe PIa5mdi za soo·
čmje lEl"lUot $/TlI) $8 cvrti no soncu, POfIIlm po !lot nori
nOPOI nagi ~ p'ed lr.OIOI8Č:rn 5e ~), ~
in
bIOtnO pot :zxMje l"ICf'IIZQOl' It' pohMlI'lllišo sneino po-
boqo Monte Rose, je lik ob Iedenlu veIiIc., $PClClOj
deIoi, ... vdell:JokJn. Kot nel:OUM obelisk. Tmn $lTIO
te poilqoli $ črnega illZ8fO • z n:mrmo ~imi
rd.~,;ki - $POI in a.IO:.at Iapie 'IT8TlC:. D-t 'm po
deYet ur hoje, 'I'Slt 10 po danes velja pa•• lOfiti le 1
foborj.." dva. V:lOl: med l"I(IRi; ima poč S\l'Oj foldct,
prcwijo It' k1o'omi Krm. TenJ.r ..... Il.ubm ni leku.
PNit $/TlI) bit ...: Drogo, lupi in 5e'>edu jaz. LJPi
. ..".,,,,,,,,,, .~-_
domov. MiCMJ z o.ugom ~$YU 'neb
....
je imel kmalu tiite hoje ob drugem nojdaljšem Ia:Jenib
Z'YeZdrde nOO
~
YStopiIu It' Oia,o.lJltljo. S . l000mefrOY r.ne!iJo! in
Iedi~. NK ~aj rcmunti6lo ni . o. Ž8'ntop se zoc!ne na
nož. Poleg drugih spolnih in opolzkih detujlaY $'0'0
noletela !udi na 10 razleloje.- °$ilikolnega" stekla iz
IlIdu.
če te prej ne doleti leone<:, je...,. enkrat kl;nllC.
Ti$tikrot 18 je ki zgodilo na ",hu. Gori na grebenu po
se
bi midva y:otui unvla ud žeie. Poljaka, ki $tu imela ~
dvo litra -.ode, }tu nama fIe$rOIlWlO~, nuj $i jo
kor kUPiYO, lOko kot rJO 10 Wrilu onodvo. "Hej, SI.).
von,• ... •
A ZgOdJe le ni hOIeIO biti konec;. NeICi" med $8SIO.
pom - Ii$li YIi!IČ!Ir dobro POrnnlNll: nebo je bilo no g06IO
prd<rikl z zelehilri crw&o..i . no nOPOIi divjem delu
Gornergnmbga 1ederi\u:J, sem ~ iz neznanr.
JUZlO.
f10Y pnbIiiul Drog.I, ga """ rtIZflltŽIeII objel, mu $PII
Ai55/1996 111
čestital, obenem po Iudi .sebi in . o. pod nogami je počilo.
Spomnim se le, do nuiu je obrnilo Og glovo, ptl ~pet of
IUzemsl<o nonnolo, po $pel ... Spomnim se IUdi, do sem
med POdanjem ;z: derezami na nogah uničil Drogova
ČeIOdO in do iII on pod mano v leini zojokol, da imo
oekoj Iepl~~n slonego okoli oči, da ni~rne vidi
... Todo 9 rozpolw ni hotelo.
Daleč dol na izielcu ledenjku,~idroeleklramo,
sv(] se spet prijateljsko zbJifala. rov sva bila zo to
don dovolj obdelano, se pravi IlO, nesreč s
r.rečnim iztekom 58 ni bilo konec:. Ko5Elll no .~.
noan vzdigoval $Voj z... nohrblnik, )Em se obmillako
MlSI1lČI'IO, da sem Droga 58 II drugo obdelal z derezami
po obnnu. Imel je m!W, da ie bil.no debelo obvezan.
V lem primerv ni /roj filozofjruli: ko sle oli 5fflO
navezoni no ...,...,j, se moramo strogo drfatj pravil igre.
Ne prib1ižuimo se prijoteJiu ali prijateljid, po re ili
imamo iB loko rocJi, ker5fflO $ tem pre1ufili prvo železno
praviJo: na ledeniku bodi navezan in v primemi roz:dolji
od ... "No; oči govorijo/w
Peto zgocbo
Bilo je toko mrzla zimo, do so celo boIhe v kOO
Homly obleklepuhovke in notoJa,ile robeIjske Icope. Če
bi pretiravali, bi lahko reldi, dotudi JlOjslal'l:ljJi domačini
niso pormili, da je bilo zadnjih 177 let kdaj toko mn:lo.
Mo!tvo: Janez, Ivo, Nada in jaz, Cilj prv890. dro-
gega in ~ s $6ZIlomo: W.'efTll:I steno MOItar-
homo, SchmidOvo smer. ~!% tretjegg: oficir zu
zve%O. Todo že v koči je slobo. še nikdar v
livljBnju me ni v ~Ini vreči taka zeblo, čeprov sem
imel nod sobo ie dve debeli hiJni bkD:ini. Blazno. A ie
:r:dolel nisem :r:mr:r:ljiveo;. Kako bo šele v severni steni?
~e danes mi ni jasno, zakaj 5I'JlO se v steno odpravili
sredi noo, soj [e živo srebro na tennOmetnJ IXldlo pod
·32~ C. Z nemalo truda smo v globokem SllegU dosegli
vznožje velikega lediŠČCI. Ker no spodnjem odlomu
nismo 005li vstopa, 90 je iskal vsok zase, kor je bilo ob
dveh rm:prtih vrveh, ki sta :ll!I zatikoli po ledeni sl.o~i,
nekoliko :r:apleleno. "Ivo, im: le bom pri sabi odvezal,
ti po pojdi pogledal lom oo desno. Medtem si bom
uredil gomošo!"
Ivo se odpravi po :r: derezomi ZOZOlJIT1O'IOIIi po~,
prov:r:opruv do njenega konco in:le malo naprej, nakar
v trenutku izgine s povdjo ledenika. Vrv ZOČJ1e mimo
naju :r: Janezom tea vse hitreje. Tokro! s'(Q bila 56 mlado
in sva imela dobre reRekse. To je pripomoglo, do Ml
se blisl.ovita Ino, io bi rekel pri;Ot8!i lupi) vrglo nanjo
se
in jo s tistimi debelimi rokavicami ujela. zu koklnih
pel metrov ic je ostolo. UdomiYw sva se spogledola in
:r:oteIo tokoj vIoci. V18ČlM1, vIeaMJ, nopenj<Ml se kot
nora, in ko jo končno izvlečEM!, no koncu vrvi ni
nikogar. Trda sva od mraza in strahu, ~eprov je najino
i:r:ruzje bolj mehko: Koldno sronje po je maj lo? No·
stopi rnOreO::l ti!ino, ki [o prekin[o[o veter in pmi plazOVi
i:r: seveme stene. :za...orujevo se in se prwidno nopotiva
do luko[e oo plo!lodi ledenika. ulllŽlIVo se no ~uh in
zučnevo vpili prosto po Trajonu, vendor i:r: notronjosli
ledenika ni slišoli nobenega ocWva. ~ že gre no
AA55/1996112
[ak, ko se nomo zazd., do imava privid: koldnih 70 m
daleč je Ivo, ki prihaja noproli. O sveto nebesa, kaj se
je, za vraga, zgodilo? To iMMl Wačezpol ure, koV!;i
trije pridemo k sebi. Ivo se je namreč po snežnem
Iobogonu prisonkal no MO, nakar se je globoko v
podzemlju in v popolni !'emi odvezal, potem pa Iverje'
Inol v šoku odk7.-al naprej po Hodu. Imel je nepopisno
Sf'eČ). Po globokem !Imelu [e skozi edini preduh no
ledeniku nOŠeI pot no poyrtje.
PodoljJek zgodbe: poleti istega leto mi je v lKM!Zi
z drugim Janezom, Janezom KunslIjem in tremi Nemci
i:r: Kerrwteno uspelo v Schmidu. V stelli Sll'IO imeli
apokaliptično vreme, ki se go ne do :r:IePO ube5ediri:
čisto blizv oli kor bI:r: nas ~ drJe reke sodre, strela po
so ves don in globoko v noč :r: manjšimi lokm1nimi
P.eSIedki neusmilieno :r:ažigole v naši bliiini. Mi po smo
ure in ure kot kuPOO nesreče čepel; no majhnih slojilčih
in čokoli in čokali ... Elektrika iz oblakov najprej no hitra
človeka videne, pravzoprov ga %vso ~ilo zgrabi, kor pri
nogah. V njem po se meša (pralstroh in ravnodušnost
- V\Okokro! ~ prešine občutek, do go bo zdrobilo.
Na[prej vidi b!i!Jc, nolo diii moč:o, pok, vonj po žveplu
po priplovo čez nekaj sekuOO. Tokrat je lahko trdno
prepričon, do je 56 živ in do ima do nasl8dnjego bliska
no ro:r:polo9o ~ nekaj sekund življenja. Odločilen je
blisk: ali le opere oli te : : . :li ne zgodi nič. Ko
po se no primer:ročne . malo dl[e, meni~,
do je mimo. A se hudič kmalu vme.
Med kratkim :r:aIišjem po se pet ~udi med sobo
sprawje in preverja: Petersi ~ živ (v nem!lini seveda)'
Janez, kako [e s tobo (v slovenščini SlMlCIo)? Bine, ne
boi verjel, ti~to prej je vsekolo en meter daleč od mene.
Topli puh je kor butnil vame.
1Yo, ki je imel pol leto ptej no !edErliku neYerjelno
srečo, se je žal roeIcoj let pozneje smrtno ponesrečil v
promelni nesreči: :r: veliko h;tros~o se [e nek[e pri
Brežicoh zaletel v rešiini avto.
Tisto z razvezC1'lOOjern ;e samo dokaz več, da smo
nepoboli!~ivi, Ico gtlt za n(]jo o~· tovori~ varnost.
/.edenik je ledenik in se na n;em ro;e ne z... raZVffWJjmo,
po na; bo!e loko nadolbJn.
Glede severne sterle, v koleri sem dobil neko;
:zmrzlin, po soma lo: J8 dni sva OPa:r:OVOSO vreme, ki
se je vsalr CICrn pokvarilo lik pred vOO!rom. In potem, ko
sva mislila, da listi ob1očki v sieni niso "ič hUdega, sva
prij/a oo festival slabega vremena. 19. in 20. dan,.se
pravi, Ico S\IO vstopilo, sva imela vremenski pniabrot ali
Irol se le"nv v knponu reče toIolni z..
šesta zgodbo
Med storimi gOF3kimi tovariši premorem tudi dvo
AIeša.lepeuo A1eJo in Aleša -lo[o. Dobro, pomam še
nekor dnigih AIešeY, somo to so mIoj56 generocije, ki
se niso "kolije" v velikih ~telloh A4>. No in loko sva se
nekega lePWO dne z lepim Alešem spel namlW1ila v
Volišlc& A1pe~ Nek moj star doIgec v ledu Ml' hitro
portrfnolo, ker ie bil dober sneg. Potem sva se podalo
počasi oovzdol no obI[udeno smuaščo. Ko svo se
pomešaL:! med S/TlUČOrje in predvsem ljubke smučarke,
po se namo sploh ni več mudilo.
Ker sem že nekoč prej y ~Iopu z zgornjega plotoio
breithomskego ledenika naredil neko bedaslo napako,
.sem tokrat sestopol po bolj oli ITICrIj skrivnem vodni!Ju!m
žlebu. zdelo 58 mi je, do jato precej kro'lic ~privotna"
pol, ki jo uporabljajo samo Mco",ki in iro ijonski gorski
vodniki. Pred Ieti.sem s1heodulskega prelamopO%OYOI
njihOY lahkoten sestop. Po tistem je ulb ČO~ to ledeni!ki
r.
sestop nalomi! oziroma rozpokol. vomiki ~ ga opu'
stili, ~r je poital prenevoren, jaz ne, ker poč ni.lefll
vedel, do !oo ga oni opustili. Piso mi l\Idi ni nihče. V
jeziku p~hoIogo.o bi dejal, do sva go l' lepim Alešem
sicer po 5 urah čaranja premostilo, vendarsVCI bila kar
malo izgubljena. In do krajo zdelala.
Temo izdrvžine razpok 1'8 pnSla no vr;1o $ele nekoj
ur pozneje, ko sva se vročo (1 k Črnem j6zeru. V lepih
pisanih majicah in hvalabogu tlOYezono, četudi bolj
ob\opno, ter $ frojemimi "vodni!kimi" zankami v ro·
kah, sva pomeklno med smu6:1rii poiskala vsak svojo
razpoko. Ne do sem imel vrv pod p=luhomi, "mrlYi"
vozel po pred usti, CllTfKJk KilTI se z nogami skoraj
dotikal mrzle tekoče vode ledEr1iko. Do sem bil skoraj
nog in do sem imel vso koZo po hrbtu obdelano od
ostrih krislalOY 5tlego, Io'n spodaj nisem Čl/til. Tokrat
SCITl se v soglo5ju ~ ~m sobo odpo.edoI pomoinim
vrvicam, vozlom, sistemom, prijateljem, dobrinam in
uprizoril samo dobro, $IOfo tehniko "ogniegoSC6Y" i:t
leto 191.4. Sveto Bo.nora, njihO't'O wvt!fnico, mi je šlo
no roke in oo rok zolo sem bil hitro mnaj, no blogodej-
nem soncu. Debelej§o perlonsko vrv pa je temu dodolno
pripomoglo.
NeItoj v meni kl po molem vr1o: Kako lo, da sem se
med ti~1o množico smučarjev ieI n~ Vem fXl :le
nekaj drvgega: v:zodnjih 100 letih je ta ledenik pogol-
Inil 8 ljudi, ki jih :le vedno pogrešajo, eNO nei=oemo
~relno zakonca po sto v «nPOICi PreiiVeIO $tiri dni in
noči in ju je neki smučur po ookljllČju slišal, ker jevmi!
ZIRlCIj utealnih prog. Slišal pa ju je zalo, k~ ~ je po
naključju prili~nilo na molo stron in je šel spodobno lulot
oo rob razpoke.
Midvo nisva naredila nobene napaka. ManJa bi
lahko nololcnilo li. proIotipe ConiflOYih plezolnih
pasov. Zota lahko danes, nOfot1ko 21 let pozneie,
veselo tipkam priČtJ;0Č6 dOB. Qlodva, Itoli;ona, pa
slo naredilo eno samo napo/co: no svojo odgovomo$l
sto smvčolo zunaj obvezJJih prog.
Secha zgodba
Ignoc (po domoče Noce) je ~Dk, živi v Švici, CIeIa v
Cernu in pral moogimi leti sva bila nelcaj ČOSO 5Ostono'
volco v ~l'1tskem domu no Gerbičevi. Ker sem bil
stalno v hribih, je lahko Nocev milU študiral, čepruvmi
:ro tako nesebičnost ni pruv nič hvaležen. zlasti mi
:romeri, da ga v mladih lelih nisaro malo boJj navdušil
:ro QOfl!. Z njim, ki se je Iorvi :telo remo vrgel v
alpinizem na "s!ora" leto, sem že lep čas v 'upokojen'
skih" stikih. T01so kot z Janijem se vsaj ookrat no \elo
dobiva kje v Svici in ~ polem podova no kalciJe
veleuiiYoike olpske lvr&. Sicer bi naju pred tremi leti
med pre6enjem ne preveč težkego Grand Qmbioo
skoraj pobralo, vendar bom najino nedokoolono pre-
čenje M.onte Rose fe nekaj časo nosil v sebi. !'.\omo kot
~vorilo ali resen opomin goro.
Slobo se ie WČeIO ie v AIogni, noodoljevolo v
lediščih viJodne slene, \cier sem se motovilil :le in :le,
IlCIrobe po je mčelo hoditi 18 ur pozneje pod tistim
yelikim serokom, ki poda 110 južno stron Nordeoda. Ko
sem ~ cIol pogledat, ali bi bil možen hitrej~ sestop,
*" našel snežno ~nio, ki je predstovljalo vhod y
Škocjans1ce ione. Da on:tgOl"Oj niti s1u6Jjno ni YOl'OYCll,
ni omembe vredno. še dobro, do 5 prelumionega
stropa nisem spodoj videl koldnego pogrebnego v1ak-
co. Krotkovidnostpoč, Približno hi ure pozneje in \cokih
petsto metrov od dobro vidne gazi Mo nonnalel se je
WooIo. Komor SVCI se prenvJknila, je bilo rozpokico.
ra%pOko... naskoku Č1ezkažo, ki go~ka leto pri~ojo
monltJnisli, bi bruc mojor morda Iakole stopnjeval:
Vaginico, yogina, vagon. Po tako lepo ime imo la
ledenik: Monte Roso. Koj bi !ohm dol, da bi bil na
meslu tistih živopisanih mnoiic, ki 50 v sveiem Sflegu
rinile gor. Ko sva mWilo, da bova na~ izhod, so naju
začele rozpoIce Vl1I!fi v krogu. Vse dlje in dlje od gw:i.
V Icokil1ih drugih, bolj prijaznih okolilBnah bi za-
pisal: Bila je tiho alpska noč, ko SVCI V rahlem sestopu
doseglo na lej turi ŽIl Člltrto sedlo. Miljarde zvud...
pri Čm~ gltJvi, ki se je lesketala no mesečini, sem
menil, da sva ·lam~. Ne do sva bila figo tom, ampak
jemoj prijatelj začel kaUJti nekaj takega, čemurse reče
~~~i edem. Sewdo, tOOi jaz poznam tisti priročniški
ik: Takoj dol, niže! A to je včasih le dehidrirnna
teorija s priokusom gra:te. Najhilrej§ sestep od "tam",
če je dobro vidna ga:t ali če si CIOmlX: gorski vodnik,
znaki še dve do tri ure nevame hoje. Kajti no :tgomji
lok Iedenilw Grenz ne sme! sestopiti, ker je nepre-
hoden. zato je treba isl:ati prehode po spodnji obrob·
nici. Primam, tega si nisem UfXll, ker nisem vedel,kako
je "ons!lUl" roba, čeprav sem koiden kilometerpod tem
robomhooilnojrl"Olj cNojsetkrot. Odločil sem seza nek
!Ieb, ki čez ledenik ... pripelje do postaje iialiee. Ko ic
moj prijatelj· vse bolj brervoljlln . stopil v iIeb, je bil v
hipu do posu v.~. Svetlobni stožec čelne svetillce je
izmeril srene globokega fIeba, Ici 50 go pustili plaw.-i
v nedoleončoni obliki. In lo me je nojbolj skrbelo.
Hromeč sIroh,ki seme jepolotil, kosem se:le jcu podal
v neznano, ie nadomestil tisti opotični -vseeno mi ie-.
Šele po trislo metrih sesloplle strmin! v gnilem snegu,
ko se je to nekoliko uneslo, sem spet postol ul silo
priseben.
Še dva rtl2:taioja, po sva dol! 8ilo jih je :le najmanj
osem. In ko:Ml bila končno v zadnjem rozleioju, se je
pral nama, takoj :tO navptčnim skokom, razprla vsaj
trideset metrov §roka in neskončno globola krajna UN.
To je bil nekje v POI pelih zjutraj. Živčno pre6enje tik ob
robu snežnih cx:llOfJlOY in ves čas nad prepadom . nekaj
podobnega SVCI imela:t Bojanom Pograicem leta 1m
Y 8reithomoJ, ko sva po uspeYlern vzponu sestopalo na
drugo 5tron - je Irojolo do pol treh popo\oiJe.
AR55/1996113
 TDkrot sem med dnJgim :wpi!ICII:' ... Napravil ~
po pet, Jest sinopočmnih podrwvtljočih korukov. oV.oji
'~ki' Z'II:lOO po~rizircmego 00$0, matičnega
mlečko, melose, tokoferolo... KlVS8mtWlj učinkovoli. ...
Slobo mi je bilo. NojlQje bi :le lOw ~nil koki'1i
junew.:i gomiški zgodbi, če ne bi od izčrpanosti dobe·
sedno ugašal. - Zdi se mi, do ~i~m glostm v nekem
tujem jeziku. Torej 50 naju iz gondole le videli. Nelcdo
mi ponudi termo~ čoiO in mi prijateljsko položi mko
no rome. Ne vem, zakaj mi gre no jok'
Tako sem doiivel in prefivel botaiuki (bolje: pri-
za~jivi) nwmeh h\oI1le Rose.
Ko; hočem PrtNZr1fJfCN pa.«Joti s flo ~? še
Iolco "hribo/wrJi$ko' obarvani izleti po visokogorju Alp
se maio spremeniti v kalvariio, ki ii POIem ni videti ne
Ironc:o ne hojo. Največjo 1'IOp01ca, ki svo ;e slOOlo, je
bila ta, do re moj prijolelj poznal samo ma;hen del
Mor1te Re»e (čez Us;och na Ple. MoIgerito oz. Silr-
nollruppe/, ;az, Iri sem lom okoli hodil ničio!ilrolcrot, po
nič. Monll:l Roso imo nomruč /ror nelroj "himo!o;slcih-
ra~ in v« obrazov, od koterih so nekotefj mio
buti. Sicerbi kJhlrobtwlefovprilrJirolopomoč, VfJfloor
le vprofon{e, Irolilro bi to mio. Pri fl8katerih ie močneiii
tim... oh, saj ga po:male.
... _----------,

· h 0033) Deutschland (0049) Oesterreich (0043)

Fran krelC ( " Ober6slerleic~

.......-......
Bavern \(0732) 1588.......· ....
(078) 58 OO 42 <1L...""~{0891 12" 12" .,,,,/_._. , '.
oo Dep Nr ~ - \
IVor. TlflJ! .... Salzoorg "~o S:elermark
arlbefQ (0512) .... (0662) 1588 ';. (0316) 158a
Schweiz (0041) O~522)1586 158 OŠt:-._ .... ·....( ........ ·-·"'\
(031) 187 dl. S[)(l1irol ro~ Karnten "
(021) 187 fran.::: 0471)270555ila .. · _ 0463j;I~15~8~8/"'-"'''
",'{09l) 187 ita!. ,.-._~ll..!.7.?~" -TnI.JI,. -
Haule·S3voie {llf~~1~~0077' /~~U~i~lla Slovenien
i(N.chl von.! 110432) 50
"
-_·-·s~~: - 0165)31j lomba-rCla
l
"f-,"sl,lIldj'"
..... _ ...... Vere!c '.
. 02!! (0038)""",,,
-~ste"..->_.
~.-.,
2!(L_'
Piemo~:e
1(1678; 31 077 ! (1678) 60 345
i(n1cht \Ion Auslano}{ (r"IIcht \Ion
- ' - _. AuslarJ.j,
(0,,)3185555 \ . ' - , "
/
..... Haules-Alpes
.-.- .....\ -.-v..
. ." ~
. ..
05 ._. .'u rla", -.
.~._.
/'{""31 '·'.Italien (0039)
Haule.Provence~.,..,· _~ _ : (0461)230030 :1<:Ig InSliM tur
Schnee· und
.~~_. __._._.-. -:=- - (Inlerakllve Nr)
law,nenlorsehUl1Q
Alpes Manlimes Weissflul1lochlDavos
06 -=== ,"...

opomba ureniko:
V naslednji šlevilki Alpinističnih IUzgledov bom objovil vse prvenslVerle sm&ri, ki sle lih doslej pollcli

AR55/199611A
-1 z kartoteke prvenslvenlh vzponov

I ~
I r.r HJ"" .Vol!' JI.u

(, r " 1 1'"
1; '(': ,.'
""
,
'- ,
,
-.,
• -
~ ,,'
o -- '•
•0

I
,~j:, .. w I
'~,
, ,. u ~, / !~.-
- I '.l-->i; "' I1
.'
.~-
d ,
",
q --;1 ',' 'o'
.., , . .'
~
'
> ~, •• ,, '

, 1, \) _> 6, 'o'
' ,
o , --
,
• - , Q
"M ,
lo'
j
•
~ ,
,.. ,,,
• J~
,
<A
"I I
I, ,,-
< - '"
"-
, .
•
,..
" - 1

VAS NA SKAU - Trenta

"SlAP KORšEUC" - Tnnta --1

frv.: /bio LaPOtliQ. JafllMaIrut,. 7. ~ 1996; 120
4+ (8()'/50' -lOj.
Do.Iop: J., hilnd,.,,;/h T,."tG' 1(priMar1inuJ l u '
d rrq
I
;
brv, de.no mimohiie v hn1> po» Jop, JOJ>ri1, 15 mm!lt :
Oe."j --=1 tega ,ktpa ;. JOI.rO ;r;n<mi Jap l<lbn.... I'
L&J1of!,',.__
..... .._""'"_,IlG".T:Iki,',',._. ....
_",. .. _·,-~_,-_I
AR55/1996 115
 "J~ 'r, "O~'lf' '''''r." U:R1c:O LO'PE2' :>eVERr1A.5n::rtI\
,, 9A'IlllLOti'lc' ,oo.1/: c;.eMT I rv.
,,
:, VAlllANTE AUA<;A-KAM!lIČ-OUVIERI
\ V["Ao/'l1/V·Ul
~_ ...... 100..... I .. o: UR
~I 1"IEV\O' AL1'?fIIO .oLVo4A
\,. -m- ",-,,,,,,Rl
-._~''<"... K""leot
," .- \/~~1~:""
/
/
/ .-

! ~"

~I -,

-.

'-

·_•.••• ". c.QfTlIlAL

J
..1t><Sili:l(' A1li'<O

'------- '=-
All. 55/1996 116
 Slovenska alpinistična in plezalna bibliografija
za leto 1995
plo .nKi in dRJgi \'Odnil:i ča .ii
~ES8'l Tomo (bM.1, DOniIO ~ - oen (risbel, ~~... """"" lodg. ~.......... C
Jor2z sb*J~' Plezaliifo v ~, 2. dep. izd. - PZSJ99~S.·16;4.49.50.51,52,SJ(pos..J.: .
l.jdJIjcro: -.ic • 1995. - 210 •.• '-'sir.; 21 cm aIpil:.ill!m 199'"
GOlNAR Tone, POW: 8ojon. PIaZrh wd-n: ~ Gomile GIoil1o l"IOrWhga drvk ~ Gorica
~ in ~. Alpe : ~ Bistrico ; 2.. " ladq. ~.Ifoiko SIomr. - NarrOO Gorica: ro NarrOO GoriaJ,
rozg. izd.·' . : PZS. 1995. - YJ7 an; 2tf:". 1993. - I••,2;.,.,~
' ' 'iMt<B.C
bo PZS; 1 _I
r~. Alpo. l. ..... "'........
...,.a1.
GOnIO po;:yAik. - ~11 ro •
ca ...~ = "':t":::.~ _ .........
1995. - 14; 4

lurJic::~~ ~~7"'PbII:;, ill~~1.s

ISIO.:e I:kwli&o UOInill . Den.. -l{...bIjoncr. Sida"O. 1995.
-168str.• iIusIr.;21 cm
POllAK BOjO'I~":':= zr,o".. libIli 1Comod:it, in PIoninSlO .......1: Irxh ur. Marion RUdI len. - iju-
SoYinjsIdIAbno .
1995. -(1Si str.• PriI); 22 an
ob",.:čju.-IComniIce:tKinu, bI;OnO: n:s, ~~S., 9~'5:
Pod F'moinibn I
1,2,3,.A2.6.718,9.10.~ 1.~2
. lojze Cuznar.. 4UbIiOm:
~.
SLEJKO Simon, AeZOIni ood,Kek: siril trokovi: Pri- ~dn.iJNoPTT, 1 5.-3;9,10.11,12
ro6lik in ~1l zoIede-1e1ih s!oPcM"h KormiilQh in . SYetgora/ur. slavico ToriJkelOl. - Maribor: PO..Iokab
Sovinjwh Alp. - ~~ono: PD l{OOIjona malica, 1995.' A1joi, 1995. - 4; 1.2,3,4
112sr.;15cm V~; 1.1. - 4ub1jono: PD ~P.ik, 1.995. - 19 $IT ; 21 cm
STRITAR. .And~. Grintovci : južni prislopi fur. Jonez v,harn,k 'ljubltono: lO Vihomlk, 1995.• 20; 5,6
Slcol- Ljubljana: S,dtx1o, 1995.· 17.4 sir.; 21 cm ·(Aoni-
.uJ,,; vodnik) Zbomki in ~ delo
Tyrisline ~ SIOifPi'!': hOllS.eo2Ukl/ir'lO~ S~VO Anapuma I., 7555 m: Ilbiborslo himoloj.l1a ad-
Romiol- PrdxJId: J( cm galeb. 1995.. b.p.; 15 cm pmm '9.4 ln-.. ~. Boris SfnnW;. - Monbor: .KJmOzoI.•
~ SC:Mn"ICa dOiiOO 151., ml., ne.1 lur. Vojb> 1995.· b.p.; 21 cm
S4,ufiOonik, Ido McNo! lenori.· Nnwrje; EPSl, 1995.' Aii'OiilW dan zdrovnikort ~ i . . . . . . . službe
lJA str.; 21 cm SIorrterWje lur. btOIr. TomoU'\.· RcibtICO: Didoba, 1995.
__
-79*.;23cm[J.,Vrjl, lm;2.,GOzd~1994)
Goro"_~"".,_,,,
~11995. - 15A str.; 21 cm' [<:11 ***ici
~ JU
8ČIWIi 1: 15000.. 8d"ljsko Bistrica:
FGG, 1~5
4:Mnm
SlMC:::NO{: Ilop\. ~SlCD:p<JI........IO. -l.eK:e: pon
lGf
~_.IOO"''''-!
Scmc:a:ml., 1995.· 29 str.; 1J" cm
,.. <o/po.-~OI;.tt
01'1 d.~:o .• !995. -.lstilnsM lCOrta ll'I zaibcdol _ De-.dilOj?i 119.'~ cb1n1a !obor "Vruto 95'.
Idriisko lI'l~: klr.1rorID I :"!ioOOo. ·!driIO: Ob. • {Noto Gorico: PO, 19951. - ~4 str.; 21 cm
in MlMli muZEt. 1~5 Gremo skupaj '( hribe. - DomMIe: PO DOm!OIe. 1995
Koro-.u1Ice: pi. Icorto 1:50000; l. izd.. Livbljono: PZS, MIodi '( ~Ivu in gomijlci organimciji fur. 8arut
1995.. ,,,,,,,,,,,, ""1 PerioIp.-lju· :PlS,MK.I995.-95sh'.;2Icm-lOb
Sprehodi po P~grai~1lm hrib<7"ju: tur. karto 40. ob/etnid PZS)
1:30000; 2. natis.. lfubljooo: Obino Vič Rvdr'fk, GZS, PoIdjuko 95: 91~lo udeleienarv Iabara.• Griže: Of
'995 Node GIri&k, 1995. - b'P'i 30 cm
StOrŽX in KoiJto: ~ kana 1:25000; 2., pqll'., deo. ŠEGllAPoole, V~ezini SICNOI"sneg in ola~ 1&1.• ne.,
izd. -ljubljoryJ: PZS onIGF, 1995. - [Zokitixi PZS; 13~1 il., Ir., an., ~.l. . Uul)ijooo: PZS, GRS, 1995. - 360 sir.;
. T~kr.~. Ioto 1:2?OO'O; 3., popr., ~. iw. - 2.. an lZalolbo PZS; 136)
l.joAJIfO"'CI' P%'s in TN', GZS on 1GF, 1995.• lZoloHla PZS; Zavrinico '95: gIOSiIO mIOQh pIao.lCe\i., SeYnim: PO
1.421 Liscn, 1995.• 22 $IT.; 21 (In
T~i narodni pClB:: PIon. karto 1:50000; J. iw.
-Ijul#wn: PISin. GZS, 1~5. - [M .-bo PZS; '431 ~
v,~ dol,na: inOIi Jo'lll~ .den: !I,Ir. ~11g ARKO Vojl<o. Amor P.O' <D1a: R«•• dos o., t.Wl
1:50000. - LiublicnX GZS. 1995 ..dioao.. S.c. de BcailoJ...: fdub Ndn:l. 19951. - 82
str., l.w.; 21 cm[prir. iz. slav.: Ii..... renpopinih, 19751

AR 55/1996 117
 GROŠEU viki, K2: Grenko unogosJlJIIje. -ljubljana:
CO Ubri, 1995. - 151 $Ir.; 25 cm
KUGY Ju!ijus, Vojne podobe iz Julijl1ih AJp: 9. f>!r
oIlJVje~. 1.J1ijong Avin; spnmno beS. Mariioo Kriielj;
!oto Ratko Doloor in M.oriion KriJe!j, 'ljubljona: ZoIoiOO
Kres, 1995. - 80 str.; 21 o;p1
MLAKAA Janko, Med Smemo goro in Mont Bloocom,
2. pregl., izd. fur. fronc;e VogeJnik, foto Peter Joneiil,
;1!,Istr. Dl:milo Cedilnik. • Maribor. Zo!~Obzorja, 1995.
• 328 str., 1<1 Dril.; 21 an -{Domoče ll'l1U18 gORI; 28a1
STROJIN ~one, Eriko ifI odgcwomosl v goron. - 1/0'
dovIjico; Didabo, 1995. - 106 str.; 21 on
Fofom fiie
DoI~g1lJV~ega oorodoeoo pork:o floto Jona:
Bizjak el ol., Des. Tine in.loie Mifleli. . Sled: lNP, 1995.
- 20 str.; U cm
KLADNIK BoOOon {fofol, ROJŠEK Danijel (leblJ, Slo-
venija: portret IJ:', on.). - ljubIjono: zaklad, 1995.. b.p.;
29~
SKOKJonez (Forol, GUNJa'! Demis (~.ll Londs of
teh Himalayqs. • London: Rint River PIeS$ Ud.; Printed
Tiskama LjVd,ke provice, ljuble 1995. - 288 sir.,
ilustr.; 30 cm lA Motovun group J
VidtQ in filmi
SISTRAVEC Ma~cri:, Brez: VtpOII Mirko leborjo no
~81c:n:. ·lfJbIiono: IUV, 1995.' (tv~ film]
KAUŠN1K Jane:z (foIol in likar Iqor (bes.), Razgled;
,Jovenskih vmo..•• ~ubljono: RTV SlQ..tenije, 1995. - (Iv
:serijol
KERŠIČ-SVETEL oYcrje!l«l, Gore in ljudje.• ljubljano:
RTV SIC7ffl'>'nije, 1995. - (Iv ~jol
STOJAN ~o, Arhar·Stih Vesna, živeli je smrilo
nevQmo; film, - Ljubljano: RTV S1ovenijo11995
SKRLEP Jure in V.incdj AnIOn (ilI\eIl1O <XI), Zuiek Miho
(bes.), svotodco pesem fiwl vode: SI~i Koritnice. -
Novo Gorka: TV Primoria; ~ubljona: MM.TV, 1995. - (Iv
oddajo in videokmetol
Rantvve (dejaruIco lteyjla razsluv je ~ VIlČIIlI
JE2EK Bens, Nepalski olroci; rozWva lolOgrulij s poti
no Anopumo II. - Maribor, 1995
Kl.fMENC Stane, Moja popotovonjo po ~ont __ ~h ..
ljubljana: ~ižnica P. VCXfX'C, 199.5
MIHElIC Joie, Cardillera Blanca. - Karoi:a Bela: so·
mostojna I"QzskMI fotoclralij, 1995
MIHElIC Joie, Triglcwski nal'Oli1i ~rk, . Bohinjsko
Bislri~o, D~er, .Jeseni~e, Kon:>lo Belo, Kronj, Kranj-
sko Goro, !-jubljooo, Tolmin: SOll'109ojne lU%9OVe fOIO.
grofij, 199~
MliEllC .lob" Tumo SIlluoonje. - ljulJljona: Knjiinica
P. Vomnc, 1995
PRETNAR. Janez, liudje in gon: rantava bormih lo-
togrofij ob 100 letnici ro.-Ro<fOYljico, 1995
STRMšEK Boris, NaJe poli, NeP.o!, Nepalski oIroci, od
riievih polj do ledenih gora, V kn::iljmtYu goro. -I-v'taribor:
~mO$lOjne routove FotOgrafij, 199.5
SloIetjevgoral1: razslavoOb jub.1ejih. - .Maribor: O.g.
Drogo KObal; 199.5
Svetlobo gora: rozstovo 90fl1i~ FoIogtofije v Evrop-
s~em letu vo!'Wv narave I ft,ri; Ziva Čtrek el ol. ·l.jubljaM
(2kraI18ovec,Bled,~e:FotoUubPZS, 1995
Triglavski narodni pa&. -ljvbijana, Tolmin: Fololdvb
TNP, 1995
AR55/I996118
Ko&edarji za leto 1996.
UJr gora Ivl'. Tooe Skorjo. -l.jvbljono: PZS, 1995
Komni'-e P,lanine. - Velika plcinina: PD BolIDr, 1995
Nojviiji vmo..; treh celin. - Celja; GroFIko Grocet
d.o,o., 1995. - (za pok. D~ !lola)
heflY<e gore: moaočn. Iemplji narave lur. Tone
Škorja. - Ljubljana: PZS,"l995
Triglav el al. flota Joco tnidarii~, - LjubIjono: Za·
votovalni~o Triglav 1995
Triglavski ~ni ~&./ bes. Joo~ Bizjak-foto 5100e
Klemenc. - Ljvbljano: MladinW1 knjigo, 1995
Z1alorogcwa legenCIa (sl. oo.) Floto..lože Mihelič lit
01., bes. [)ujca K~. - Bled: Triglavski rlQlodni park,
1995
R(lzale«.i~1
A1jaiev: 90Ip vrh Trigkwa {2863 ml 1695 . 1995. -
Ljubliono: po!lci Slovenijo, 1995
C'UFARJdek.mndel'lnoYcrko, Ra~ed.nice, - Kranjska
Goto: Prezl~ d.o,o" 1995. - {A2 plamnsluhl
KLEMENC Stone, Mt. Everest, 6646 m.• ljubljana:
PZS, 1995. - fvaJčilnical
KOŠlR-PRESTOR Duica, fmglednice. - Kranjsko Ga-
ro; Foto Moicp, 1995
1.ENARC'1C !vIatevf:, Razglednice. - Nazarje; EPSI,
1995. -116 plooimltihl
PIooinski;igi 1695/1995: Al'· stol VTh Triglava
(2663 m) IZbral in ur. MoIiaž ~i. - 4vbljcroa: so-
mozol.,I995
SKOK Janez, Rozgledni~e. - Ljubljana; Sidorta, 1995.
- 111 ~oo;",kihl
2NIDARSlČ Joco el al., Rozglednke.. Bohinj: AJ·
pinum, 1995.. (30 pknn$kih)
Dru8:e.mik s Skwenmplaninsb~; ponatis / {Vt. Gril
vtika-ih]. -l.jvbliona: PZS, 1995, . 32 gr.; 14 on
PlanimL! okdje, planinske postojonke 1996/vr. Jon'
ko Priboši~. - L.iubl&·no: PZS, 1996. - 67:str.... pnt; 16 cm
Sto!e'n~ca A1j(lZl!Y stolpa na TrimCMJ; CMJjni<:o 100
SIT. - L.ivbljono: ~ a.'«IIlO, 1995'
Stolein~ca A1iaieveoo StaIP.O na TriglCMJ : znamka 1OO
SIT.• Ljvbljano: 'pojo SlovenIJO, 1995
V lem $eznomu $o navecIet1e ti$le slovenske alpin-
istični! in p!ezofne publikacije, ki $o mi bile dostopne
fizično, ali pa sem dobil dokaj Vl!f1:ldostaine podatke iz
drugih virov. Naiveč padcm:.avllemdobil pri izdajateljih
samih, Veliko podotkov po sem dobil v dnevniku Deb,
v revijah Planinski vestni~ in I\Iljigo, v Planinski knjižnici
ter Narodni in univetzni knjiiJlici. No več knjig $o me
opozorili kolegi in r.adeIavci. Pornemooejšaga delo so
biklludi preds.tovIjena ali ocenjena v periodonem in
dR6V1leIl1 čosopi~v. Ker ie število naslovov tudi letos
noroslo, :lim sorodne naslove združil v skupine, kot so
vodniki, zemljevidi itd. V okviru skupin po $o delo
novedeno po abecedi avIorjev, ki so odtisnjeni z vet'"
zalkami, oli po znanicon zbomikov in l1IVij. To~o je v
seznamu navedenih 79 razlinih zapisov, dejon$kih
nati$Ov pa je mnoga več.
----jKronlka s.rtnlh
Leto 1980
1910
1", oli 15. 1. 1910 je 21-letni MotU ŠIJR(, StUderI
geodc-,. iz srednj. 'oItISi ... &ohinju, ofpinistični inšIM:;-
tor, nočeInik Bohinjskega AO in pripramik POSIOfe GRS
Bohinj. izginil v $08'1 emi ~ TrigIaYO 1286A m, Mjdi!
~. AlIaS 53 po 31. ZeIeI je kot P'Vi :ICfTl pozimi
p'eP-Mi 00Ig0 Nemiko smer, kor je ~ že
~"tljo zimo. 2:J...,ijQ
so no sneiilču v ~Iici
CmOgO """"" Spodojm P""""" """ """"'
nieggY nCih""ik,. nc*l spolno VnI60 ifl 100 metrO>' nifie
tudi~. V.jeaoo go jeodl_plaz.aIi po ;ezdnn.1.
lo.&o 1'~ 21., 23... 21. 1. 1980, 21. 7. II'llO; DIO 21. 7
198O,.-w cl. ,*",0' 1981, lU ...., 2»"..;Itd ~.: ........-...
1980; rv
plcq; Nt" ,,_~ 13, 31 ..,.o.;MaIoio!f'"'J.;~ lrt-.~ 1....
I.;..trio GIlS 8CMi: a<. M<""i ~
18. I. 1980 je 31·lelni Motwf SICETBJ, iz!n.,i:wI $Il'lr
&Jr iz l;ubrpl8, s prijote/ii ~ na Pm.su TanaIe v
itulijonskin Dolomitih. Ko meci ~ """"'""'
ii6WCe Aiso oI:wotoYoIe, so $o II 'ub opoz.oriloim zno-
kom podali iZ\'8ll orp;UrM SmJOŠČ pro!i vrlJu
BIoi50. WWJd spustom so ~~ mon~ pkR, ki jih je
zasul, ko MI je splazil 20 metrov daleč. Sketlja je:z:oSlAo
meIef globoko in se je :z:oduil, kiko do [e lao ludi
lakoj!l1jo pomoč gorskih re~oIar» :mni prapozno, Iri
kJVCIri5e po so ~Ii brez po1ko<il. tool.. 23. I. 1990; """'""'
Ng.. ftapak .......... 1'.1.)
27. I. 1980 je nod livltom no smub1fu ob vlealici na
Kuk (1243 m, KolO-UDI, Julijske Alpe, Atlas 99 B 2J,
7-lemi Bojan FON, učenec izPodfjubinja, zU~il s sc-lk
po $l'eoo~ ~egu, d1'$$1200 metrov in :r: gkrvo zadel
vdrevo. Kliubtokojlnji pomoči iezarodi hvdih pošluxb
unYl vbolniYlid. (0.10 29. 1. 1990: FV 1981. 232 ....~odrt9-;
GRS T....in 20 rtog~ lCo~0"'S '-1;1-; ............. IC_)
27. 1. 1980 se je nod livkom no zohod~ pobočju
Kuka 112.43 m, JuliiSke ~, AIIos 99 8 2) izven
smv61ča smmo pon8Sl'9Čil 12· leini Tomaž DUJe,
O6BneC: iz ljubilone, ki ie hodll po srenastem poboč;u v
~ 6!rvijih. (FV 1911. 1J2~ .-g.; GRS T....;" 10
'''li.; lCO-.OrOg "'9.; ..... ""'*o K_l
nesreč Y gorah----
2O.dd
30. I. 1980 se je no c:esli l.NeIt·lMke Ravne POCI
KOIOVralCm (JuIijsb ~, Ah 99 8 2J smrtno po-
nevečil 53-leini 't1aGl'M KOMEl, upeJ:oieec iz Ko-
hun., ki ie haMI OCMJIm kepo in je pi lem i-z;ubil
n:M1OI8i:je in ZdneI po SI'8"lO'W1\ polboql,. "" 1981. 232
r:-J-d <wg.; GRS T'" :JO,..: K-..g "'9-; _ . .im*' ~
17. 2. 1980 :se je 1H-.i AltI NI1ERlf. ~ iz
RodoYIjic:e, ~tllO pcnest85J med IT'lI"Oti6lim p0ho-
je poE
dom no SIOI (2236 m, Ka avanle, Alb 56 A 2). ZdnN
l1'l8IrOf
poti v gropi pod Pri!nim, podel 150
in z:orodi hudih fiOI, .. ~ih poI"cc:b
P' '"=. (Dol.> ".·1'. 2. .. U. 3 1980,~"" 19t11.:zn
~rwg.;GRS81.113-,;~~""'GRSR d tr I
29.1. 1980 je A.6-1e1ni Joie 9satt«, .u.:.O'OC, pbw-
moki vzgojielj. noa.Inik AD SIoYenj Grodec in gorski
""'....z"pnpoljol ••r;.::...1olm
reieYUIeC . GRS Pnrvolje, . '1 zorodi SItne
Veliko Kepo (1542 m, Pohofje, AIbS 38 B3).lo.Ic> u..
pod
3. 1980; PV 1980. 152 a, """"", CIalO..O. 1. 3.; 70 101 PIOnInOM> ...
Mi>WIi,loi doM;..", SIO-Oi Grodoc. 1919, 62 /1., 1otop.1
6. 4. 1980 se je 22-1emo Sonjo M1HEUČ ir. Kopro.
študentka bio!ehnible fu!c.vhel.v Uvblioni in mlodimlco
voclnico, smr1no pcnesrečila med ipominslcim IVmim
smvkom no Kroijišču no Rombonu 1220B m, Julijske
~e, AlIos 77 All, Med smučanjem je pod\o in drselo
50 metrov po zosneienlwn pobcX!iu. Nato je podlo čez
kroj~ skoke po neiV1:lzi~ grapi 200 metrov globoko.
(0.10 7. ~. 1980; o.. 7.~. 1980; PV 1981, 232 PNglOd '''li.; GRS
1992. 51 <>m.; GRS ao- 9 om.; MoIoiio! "Q,; <N. &ono M!el<ul,
Janko Koran)
6.4. 1980 se jo dNiina izletnikov povzpelo po marki·
rani poti do vmo slapov v Peklu pri Borovnici (500 m,
At/os 14.5 8 3). VrDČOli so $C po blifl'ljid, Iqer je OCe s
3-lelno hčerko Andrejo KUW. slwkJI priti bu pr9Visni
del z otrokom v noroqu. Prijel. je m korenino, Ici po
se mu je OdtrnOIO. 0IXr ond-,,,ila 300 meIrOV
SlI:I
globoko po skt:Jo..ju. D&ldico je podlogla, oče po je bil
hudo runjen. lDtIO 7.~. 1980; o.. 7.~. 1910]
AII55/1996 119
13• .c.
dekl'IkO in
wiego izlelo
n
1980 je ta-letno Morija SMENC . Minka,
PO iz .~ med YIOldtO..... pbJin.
. ~ v $kupini proti K.cwmiilo:emJ
vmu (l2S9 m, 1CalmiL: in So.injsJ. Alpe, AJIOS 85 a
3). cb 11. uri' pri BOSOYi Šiji POd ~iJIam vrhom
nenadoma;:t po tra.TIdi shmini in si tbnila tihik.
lMd. ~" ......... ~ on lu. '9IO;l'Y '911, 2J2png1oo1
...:...... _~.I98J.6J7a.~JlIwl'tl~Tnf...o
M..pI. 1982. 15 _~ ~ Slr<lt<Ir, ,IM 8 " 681 .... ..Loc.lo
--':" .... ~ ZbOmikI
13. 6. 1980 je iz9ni1o 2O-IetnO MtYiJ mAJNI(.
Jluden4:o iz Celjo, 10 se je nQl' • •1o v K.ormilb in
StMnj!ke Alpe 1 jugo. Po desetih dneh jo je ~
pri~ico. vendar KI dOmOO mefl~, do je da ~
v NemOjo.l~je se je začelo z ZCI'I'lUdO in no Iirokem
podooqll med GrinIoYoem in Ojslric:o. tez mesec dni
je bila abjcMjena nj8'lO fotografijo. V ~stu ~ :MI
jCJYila alpiniito, ki w jo ~ ~Ia no KotoJici, ko iimo
il dejala. do bo ~bIO priti čez ~e y logarsko
dolino, vendar sta ji to <xlsvekNolo, !lOj je bilo no
$rleiiiču nevojeno in zelo fl9Okretna. Ma ie precej
krotkovidna in ie imele polkodovono očala.
Tudi naslednjo iWJnjo so bilo b~o. Po naključ­
ili 5to CMJ planiom 6. 5. 1983 do dele ~
~o in oslonke opremo in ienske obleke v zgornjem
delu doline wfu 8eIe nod ~bj8n. 8i~ KI V vpodnici
5l\8h1čo v ~id na
m, AlIOS 86 A '1.5
zdrsnilo. lO.lO 11
_tY:I
m.oali $lltlI'li Vetial (1980
6. in 9. l. 1910
je Trt*'ti~ vai810
; ICO l., 18. 7. 1980;
..... ~MaW2; rv 1981, 2J2P"19-l ~Al13,J2.....,.
.,,-; o... 10. .$. 1983 -.. 12- S. 1983 _.; ~ GllS por.; f'Y
19U, 216 f'-J-l P'lIg.; ZI>omll
15.6. 1980 se je 22-1mi Tomo! I:OŽW, ~ iz:
Trfi6:J, )Inr1no POneSr8OI po VZ:IetU z: z:rroj«n s KrHb
gore IIQI m,. K.:-miile in $aIIiniSb~, Allen 8J B
II. Takoj po vzletu z: i~, doma norejenirn
zmojem, ki !JtI ni bil omten, je 300 meIrOt' pod...mam
gore Wlodi rieIwlib1e napake smnogkMl, P' d:J.o po mu
%Om mojhne yišine ni pomogoIo. p.. 16. 6. 1980, oolo
11 6 1980; I'V 1911, 232 P""'QIOOCI '"'lI,; GRS TrU 21 _.; _ 1.....
T_;"'J
25.6. 1980 je ~pino triflajshll mladih Stl'lI,I(:Ork ~u·
b1jonskega smučarskega kluba OIirrpja, ki je bilo s
lrtImi trenerji te peri don no treningu v AY5triji, odl!o iz:
Kop-uno z zolxrto železnico profi po/etnemu Iede·
niikemu smučilOJ. Kljub gosli megli iO bile vse proge
odpl1f!. Nalo se \'. swpino sedmih z ~ trmerjemo
z: gOnCIOIO odpe jaja na Z90"'J1I ~ile, ki j_ bilo v
iOI'lCU. Ker se niw IT109li peljati vsi noenkrot, jih je pel
slcupoj z: vodjem počokt.J1o nOSI9dn;O gOilclolo. Dogo'
YOtiIi PO:lO il:t, do se zberejo na zgornji P-05Ioji. B·lem
Potridjo fATUR in l1-1eino 8orbo1'O TRCEK sto ~
krOIeI< POWnek iJ!oris/i1i zu smulonje in sto .se IoOli od
SWPine in ~tJli noagot" s ioedei.llico. Klicali so ju
nozoj, o brez uspeha. V spocInjun delu sedl!fnke je
bilo meglo. V cIo9h bla1I ilo se ~ nOVZdOI in v
AIl55/1996 120
megli zolJi mimo zgomie postoj- ~. Ko sta
"'""""" do '-o .. """"" .... _
~
ZthMO Patricija, noto po le BoboiO.
~
T<ftoj so ju POg'8Iifi in ma.Ii i5kali. Vreme se je
POSImkJIO in SPtVO ni:lO ~i nobenil sledi. ~
:lO nt!5kd1ji CICWI no meji "'vo naDi nojpej <lboje
smuO, noto po P"'O tWiW» no ,Qb..dOiliO nene-
VOl,lE!on 1er'WIu, po POIk«tJah po je bilo vM:leti, do je
md tempoclJ pomnini. T dai son055 tudiidrvgo,
ki je ver1eho POOIO 150 me 6rz sl8Io. TI1!I'leJjo je
iOl.flč:egprostilo krWd& iz: f,
' .... 'IIAli. po 17.6.. 1980;
0010 V -21.. 6. 19IO;~ 12.1. 1913.4.,21. I. 19&1i!I.1
5. 7. 1980 je 46-1elno GI"IIIa ČlJČUlOYlČ • Marjeta,
u&e~ico V1fAol'l8N, predsednico PO l.iutomer in tJ'Illd.
dMtvenego CdJOn:J PO Pomurja, s ~no pb,inceY
.Se5klPOIO s PIonj(we(2J9A m, Kc:wrw1i1b AlPe, AIIos85
Bli. ob 12.30 ~ je pod SuldJikom IdjLh dobrim
goo&a:m levijem spodrsnilo Il() sneži~ in je :drselo v
Wi$iol<ovo g~ 400 metrov globoko. svoj ~n je lik
pred nesrečo dola v uposobo hčerki, ki je bila z: njo.
Smrtno si je po1.kodava1a glavo. (Mt!. b.jiga K-..ilka
~;o.Ic>1.1.1geO;1'V1 P80,.so.:h~., 1vIcp., 1981, 232pngl.d
'"'lI', nap<>l<. č«vbvie;"". """-.......... ~Oonilo ~iMlc; lbomilc}
19.7. 1980 je 7O-!etni upokojenec ViIllrD ~IC umri
zorodi .me ~ no planini Doltonki v Ko!uli IKo-
~I. ~GllS;~ 1911, 2321ft91od N9~GllS Ttlil20
_1
25. 7. 1980 je bil 16-1etni AJe:i KUMšE, dijok iz
l.iub!jooe, s IciJomiki na pobočf.. Krna 12U5 m, Mjsb
~,AlIos 78 A 3). LOOI Je ie od skupine in z dYemO
ll;M:Jriiema med SM' P-" zuvil spoti. Nena.oezal se je
z:opIezoI, zdnnil in pdegel ~ ••"". lOOlO 26. 1.
1980. "'KcnJo:PV 1911, 232 rnPd ...; GRST...... 20~
r... "'Ii rwg.; M.M5l '"'llJ
22.. 8. 1980 Ml je 7J.1en v1 5 I~ IBGER.. upoko-
jMeC iz ljubIjale, SII'01O "1 no KoIi!lu pod
5101iiam (2132 m, Karmi::~~, Ados
8..4A I).IPV 1911, m~~GllS Tdif19 ....1
6.9. 1980 je 2O-1enJ Barbara PBl.~IČ,!tucl.Itko in
članico AO KronL p\ez:olo prv!JlslVmo imel'" med levo
in smarjo HerlecKo.!:eYar v Šiloh (2234 m, Julijska
Alpe, AllOi 52 PI 21. Po večumem, sluojno tefkem
p1'::Je soplezalec .te preplezoll'8iuvno preblic:o
in Ia.f:ji sver. Kot drvQO ja 11(1 začl:dlo:u izsklpnll
pre(!nice amolv1ila, podla po kru!Jivih pIo!t.oh, zoni·
holo 30 metTOV pod pr8Yis in obviselo no vrvi. Imelo je
slanljJi lip p1ez:alnego posu z ozkimi IrOkoYi. SopIezoIec
si je !esI yr ZMIQn priz:adevoI, do bi ji POmagOI in ;0
~~il: cez nelwj l:oso se ni vet: oglasila. Vidnih
POŠkO<I:;l ni imelo, obviselo je wdl'9"liena s plezalnim
pasom. proti ve&lru SO jo iz $lene POllogoii potegnili
alpinisti, vendar ji ni bi\o več pomoO. 1Oolo'. 9.1980,
""'.. :n 9. 19l104..lr,q>.;000'. '.1910, PY 1911, mpNglool
<eg.; KnWj 111, 2J5.-; Al: 13, J20p0i;MaIeiil ....1
7. 9. 1980 je 65-1etni Anton TOMšE. upokojenec: ;z
Radovljice, umrl zarodi srOle kopi 100 metrov pod
v!hom Mole Mojstrovke (2332 M. Julii.... A1~, Alka 52 ~ 21.
1"" 8, 9. 1 980; PI,' 1981, 232 pt~ecl "'9.; 0'/. J~ K....ll<lljl
21.9. 1980 ie 23·le!ni Franc ARH, ~dtwll fakultete ro
narovoslovie in tehnologijo iz Bohinjci in alpinist AO
Bohinj, lu;1 prvi v novezi OI'l'lOOnil v t.el11el1l roztežoju v
Centr0Ini Yrlerl v Velikem Drohm vmu (2243 m,
Julijske Alpe, AlIaS 80 A lj. Izpulila sto se dvo 'iI1"lMO(I
klino in je podel pribliŽIlO 5O~ ijloboko ifl si Idjub
čeIodi smrtno pcrlkodoYQI gl(M). :iOpIe%Qllti na stoji~
je iztrgolo vrv in jo vrglo v steno, ki« le obvisela
zamolano v vrvi. Bila je šokirono in ~belo. (Doolo 22.
9. 1980; PII 1981 , 232 pregled rog.; AA 1J, 32 opis; MaIOiČ ""9',
251.11
21. 9. 1980 se je 14-1etno Borbam PEČAR - Boni,
dijokinja iz LiubliOfle, spolaknilo no kamenju in podla
s poti no Šlcrlo!ico (2738 m, Julijske Alpe, AIIOS 53 B
2). Smrtno se je ponesrečilo. 10.10 22. e. 1980; PV 1980,
557~.,1oIop,.1981,232~roog_1
5.10.1980 se je 76-letrli Edo DERŽAJ, upol<ojl!fll:lC iz
4ub1j0fl9, znani pradvojni skalo!, slikar in pi5Olelj,
oomeoil na lhilovnico. Ko je ugotovil, do je miel no
pot prori Vodnikovi koči, je hotel preati proti stori
skološlci poti, ki pelje no Tosc. Pri sestopu čez skok je
oo v10inern lis~v zd~il v globoko 9rt1pO no koncu
<bline Voje IJvlii~ Alpe, Atlas 80 A 21. Z glavo je
udoril ob drevo. Sezul si je l:evl\'e in legel k pOCillc.u. Po
dveh dneh !rO ga naDi mI1vega. mel je navidez majhne
od,?ine. Ugotovljeno jo bilo, daJ'e verjetno iive! ic
pribliioo štiri ure, umrl po je zoro i možganske krvo-
vilVe. J;lolo B. 10. 1980 OP", 13. 10. Il., 1DIop. ; 1'1/ 1981 . 511_.
""""_. 232 pnl9lood "'9., 1978, J:l7 fatop.; ""'iv
GiS &.:>hinj, nap.
pr«nintl zaodl-i_ kopi; a<. M<rtjol o.rt<lj, Joni &Ml
3. 11. 1980 jo lovec AJOP- PEKlAJ iz 4ubljmeodšel na
lov no gomso v bližino Polhovega Gmdco (Atlos 12.5
r. 2). Podaljk!m iskonju so go ncdli mrtvega. Zadušil se
je meter in POI pod po:wr!jem snežnega plo%U. Sneg, ki
"le podel po ncwembrskein dežju, je rdrsel po debeli
i$tnati podlClQi na sIrmem, pora~em DObočiu v enega
izmed številnih jarm,. PeIablVega grobna. Iskanje s psi
in sondiranje ni bilo u1peYlo, na1Ji !rO ga !ele s
kof'U"jem v jarku, ~er je bil 200 metrov viije njegov
doljnogied. Kozulo je, da je sledil zostraljenego lJOf'lSO
in pri tem sprožil plaz, ki ga jeodnesel v globino in čez
skalni skok. Imel je ~Ine poicodbe, oojhuj!e od vsega
je bilo stisnjenje pMego koJa. Io.lo 7. 11. 1980; PV ln2,
31 opis; por. pc><lomisiiuo ploza..; ~Ia, L1.."'9-1
12. 11. 1980 je 3O-Iemi Nilan S1VARNK, grofični
inženir iz Loikego, med sestopam zdMil na sneži!ču
50 metr<:N pod vrhom StOdiOO (2132 m, Karnniike in
Savinjske Alpe, AJIOS 8A Al). or381 je 800 metrov
globoko proti plmini .klYomik in se usitMl pod polja.
(Dele> 24. 11. \980; [1ft u.
11. 1990; PV 1981, 232~ '-9-;
GRS Trle ono. napak 22. 11.; ""'. J<l..... I<.,..",-; Gaspari<! 65 am.,
k~jigaYlzJ
22. II. 1980 se je 3O-letni SirrMXl FIU, elektromehanik
SOO Tolmin, $IT1I1no ponesrečil no področju Rdee:8g0
rabo pod Krnom (22.4.5 m, .Julijslre Alpe, AJIaS 78 A 3).
Ko je med lavom ustTelil gomsa, se je nod njim odhu1i1o
skalo in 90 je v glavo.zodel veqi komen. še isti večer
je umrl. lo.Ia 25. 11, 1geo; P'I tni, 232 f>"'9I-d r"9' Rdoa
9"""'; GIl5 Tolmin 20 rwg.; Ko%Ol"<>g.-.g.)
29. Il. 1980 je 32-letni Martin ROMŠAK, doma iz
Črne nod Kormikom, z drufbo, ki je bilo pod vplivom
ala:hola, pri?'.el no zeleni rob na veliki pmini (1666 m,
Kamniške in 5O'I'injslce ~, AIlOS 86 A 2). Popil je
deciliter iganja. Noto se jedruibo ot\mMlo PrOIi Moli
pIooini. Ko je Rorniok ornogol, go je eden od ~pine
nekaj časo nosil, nolo vlekel, potem po SO 90 pustili v
snegu zo JXIstirsko kooo. Ko !rO čez čas prali ponj in go
odnesli v koco, je ~ bruhati in kmalu noto ob 23.
uri izdihnil :zaradi zoslrupitve z alkoholom. !Mrl bjigo
Kormiila r,;IIrioa; ....; pv 1nI. 2321"wsMd rog,; Zl:-nikJ
12. 12. 1980 se je 18·letno Nodio BAJC iz Podkroja
pri A.idovščini (Alb 162 Bl) med nočnim smučanjem
peljola z vlečnico na domačem smučiiaJ, ko se je
PI drgalo noilonska vlečno vrv, no koleri je bilo sidro.
Oslonek vrvi ~ je navila okoli i91ew, oo vrhu vzpetine
po iz: neznmego vzroko ni spustilo oli ni moglo spustiti
vrvi, ki se ji je noto ZOČeIa navijati okrog rok in VrUl\J in
jo po nekaj metrih VOŽfIje zcdJšilo. (0-10 1S,·16, 12. 1980;
o., 15. 1 2. 19B())
AR 55/1996 121
kotiček
QJ
'.~
-' l. Tdevizija - propam
plenrn. §AM.
N
-,,-
vidll.a aa ekra.D1I je

~ 10 J of poOgtami,
od -.:Si 51

~ ......
v plaanJu nismo pri.................
tal, De bo lIO,

~Crnibl =~~DDa
rta steni je napfi: tvojimll..rlidauc..ije bediJo,
"Bog lim do..... 'ir. b.koco uliti te
.sai Ge vedo kaj bodrilo
delajO· alpinizau ·:.ate metaftdčna
"'~.
na lV ekranu tri5, - v dolini·
kabll: zdaj so 1'SJ . socialoo mrtev.
• pdjaoi
Iisli, Id televizije
nimamo,
smo DW' res pilani? Alenka - Monika Simčič

DIA
stane Kla
SMlIO d. •. o.
....
T~ A, tel., fax: 215-747

lLUibW _ DMO poaadbo. fne

:ul lzcldllVO dia kopij:

PREDSTAVLJAMO VAN: M.RtOVEJ§o 1nINlLOGLJO ZA

1t4ZVlJ~ DIA rJUlOy· ACWA I'UJL «OOAl(;. IUORD

S KOOAKOVO Kot'I11l0L0 KYAU'1mZ' ll'I PRl'IJIt
l1V'JI.4 VAR/WJlSmJJII ~ Y 5LOYl!I'&JI
UOIO'ZJUAIU.f; D«I'OZ1lJYOV
unr:lAVA DIA KOI'lI
DIA nrr.stl1t411E IZ RAZUl:IWI ORKiI1Y.tLOV
I'ROI"'A~ I'01OaILU'lIA
• ~ ...., A§ DM'hl.1lO IZ Df.4I"OZ1JJYOY AU 5TAIUn 1"UTOORIV'U
.taM" Df.4I'02'l'1JYOY.Sf.OH!'JIUI!

AR5.5/1996 122