vsebina

U"dnl 2 Materinstvo· krivo za vse? 24

~ milUih časo, 3
Alexsand('f 8urgener (IMoS - 1910): Neb poledl;'neLa
premica po poti&i v grebenu Rnst~rhoma ~ ~
nosila pohujUpvo irM ~. Udia. Vsak .. ngldki
voden« st' ~ pri takem naanu iuatarl~ vOOrnb
Burgenerja verjetno lakoj zgrozil... Bine MIlic
volloici _kep ..'" 10
ob tej uri sem ugotovil, da ni zdravilo za dolinske
težave, te STri sam v gore. Ciril Velkovrh
~I Goodey se pogOVat)a s tremi mamami, ki so ~ v
različni meri po6vetile plezanju,
[z OTE pnndla Breda tint· Jukant
Yšolskem svelllledelmil razpok lJ
PIWii posl. 32
2ivl;enpb dobwo pleulnega pasu je: Nljvet pd let. Glede
na pog05tost in MČill obremmiM, se doba vponlmo6ti
pasu I.du:o zman~a celo na eno samo en1:ratno uporabo.
Priffdil Pavle šegula

Messner -gor.h.liIl? 11 Pregled in ......~inistiČll. sezone 19!6 33

"Ne, alpinist ne premaguje ni~nar. Pri plezanju izgu-
bim obOltek za čas, pl"06tor pa st' zdi, kakor bi rasel. plan Konisje za aiIIiiZem za 1997 35
Pogosto se mi dozdeva. da na vrhu sploh ne vern,
lqt sell'-~
_bralce, 36
c.... Real, 8IIiYiskilAadih 12
Mire Sleinbu(h pik (1 svojih izkulnph v CordiIleri
Real v Boliviji ul posltiluje veliko koristnih informacij...

Iz zimzelen~ logov .rganizJcije 18

Ogrevanj. p..dplwojem 19
tama Pop.. je it priredila 8anek (1 pomembl'ln'lti ogre- Alpinistitni raza:ledi - Interno elesilo sloVenskih alpinis-
van~ tudi pri tUtih,. ki. pleujo srednje težavnostne SlOp- tov ln športnih plez.alcev.
"". tzdilja KomiSIja za alPInizem pri PZS, [Nod:llkova 9.
1000 ljulllJana. lel.: 061 31.2 553 (Mele \'\Ikič).
PrObJem _ , .... pri gOniUI 20 GlavnI ln odilJllOrni urednik:
pri opuo",anju pnpra"'e somikov liem si ustvaril Bine MI&e
mnenje, da pri rNo~ikaterem stOPil? dosMene telesne Tel.: 061 213 995 (do 8. ure zjutraj 8Ii po 21. un
pripravljenosti ro t.J.u, kol bl lahko bila glede na vloun zvečeri
tMld. Marjan Žibern..
GrafItno oblikovanje:
Iztok. šeme

NuloYn.1 stnn: Člani:

&hinjsb ledNo kupka (f(lto: Janez Jeglič) Milenko Atnejiek., Breda Čmt· Juhant. Dare J\lhant.
Z..dnja stnn: Aleš Lipnik, France Maldič, Mojmir Štange~ in Miro
$motarski utrinki (foto; Drejc Kamialr) Štebe.

Dru&i sodelavci:
Mire Stelnbuch. Ciril \lelkaYrt1, Marjan Žiberna, Tone
Škalja, Toma! Vrhovec, Pavle ~gula.

Tiskarna: mIGraf. grafIČne storitve.

Stegne 11, ljubljana
 Dolgo časa sem premialjeval, v kakmli smeti naj se napotim glede spremi-
njanj<! Razgledov. O tem sem že večkrat pisaL Zdaj smo na tem, da kaHno
stvar spremenimo, čeravno nove rubrike ~e naprej ostajajo odprto vpra-
šanje, kako jih otiveti ali bolje, kako jih vzdrževati, da JW usahnejo čez !lOČ?
Eden večjih ootkov bralcev Razgkdov je bila tako imenovan.. info ~lran,

• ki V polnem sijaju terja kar precej telefonarjenja, "nadh..govanJ<l" šefov

dolocenih komisij in podkomisiL mukolrpne obdelave nečitljivih roko-
pisov in podobno. Kakorkoli te, kocka mi je i7:padla i7. mk. Pogumno sem
se odločil, da urednikovanju Razgk-dov primaknem se kakih 200 ur dobro-
voljnega dela za vsaka dva tekoča meseca. Ni druge.
Stvari je treba spremeniti ali karseda hilro oditi, ker se navček 1.e oghša.
V to tveganje se kot nekakšen urednik pravkiir poda~~m, pa kar bo, bo_
Morda mi celo rata- kajti v glavi imam še d(,lgo vr:,;!o drugih rubrik. To....~
ko ena 7-<lživi, se bom lotil druge. Vendilr kljub temu, s čimer se že vnaprej
hvalim, bi bil vesel, če bi mi nek....t... ri posame?:niki po "službeni" dolžnOliti
le sk\lliali pomagat. Načelniki (pod)komisij podviujte se! Booite kratki-
jedrnati in brez baroka! Rubrike so va~e! Tudi ocvirkov se ne bom branil,
reprav niso zdravi. ~veda dishle vam bom vračal hilTejoe kot dosle~ zgolj
popisanih papirjev se rudi ne bom branil. Samo da se stvari zarnejo pre-
mikati. V kratkem si uredim še elektronsko ~to, ki jo imam sirer že dolgo
Casa, samo nim'l.ffi Čas.l. .. , a se ga bo te našlo tudi za to.
Sk07.l novo info rubriko, bom pokril rudi področje knjig. Ce se spominite
to sem omenil nekaj številk nazaj. Skrajnji čas je, da se izkat.em(o). Kako bo
s humorjem pa resnici na ljubo ne vem. Sicer bi lahko prispeval kakih svo-
jih 4U anekdot in kraJ~ih zgodbic, wndar tako pisanje nima nobenega smis-
la. Na koncu bi st.' znalo izka7ati, da imam samo še jaz nekakšen kilav
smisel za humor. Priznam, ra~pis ni bil dobro 7.astavljen. no ČilS bo poka-
zal, kako je z na;imi ustvarjalnimi "potenciali". VpraAanje;e, če se it.> ud
ustanovitve TK Skale leta 1921 sploh kaj šaljivega zgodilo. Avstrijec Karl
Lukan it.> na prim"r zbiral alpinistični humor dobrih 12 let in ga je spravil v
komaj dostojno tanjšo knjizico. Zato se splača čakat. V primeru, da s"
RM::glcli obdrtljo na površju, prvi humor v pismeni obliki pričalru]'em ~de
čez dve leti. Ni pil ~eno, da bo im",] bogatu žetev i.e kalclen drugi ured-
nik. To SO ~tvari, ki se udvijajo pOCasi in terjajo pri avtorjih dalj;i razmislek.
Drugače povedano, razpis je šc vl!dno aktuall!n. Ne izključujl!m pa
možnosti, da se T.adnjih sedem desetletij na področju humorja ni ničesar
takega zgodilo.
Bine Mlač

2 AII·.o.titnI, I/.Ili šl.1ll ~lfebruw HI97

 pionirji alpinizma 56. del
exan er
...j upoubljilti prest'-'nikl! U 7go1j !I!;t gor;!unll ...odmk! Ji! bil ~ff'lQSYoja lil edinstvem. usdmo.~t
c2 vogclnm bmnov nekdanJega l'.d.ruten}o' iVK'- Nekaj pol JI' njiho~ ugledu pri~p"valo tudi t;U~no
auklh gon;lr.ah \'od"ikov? Odgovor nji to
VPUUllJl' n..mret ni t.. ku preprost, kot se uh na prvI
pogled. Kajli btli :;.o ludi drugi vrhk.i in slavni vodmlu..
Morda zato, ker 50 njegil dm uspclno vodih na l~
\1ldencev z ~iI svrta. brez ene saml:' >Inrtne ne:'ln-re.
Je p.l Ml m o tem ni nobenega d'-omil, da $o V'll po vnti
mo,.li p~lilll mamkaj hudega in da jt vča~ih Jlo 1,- 7.a
... ~. Ta,ko rekOč na rllvnt'm, na grebenski pl~dl, torej na
l\I\jbol) banalen J\~tin se jo.' v gorah smrtno ponesrelll slo\'1-
ti Franz Lochmatter. Dve desetletp pred n~m pa na nekem
siln:'0tnem oglednvalnem izletu AleJ<andt>r Uurgener. V
bolj sl.bo lolaf-bo ostanl' dejstvo, d~ Sla bila oba laknl
brez klientov na vrvi.
Kikorkoh že danes na lo pret~klOSI gledamo, ri slavni
vodniki so skupaj z Otočani iz Alpine Cluba pmpevali
levji delel pri najz.godnejšem odkrivanju Alp
Bolj :z.ammivo vpra~nje ie, ali jo! lahko ena So3ma majhna
SvicI v J;tot!h letih, 5e pravi med leti 1800 ·1900, res naro-
dila ko5llakih Korsk1h vodnikov, I;j.so bili v vsakem pogll'-
du nl'nadkril"vi vrhunski mOjstri voden}i v vI'ok,h
~lpah1 Ver,etno~, s.lJ nJ gorniškc kJlpge. proslave ah
Jllbllqll ,. np.hovih alpskih dolinah, ki ~ dan~ ne bi na
dn>lo;m naw, počastili spormna nanJ!'. Skhftru mo.'>d temi
Njihova namišljena skupinska slika
bi na kakšni stari fntografiji i7{lle-
dala takole (v ospredju stojijo):
Melchior Anderegg (l82i-19Hl.
Alexander Burgener (1845-1910).
Chrislian Klucker (1853-1928).
.vlallhias Zurbriggen (l855-191i),
Franz Lochlflatler (1878-1933) in
Joseph (Jo.sef) Knubel (1881-1961).
dndabno :f:ivl)ilnJe tu~. To jih je la ne}c nltin sihlo, da KI
se ncnclmo ~ooli v rnhmih $OCIalnih in kulturnih okolph.
kilmor ~ po uSP'lSnih vzponih bih v,lbljcni_ Ustruno
pnn~nim nilv.dam. ki :.o jih s :ubo prinl"llli tujci, '0
morali vodll1k.L pnlllog.j.J1 S\fO)l' obna~je. P~ je bil pat
post"l. Prnvuprav ~O bili \'odnil..i stalno pod nekaldnim
bl,lgod...jnim pozitivnim pritiskom. rosledice Ie-Iq:a so
bib ~tevilna nova <pozll.nj.J in sneda iU.wnjc. Zanimivo:
prav zato so se v,-os ta čas morali UJik!';"'Vati tudi s samIm
sab,,_ Gorsko okolJC.', V kDll.,.,m Ml delovah, pa it' fe I"ko
poslilvalja)" nCi7pr\l~np pr,1\'il,l igre, kJ niso poznala nobe-
mh 17igTJVanj ali golJufiJ, Kot smo i~ ničkolikokrat rekli. v
gurah se je vse plilčcvi\lu \' gotQvini_
V Ivezi s tl'm, kaT ~mo '-"pi,;ali, poudarimo~, da so bili
v~i ti znani gor~ki \'(lC!niki prvi S\'icarji, ki so prekora6.1i
politične ln gOOlo;rd~ke meje sv0t'-· s,"ate dumovine. Oni
so blli v prejiinjem stOleiju v Sl"l'(h~ pozornosti in o njih
se It: pisalu vel. kot o bleremkoli drugem slavnem Ili pod_
jetnem možo tist~Sil ta,.. Slo je pat za posebneže ali
druK"Čfleže, ki w po V'-~ d~etij delov.1i v vuoIwgorju
Alp.
_ ~('kaJ zgodoVlnsk(' (novi u njihove gomi!ke :Ovijen.
f"P>Se Je ~ n",b \'
stann lJlg1dkih gomi!kih knjigah..
neul v 7i1jl'tmh letopisIh ....Iplne Journala. najmanf P'
,
pionirji alpinizma 56. del
glasilih komaj p.njajrXJh se krovnih organiucij. V vsem umrle. Saj bi se drugaČI' ~dl'!i Jilmi ~ smelO. Morda ~
lem omenjenem pinnem zakladu pa je žal bolj lZlalo jr bilo ~ to. br 50 dOŽlvljah in preživljali. MLI pr.va
utrinkov iz vodnitbga tiv)jenp. lea pil je ul brinje le vsebina veJolja v kapljici gorske meKe ali 5nežneg.
N#loli uniJnivo. TUD pitanje obtno ljudem tedi) ni Ieb- kristak'b. ki je PCleteI mimo pri!gane IJoteme.
~. tepra\' niso imeli nobenih velikih tol, 50 gOVOTlli
Ta njihov w se je fto 2daVNII ~bil med 5.lmolnimi drugoafe. tudi tide in gklb!je o stvareh, ki 50 'le q;odile v
vrhovi Alp. V pisarli oblilu. lcar lP ,e §lo ·ulovl~vev". Je velikem 5Vetu; "Pričeli smo nzumevAti. da je stan lXIobnl
tore} l\iI razpolago v Itonul sestavl,vih delčkih. Kaj sploh svet, v kaleNm smo do Izbruha vOjne živeli lako bre1
vemo 1) njihovih iskrivlh Jvogovonh in o mo1evanju. lo je hudih slulen~ te za v~ desetletij prdiveJ.vo,o koristnost.
bilo podobno nen.lVadnemu gorskemu pono«vanJU nil To ne pomeni. da zdaj poznamo pot. ki Jeti prro nami.
bUnem visokogorskem ledeniku. Tu 50, ~f'da. le nji- Verjetno bomo ili po mnogih napačnih sledeh, prroen
hove debate, pa roba~. nnlane ille, situacijski dovtipi in bomo tla.ili prAVO smer. Tačas pil se učimo ulo pomembne
kvantdko vpitje "med delom". Kje daleč je že tisto tibnje stvari da pripadA prihodnost živim in n.j se mrtvi bri!;ajo
gospodi! barona na Arbenskem grebenu. ki je na uku ul svoje zadeve. H
podstavil svoje rame, da je lahko "gospod" vodnik prijel z Nekaj dni pozneje ali ~ele tez k.k teden p. so se ti
okJom tepina mni rob grebenske rezi. Ali tista nepozabna možje. vsi po vrsti shupani in neobriti. prikazali spodaj v
zgodbi o 5kupinskem lajanju vi~ konopljene vrvi. ki se je dolini.. Le oči v oC'esnih dupljah 50 jim lr:.ljub jarkemu soncu
tet nol na ledeni ku Alelsch sprtrnenili v ko;lS ledu. svetlile ne nek uaganeten MOn. Pri prvih ~ih hW.h ~
Nema,.. il.' nikdlr ni bila nobena vrv ~ko popljuvana. stretwmi iz pnitrUh skodeJ se je spd PribUI njihov SVe!
b?tudl z dobrim l\aII'Itonom. Pa lista "b~tinka· o prrvm- v veDUm, Temll50 VstDldp.ll'aU1lnll rUIi vsHda.njost. Ce
slednji niso ~k1i dobesedno ta.lr:o, pa
so t-> čutili v tej obliki. Z. veliko v~no
njih je bila mojima. Toda ~ njo Jl' bilo

"Gospod, primaknite se bliže, treba !iveti.

Dogajale $o M' ludl druge stvari.
Denimo sret.anja dveh ruliblih misel-
da vidim, ali se vam ne tresejo nih svelov, tokral urno vodnika in
vodenca. V mnogih primerih so se
sprva kazala očitnA nasprotja, potem

kolena. Nek vaš rojak iz pa so temu skoraj vedno sledili

odvrženi soct.lni predsodki. T.ko so
se ~ma v gorah porajale Msle pri-
Binninghama se je zadnjič od Jateljske vezi za vso življenje. Morda se
je to dogajalo zunaj njihove uVt$ti. saj
se pri$tno tovarihvo lahko razvije 1l' v

strahu podelal v hlače. " divji, prvotni gorski naravi. Neredko

pa tudi v vojnah.. prrdV5eIJI na fronll"
med dol.gimi pohodi po brnpot1h.. ko
50 ljudje povaem odvisni drug od
;entnl kothaw glIlTl5()Ve juhla'; n)hov zadnJi tvph obrok_ drugeg •. T.kul se ludl drug drugemu brez llodrtkov
Nekoč pozneje je Henri COI'dier (1855 - II:C77) .vtor druge izpovejo in zaupajo svoJe n.jin~ Unvnosti. Stl'a..
1lI~!je ledne smeri 19. swIetja, a Je vedno v zve:d I PN- have... SO ul lO Hposkrbel.e" surove, nevarne okoliSOne?
vrnjenim kol1item. dl!)lol: HVSO not in ves dan smo sekati Seveda so, uj nihče drug ni magI'! na njih tako močno
stoplll)t v lecL bili smo u v« kot dvajset UN bru brakla, vpliva!i in jim N lrenutke tudi razt.lliti duk. Hl.ld~n,
ŽejIlI in Iačru... I\ll. vrhu pa smo ponovno V:tpl»taV1h vero y neprislopm Švit.lr in ~ boJj ht.den, tako reko{ do kraja
bhtnjega človeka. VJlok med nami Je med tem vzponom zapet Anglež. sta postala nerazdružljiv. pri)lotel)lo. MoIčeči
dal vse od sebe in to me je tiste neskon<"no dolge ure Švicu iz pnk.lnlona Ur in zgovoren ]t.lij.n sta
najbolj osre&valo. občudoval. sončni uhod z Mont Ve1.Ina in se pogov'rjala
H

To je Je nekaj drobcev tedanjih besedovanj in ril7.mijljan~ o toplem llrenskem morJU. Švicarski gOfial\ in holandsl,>!
ki jih je vseboval ta njihov neulovljivi <"as. Recimo mu <"as, gornik sl. sr VSO mrzlo not' razpravljal. o posušenih
ki se je tako koloni opajal v prati!ini prvotnih gora. Ta čas norvrikih slanikih, ki so le~ 1877 preplavili Evropo
jih je zbliZ.al, lalo Nkoc zdruŽIl. Potem P'" so delovali "ot Tdko so začuda izginil. vu navzkritj.l, ki so se
en mož. ob tem pa jim je lo n,hovo početje razgrnilo št' n.lkopi<"ila med njimi v nekaUno prvotno neprehodno
Ilekate:re dNge razsežnosti njihove biti. Sledn.il' jE: bilo tisto barikado. Nemira je bil v tem tisti n~oumlilvi čar
napragocmejše, kar so 0IlI od teh gora dobili v dar. gomiAtv.l bru narodnostnih meja in tistih OVIr, ki so izha·
VISOko gor in da~ od doma 50 vedno sr«evali s svojml Ja1e iz JlO5llmt%nikov~ miselnosti. Skratka. nnarnosti.
željami in dvomi. te jih nI bilo, ~ so jih odprth dut ln rt.Ivduknje. go~ hrepenenje 1.11 stvar...", vJlokokrat
čistih ml$li nac'eli. Takrat so bije POlN=bne le one. Na~ naredili vet kakor pollti"- župmk, ulilell", več kakor
najpomembnl!pe. ZalO jlh spodaj v dolini niSO skor.lj kdod:;oIi dru,".
nikdar 0fIlalP.li.. ker so sodile v svet. ki je bil samo tam Bil It en sam problem. pa št' ta bolj .. k.Mtemsu narave.
zgOl".lJ. Nnl\lora so se tam rodtIe in obenrm poniJuule .Ii Ta Je danes ni PQvsem zadovoljivo ml/iv: kaidm so

.. Al II$': .. l i l ' SI. fi) 1l!lRJill"/leInrlIr 1!IQ1

 pionirji alpinizma 56. del
pravzaprav bib vsi ti ljudje bodi5i ~l< zase ali skupaj v
riluujenlh nnenh, ki jih v takih oblikah ne pouamo
več? SO bili b naM predniki tMlbklne neuJmo1ilve in nt!"-
anljive dvoživu? V gor.ah uku. v dolinah drug<lČt!. Ali res
drži OMO. kir 50 sll\"nl ..nglaki gomiki Nlpju,1J o ~svojih~
- ~zl!e: ne lvic:ankih - gorskih vodnikih? Ti kolomalni
gospodjr. ki to se kljub V5mlU imeli u nek.lj vd.. 5(1 bili
ljudje. ki so w iolilli ra elitnih ilngleikih univeruh. Tlom
pa so jim ..cepili neke tvrsle vzorce lako vf'dl\05ti kot
vedenj.a. Sponumno se Mr.ll Lnlip Stephena in njegovih
pn'otmh bijim iZjav in odkloni1nih mnenj o vod1ukih,. s
utenll'll 5e jr površno sunanil. Monil bi moral mamkdaj
popazifl na svoje beSMe· bil;e munogrede zelo čisliln uni-
v~telni profesor leolopje NI Cambridgnl.
VSI Olobni so pnvz.aprilv imeli ~ podoben natin
fum\lljlnjll, roslvovilnp, vrednotenja in ne I\aoonje - bill
50 11: g06ti, olnskovalci tuje deiele. Vk, ur !KI pnnesI:i na
slan kontinent, je pustilo ul sabo vrsto posledic. Toda
bistveno vprašanje oslaia lie naprej nedotaknjeno: koliko
globoko so ti Olotani zares uvideH~ v dujo hicarskega
gorskega vodnika? Koliko resnicoljubnost! vsebuje njihovo
med vrsticami spremenjeno mnenje o tem ali onem
vodnUkcm značaju. Se včeraj Je marsikateri angldki
gornitki 6~tun na obndanje ~vojih vodnikov gledal z bolj
strogim očesom. Imeli w pač svojA viktorijanska merila.
Danu. "O let pozn"'je, so zgodovinarji mnogo bolj
popustljivi. saj gre za stvari. ki niS(l bistveno vplivoIle na
rolzvoj vodnlStva. Sicer pa tudi tiveO .lIpski zgodovinirji
niso zadnji. Tega se nekateri med njimi se zdalK niso
zavedali. POlIOtali 10 ~jevalo. sedanJOSti oziroma pm..k-
Iosri. n.unesro da bl usloIIi z.gollOPisovalo.
ob vsem tem za zdaj tudi ru enega ume,;a nftlvoumrw-
ga odgovoTl na vprabnje, kllUen je b,1 Aleunder
Burr;ener kOl človek. To je nemira k najbolj uplelenl
vodniU..a zgodha. KJ,Jb !emu si jo nWCe oglqmo YWj lZ
ll$t"'8a zornega. koti. ki. sodi v sedanje ~st, ko je mogoče
pT1IDt."l"J"li skorl.J vs<' ra~ji...e stare vire.
legi piorut)a se je pred leti vnoV)Č loti1a iV1Qrsb. aJPSka
zgodOVinarka Domini'lue Roulin. SiC\'r se je tudi ona
usml.'rilo1 na ul«iml pola strOk...: SIM1 zap'sil.... poru~e
fOlogrAfi,e, vodniike k.nitice. ki Jih premorejo svicarski
drbvnl arhiVI,. zaS<"bne umke itn. Skutala ga je nd.oliko
bolI osvetliti po llsli plati, ki obrAvna\'a njego\'e
"samogovoret oziroma dvogovore, ki s(l neobičajni za
5VlCllrske gorsl;:e vodnikc. Iz nApisanegi ugutovuno le. d"
tudi oni ni ..z.krila ničesar novega.. Va..<ih !le celo tdi. lb
vsebuje njena ,liki nekaj du~slovne!;a MlStlgmalizma M
(hkl so jolSI\11e v ospredJU. na obrobju pa se i7.mal~ip).
Nalprej se je lotila njegovega zunanjega videza: po?Sni~k.a
brada na km.xkem obrazu naj bi po njenem podčrta.vala
trden pogled. Pipa v levem ustnem kohl pa naj bi bila le
nekal<.lna oprima prevara, z.l katero naj bi skrinl svoj
odločen znataj ... Ta njegov znat;J;~ ki v pogovorih z
vodenci ni poznal ovinkov ali kakih drugih blažilnih
besed. ]ol vedno butnil ali bruhnil naravnost. ln prav to ;e
mllrsikaterega vodenca dobesedno O;Supnilo. lako rekOC
vrglo po tleh: "Gospod. primaknile se blite. da vx!im. ali
st vam TI'" ~ kolena. Nek vas rojak 17. Binninghama st
fr udnjit od strahu podeJaJ v hlače.~
spet majhna nelogičnost: takaj tako gi)vorjlmje. s.aj je to
sl<oclilo s~nju poslov, da o podobi velikega vod(1w ne
govorimo. A gospa zgodOVinarka nad,ljllje in pravi. da
mu nihče mu ni bil niti malo podoben. Pripiie mu tudi
milejio razli&o srboriteža. Vmes je ludi nekaj nepovt'-
zljivih besednih pryskokov. Proti koncu portrfliranja p.a
:zapik. dl je utel$1 korenja.SUg.il dftlca. lo ,e imel p.Jt
llvOj naan lUatanjll. Cisto po njl!govo pa je bil skro;en tudI
njegov delovni besftlnjak. ki je biJ .te tako skregan z ner....
zumljivim ·du6dvicom·.
VJAek tWv in zaplftoy 50 predstlVIjala njegova poi~
ovanja oo;..ktov v naravi. Begalo It predvsem to, da,e v ul
Imena vlival nehUnl čustva. Nežno je ob~1 drevo.
pobožal mogočen grAnimi bAlvan. ali p.a je zglnjal stvari.
ki so ga bule: v telo tulim IIJli Kot da bi mu te kamnite
gmote ali metnolftlne tvorbe bili bratje. sestre, Ulal\a. br
,e včasih lI'MjJo na grotesknost. Star mogočen molCl'$oell je
bil Mmoj Al'\'m·; pod njim je obvezno kot po "",bbinem
obredu sezuul čevlje. Nato je svoj zlizan in mestoma
lakrpan suknjič z vzorcem ribje kosti pazljiVO abnll na
n..ajviJp vejo. K jedaoS in pij.JoS se je spravil šele tedl~ ko,e
t;lVihal rokava. Z vodenei pa je najraje potival v senci
granilnega balvana (nekje v sm~ri koče ROlhal nad
Steheibergom). ki ga je poimenoval "ta cm Cork-Levet",
Neka poledenela prečni ca po polički v grebenu
Finsteraal'homa pa je n05iJa pohuj~ljivo ime "kurba" Lidia.
Vsak angldki vodenec se je pri takem načinu izražanja
vodnika Burgomeja vl:rjctno takoj zgrozil. A Burgetler !t."
ni oziral na take malenkosti, saj je VPriOO vodenca k.ars«la
plastirno opisal nasatu. kako ga je predvčerll~njim tista
"kurba od Uche- IZtr'pavala vet. kot POI Un' (op. več o tem
Andr Goe..... Ln A1pini~ celebrel, M~ftWd. Plris 1956,
mani 61 in 78). Toda nt: momJIO ga ves as presojam v leJ
luči. N, tJ'enulke ,e bil lU prostdki, neOI..."an. vendar
nekatera dejstVI pnbjo tudi dJUgKe.
o poreklu nal bi l:M.l i%. Eistenol. dolinll S.b.
&2
Beede nlj bl bil smo upisali zato, ker je
QkoIi mesta rojstva nekaj nqasnusll. Svojo
g ko IYnero je ZateJ kot lovec na g.amse. Tako je lind
p:iloinost, da It spoznaval prNgmy ...ookagOl')l; njegove
prep<odne. I dovolj prehodne stene. Na teb lovskih poha-
jkonnjih je pokaul Izredno gibčnost. dar OJnbnp.
dnnosti p.a mu U IZ otro!tva lU manjblu. le takral ,e bil
enrant It'HiMt-. to 5'" pravi groun otrok. ki 1'" druge
(ne)hote spravljal v zadrego. Verjetnu bi kolUen
dušeslovK izvrtal ~ mnogo vet in bi mu prerokoval vse
prej kOl nadvse uspekno vodniU:o kariero. ki je itbu-ala
sama nepredvidljiva pota. Kij je kdal rekel, kaj je k,e stvril
in kaj so drugi zapisali o njem. pa je tako pestro, čeludi v
05novnih pot~ah podobno.
NaraVil se je brUas p~lila 7. njegovimi brati. kasneje pa
tudi otroki: vsi. rUf!n njega, ki je premogel mogočen,
dont'Č bas. 50 govorili tiho. skorajda bo~e_ Bil je telesno
lzrt'dno mOColn; poznete. ko se je zredil. pa je la njet;ova
hiatost POSlala Il'\I.njb ovira pri plezanju. Dodaten poklu:.
ki lE! hkrali tudi najv« prispeval k njegovi tdesni mOO. It
bilo d rvarjefoje.
PA vencbr je veljal za izredno bisttega t'loveb. Vodence
je besal tudi njegov predimi JiOSI"'d. Temu ni usla niti naj-
manp.a podrobnost bodISI v gorah ali pri lp.ideh, lu so bih
v njegovi dn.db' To je,ko zlasb po~zno deJovaJo na tlb.
ki niso sodlii med njegove prtjatdje ali prijatelje njegnvih
,
pionirji alpinizma 56. del
pnjitdjev. Najbr! It tudi to zadn,e meWO nek.lj sme nan~
čeravno ne n~mo nil: podrobne~ o 11Jdeh., 1 bterimi ;e
llIln opnvb.
uto bri odgovonmo ~ na eno vpnJ.Jn)e: b.ldni $o bili
ti 5VKuski gorski vodniki. po čem so S@ v odnosih do
vodence... sploh radikovali? Iz ostll'g., kar j@znano in
seved.. zapiSlno, bi njihova delllev izgll"'dala nekako
takole: eni so imeli ntka pov5em svoja pravila igTl: ;n
dobj nesramen odJ\OllO do vodenC1!v. Vendar pripomnimo,
da it na porumenelem papirju letko fiI:dotevati, kaj je n~­
ramnost do vodenca, kaj pa energičen nastop ali vpil;e
vodnik... na vodenca. Seveda gkdano iz zornega kota utaj·
jenega vodenca. To zadnje, ~ ni Ilo drugaČ(-. je bilo v
VISOko v pah potrrlmo in tivljenjskega pomena :u vse.
Poleg tega si mOnlmo vwih nebldno n.aviduno vod-
nikovo 5.lmoudostn05t in umouverovanost VaH rula-
pti drugaw. V polobjih. ko 50 W ~ali z ne&1vd\dll\i
n.pori. kjer 50 prrUle nevarnosti, torej ko J'l' ~Io za
prdIVl!I)e. musikatem osebno mnenj.! zameghlo jezna
čustva. Vsegil tega si mi danes ne moremo niti približno
predstavljati.
[)n;gi so se vdinjali vodenctm. N~bovo edino vodilo je
bllo denar. Cimv~ denarja. Di>lovaU so ponižno in so bili
potemtakem z.a denar ukazovalne gospode pripravljeni
marsikaj p<l:t.rtli, , "imer so ogrohli sebe in izvedbo
za.rml,eneg.JI podjelja. O njih se ne piJe kaj prida vehko.
Imejmo jih u neklUne tunsrične vodnike, ki obJ.... jno
NSO PrUI.i dlje od naplJ.ina \edeniJkega jezika. Prejkone
JO v odkrival.$Um alpl!'tiDnu bolj ob,ob".. &" pomena.
Trrtp so bili bolj ali manj posJ"«lcN kombuwaJll prvih IR
drugih. !<eT avtor pnfujOClh vnbc trpa podatke lZ dveh
s!ilnh in tOeg.lI nove;wg.. vira, bi u BurgeneTJI d~1. da je
bil napolj ntSTamRO posre&ni ~vic:an.ki gorski vodnik 19.
510Ietja.
Za plezalsko enakovrednegil je imel Je sira Alfreda
Mummeryja. ~Le sir Mummery je malo boljši od mene, a
ne wdno, ha, ha, ha..... Nekaj vet kut deset let je strpno
pren/ltal tudi njegovo "edno žel'lo gospo Mummery,
pozneje na prelomu stolet.. pa ~e brhko gospoditno
Eleonoro Hasencl~ver, poroteno NolI. Ti tnje gorski
IOv.mi :\o bih i%jeme n.iegovega vodJll!kega bvljenja. Bili
so rudi dl'\lgi, ~ le tri je imel ul sVQtt osebne P"JlItdJl'-
Tako seveda on.
Amp.tk zadnji dve .žel\Ski sta ga sprva spravl"li ob
!Ivce. pa ne v slabem pomenu btsede. Moral ~ jo.- navM1iti
nanje IR ORl! Ran}. potlej pa ]IC v1e ilo kot l1<ima:uno. V isti
~P' povejmo se. da o odnOSIh med tenskanu in vodniki
vemo bolj malo. Vsekakor pili si oglejmo \1510. kar je u-
plnno o prvih spoznavnih srečal'ljih z tema dvema fen-
~hma. Onidve sta bili prvi in edini, , katerima se je
odli6\o rnumel.
Gotovo so za zgodovino anglt$kega alpinilma 19. stolet-
ja in tooanje gOl1ike vodnike omembe ~ne tri nevojelno
zaKRane An&ldinje. Tli se siva ri zaplete)o do kraj...
Problem JI' v lem, da Angleti niso znali. lU50 hoteli ab roso
smeh pisaoti o \ISpdnih terubn. V~ zgodbe okoli njih
nISO niti ru.pn.anj pl'q'roste.se danes ne vemo, aJi jfe bil
-w.ek dan LI sospo~ (an easy day f(W a lady), ki:Joe n.t.l\d.I
LI gospo MlImmery, lahek dIon ZI gospodovalno Lily
Bristow, kadar IC bila v nawu s .. tetkim~ vodrol«lm Bur-
g",eryem. Tudi d"'gi dve s\avru Anglttinji §ta gojili ~P"""
ganjan~~ svojih vodnikov. isabelle Stratton, iti te 31.
d~mbra 1876 kot prv.l ženska stopila na vrhu Mont
Blanca, je pot'enjaLa. stvari, ki so vodmkom ,em"le $olpo.
Med drugul\ se jt tudi omožila s svojim francoskim vod·
nilom. pn Margaret Claudiji (~etII~) Brevoon. PI. JO sko-
raj v!ii vzponi opremljeru s pridevnikom prva· prva žens-
ka na El8erju, Weisshornu, Deni B1"nchu, Grandn
Jorassl.'$... in to vse pred. letom \876.
O gomi§kem življenju gorskega vodnika BUl)l;enerjll in
~lovitega .tm.terja Mummeryja, smo že veliko pisali in
tukaj tega ne bomo vet ponavljali. Njuna plezalsko-od kri-
valska ralm~rja in natini medsebojneg.t obtevan,. v
prepadnih steru.h Alp so bili te zdavnaj "rn&čeni- do
kn)1l: TI me nebj vpnl.U, jn ti povem tudi !isto, kar SI r.e
tetiš sli~ti. 1.1ko med nama RI! ~tane prikrilep oudja.
za tvop nesra.rnnosl ju ne umaim tebi, ti iz istih ru.lu-
gov ne pmerlj meni, ker SV.l M' tam potihrm spor,uu-
mela. Nobenih niti na;nanjših umel'" in JlftSbtn\lo vprUil'lj.
Njwu unurjeni dvogovori v napoli nevarnih .Ii napetih
položajih pa so uneli pnbliino u)den potek: ln ravookar
ugotavljam. da M' bo 19odi1o to in lo. Ti na to ne reagir.u,
zato si jaz umijem roke, bi opozoril sem te!' Hvala, ker si
me opolori!. To si bom dobro zapomnil. Zdaj takoj ali
majo kasne.ie pa se bova zmenila, kaj bova ukrenila s .kup-
nimi II'lObni.
V besedno zvezo ~a njUnesol mnl;kega sporazuma P;'I
niso sodile tenske. Vzlic temu glede MuD'Imft"YiI ln nje'
gove tene, gQSpe Mwnmery • ~ PK beremo baedit.a su-a
Murnmery)l, ker pa" ni rnpoIago ničesar drugesa - pnde-
mo do ugotovitve, da je prevladovala med -ht.adnim-
Angldem in Angležinjo VISOka Slopnja zala;lI\ske NTmO-
mje, ton>j ni manjkaJo topline.
Razlagabke ležave nastopijo pri Burgentr)\l- Pravu?!"av
to uden njegov odnos do .žensk. Njega sla dodobra·
predvsem njega kOl patrirahalnega ,vicarskega mou -
sprva zbegala dva povsem razliČIla !enska obrau. Ko je
hOlel v Hudičevem greb~nu (Nadelhornl pri gosp~j
Mummery uporabiti nekaj ,vo;ih nesramnih -~tosov", jo.-
naletel na obraz sfinge, S Itarerega ni ilvabil nili naj-
manjkga nas~ka. POlem jo je hotel ujeziti. Kje pa, niti v
s.anj.th. Potem jo jr na. ~no uiKnem g.rftlenu' polnem
majavih skalnih lusk. meslOrN pa tudi kočljiVIh opasti,
;UQ>\ strniti. Nobenega u&b. Gospa MumlMf)' je §to-
pala. pluat.a, poprijemal"'- ubldala c;ppin... brez bHed,
brez: obocavljanja, hitro in utinkovilo. "za mam. ~
Kakih osemnajst lel pozneje g/l je v UnniIttu ogovoril
visokoraAtftl plavolas dekht: -Gospod Burgener, vebko
sem slišala o Vll.!l ... hotela bi, da me nau6.1e pJeuti.~ ln spet
se je za~el dvogovor, ki ga zgodovina a1pinizrNI ne po:t:na,
ne glede !ul to, da je takih ostrih dekličev bilo kar nekaj.
Spomnimo se Rose Friedmann in -$olge o ortlerskih gor-
skih vodnikih~, Paule Wieuinger in belgijskega kralja
Albe"a I. na motorju s pnklopnikom - tudi nda Mira
M"rko Debelakov. ni bila od muh.
Vmimo se sptt ~ make na.zaj It Eleonori ~. Na
~ z1lao:l.I;"a vprda.nja m "konk:retn.t- mnenja ali pred-
loge, ki so bili talrD rw:pauedni, da botj niso mogli blb. - po
čem bl napje plezaU, ~ je fe -plezala"" l kak!nim fTlOikim.
za "plezanje"" je treba uneti nek.aj lel VK. kot jih una 0l"Il • SI'
je ZVrSbI uni<"uj06 pi! pmtimnmj in porogI;vosti mI.ade!Ke-
jke. Kajtakega, pa Je ne! Dobesedno ga je stSut.a.
 pionirji alpinizma 56. del
Iz tega bfsednega dvobojev-anja l7-letnega ddtlib in 37- uvb, nalepk. d;utka, kakršnihkoli tedanjih prIVil olike
~lnega !vkank~a gorskega vodnika se je ..nvil. ena oziroma obnaS.Inja. Pr.v po t('Ul su. se ra:zlikoVOl~ od \'$ril
n.ajv~ gOl'lliikih ljubezni JU pool pogled. VeTIdar si to drugih podobnih vodn~k.ih parov v it.llijanskih, švicarskih
munmo !,olzbgati le kot triko razumljivo - z.ares \"eliko m fralK."OSlcih vnokih AIp.lh. Kft pa je ona vestno beJmIa
pnpltljslYO. Srveda vsega ne bo niadOlI' Uvedeti•• listo, np..m e pogov~, ju ti bte)o v neki POVKm drnp tun: dva
br rudi bi. M1U1 pr.IV nobene zveu z ilIpm1ZmOm. Gledl' razm~ljajob &veka, ki vse, br poč'en)ata kat alptnl$ta,
n.dalin~a poeeka n~negl o~bnegl. bvljen" morda Je:n1Jt'U' skrajnu resno. Morda pma :zwanji vide:z ni bt!
s.mo ~ eli daljl.1 sY.vK: II domali poldrugnn d~etju V.llUn. te bemno n}l'l\ t.ivljenjepts ozirortl,i knjigo, bomo
n~1 skupMga p1nanp je konblil usebno deklijko VJdeli, da je nebj resnice tudi v tej SNwovi mIsti: "S.lllun
kOO II UusaN, potem si je pndobib ,Ho unlVef"Zitetno izo- se tako, d. povem resnico. To je napolj sm~nao!.;UiI.~
brnbo. se omoiib z industrij(:em Nollom, rodila tri Tud, njun tra.giten konec si je precej podoben: &ugener
O!roke, posmnno p. s.o svoje izdali tudi njeno b]igo je pri 65-1h letlh wnrl V snrinem pluu nekje V Bem!;kem
zapisaN goram (Den Bergen verial1en). V Alpah je pre- V5aVJu. Ona ~ 15 let ~, pri s~ 45-ih nl"kJt pod
pkouJ" v~ kot bterako1i drup žensJc. na SY"lu do leta Weisshomom, prav tako,
1945. Nemiri PI ji bi tudi zdaj II alpskih vt.ponih komaj od tistega d~, ko 51! je bk ~ i k odlobl.. da bo
kdo, ki ni gorski vodrnk,. !leSal do kolen. Med dnlgim je poswl poklicni gorski vodnik. pil do tam" ko je to z.tres
'tala lOS-krat n. vrhovih ~tiritisočakov Alp. TISti pa, ki se posu1. je vasili mocalo preteOlo:ar precej vode ... Toda prtJ
želi prepdati o njenih nekdanjih pleuls10h spmOOnostih. aJi slej pride do SJ'\?t'an)& dveh gornikov, dotlej ne:zn.llneg.t
naj pll!Čl grebfon Matterhorn - Dwl d'Herens, ki 50 ga ona, voonib in b.stitel"l'8a vodenca. To poll je polem poslalo
dr. WilD Web:enbach in Hans Pfann preplezali nmal/tuni na nek način :za ob. usodno. Seveda pri takih srečanjlh je
(ocena: tista pel po Welzenbachu in takrat brez uporabe tudi vet vmesnih različic, se pr,vi !ivljenjskih in poklicnih
klinov; Slovenci tega kakor tudi na d~tine drugih zna- postaj. Tako je med leti 1868 in 1878 Burgeller ~premljal
menitih aJp3kih gTl'bI'nov št' nismo prečili). slovitega člana Alpine Club. Clintona Thomasa Deol'.
Slt'dn~ sIcer oi imel tisle "ko opevane angleske previd.
nosti, vendar je dotlej vse zvozil brez nesret ali k,lo.ih
drugih neprijetnih dogodkov. Iz le njune Hneprevidnosti~
sta nastala Ieb. 1878 dva dr1tla prvenstven. vzpona. Prvi
na ~plameneto goro~, gnnitoi !pik Grand on! v (ran-
coskih Alaph. Drvgi. še lriii in naporn~i, p" km.lu u
tem če:z ju1no steno Rothoma. Oba su. s tema dvema
v:zponoma pridobib veliko ugleda in si :z njuna namiila
veliko ime. To je bil glavni nz1og. da je Mummery ndq..
dne v Zermatlu poiskal gorskq;. vodnik.1 Alexandra
8u."gt'tlerja.
Ker obsl.1J1 opis njuneg. prvega sreanj;l. si ga le op;.
mo. Burg... nerjoev brat Aloys Je Mummeryju na huko
ruloiil kje bo nak1lm1ta AJexanc1n. Poved.! mu je, da v
gozdu drnri. nato pa mu je še z roko pob:zal v tisto smer
- tam nekje je, tam ga boste našli. PO bkih dva.j5ebh minut
hitrE> hojP, je MumIl'lf'f}' us1iša.1 Bu~ svojski ba.s, ki
je prekhnjal da se je vse le od dUet kadilo. ~ar je bila
te sla Burg~ner Jn Mummery kaul. podobo dveh fNkvenCil uda.r«v tepa6e (vrsta goubrske sekire) tISlo.
Cervantesovth junakov, pa. je bila n;una mriana vodniška kllr IC Mummeryjlo prev:zelo: z angleško n,t.. nčnosrjo It'
navtu k nekaj bolj srne!inega. Seveda te je bilo lO smrino. naslel55 :zelo hilnh in nepretl"'8'nih motnih udarcev. Nato
on majhen, nabit kadač s kIobučkom na gl.vi ln dolgim je nebj sekund sledila piIvu, pa spet enako mučni udar('l
cepinam zn.mke AJpenslock v roki ter listo ehaplmovsko rezila t~. KQ se )f primaknil ~ bliže, do rob.ll jase, ni
hojo v težkih okovankah, in ona, v hlačah in sujei, od mogel verjeli svoJIm ocem: Burgener)e ·razteJešal Hogrom-
njega u pol metra viAja· Hizjemno ~ ženska sprijelnim nO ~mreko kakor da bl il: nit' delal trščke.
neizumetničenim ~mehomH. Oc:itno sta se razločevala le Sicer pa je bilo to njuno prvo srečanje (po spominih brala
po zunanjem videzu in seveda spolu. A to ju ni motilo, da AI(ly~a in ~ina, prav tako Alel(andra) bolj klavrno.
sta postala idelana vodniška naveu, ki se je, na primer, Mummt'l)' ji! res u:z.ll videz jeličnega suha, ki je povrhu
lrla 1900 požvižgala na to, kaj si kdo o njiju misli. še močno kratkoviden. "Pa njegov smden sukn~č, ki ga je
8aronica Felicitas von Reznicek, avtorica knjige od kri- obc5il nase kol na uknvljeo drog. pa prtdolge hl.Kto z uv-
nohne do kste stopnje (Von der Krinoline zum Sl:Chsten ihJu, pa po!vedrani čevlji. toda temeljito oaxeni, da SO $t
Grad), ka je bila drut.inska prijateljica Nollovih, pravi, da bldčaJi 11... soncu; u :zapenm sukojičem pa izbokli vo:zel
sta povsod po manj.iill IJle$tih ali vasdl s svoiim s'-"om krava te. Ljubi bog, pomagaj temu prismuknjenemu
in dovtipl pov:zrob.la pravo :zg,aunje. Pa vendar je bil Angletu. od kod prihaja;:' ri pomilovan)a vredni ljudjt?'"
njun svet v gorah samo njun, dodobu ogu jen od Nekje smo te z.tpWli, d. je m~ te ljudi včasih po5('gl.
neposrednih vplivov šviarske domxij>kosti .lIi od !UlIIol "'kemi}.ll~ prvrga vtis.ll, IZ katenga sta se pozne,e poroc:hli
pru~ntga ~a in ugl..jeneg. svetovljal\S(v•. Vse čvn>ta in trajn.ll &oml~ka m čkwdh vez- Vedel! je lreb.i, da
ufe, d .. nlSU uporabl)ala nobenih Pft'dpisolnih dolinslah Jl' bil takrat t('mpo llvlj't'np počaSnejši. lUveunOSI na

7
pionirji alpinizma 56. del
so&vili Jl.I pristrlejY ln tusmno globlja. Mani.. SIl' pon-
'vlpmo•• to je vredno vKkr.t omlmil. Prilrd,lv~n..
t~hnologip. te .smemo varnosti in varovanju v Jten.lh ln
grebmih Uko reči. jima ni mogu nuditi nobenih dl'\lgih
opornih to&: sku~i v steno, skup;1j V 5mrt.
Potem ko StlI ~ Z bes«lami Prd1p;1la, sta ugotoviLa. lb
imata dv.. JlO''5eDl rulltN z.n~'" čeprav ne vemo. bko
SI' temu rekLIo. Z. bJ vet p;1 je bilo potTebno milo vet
as..1'IIcimo bUna skupnJo tvegana Nra_
oba SUI bila te po ~ravi nepopisno tnnasta' bili vztra·
jnost je vseeno bolj plemenit izraz - poleg tega jim. ni
manjkalo nekaUne tdko razlo!ljive plezalske
,umnibvosti. Tadv. pojma ,i('e:l' v celoti ne sodita skupa~
zagotov. pa sta ju prav ona neustavl~vo gnala naprej. Na
videz je bilo ~ huje: v vse Sla rada podvomila, a zalo ker
stll dvomila, je bilo ,koraj nujno, da gresta pogled.t. aH se
motiLI, ali pa i ..... u. "kot ponavadi"' prav.

@{:
Tej nelogičnosti je sledila le ena: oblo sta si hleb, d. O.il'8Urgenerzačel p lez.abZMummeryjem.
udev. ne bi. bila pretahb ali hitro uresničljiv... In ko je st.. nekaj čan pleni.. 5ku~j kot n..veu
pottin Murnmny prq>leul "MmogOC'" r;u;tebj. je rekel, dwh IOplaaloev in bolj pomIko z ros.........
da dvomi, da bo le tla rwpre). ku n.JIprej zares k.ižc na
Potem p" st.. v glavnem pleZ41la v r.ujirjeni navezi -
rno!rvo uu. itirih in ~o petih ljudi z rv.ličnin\i naJOP-
nemagoc",. T"'ga n",mogoč"'gll $'" j'" rt",mudomll 10111
Burgtrt"'r. 1(0 pa JI' bilo VI~I' zgoraj M! tdJl' ln te bolj
mi. Da je bilo t;t.l(o p&eza.nJll' v tistih čuih skrepno Z zdra-
vo pa~, .it z VlImos.tneg.a "idila nespomo Neli dal'll'5:
~n"""ogote·, ~ je raztwp lotil M\IlfIn'leI')'.
&kr.ajno problemIItično vllrovllnJl', do kU}lI živčno ln
5I'''''''dll s'" člov"'k na koncu tl'h zllmmivih :l:godblc
~no pleunJll' v &trmem ledu, moinost" dII kdo IUIpnVI
vprd.l, o čem sta Sl' med pl",z.anjem $ploh pogovarjala?
blo usodno napal..o, pa se it z vsa.kim novim človekom v
Pnvuprav, kako sta se pogovarp.b? bl odgovota na to
mo~tvu Je enkrat povečala itn. To je billi velika cenil
vprdanJ'! n", bomo l\lI~b v Mberu kn;p ali kakl'm 5tarml
vSiikeg~ težkegI in neVilmega. dpskega podjet}a. lU so JO
članku v Alpine Joumalu. Mumm",ry je bil Ulprise!en
plačevali Ii:lli. ki so vuli 5 sabo pleulsko manj sposobne,
moIČf!6le:!:, le kak$l'n "bol; lont'en dan· je iz SdIC izstisn.i1
Ilt'bj skopih stavkov. 6urgener pa je ves čas plezan;' imel
in viSja cena v suhih cekinih za tiste, ki so bili zraven
je?nl' aU Ci!lo divje dvo~vore s seboj in s svo~m cepinom,
oziroma vmei. Burgener in Mummery sta si pridobivala
ime, ol l..ilSlužek za prvega in Hzapitek Hza drugega je mor",l
li, lo spet presenl!Čll, niso Mummeryj;1 &10 nič motili. P.
vendar sta se čudovilo razumela, odlično ujemala in
plačati nekdo tretji. To p.l so bili drugi vodena.
Ena najsl<l~j§lh pleulsldh fotografij iz 8urgenerjevega
dOf'U",)ev.b, ob tem pa ni:l;.llla l\lIjbolj nore alpsk'" smeri
tistega asa.. Zanju je wl;'la le tista stan misel: ·JCdor ne
vodniškega udl'j5t.vovan)i, ki jih hrlllli Dominique Roulin,
je iz Itla 1880. Skupal $ fotografom jih je bilo tedaj n.a
gori :1: vso mOCjo, tudi drugih Ilt' more vneti·. vendar z
bistvenim popravkom, CIlI !iota bib obil vneta za slvar in da
grebenu kar pet.
sta oba z dvojno ~tp gorda unjo. ZnaČlII'fl skalni stolp v v.sto~ delu srebnil. Grands
Do leti 1895, se pnvi do odhoda M ~ na Nanp
Ch.armou: eden bradatih voden~v tedi v os~ju ln
Parbal. so njune $Jllm wl.p.l", tol najtežJe in nalrteVlImep.. v
kolikor se dII Y1dm 5 pov«e...alnim stelOom. una pnjkonl'
AlJMh. uskrbijefl obtu. Drugi. ki je verjetno nOlSK. ker tmiI edini
N"'bj naJpomembne~ih Burgenef)l!vih prve-nstvenih
na hrbru nekakkn culasll\llhrbtnit. sedi na UKni greben-
••"ri ski rezi ~ opazuje in ·V.arujeH vodnib 8urg;enerja. Hkrati
ima n;o rahlo IUIprti v~ dolgi poldrugi meter, vodena, ki
• 1370 !.e'nzspitze lIedna stena; polkrog grebot-nov nad
Ied~i~ko krnim) - s 'Thomuom D!mlom, sedi v prvem plllnu. Drugi voden« je obm,en z hrbtom
proti fotografu in Sloji til:. ob sieni sblne~ Undarj.a. RoJ,;e
• 1871 Portjengut (greben) - s TholJ\llSOm [)enlom,
upira na majhno polico v v~ini tTebuha, bjti na ramenih
• 1878 Grand Dru (prvi pristop) - Dent" W.lker, Maurer
'1879 Matterhorn (Zmullov greben) - Mummery, mu Sloji vodnik. Ta se drži z levo roko u. gornji rob ~liris­
Gentineta, Petrus transke granitne piramide, ki ima pokyno odreor,an vrh, in
• 1880 Col du Lion (S in J or.ebnik) - Mummery, Ventlz
skuša zgoraj okel ceplla zatakniti v pokvno vodoravnu
poč. Vrv med
• Grartd Charmoz (velikopotezno grebensko prečen",) - nosa«m
in vodnikom je sicer videti napeta,
Mummery. YI'nI'tZ loda podstavljalec ramell je nenavezan. Ce d.neli ne pIeza-
• 1881 Yerte,oubnikCharpoua- Mummery jo dru~, potem je groba oceruo tega detapII pet, čeprav
• Grepon, stU\lll in g~ - Mumrnery, Yenetz tveg.no goljufilnje l> cepinom in OkovIInkami na nogah lo
letava, sevetla le kot pleulsko težavo, občutno nnanpa.
• 1887 Mont Maudit, grl'ben Frontier - von JCufftter in
"""',- Ce IM bi Burgener plOdel, s~ ali hotel skočil doJ, bi
• Taschorrt, Hudičev greben - Mummery, go&pa se un~ nosata ln ~e "nl'gil vGdenCil VSil zgodblII slabo
Murnmery in Aooenn.atltrl kontala.
NjuJl prvi odmeven prvenstwni npon je bil pnvupr1lv
Il'IIIitvem vzJlOfl po Zmutlovem g~u v Matterhornu.

8 .~ 1 1 IH a. .. C SHD jlnIlW/IeJt:lr\a 1997

 pionirji alpinizma 56. del
PrIdrutil. ~ta se jima k J. Petru, in A. Cenhnetla. To je
bilo 3. i1epttmbra 187'9. Kar tri zanimive stvari l.thIW vde-
mo fU' l. v:r.pon. Ni bilo t.ko nenn:n in te!.ik ~I so
~kov.ali. S lem se kajpada niso hvalili. PO\ISOd, umor
so po ltm i:uednern vzponu prim. SO pohli veliko
občudovanje. Pa ~ ni OtOCan iz Alpine CJubll ~ biJ zraven
• sir Mummery.
Tisli d.n St je zgodilo ~e nekaj, br v ni~emer ne
:r.man)tuje vdik~ uspeha Bwgehbjtvega mo5tv.: NI isti
diln ln v isli zahodni steni MlIuerhorna SI' je po
I'ffihallovem ozebniku odviplw m vzporeden vzpon tro-
pe NlW'U: W. Pen"'Il, L ZwbriSS"' in Fm:!.INd lmseng.
1<0 je prvo mojlVo priplezalo na snetnI raz. ki SI gi Ko
clllnts .Ipirostl predstavljajo kot UMek g.e~lW. kllr je
-.eved.n.p.Čno, je drugo utelo pretili \1 ozebnib.
l.mdi tCglI se med s.lbo 0150 videli ne ilI~Ji. le INIIo bolj
temel" pogled po teh ostenjih pove, da :l:gamji del ~
na ne omogoca dobres' pregleda niti nad Zmultovim
nosom (orognlsko levo) nili nad splXlnjim, vstopnim
delom Zmutlovega gretMma.
Napeto je postalo .sele v dolini, ko 50 oboji oznanili svoj
Il'lpclen vzpon. Drug drugega so hiteli prepričevali, dII oni
drugi sploh ni!Kl bili gor v grebenu. No, na koncu so se
vseeno Zedillili, da je bilo BurgenerieV() motIvo za dobrih
kst ur hitrejk.
Temu dodaImo je nekaj po svoje unimivega.
Univerziletni profesor mateuwlike, dr. Michel Vaucher, v
jtsldewlih letih vodilni ~vicanki alpiniJl, je glede lega
naključ)i. napravil il," majhno primerjavo glede gosioil,"
obiskanosti gon v nzmiku enega slolelJ.l. To je takole
rulo!il: če bi leta 187'9 v nekem trenutku -zmrznili- sliko
vseh vzpenpjotih se vodnHkih navez II vseh evropskih
AI~h, vklJUtno z Dolomiti, bl na tak lep, :wn~en dan
STKali nI vStn konceh in kn.jih n.ajvet no gornikov in
njihovih vodnikov. SlO let pozneje, na vi~ku poletne
sezone, ~ bl ... ka :u hipec -unr:tnjeN- slik.! u bula
tudi do 360.000 vzpenjl-jočih se gornikov.
Istepleta 5tI skupaj z Mununeryjem IZpelji-la k vzpon
po znatilnem ozebniku Y (Charpoul) v Aigume Verle.
Takrat Sta sp!"avila vso evrop5ko in 01011.0 alpmiS!ltno
SI"fllP v nemajhno začudenje. Temu vzponu bi lahko rekli
I\;Ijdrznejil ledni vzpon 19. stoletjI, ne oziraje SI" na
Kluc.kerJl!ve Ifltne "norosti- {Smer norega Angleb v
Liskammu, ZeJeTII ozebnik v piz BadUe. Smer mimo ser·
akov v Pil. Rosegul. Ob tem slavku pa se ne moremo
vpI'"ašali uka~ ker so pač ~ predstave O ledanjem led-
nem plezanju nepopolne oziroma skrajno pomanjkljive.
ZalO se poskusimo vsaj malo poglobiti v tisti ~u. te na
primer z dana!njimi besedami rečemo, da je billa nJUn
webnik tehnično tdji od Cordierjevega (leta 1875) prav
tako v AiguiUe Verte, se takoj poraja na.sl~nje vpralanje:
kal sploh pomeni izraz tehnim.o zahtevnej~i, wj SO tedaj
uporabljali le cepin, Zlnr~njena ali mokra vrv ~ je med
enakovrednimi predstavljala le nebUno moralno oporo.
lIkole it 5 10 stvarjo: naii veliki predhodniki 50 njega
dni r.l~vih neko povsem samosvojo tehniko up<Jrabe
cepinov v lednih slenail. Poleg k1esanja oZiroma sekanja
SlaplIII v strmem ledu, so upin uprlbljah U impro-
vizirIne stopnice, pa ul gibljive ogn,je s -podaljkV.lnjem-,
kjer lOD uponbo navora z drugim c:o"pinolll Izpilih do
popolnOSIl. ler ul neb.lclne sblne, snnne in lord-ne kavlje
na n~hov natin. Na nekatenh cepinih !lO 51 voorukl pri
Iwv;Ku dali nasebli zobe lako, 50 bili li 3 do 5 cm bliže
rIliMu. To. ku bi dlnes Izglfltalo nelogično, je bil.
pravzapnv njihOVI bistroulllnll umisel: ~ je zgornji
plezalec od zgonj nlvzdol zabil okel cq>irlil do zob, je
spodnji brseda hitro NI te zobe lako rekoč n.ar.knil zobt
svojega ~na in p<qne611JlOr'ebitn.i. zdrs. Vsi po vrsti so
bili iznajdljiVi in pimetnJ ljudje in nihč'e lU po n~potnb­
nem izzival usode. Radi 50 !iveli J'fi"v lako IwIIJ\l.
te se še malo povmemo zgodovini prvega vzpona po
trm ozebniku. izvemo. da Je je tisto jutro te ulo zgOllaj
Ul'eIo obstn?l)evion,e z go~. bW'iInO brnenje in tV1ŽgMljf
smrtonOliOnega bTl'lefl;a III v«j:h k050V ledu jih je sprt'm1ja.
lo do samega ~ stene. 8urgene!" je sebi sloplnje brez
oddIha NeskOl'lloo dolgih ~napt ut. V 10 je vlotil vso
svojo moč, ~ vendar stl se premikali s polifo hitrostjo.
Položaj je postajal vse bolj nevaren, saj je tudi Mummery v
svoji knjigi iskreno priznal, da se ga je prvit njegovem
gomi~kem ŽIvlienju polotIl strah, postal je vUlemiJjen. V
neposredru bht.im nli"gove glave so kar trikrat zaŽvi.tgali
Za pest veliki kamni. Malo pod izstopom se je Bursenerju
kot nala~ zlomil k cepin.
Med sestopom je Burgcner Je povečal tempo hoje in
plezanja. Od zgoraj ga je "varoval~ Mummery breJ; cepi na.
Burg~ner pa je iskal prehode, sekal stopinje in velikanska
slojw. Odkar sla plezala skupa~ je bil Burgern:r it dru~
popolnoma tiho; «lo njegov napol zafrkantski ~gospod­
Mummery ah ~v.ia g.nada- je i~pustil. Po neprenganih
osemintridesetih urah hoje in pleunja sta koofno stopila
na kopno stwoo.
~
ela 1910 je Alexandra BurgenerJol pod koto
Bergli. neda1ee :t.eluniUe poslaje EISml!('r
(jungfraufjoe.h), dobil pilZ in g.l pokopal pod
soobo. N.dh lOD gl~!e nekaj dni pozneje.
lik preden 50 krsl:o 1. njegoV1Dli posmrtnimi ostankI na
pokopahiču v Grindelvaldu po10lili v grob, se je med
pogrebce- vriniLa k Ell'OtlOfil. Hasendevel" vsa zadihana od
~l kilometrov dolgega tdta. Nih6e med prisotnimI "'ml
ni \-edel, da si je Burgener nebj dni prej ki ogledat fIeIC.
njun že dolgo časa oatrlovan vzpon. DI bi ironija bill
vKj.l, je nalanko ~ln<ljsl lel po~neje tudi nJO v gOrllh
Wallisa doletela bela smn. Njo in HaIlSl rfanna je dobll
pilZ na takem delu It'demk.a, do kamor nikdar dOl.lej ni
polegml. Pfann je imel S~. da ga je snežni plaz i:t.pustd
iz ob;ellla lik pred usIjem rupoke, njo pa je odnl!$10
globoko dol io jo zasulo.•
,
V okolici Kamniškega sedla
V zadnjem letniku srednje ~Ie sem se 5 kolegi (Fr/md, odšel proli Brani. že na prvem predelu, od zgoraj posutem
jan, jallu, Jure ln Matjaž) dogovorili, da gremo na z drobnim ~kom, spodaj pa je zijal prep"d v Okrešelj,
kamnBko sedlo Hplezat Po zahodni steni smu se po sam sem SI' moral obrniti. Gorski mir, lep svel in ti~na me
N

Tuli<"J\ih smereh (X. Y in 8riNkov kamin) v tN'h ;>;apored- št vedno nista pomirila. Ker sem bil sam brez stare držbe,
nih dneh povzpeli na Planjavo. Jana, ki je ved!!l, kiko se Sf'm prertllJI~val o istih problemih kot v doliN. Zato sem
,tvui strete, je ple:zal prvI. Matt-ž, sin slavnega odkl v karo, si nal'l)Čil ,kodelko Q)i in poskUSil po lažji
sIoveMUga iillpilUstičnega U1konsk~1 ))loTIl Mi~ Marko poti priti na vrh PJan)ive. Mimo Bab SC'm priwl, pa ko
OclotlJ,kove in ilidm1Skega shb,p Eda Drl.a~. je bil tudi malo dl.Jr, a ne dal«. Prvo ml"to na poti. nebno v s.blo,
vdf te spretnosti. It n)e!ov na~1n ln tem~ramenl ,l.iI mt' ~ ,pet obrnilo. V kOCi 'l'II"l popil le eno skoMtico Čilp
kriva, d. smo ga dolOCili, f\oIj hodl udnjl. Drugi ,mo bili Ic> -:z dodatkom- in jo jadrno popiMl v dolino. ob ~ un sem
Ip.lbltelji IportlI in f\oInlVt. Mene 50 soioki m Njte1je ~ ugotovil. da ni 1dravilo za dolut5ke tetave, ~ grd sam v
dele nek.ijknt potegnili kot Npolno vrečo N • tetrti dan pil .~
Jem imel udovolj teh naporov ln negotovosti. zato sem se Tudi na Brani Km bij k.sneje le vetkral. Nekoč, na
odpovedal p1ezan;u po vzhodni steni Brane. 0dH1 sem NI bloslludi v ffil'glenem vremenu, sem brez pravega
sprehod ali bol.te n. izlet na Okre;eJ~ kar mi ni bilo nil:dar posluha zavriskal naglas. Ne prav kmalu pa sem zaldi!al
žal. Zvečer !iQ mi kolegi priznali, da so ku malo prrtiravali odmev, ne odmev, zvok ~alltomobilske trobente~, lepo
n
in menili so, da bi bilo morda boljl-, b.> bi odili rudi oni z ubran: tra-, tra-, tra, ra, ra, ra. Kako to, saj nisem -utrobil
menoj. tako lepo. To spremembo sem si tuloHI \lIlole. pri vsakem
ob večerih pa smo v Kamnina koti dolgo \' nOC igrali dogodku lahko pride do neke tra1l$formacije. NIndno do
urok. Taldne poOlnice v hribih so ml ostale \'I'dno v zelo popat'enja. Popačenja pa ne smemo t;J.zumeti kot nekaj
Irpem spommu. Pomenile .0;0 mi najbolj primerno ,pros- Sl.lbegl. sbb!ega. ~POplčenje~ pomeni le sp~bo. Res
tilev od dolil\$lUh tefav. To S<!:m ~ W ~I telel ponovi- je, da ~ II I'IIlIldroo rta ,ubH, tedlj PI je nastopiloo SpI?-
ti. Na kamm~bm ~Ju smo imeli l.a.mt le mo lebvo. memb.J, NI moje učudenjl!, 1\1. bolje.
KoJ.gJ. 50 mi povedali, uj mOf;un POICg oblegI' k vuti s Kljub takim dosodivJ6nam JO mi 0!iUJe te ~ v ulo
$!'boj. ZalO smo Imeli !\rane le ul tri dru, nl'whlw:imo bib prijl'tnem spominu. Velikokrat jih gledam kot g1edali~ke
odo bčni. ker ludl dl'lla1}5 nismo imeli dovol~ da bi SI kaj kulise na odro ljubljanskes& prizoritt.a. Ce je Oltar II
nn1Xib v kOO. MiJrtuljko\lt skupini lepi gora, sli !Xav gotovO 1COCn. in
Na Kammn;em ln KokrikI'm sedlu sem bl.! k.1'IlI')I' k GrintoVl'c v Kamni~kih in Sallinjskih Alpah te lepli
ve&l'lIt, vl'likoml z ženo, nekajkral pa tudi sam. Nekoč ~oItar".
sem Sl'l na jl'rmanova VTlIta raztresal dolinske t!'Žave, ki so
bile prav tisto 11'10 precej hude. V koči sem se podkrepil in

plezalni utrinki
SYedJO\lCi rTN bolJ(e) pomagajo, kaclar" zmanjka poguma. nakJooino terena; če je grope zelo strma, jlh potrebuje$
kol mi pomaga pocUtn, kadar {mlI zmanjka S'l'edrovcev. kakih dVanajst all trinajst, sicer pa kaUnega mafij...
Z interneta

Bilo Je nekega ~ra Sledi lime. ko so se pri ~i po

<iru!itverlem seslanku ogtaslle Iri nadeb\Jdne prlpr8'o'fMCe
in mi raz1ogale. kaj se)e r"lB sestanku dogajalo. ~a
šole je menda omenjal plezatl;e po grapah. kar je dečve
očitno precej zanimalo, zato se Je razvila žlllaMa deba·
18. Naenkrat te e'18 Izmed njih postavila sledeče
vprašanje: "Kaka se varUješ v grapi?"
Jaz seveda hitim razlagat. kako in kaj in na koncu
dodam. da se marsikaj V3f"uJe te na cepiMI. Sledil je do
skrajnosti začuden POgled in pa ~a!ianle: •Ja koliko pa
potem po(leouje!i za eno lako grapo?!?"

PriplS: šele
kasneje, ko smo se le nekajkrat do 60lZ
nll"etali nesporaztlmu, smo premlevab. kakšen bl
odgovor najbolj ustrezal takemu vpfilwnJu in pnšJl smo
do zakljueka, da !itellilo pol/ebnlh cepinO\! nara~a z
 iz tujih revij

Smrtno 50 se ponev«i1i tri~ oli spreml}enld. Via.

Rojen 1944, alpinist in dNI bi od'l''1e1 (epln.
publicist. Ne Yl'1}aITletT\ Vs. f'I'lOI'WTlO l..I'lVetI iti mo, Mt ne bo OtMi le
bo 'le lU samo ~ okoli.
V svoji no," Imji(l oplsu}ete do po JKenn;v v core kot:
Kai imate od tel~ da pleute na '1move najvlIjih nebldno bo'-un.
cora? HI ~ po po±p"lju v nevamost je gotovo bolezeosl<o.
Ko ~ vrnem. ~ po(:utom ~ Vrh gore It le tOCka preo.- Pogosta 5en'l se of lW:em ViharJU \1 gorah w>blp'biI, l» ne bom
br;,~ ..m b<"ez~. Tam zgor.tj me mOO Will\, da ne bom vel lete v ~ le le pndem bv nauj. bt.o sen cw S\O'Cf tlO'O'I
pntd~doI knjig. NSIOV. Nkoli NUJ. P. me l\,epellCflte zmer<lj ll'lOVlI pre-
Mar bolet. premapd brezlco~nostf ~~.

Ne. ~po-o$l ne ~~ ni(:elH, pn ~u Izgubim ob6rtek Zelo ~pretno 5e :Inate pro~~ti: IUlplsali rte vet kot
za lu. pronor pi ~ zdo. kakO!" bl r.J.~. ?Qgosto se !TIl dozdew. tride~et knli,ln $OdelovaII pri duc.atu filmov.
da 1\1 vrt.u splot1 ne vem kje ~ pa kaj potem' Saj ne letam La medl)9.0 po~omos;tp. Oni letalO
Mar ni tele-viJ.jjtka ka.mel"a, v katero :tr.te po vrnitvi, za rnerlOj. MOJa podoba Je podoba nona, pa ml Je 10 ~'SIO
....lika pomembne-Jb. od ume pustolo"Ulne? ...eeno. Nltl:sd'''! ~ dejal: "Za dober sloves obl~3.JIlO plačamo
O. ne. Diljem InlelVJUJe ln se udeletujem tlskovnil'l konfererw::, zelO veliko: namrnč. sami sebe,"
pa me !e rli več. Sicer pa "ne mediJI ne zanimajo. Je vab brada simbol arhitne mo1atosti? b1amenje
Finala,i in zdravniki pravijo, da se lahko matiani v moia, ki se upil'3 slehernemu pritisku?
redkem vi$OkofOrskem znku polkodujejo. Se vam to Ce že razJag<lte psahololko,_ Elr.Ido 5elll SI PVSllI te med prvimi
ni 1:10<:11101 odpr4~~ dake &!'qeJo obtu Kamr sem do!go N poti, na
seve<k o~rntl$oM: te ltane nebj moigaJUloh ceke. pnl*žno prmer na Antar1ctio, SI ,o ostntem erlIr.ll na teden. d<l ll'II oi
toW<o, I:ikor le se enkrat do mrtveV naplJe! T\.IdI fOU Itpm njeo ne olMsijo Iedeor l<oSI'nI.
~i tega. z\arika lnVel7.a dd.a ~ 1\1 meN. Po k.lkem
tIoIgo~ VlpOtIu lTIl pmtanqo PI1ileli' netliYilMo h4~

"
odprave

v bolivijskih lI\dih
Zasneženi vrhovi so mogočni svetovi, očitni poganski
bogovi. Vendar se vedno najde kdo, ki obvlada celotno
skupino vrhov. Illimani je prvi v Andih.
Tukaj je : nasproti vsem, domišljav in ohol, sijajen, neo-
majen, ovit v svoje kraljevsko ogrinjalo iz snega in
kobalta. Zdi se kot neizprosen varuh. Zdi se kot sanjs-
ka oblika. Včasih, ob čistih jutrih ali v tišini popold-
nevov, ko se svetloba bojuje s senco na vrhovih gora,
se zdi tudi kot bog, poln veličanstva in moči.
.Alain Mesili

Otrok Nayajama joe vpril~l: DU, ukaj je lako visok?
Zdi se, da se bo podrl na nas.
1" n;tgQv o« je odgovoril: Zdi se ti lako visok, ke!' si
li l;I!I.Q IJWjhen. Potabi. da zrastg in strah te bo minil.
!~,~~l~!!!.O"p~~~~ ~~!~~l
il> shblliem, da je Boliviji. precej bolj "ama detel.. br
zad~a krilje in rope. Med vsem svojim blv.utjem.se niti
enkr.. t nismo ~utili ogrožene niti na, nI'O okradli.
Drugi razlog pa je la, da je turistično precej fNlnj mvita
od Peroja.
Bolivija je najrevnejša. najvišj", in najbolj izolirana
IatJnsko ameri§ka rt>pUblika. Bntto nacionalni dohodek
il' 640$ "a prebivalca. Povprečna .tivljenjsb doba je
okoli 55 let. Ima okoli 6.5 milijona prebivalcev in meri
skoraj 1,100.000 km2. 50 - 60 % je Indijancev, ki govorijo
jelik Aymam in Quechua. Okoli 35% je mestice..., 1'l.
ljudi je ilfri~kegl izvora, ostalo pa je m~anica narodov
iz Evrope. Uradni jezik je iipan§čina, ki ;O gl,lvori ol.:oli
60 -70% ljudi.
Uradno glavno mesto je Sucre,
dejansko p" ~ La PaZ z več kot
1,5 milijonl\ prebiva~v. Razpro-
Ko je nastop~a kriza
sur" se na vi!ini 3.600 do 4.000
m.n m. V lapa.!I:.ih leUmah pro- vobliki driske, mi je prav
dajajo to>blt1t Paracetamol in/ali
mic:orm. ki 1,1jW.jo ttŽllvt pri lažji
obliki vi!in.slr.e bolezni, soroche
prišlo hladilno mazilo za
po !pan.sko. KtI' prileti5 na 4.000
m, ti li nadklga skomj gotovo ne
dojenčke il brezalkohoIni
ukIt.
BoliVIjski as je 4 ure za Grtftl- toaletni robčki.
wu:htm. PoldnI' y La P.. :tu je
16.00 v Londonu. Med Ljubljano in La Puom je okoli 6
urru.hlr.t.
DoItll\a dneva Y juniju in juliju it dobrih 10 w (od
pribli!rlo 7. zjutraj do nekaj čez. 17. popoldne). ZnOČI SI'
hitro, skoraj brex mrak<!.
PIJtt samo prevreto (vreti 8 - 10 min.) ..li vs te-
Idl'mčeno vodo ali kemično ~no. Tablete za či!bmje
vode naj bodo na osnovi joda, ker It-ta ufliti tudi
a~. To velja tudi ul vodo iz jeZtrov i1li rek v rn.'Okrn-
jf'ni naravi, Nad zajetjem se običajno pasejo frede lam
ifl alpak, ki veselo serjejo po poboqih in S Icm z.asvinja-
jo vodo. Priporočljivo je ;esti v lok.lih, ki 50 polni
domačinov, To je znak, da je hrana dobra, da "i predra·
go in dOl je osebje dovolj čisto. Sadje je treba oprati s
kupljmo vodo ati se bolje - olupiti. Voda IZ vodovoda
:l:.;'l nas ni pitna. Liter vstekleničene vode stane 3 boli-
vianose.
Tečaj in
cene
v bsu n.a.k'X<> biVilllja, od 16.VI. do 15. VII. 1996, smo
za 1 USD v gotovini dobili 5.06 bolivi.ll"105(lv, potovalne
Ceke pa smo ~jali po 5)13 bolivianose. Kot tujo \laJu-
odprave
to jf' v Boliviji I\lIjboI,e imeti USO, ki jih lahko m... n~
tudi na ulici. KIm.itne um« so prav tako uporabne.
Letališka taksa ob odhodu iz La paza je 20S in jo)l' ~
plačati v dolarjih! Taksi :t letaliAoča do «ntnl La !'a.ta
sta:v 6$.
Navadne pl.in5u brtu.!e prodajajo raz.ne potovalnI'
agencije po 10 do 12 boIiviaoosov. Nikjer pa nisem \licWl
ml'Šanice propan-butan in epigas bombic:t navojem. Te
s~m varno prdverca! iz LjubljanI'. Odhčno 50 se
obnesJ~ tudi na tol'fl'lperaNri -Ir c. Glede pte'o"OZOv v
hribe so zanesljiVi ~mo tJsti prevOVliki, ki ponu)iljo
džipe s 4WO. Ne na.sedaj ponudbam taksistov, saj se bo
votnja konbla te pri prvi večji luknJi ali ;UernI na
makadamski cesti.. Ctne se med posameznimi agencija-
mi ra.dakujejo tudi do 40$. Mi smo imeli srečo, da smo
na~1i agencijo Saraflani nil C<llIe Sagim<lga. Eden od
treh lastnikov, don Gonz.llo, odlično govori angl~ko ln
je bil naS ~fer vedno, belar smo potrebovali prevoz. SO
cenejSi od drugih in :telo z.;tl\l'Sljivi. Prevo~. do Tunija
pod Condoririjem nas je stal 70$, do prelaza 2',(mgo pod
Huayno Potosi pa 60$.
Spali smo v hotelu Toriflo, ki v L.onely Planetu spada
med boUom end, vendar je osebje zelo prijazno. za tro-
posteljno sobo smo plačali 60
bolivianoso\l na noč. Imajoo toplo
\Iodo, kadar je ne zm.njka.
Uslužbenec Felipe ima Slovel\ce
zelo v čislih in nam je s ponosom
pokual uro, ki mu jo je lam
pod.toril Branko.
Hrana \1 La ra:tu je dobra in
poceni. Za 5{1 bolivianosov se
najd in flapi)p;! kot gospod. NjJ-
how pivo st imenuje pacena in je
le sl.bte od Uniona. Td:iiU JI'
samo nekoliko boljle. Odlitna
pijača je chufly - IneŠilnia singil-
n;ja (žganja iz grozdja>. ingverjevega piva in limone.
Tudi piscu sour je treba poskusiti, Vflldar ne po komaj
preboleti driski. br se le-ta takoj ponovi...
Imeli smo okoli 100 kg prtljage, za kiltero so nam
Indijanke do baz.nega tabora pri jez.eru Condoriri
z.aračunale po 2s boIivja\lOlSQ\I za tovQC". Na konja. mulo
ali osla pa privetejo do 2s kg. Lamo kot tovorno tival
pa tisti, ki imajo slabe izku!nje z fljo, odS\lecujejo. Ko
pobe:zlja, jo je silno težko ujeti...
V taboru je sicer neki slinasti Indijanec po imenu
Roberto kazal list papirja vangleJčini, da je comunario
in da sme pobinti po 18 bolivianosov na dan od
vsakega ~otora za ndr!evanje reda. Mi se nismo howli
meniti z njim. Z eno od Indijank smo se dogovorili, da
nam bo za 10 bolivi;a.flosov na dan pazila ~tor in opre-
mo, ko bomo na turi,
V taboru pod Condoririjem smo od Indijan),; ),;upili
kokoSja jajca po 1 bolivtano komad.
Nosač od preu.za longo do Acampamenta Argentino
rw višini 5.500 m ima Illtifo 15S za gor in dul. Ker pa
sem bil gringo Joco, je nažlcal 20$.
Hrano za \1 hribe smo kuponli br na tržmci, ('I\krat
pa v edinem 5upL'l'n\arketu na CalI", ~hez. za klIt... n.'-
"
odprave
ga Imo uspeh zvedeti. Do njega Imo se pripeljali z WiUi.. m Pr~lt. V planinskih vestnildh se obtasno
r.. d~ksi;em. ki ima enotno Qrifo po vsem ul Pat.u (5 pojaVijo tbnki nUih odpnrov (primorsb, abdemska,
ili 6 bolivia.no6ov) ne glede na nzda1to_ mariborska ...l.
Krr domačini praviloma ne gO\l~ tujih jnikov, se je
mocno priporolijivu naučiti vsaj nekaj ()sl'l<Jvnih fru.
Kaj obvemo
Obvezno
potrebuješ
~ ~pljenje
proti rumeni mnlici. b. 3.500 SIT
Npr. : "Cuatro cervez.u gundes por favor~ pomeni
"Stiri velike pive, prosim"; "Una truchll al homo con
ga opravili Il,!! Trubarjevi ulici za Centralno
SlllO patatas por favor" pomeni "Eno peteno postrv s krom-
Jebmo. Izkaznico o cepljenju je treba imeti 5 seboj. pirjem, pros.im".
Slovenci potrebujemo vizo. [)(Jbi se jo na bolivijskem Kdor bi se rad naučil ~pansko, ima na voljo sledeče
konzulatu na Dunaju in je bn.'Zp!atna. Komur pil se ne !enjge:
ljubi gor, lahko stopi do ljubljanskega Kompasa. Nam;o - Anton Grad: Spardčina. DZS
Je za 4.500 SIT po osebi priskrbd v 10dl\E'h. - CICero: Sp.tMčina v treh m~ MX (tudi kasete)
Ob~·ezIl.ll je tudi 1t'lalsk.a k.1rta, ~~a &! potujri z - Španio15ki s izgoVQrOm, Zagrt:b
letalom. Mi smo leteli z AerollJW'U Argentina.s ZlI prib- - Labn Amman SJ»lli5h phrasebook. Lonoely Planet
!iino 1700 DEM. Odhod in prihod je ml v Qolov<.U. - razni c[).romi s tebji ipansUg3 jPZik.a
Verjlotno pa se dobi je bj drugega poleg il" nMtetih

Literatura
v knJigarni Los amigas dellibro na CaUe MerCJdo
knjig.

imajo zemljevide gora in območij. K.rti Condoririj.1 in Podnebje

Huayne Polosi sla "",ka po 38 bolivianosov. za ~pall­ Poletna de.tevna dobil traja od novembra do rnllrca.
1iko-anglclki in a.ngld~p'lI1.~k.l sluvar v eni knjigi pa Značilne iKl dnevne poletne nevihte, poplave, mrzli
sem plačal 20 boIiviil.nosov. vetrovi z Altiplana, blato, megla, oblaki do tal. sneg v
Dobro je poznati cilje. preden se odpraviš od doma. la razu ni nil' nenavadneg... Vl'3Sih pa je namnto teh

doc
19
•
...
aa
ZalO sem 50! odptljal v Mundwn k Schusterju, klf"l" sem nev~nosli daljte obdobje lepega vremena. Zimska
kupil vodnik Die KonigskordiUere. Avtorj... sta R. suha doba traja od maja do septembra. Klima je bolj
Pecher in W. 5chmiem.mn. Dobil sem !.e zemljeVid suha in prijetnejY.. Name lemperature so Zl'\lltno nižje
IIhm.mij.l ln Iilampu);t. Vet pa nillo imeli. BoliviJll ni od dnevnih. V hribih okoli _1S wC (tudi ·30 ni nit
Pl"I'\I, z litl'l"l.two in zemljeVidi JI" bolj slabo. Odhčen nenavadnega). Padl.vin je bistvl"r\O man~ so pa vendar-
sploim vodnik pa )li! knjiga IZ zbiru Lonely Pll""et: le. Ouro;" 95 50 Imeli alpirosti na IUimaniju velike prob-
Bohvi.a.. Občasno se dobi v MK in DZS, mogol'e ie kje leme za~di snežnih viharjev , trije mrtvi AvstriJCI, ('n
drugte. SpOSOdIl sem si vudnik Alaina Mesihla: hudo ozebel). Teoretirno l\iI;primemej~j tas It' od srede
Cordillera Real de los Andes BoIh'lIl in prw~e1 tisto, ma? do konca julija. Vendar je tudi avgust lahko še
br me je unimal0. Med bivanjem v La P"zu pa mi ~ čisto v redu.
don Gonzalo povedal žalostno zgodbo o lem fran- Med ndim enoml!'sel'nim bivanjem srno imeli
coskem alpinistu, ki se je preselil v Bolivijo. Pis«, ki je pretetno zelo ul!lodno vreme in odlične razmere v
splezal veliko prvenstvenih smeri v Cordilleri Real. se hribih. 14 dni je bilo nebo jasno brez obb&.a na nebo.l. V
je zalJUbil v neko žensko, ki je bila ekstremna levlbrb 05li1lih dneh je bilo pretežno jaSllO z občasno oblačnos­
ln l'la.nica neke teroristične skupine. Ko so nekje nas- tjo. Enu not ji: v La pazu detevalo, vi!je ~ sne1ik.. Pod
tnill bombo, je bil mend.I poleg tudi Mesi1i. Ujeli 50 jih Condoririjtm smo imeli v enem popoklnevu dve snetni

....za
ln moiak je dobil 10 let aresla. Stn~ kazen 141 alpin-

spJo$en vpogled v Bolivijo je dotmt knJigo Maksa

ffll.al"llo: Bolivija - ~l. drn in stm po ink~kih poleh..
Kdor bi se rad podrobneje seznanil z inkovsko zgodovi.
1'10, naj prebere knjigo Osvojitev Peruja, ki jo ~ napi$lll
plohi. Dv3knot je pihal veler do 100 km na uro. sneg je
bil pndelan in odli~fl ul hoJO in plez.anje. Pinov ni
bilo.
Dnevne temperature v La Pazu so se gib.Je med 90 in
160 C, notn ... pa malo nad nitlo in nekaj dm nebj
stopinj pod n;o.
IllldJlJjoxmje 1111 SIrImi 15
li
P""C\ pomoč - slovC\~ček pomembnejših iz~C\zov
0Sn0Vn.aI ~ U. trto-tllVO neka-
terII ipanakil ~
Mlzpva!tll
- kol. k pred l. 0, II
(lXIstarjkost<w{stati)
kot s pred 1, i
jcinoo/sinkO/petl
,
· kott
(chico/čiko/mujoon)
· kot g pred a.
(gata/illta/maček)
0, II
kot h pred e. i
(gef1te Ihlrlte/lj~e)
h · se nikoli ne ililoYOIi.
je vedno nem
(Ilomllle 100000000{tloYek)
J · '"" h
, (Iab6n /h&bOll/ milo)
- kot I
, (Ileno 11,enol poln)
· kol ri
, (seflof Iserpi gospod)
· vedno v kombnaeijl 1
... nemim 1,1;
· kot lu (Quiche flUtel
i~sko~)
·kotke
(quedltr fl<.edatl ostati)
, - kot ks (Mexico lmek·
, :>ikol Mehika)
· kot angletki th (zapato
, /'sapatoj č~~l
· kot I kadar Je sam ali na
koncu besede
(esloy /esto" sem)
kotJ v ostalih primer>h
(yerno f,errro!lOU
l.) Sesede. ki se kor\tu,jo na SatJIO.
C1esnik, n ali li !lO naeJaIeIle na
predlcm,jem ZIOtU
• nagIa$,e na Ithl
· naglas le na fpal
2.) Besede, ki se končuje)o na qas-
nik, ki ni Il ali 1, imajo neglas n<lzM-
njem llogu
-
t lud.d
-naglas]e na lori
· na&las je nil Idadl
3.) Vsako odstopanje od tne pravil fe
Qlna(:eno l Ilaglal;nim znamenjem
• C_l. PQf _ , . . ,
· t\8&I85 je na ~;tdJ
• naglas je na Ioni
• naglas je na 1_1
• Baglas je NI fl<.al
o. cen) Ne jem mesa - No como camil
1- uno (m.sp.), troa (!.sp.) Ne preveč začqe1lO, prosim - No
,. ""
3· tres
dem."'~,1« ' -
Ne falUmem - No MtIeftdO
4 - eualro Nimam nič - No r.nto ....
5 • CIfICO Nisem razume{ - No IN c.oo.,tpI
.....iwlldo
.....
6 - selS od kod ste .,- De rI6nde " - " ?
7 . slete Prosim, podpitite tukaj . FImta aquI.
8· ocllo
9· nueve
11). diel _.
po<~-
Rad bi ~I na poSto· QullItOlr al
Rad bi dvopostc~no sobo s kopalnico-
Govorile lJl1llle!J(o? - Habla ln#U- 1 QuItJ,o Ufi C'uarto tIObIe con Niio
Imate se prOSle sobe ? ~ hMNU- Rad bi p1atal raron zdaj· QultJro 1JlAIBr
c/on... UbrU 1 iti cullmUl -'tor.
Dal vam bom 80 bolivianosov . Le dor Rad hi vnoveIl ta celi . QuJshlnI coMar
ocMlrt. IXH~ .,,. C'hequII
Ali imale !lel, kjer la!'lko pustim svo;e rad mam p;.o. me pt.l. C ~
vredne stvari? - n.ne una uja ,.,.,..
pan HItIf _ _ ... ~
Smem fotografirati? . PUMICI _ _
_ iIbf",,1
AU je dovoljeno lIampUatj tul<.aj ? ' &tli
PemJItJfIO liU • , II_ MJU# 1
ta sooa mi (ni) je '4et - ..ta hMUf·
.acJ6n (rJO' _.-tII
Al je to cesta za •.• ? . Es ..ta la CM- Želim 1Tll'I\i8ti Oenar/pClt(JYalne teke·
,,_Nov
=
NUl• • .,.1 QUlMO diIwto/choqJ_ ~
Ali JI! topla voda ves dati 1 - H." cw'
c.n.nfe tOdIJ -' dia?
Al. Lahko vidim jedinik, prosim1·
telefonlf8ti \1 SloYel'liO • QulIIro
11_ IM bJoWNJla
PIIftI() ~., la ~ •• Pt:W fllt'Of1
Ki4 je to?· qlJl ... asto?
Kak!loo je vreme?· 0111 flempo 1IIIe.1
<Momobil - coche
banl<.o\ICi - oitletes (de barlc:ol
Kako Vam Je Ime ? C6mo .. liam.
u,tH
bojim se • tengo mledo
bolan· enfermo
Kam pe~e le cesta? ,A~ con-
thice .. t. c.....t...1
Kateri avtobIJs pelje za... ? - CUl . . .1
carina· 8dl>llna
Caj - te
čaj il koI<.inih listO\'· mate <le coc;,
.~obllt quo ~. a ... 1 (bllie pomaga proli viAlosld bolezni)
Kdaj je n8$ledn,;1 lelza...? . CuIndo taj kamiličl'll- mate de menzanil!a
NlllIIJ pnblmo rW'IO •••
~ je bllnka? - D6ttde eSU el bMlce1
Kje je ho\el., • ., ~ by ellwOI _ .,
Kje je su.niSče ? - D6ndtI ..UIt to.
HtV/fllot 1
....
(dober, če ima! driskCII
tetrtek - viemes
destlo; narlMlOst· oerecho
dober dan· bueI'Ias ~ {popoldne}
Kje je lUIbtienl Ul'ad? - P6fN1e"tli I. ooller dan - bueI'Ios 6as(dopoldnel
Ofk;JtM da tlllfsmo1 00ber večer· buenas llOCfIeS
lQe lllhIIo ku'lm .•.? - DCindfI P4MdD dovolj . bastarIte
cOlflJln' •••1 dr.· c:aro
Kje lahko odd8tl'l prtljago? D6t1. det\4e - esttl IIoviendo
PUfJdO .m~ar .1 ""Ju/paJe 1 film - pellcula
globok sneg· l'IlaYe alta
CwintOl'
Koliko 11m
I>0Il"'_
Koliko bolMllI'lOSOY za 1 dola(?·
por d6l.t7
je do· CuMttO$ k/lomIIt/os
gora· montana
gorovje· siena
hay hasl.
Koliko stane ta soba? - Cdnto Cliii..
ta e.1a IlabltachJn1
Koliko $tarle triminllttli kl<c , . Cu""'"
gospa - seiiora
gospod· seiior
Ilospodična - sei'lorll.8
gosl;~ - pafador
c".t. lin. UMlWltil de tl'l!5 trIlmiIa,1 greben - arista, bo!de. cresta
Koliko st_ za eno noč ., - C",lmo grmi - esta tn:Inando
h,ib· (:(Ilina
Lahko melo zm.t....e ceno? • PDdtfa l1vllla • gracias
~ar el ptKlo Im f1OCCI1 ime - nombIe
Me Ye!leli . MUdXI ~to Jaz· 'lo
Moje ime je ... - Me u.mo ... je·es
najlepb hvela· muchu/muchlslmu jesti _ (:(Imef
"KIn ;Ul- sur
"
Jutri· maiIana plinski bombiel . eartueho de ps vai· westro/a
kamon. thlmenea plinski kuna.uk • homillo de las, (;()ci. \/elie.. grande
karti ('lOmilI· boleto, tiquele, pasaje na de gls vr· usted (VIl.Ilfje ed.)
kaViJ ·l:r!ll: CJJ/I! ne:gro, catI! puro potrtek po obedu - sIesta vr· ustedes (vikarfe mn.l
mleal8: cafe con lec;he POOOtje gore . lade"" vi· vosotros/as
IdadNo' m!ll'tillo podpIS • flO'l'l8 vilice (jedilne)' tenedor
k1,n ,cliJ\lo. cuia polet • YUelo vodnik (05l:ba)· ~ pa
kMllo • C:OmidI. Ilmueuo poln. lleno \oO<Inik lknj:gaJ·1iI i\IlII
kOVIOei • rnooedas ponede:\iek . lunes vrč pNa· una CIIna de cerveza
kozaree· VlISO postelji . eama Vfh· ema, Cl.Ombre, ploo
krČIT\8· fonda. host"', hoSI eria poslrv. lJUClla vse· todo
kruh, pall pot, steza· elll'l'lino vzhod - este. oriental
ku!)'" . comprar POt~ . arroyo vzpon· aSC(lnsion
l8/:en sem· tengo hlmbre prtel'lje· neblIne z zajtfk.om· oon desayuno
led· hielo prlllen· vaero zMtitna 1~8vica· iuante de proteetor
leden(iilu)· &lacial Pl'dee . pel!o zal'lod· oeste, occldental
ledeni"'-a razpoka - eneta de glaclar, prevet· dema8ledo zajeda· COfIadura
re$Quebri!io prihOCl.odhOll·legad&-$alida zamenjati bankovec· cembiar UlI bi~
ledeni§ko jere<o· 1810 &Iacial pnjate~ • aml&0 lete ele banco
lekarna· liIRYlacia prodilllalna !Ml· abaoeI1a. a~ ldliMlik . medICO
Ietall~ • IlefOpuerto prosim· POI' 11M){ zebe me . terca IrIo
letakika l8kSI • tasa de &er'OllOMO prtijeg, • malela zelellJava· venlUlas
Ie'a . izquierda račun . cuenta ze~·mapa
majhen. pequeno, enICO r.ugledrnca • tarjttl postal zima· ilbiemo
m8lio"" . milCizo recorJido . POl. u.n zniUM.a· selo dci correo. timbte
me&leno - nelHilcrso rudnik· milll tal lTlI je • lo SientO
menjollnlCa· oticinl de c:aml:llo sadje· frulas teja· sed
ml' IIOSOI1OS (m.sp.), noSOtr3S (l.sp) sem • SO)' Žejen sem· Tete:' &ed
Sem Iz SIoven,e • so, de EsloYenil

_. ""'"
moj . lTII telim menjati. QuielO eambiar
fllO$t . pt!enle Sem W&flarijanec· so'} \'egetill1aoo Že~m nekaj ~ io popiti • Quisiel8
mrzlo Je • hace Mo comer y beber e!iD
na!>· nuestro si·eres tille! . alirnento
nllhtbtnik' morral. mochil&. SatO de skala· roca. pena !Iie,,· C\,lChara
alpinista slovenski. esloYeno
naklon potIoeja. poboeje . vertlente smo· somos
nIlku!)1 • compras sneženje· nevada
naliv il točo· granizada sneti· cae nieva
nasvidenje· hastllueio, lJdi6s, chao sneti· esta nevando La ColClllera Real de IGa And4I••
nlMlZI' cordadl snema očala· gtlf"de alpinista Bolim. Alain Mesili. Editorlallos am~
~.~ sne1na opaSl· eDl'ni$a de nieve ltOS dellibro, WeO'l'll:f" Gutten\.81.
nece~a • domingo sodna slepola • otlalmia de las nieves La pal. Cochllbamba, BolMI, 1984
nesrl:ta . !lCddef;te snemi mete!· tempofal de nieve, ~
neu!)e • tem~

......
1ll6fl. nJI:tCN· su
~
"""
sne!ni plat· alud de rOieYe
~.~
t* KiinJCsko ...... . . " llIlCI ...
wandenlln Bo4t*n, Robert Pechef &-
Waher Schmen8l'lfl, lSaN 3 923666
no! ·l:UChillo sobota • HbMto 01 2, C+M. Hot'baiet' Verlac.
nosač· moro. portadof sontariell • II'ISOIa06n Jutawasse 4/RG 8000~.
ob'ak. nobe sonce sije· tIaCe sol .983
on· el spalna ~ • saoo de <Io<mif
ona· eNa 5fed8. ml6rooles aoIM., Oearne swaney, Looely
on,· ellos/ls ste· $Ois Planet, IsaN O86442 150 5, 1992
oprOS\lte· dlsclllpe. perd6n (kadar steber· oolumna, pilar
komu s~!; na nogo) steklenK:ll' boteIla
permiso (kadar si utifa!; pot skoli stena' care. pared Prevod Mire Steinbuch
mno!icoj studenec ·luente
osel· buno. asno suha (lobe· tem~a seea Za vse prevailllslre Mpake, lu' bi se
Ol.eblln&. sabaiion še kaj • Aigtl mh ? po#<;uaJe ~Je na kraju doIaj8f1ja. se
piha močan veter· hace mueho v\ento iotof . Clll'p,Il. tlenda l'SetJI prilat1etim i$lrre(J(J ~ern.
pečenki· asado ti . tu
petek· jueves To Je preO-ago' Es demasiado ca-o
pjatl . bebida toplo ,e • nace <:atOl'
p,tIIa "Oda - agua I)OtabIe torek· martes
pNn~·bo~rta.~1 tut - ducha
p1llČaI•• pag. Tu.ec sem· SO)'.~
_itIel: . escat~. trepadof hq ·lu
pleLlllIll lIN· cuerdl de trepar Usl.avlte tukllj • Pare iIQIA
p!ela;1 (\1 "tenij· escaIer. 1Je:par vtll;a1ica • pejuelil

" k .......
'"
 odprave
V hribih so notn4! temp.orat\lre nihale od -SO do -\70 jo v vuki samopostre:l:ni. Aspirin mi je pomagal
C. dnevne p;t 50 bile nad ničlo. premagovati manjM' težave z vilino in gl<>vobole. Ker je
tam zelo suh zrak, sf!! je večkr3t zgodilo. da sem imel
zelo suho grlo ln me je sililo na kakol;' Tamt sem v usta.
Zdravje vrgel eno septo~to ln problem je: bil za nebj ur '*n,
pred odhodom sem obiska.lsvojo zdravnico. Se\'~ ne ZariIdi sUhegil zraka se nisem potil, "'eprav v ndih
:tato, da bi mi potrdila, v ~i odlični kondiciji sem. hribih Nivinm kol kon(. Kljub temu pil s.em imel
hlm"K sem Izprosil cel kup receptov. nekaj antibi- zv~ nogavice v piastilu nekoliko VIatne. Preden sem
oUkov, t.blele proli boletln.m, kapljIce za oči v se dokončno :uprl v 5paJko. sem te nogavice .'ietul,
primeru vnetja ali snetne s.lepote in kapsule proti drisk! raz;prostrl po spalki, Ila noge P<I nataknil rezervne
,h
Seldiilr <upomni si ro imeJ. Podobno sem narNil tud, debele Thorl0 nogavice.
pri l.obozdravnilcu. kaiti tablete, ki se dobijo vlekami Imel sem tnave 5 spanjem. Zato priporoam bUne
brez~, so "'Bla2ev žegen Ko je nasropila kriz.a v la:l:je uspavaine tablete, ki jih l'\.Ij na recept predpik
N
•

obliki dr'ske. mi it' prav prislo hladilno mazilo 1.iI Wravroil. Jaz; sem imel s seboj t.tblete San~ la 50
dojenčke 10 brezalkohoIni toale-tru rub&i. bile popolnoma zani.... Kljub temu, da sf!m nek vetrr
Niti na misel mi ne pride, da bi solil pamet pojo!del ~ri, mi nISO ni'" pomagale.
komurkoli, ko najmanj starim p"",kaJjenim mačkom. Kec Na splotno nismo imeli Te5nih težav z .,eino. To prip-
pa obstaja motnost. da bo tole bral tudi bkkn uk isujemo temeljiti .klim.ati~....ciji in na<"rlu po.stopnOOiti.
gl~nhom (po Karlu Maru) kOl sem }az. bom dodal k kar pa zahteva nekaj vcl' t.asa.•
nekaj, Vedno sem imel pri sebi navaden aspirin in
obit'jlll' tablete :za \izan;e - septolete. ki se pri Ilas dobi- Mire Slelnbuc:h

,Im
" L '·l,i,~t'.;~ . "1"';"" ' . ' •• :::;;!',.. ,." .. .. '

,
...'. 'b·t.:o"·,·
. " 'e"'.
'.
.. .,
'
,u<' ,',.'. ,,,'., .....
'e""v"~'d' . ,_ . • y.!,,::,-:'::'
." .1,._,
.
.
,
:i
, !!
'P.rimer ,P9t1AA~II), .kal9f:ij \l \ii~g'QljU na dar): J»:A. ~sHlJtI
., " ". :.' .. '. .. .
;;".11_" ." .,.... ~ , ,'"" " •..•• ~ - .',"'-.
' .... ~IDo!I~I· ."".i~,· -.' . '. ",_.; ,;.,,-,.., _., ... ,-~!: .:,~(an1.0.V_ ".'.::;;'.,, _
,.. . " - ' " ... - _.~ _-,"" . " . :', " ';<j, ,"1;'" '.. . . . ..• ":'''''a''-;;r>' .
:1 doza rtlleka'KondenzMnegil: : ~':"" ..' '200 '600'!' 'f, '
. '.' , , '.., .. ,1.-'

~
d~oza,.,.,~~_~.g;\!!.~~.
;,..
.. , _, 'ilij'
,..-~.
~O::~:~~':'l."".:.
....._., ,.
Uo:1'~'r~.,

,.. . -'-'-"::,","="""_
'-"", I . ,." ._,'-
.
' "-1"':"'","_",'·-,-,·
l'';' ••
~1:t3~
..... _._::I:U\:! '
., 100
- .-.. _ .
'~~I'
~

_.;'- _
. . , .' .
~
, , . .
_.~'
~--
..~~""",.--
~, ' ,,"
, . ,
-_.'
.

~klOZ '. i Ct;::::;;;.:.:.·~.,:.;:, ;'.;.. ,.~ '-:'}:.'H';~ ' . . . .:;.'::·••. L;.·:. , ""ir',."".--, _
,~ii slta-' '.' "'.....,- "'; .' "':F":":":"50 ' ..:.._. :-'~ '.~;~ .'..2::"00't-t ',;' .' .
:>'. ' .. _ ,_ .
1 Nescaffe , 30 nepomembno
.
'ijynka
. .
.
.' . ' .
100 160
: - .

•~ .... '. 975' .2j52IK:.

,. '. !'!'::',I' ... . 4, . '" '1' ......." ......:""...,:.
;gcl(ebn()(j~"~Qjti najma~L3· 7; 4 .utre le~člne:. na dan. Važno,J~. ~opW. ~OYP'!j,lY~.'!!!~Y B.ln C.
·P.re~rana mora biti uravnotežena, lahko prebavtiiva, zato da se -porabI 'ka.r najtJ:'l~I.lj;HJ:Slka ia pres·
navIjanje hrane. ..i:· .
_~~~t~ if\,lQd,~~ ,boljša Y.i.",-žJ;lj~ if\ ~.~nih.~~n.šlh, ker s.o bo.lj str.mer'~oij:ll;l~e·I~;~:stopnj() ~lj
iP:~rprA!J~~.~~ ;;~~:rn~. IlJ;p:j.~Qne:. V me$.~clh med ma~em ln ,s.ejltcrnbrO:lll.~~;:~~I'mostOVI te
.ti~l~lo;l:1P.4:Wlego.'lI IzgmeJo, t -",'.:

'Najbolj!i Jnk'n'aJtr$i ted .je;?!-lužn;itr. sl!:!('l8.b. V s.evernih i{l SV je .m~N<ej.$l~rQ!iti.tJi<W!ih .~nefnlh

meteže"',lki prihajajo iz .gje.damazonskega '~fe.d.QgQrja. ~aradi i6tega vzrG.ka~lUKlinas.taJaj() tudi
goste megle.' . . , " ." . . ..... ..

rnat's all folks !

Bueoa suerte !

"
iz zimzelenih logov organizacije
Uredništvo AlpinistiČl1ih Razgledov Svet gomiške knjige
• Člani uredništva imajo uvodno besedo • Izbor AR dvomesečja
• Vi sprašujete, mi poskušamo, .. • Kr1jiga leta
o Drobna pošta (dopisnice, razglednice, nalepke itn.) • Nove knjige
• Nove knjige v tujini
Kot rečeno, uredništvo do nadaljnjega sprejema • Kataloška prodaja. telefoni, fax
duhovite predloge za pO$C1mezne alineje določenih • Prednarotlla za knjige, skripte
rli>rik. Vse je še odprto. Pohitite. • Privatna zamenjava ali prodaja knjig
Nekaj mlajših urednikov. priganjal cev bi v vrstah neko- • Posredovanje za zalo!nike, ki tiskajo gomiške knjige
liko ostarelega in utrujenega uredništva na pomlad
prišlo prav. "Glavni· pričakuje vaš telefonski klic. Iz tujih revij
Tisti, ki boste sodelovali bodisi po uradni dolžnosti • Pregled tujih revij
bodisi ker ste slutajno na vrsti ali zato ker imate • Kratki povzetki člankov
nekaj užitne sMvi za določeno rubriko, bodite v svojih • Novosti iz knjižnice
besedilih (op. glej IJVOdnik). • Druge zanimivosti

Komisija za alpinizem Boliji trg alpinistov in šporbih plezalcev

• V velikem planu: poročila, preglednice • Prodam
• Kratke novItke izpod peresa načelnika • Kupim
• VpraSanja za načelnika • Zamenjam
• Novice z drugih sestankovanj • Podarim
• Informiranje. Internet in drugo • Kosovni odvoz
• Finance: pritok, odtok in druga javna "kanalizacija"
• Iz neuradnih krogov Predavanja in predavatelji
• Zgolj pod razno Uredništvo sprejema objave ponudb najkasneje do
15. v vsakem drugem, se pravi pamem mesecu v letu
Komisija za odprave vtuja gorstva (15. april; 15. junij; 15. avgust; 15. oktober; 15.
• Kratka obvestila načelnika december). PonUdbe naj bodo kratke: priimek in ime.
• Odpravarski načrti kaj predavatelj ponuja v stalno. kaj pa v občasno pl"6-
• TekOCa problematika davanje, doda naj še številko telefona doma ln v
• Druge pomembne zadeve službi, Glede plačevanja predavatelja in drugih tovrst·
• Samo in zgolj pod razno nih dogovorov pa je to stvar dogovora obeh strank.
Tega Razgledi ne bodo posredovali. Za svojo stalno
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje enoletno ponudbo lahko, ni pa nujno, posameznik
• Kratka obvestila načelnika vplača 1000,00 SIT na blagajni PZS (prlspevek za
• Razpisi, informaCije Razglede).
• Iz delovanja izpime komisije za alpiniste Gorski vodniki in jn~trukto~i alpinizma ler lastniki
določene tematske all kakšne druge kolekcije diapozi-
Podkomisija za alpinistiČIlo smučanje tivov v tej rubriki lahko torej dObijO svoje stalno
• Kaj se dogaja ali se ~ele načrtuje
objavno mesto. Specialisti za določena področja, ki
• Druga pomembna oovestila
sicer niso niti prvo niti drugo, lahko v tej rubriki prav
Podkomisija za vrhunski alpinizem tako objavijo svoje ponudbe: meteorologija, snežni
plazovi. ~ola telemarka ... Lahko pa so tudi takšne ob-
• Nekaj besed izpoo peresa načelnika
• Kratki povzetki iz zapisnikov jave: trije registriranllnštrukto~1 alpinizma Imajo 27,
• [)(uga obvestila in 28.febrlJa~a t.l. v Tama~u svojo delavnico plezanja
v zaledeneJih slapovih itn.
ldl1lŽenje gorskih vodnikov Slovenije Obvestila Planinske zveze Slovenije
• Iz dela in delovanja ZGVS
• Obvestila GV • Za vas je napravil povzetek ...
• Razpisi. tetaji in drugo • Prebente si

18 Alplnističnmzg'adi ~OO jilnuar/fet:lfutlr 1997

 trening

Ogrevanje pred plezanjem

T,10:0 Iroeroov.lIlO ~ 1'11 1erNtb. 01~.tI1Je se
Je potrdil.t v p~1cs. In Je Primeri vaj
la bl w.,ma!.l le I/'ld~ Iportne oil, p""rnema uko u trening Icot za S.tITlO
I. GIef:efIj
~ plezake. ampak tudi tiste. ki plezanje:
• Z blaDnic.lml prstOII se pona\llfllO na
Ille.zil/O 5rednje tm'lllostne stop~ (IV. - Začnemo z vzpodbud,tv'lo srtno-
510pn0c0 10 ~ peto potl$kamo rlallZdol
do V' nopnje). ~e vemo. da rliJIICČ kNožllne dejavnosti irl dihanJa, npr. s
• Stopalo obra~amo nallznuter lO
plenice\! \1 skalo iri lportrlih plezal,t!v tekom, lUCIar moramo opraVIli pnnop k
nal/zver"\.
plezi prav te stopnic. le IZVijanje IIIJ alp~o plezalno tlJl'l, se larko iz r.I.lurnl~vih
pomembr'lO tudi IZ stališta množ,čneil razlogov temu delu odrečemo.
~ lo kn!pi zdriyte. - Sledi ~\Iil mišic. 10 sklepov 1 -..ezrno
Veliko poškodb pri ~nau ln plezariju l\iI obremeniteY 1 glfl"VYStKniml vaj.ami lil
Iihl(o pri~ pomatllldjrvemu .Ii ,elo rutez.tnjem (zleJ navedena navodil.. Irl
popolt'ootn. apuSi:enemu ogl'e'4l'ju. pr.r.r pomen: vaj).
pn l'lIt,h ZlIIW'fih teo "p'" at~ PleUIa
podce"fUle)O potrebnost olIanqoo
pro-
- bldju{ek 0l~a tvo'" vaje ZlI tren-
Irti z lahIumi obremellitv.tm' ah Idle
~ ~ h yaj. s Omer...mu. M- Vplelavif"lje' pred teljo pleu/no '"""lO.
jIIlIe. di se bodo poAQC'Iovai. Ig se postc:po<T"ll. SIOpf"fJje v umevnostL 1. aotni sklep
te nto bo mOr.lIIi ~b ~ mora bio sestilVa Oi~ep
G.prav • Sedimo, slderuemo sl.opal.t III • to""'"
'3VevUIJU tudi rNIlj ekstremno plenk~ progrm'\l prtla.go)ena powmel1\ll:.ovlm
Obm.~ seveda več rulogov. ub.J ~ potrebam, Nj bodo ~ naPOt.IO on """"'" ~
0irevJ.1'OJU ne bl m",~ Od~l $rno-;elnc primen vll opome to&e ZlI illTV\UlJ~OI
satalllJef1 program og~r,a lIN. n.uled-
re dok.utjive predrooni: '"_
-Izognitev poškodb.am frdl(, $klepov ,n Splošni napotki
veZI. Na5lednje tehnik.e raztezanja , lu v~aJo
o Zmanl~ule IzčrpanOSl pn ko"d'ti,sloh g,bIJ,vo5t. so Ul ,zhzale kot dobre za
Oejoi""Oslih (g'blJlVOSt. v:zdt1lJIV05I. mak- gurw'\a't,(en del ogreva""".
Sl~1'Ia moč. m<lIdirnana vzdržljIVOst). - Pui"no pennUlentno razte:r.a.nJ.
- IzboItbna koordin<u:ip in giblJl\IOSt (potoia.j ra.uezanja dosetemo s
- POIiK.... pgl'Kna pnpravljenost

-
pomotJo zunanjih sil), Tehnika
N. vpr.ili.anJe glede tn"'llj-I ln inten-
ZMlOst. ol~vanj .. ko "<Ij bo se Il\I.lJalo • Pot:U(lO S10pl'IjevanJe ,ntenz,"noltr
pred ,.,altlm plez.anjem, Jt! telko na razteZl.nla do rahle boletll'le, lu
splotno odiol/ont, Zahtevt!. ko I,h
""""" ..,..... """"" • f'«NmO " wob razk.ončen su.".
• ~rv '~' s podporo rok.

...
posu.~ oba:e 1rertmga lel'" ~ Il'l - V razteznem polobp' ~ iO do
• 'Sp"g'l', tno da stOjflT'lO lil eno nogo
tehl/nost plualne smen. so pr,"",,,': JO sekund. Qdonor ,e med ~ opn:rno v steno.
~ JefT' 5tranIldew. Vwko vajo lZ'>edemo
• V 'bblem' p.Xepu pollsk'lJTlo bolte
ICOI. onentae.'>k<l pomoč lWl skd! čas '1 do 6 krn
.."..,
~1lfOI. lu ~ 15 do 20 n'W'lUt, ..... se Je - Akti"no preldnJajot:e ruuzanj.
• PredldOrt trupa v razl:ora.(eno sto,.
potrdilo wdl pn ~ ~ l'Jr'Steh. (raztezn. poloia.je dosei.mo z
• Sedimo na k.OIerW\ se opnmo vrnIv-
ce ~ \'f'Wli red OZ~~ se lastno mot:jo), !'lani na roke on POWWnO boke naprej
bo v lem ČMU pov'=l"ala tele5rv temper- • \Izmeti spralllmov raztezni polotaj s
uura ln temperatura milic, ku bo pcmo~io m,!ic, ki ~O 1/ na~protnem
~olo ie omen,ene prednost,. položajU z ml~'cam1, ~, se raztezajo.
Obleb na.j bo pnmcma zl.u"lar1j1 tem- Premor rvmrte z JTIer1jo1I1O ~tn.no tele-
pe~tlY1 ln I\lJ prepre~UJc tako zadrk- ~ Naredit, Je potrebno 2 do 3 ~
""nje toplote kot ohbjMlle, Pol'l"of!l'nboff VilJ z 12 do IS pono'Vitvami (to pomeno
napotek pra.... da pepelen učinek og~­ ~egoyanjC vzmeti 12 do 151<nt dn.Ji
V"'''tJ t~ S rnnut lil po ..S monutah rli z;j drugIM)

vet zalN~R. Tno lahko dlje ~a

urne",....a ~ Io~ npr v pleul,
...em vrtl:u, že LJht.CV.I ponovno ~
Je Tela dejstva veliko plenJceY ne
Uj)OŠteYa. NaslednJol ~ pt"Ograrn.t ZlI

"
treni~
3. Rame
• Dlan, lklenemo za hrbtom ,n • Na ItegnJeoi roki potiskamo pri!" • Pl"'ite po-amo" raztezamo.
pollsl<.amo roke NYlgOl".
• S ~tegn)enimi rokami nihamo gor ln
"""
• V opori l<Jec'no ltegnemo roke predse
ln z gornjim delom telesa nihamo !laW,
dO.
• Er.o roko ~r6mo za. glavo ln 2 drugo
potlltamo komole<" navzdol.
• LeŽlmo vznak ,n nihamo na.prej.
Problem telesne priprave pri gornikih
V lem lestavkv uporabljam v naslovu
zapisano bel"do gornik kot pojem, s
katerim skvhm zaobse~1 alpiniste -
plenice ln oltal.. ObliKovalce (tvd'
JkifVI<jir.) gor.l. ki si pn vzpenjanju poma-
gOjo večinoma le z nogama. Problematika
telesne priprave obeh kategorij Je
roamrec v velikl men podobna. V nadaljn-
lem plunju predstavljeni poglt!d, so v
mnogočem povezani z izkušnjam, kole-
gov hribolazcev lil atletov tekalev (~red­
nje in dolgoprog~~ev). nekoliko pa tudt z
lalUvm, tovrstnimi Izku,njam,
Pn opazOVat1jU pripr~\I(! gornikov sem
si I,I5tvanl mnenje. da pri marsikaterem
stOj)<1j~ dolefene telesne pnprav1je<1OS~
I~ tak~, kot bi Iihl<o bLIa glede na vložen
trud Razlog I/Idlm predvsem v nepozna-
vanJu osnovnih fizioloških zakOnltO$ti
delovanja obremenienega telesa.
4. Dlan in p.,t1 • Pme krčimo Ir! IztegUjl'fT1O.
~. • Prste razpiramo
• V opon Idecoo upogtlamo zapestje '1
~_.
Poznavanje tega b, omogočalo boljšI
izI«>l1stek vadbe, OZlro<TloiS marj vloier.ega
trtxh u enako stopnja pnpravl~nostl,
Le bo to pisanje komu ~j malo poma-
galo pn racionahZaciji Pr'V'lve, bo željeni
ciii dosež<!rl.
Mn!:'nle, ki ga podajam. najbrž ne bo
ostalo brez odmeva.. se,'eda tudi nisem
prepr>i:arl. da je mOJe dOlemanje obrav-
llaV<lne problematike docela pra....lno in
zvellI:avno. Univer:zalnlh formul ru. obst..-
jijO le temeljne ugotovitve lil izk~e. na
katere se je pJ.metno opreti ,n si sam
"poI5kati 'NOj prostor pod $OO(em,"
Pn načrtovanju vadbenega proce,a
gOtnlka Je razumlpvo, da je potrebno
Iz~atl iz zahtev. ki j,h glbal1te v visoko-
go,!u predstavlja. Pomembno Je paZIla-
vanje energetskih procesov, ki JIh tako
gibanje v človeškem telesu spro~ OZlro-
Navedene vaje lahko med odmon sm-
seJno dopolnimo z viJilTll za sprošlanje
Po DAV lJ91 prevedla
Lari5a POIn.j~
,(1"--<1
ma zahteva. Na,teŽ<lvnejŠl del gomoštva le
praviloma :seveda vzpon na vrh gore. ki
JO gornik želi osvojiti. zato lahko pnvza-
mema sklep. da je priprava pnlagojMa
prav tem - najvetjim naporom. Tele\nl
napor ,n S tem energetska poraba sta
tedaj n.aJVe~ja,
Vzpon traia tudi deset ln vet. ur. Inten·
zivnost napora pa se giblje običajoo me<!
60 in 90 %. Intenzivnost napora poeool-
!.avljeno določamo po srtnem utnpu. v
nadaljnlem bomo z % makllmalnega utn-
pa govonll o stopnji Intenzivnosti nap0r3.
Groba formula maksilTl.llnega utripa: 220
minus starost v letih: maksirnaJni utrip 10-
letnika je tako 160 utnpov v mmutl
(Mimogrede - sprem~a.llJe utnpa le pn
telesni pnpl"il\ll IZjemnega pomena).

ENERGETSKI PROCESI
V TELESU, KRATEK
POVZETEK
GbanJe t~ OI'I'><>&OCa kemJČN ~
Pi. la NlU",),- '1 glukoZfl lf1 ma'l(obn,h
krslon. Gl\.okou se ~ II kM. II ObtilCI
~ ~ tudi II lTIlStUh lil Je1rih, Ili$-
laja ,ahko tud, IZ m'SI(n,h beIJakov,n.
M<ll(obne kJsli!'le se pr.Iv tako nahaja,o
prone v krvi It'\ vezane II oblok;
miUobroh lalog. II gt."flen'l pod<;otnlh..
pn llPYlO ~h. kratk~ obre-
<neI'WtVllh Nrt.Jj4 Me'l" II gbvnem Il
gUcme ~ pnK'trlostllqw... (.il"laelobol
energeukJ procesi) pn obl emt'I'\It\'\, la Je
od omenjene nekoliko .lIi)a in jo 1"
mogoee vzd'fevat' dalj (au, energiji
prav tako II preldni men nastaia Il
&~JkOle ",,"dar pa II pn,alno,ti in s
;>omc(1O \a$Ib (aernl:... eoe<JWlo pro-
cu.). Pn mzk,h ob1"emel'lstvah p" so
gia""" ..... ~ lei ~ miI~obne la$Iine, low Je
moeote le ob pnsotnol.to bo (",~
no), V t~ poteb,o sola5I1o w e~r­
i<'1sk: procesi, vel'ldar pa ;e delež 01,1'0'
"TIOl. pnspew:k poWTleZnlh pn Lldovol~
,<,anJ" energetskih potreb odvisen od
I'1ttnllW\OStJ obie"el"ll1Ye
f\lI~g ..
\1 ,""slu prq
Za Ulr.S110 r"lzmerJe med pnspevle.
e"''''IIJ'' '1 pou.meznl ",rov gr" prt
orr~nl 60 do ~ lJ'\te<\ZM\Ostl napo-
ra. III odvisno od 'topnJC telesne
pripravljenoII' pos.mezn,ki
~ lahko ~emo. dii telesno
bolje pnp~ pogmUl'llk pn npr 75
'li> ob~emerlllv, Pn>,zv'l' pot~ebno
~ v veq. men IZ lTIiJlobr-.t\ lom
kot nJe~ov sl.bie pnp"''''lenl ....\.fI,k
~uall del potrebne energ'Je n.1'i1.aile iz
glikogeolluh rezerv v telesu.
otl upoft~~u dejnva. ~ gIIkOgen$ke
~elerve celo p(l ehtno trenlr.nlh
pournell'ilih omoeou.o wno I<akr ~
un "'SOkoonl:eI'\lM"Ie~ NPOQ (pnbI1!no
8~-90 % mak'ill'nalnega). To pomel1l, ~
slabIl posameznik te rezerve hitreje
porabi. Če r>olemo bls1.veno zmanJi.tl
,"\e"zovnos\, obremenotve. mora telo
Z<Ketl glUwlQ pro~alJ 12 amioobs'n.
ur pomeni rupadanje mr~,lnih bel-
PkONI. Telo se ob ~ ~gmsldl
zalog lWTY'ei'. ne 'predopr eroomvno ,..
~obl'le Iow.e Iz&..oa m,šolne rTlilse PI Nu,nt liz,oIoil<e priligodltve. ki ugo--
pomefll n"željeno ,zgubo vZdritl'vol!'. t.llllJ"Io I2bolJi.anJe aerab"" sposobnost,
.....x,
'rl i1,tros!l. p~ so zluti spremembe pn Il'1lnsportu
Da telo ne zalne I.l'rab~at' ma~ob v kisika lpnliiOd,tve dih&loell" - resplfi-
pclrw men onehlCJlOla ~ pnx:esov v lom..gi .... sr<:noblnegil . urdiov"sJo;u-
tel~u Napomemboqie It dejStVO. da It Ii".....g.l $IS1enw.) ... spremembe v OkSIdi-
prav glUo:oza edI'" VIr enerJ9" za delo-
val"ll" !lvtnega $Isttma. tol'l!j tild, za. rro2-
ga"". Brez rlI" 1TlOii"'" ne morejO delo-
V"lJ Ko glukou v W pade pod dolo<:en
MIO. kemorKtptor)l spm~ vmo meh-
anamQ'\I. dli se le ta ~ Il &Iikoie-
na OZlf'Ql'T\i . "......Mt ko ~ f!i:J>
~ Iz '*"gih VII'OV (~• ..-.aUobnlh rez-
erv) telo glu!o:;oze rl" l'l1OI"e PfOOZV"Jatl.
Pomembne ,e tud, pozrlaVilnJe dejstv..,
da m.. ~tobne klslirle rwta~jo il maUob.
kar poteka v 'Om poiasnrh pnx:ewv. s
hrtre proizvodnjo energ'Je IZ rn..1~ob
too'q ro rW..
CILJI PRIPRAVE
IZ rlavedenega sledi. da je glavo, CII,
tele.ne vadbe gomika povijanje na dol-
gotrajne subm.JkW'nalne Nj)Ort'. l<4er '"oil
telo v twnveqi men za rwune\l. errfilJe
~ l'N!tobne bsk>e. ki ri' telesoJ
no: ~ ln S tem VIIrn..,e Z ~
gensb'nl ~ ln ~ "'~
maso. ~o pove:d.mo' gom'i: mOrlI
brli zelo vzdržljiv.
?n dolgotrajn,h relat,voo ....sQk.OLnten-
z"""h obremen,tvih. kakrlne obočijno
p ~ VlPOI\ It 1Zr.l~ Jhkog....,skJh
rezeN .... prehod Ili tvorbo energ", 12
gllAc::lZe. lu namne v tele9.1 1 raz&radf'90
mltol-uh cdlc nelzog,oni. toda bol,e
treniran pO<ameZ/l'" bo v to netelleno
obmollt polel kasneje. Po;mavanl" nd<.a.
lenh f1zlolo~lc.ih Zllkomlostr delova.fl)i
tIove!kega telesi omogob obKkovante
.....<ibe. la bo prY\i.Jil.l ns'e<lcMol\l! C• •
Nil1Iv;l NPOfOI .... tudi eIIeI'1etsbh pro-
Ce10V le ... mil'K'em podobni pn leb&
na Yfl..xm. teitKih dolgoproga~ih, kole-
~a.rl'h. plivalcoh ni diiIle rudi lje ln
gomik,h. Zita je smoselno opn!tI usnovo
vadbe na Ul:oto ... ,tve dobljene pI'!
~evJflju le-teI\
G~ vadce ,e Ilboliw.,e fl,ll"lltoonilnoh
sJ)OSObnostl. Kot ~mo rollbr•• Il t\i~
dene,.. Je Slopn)a :>b~menltv~
gom;koveg" ~lesi uka. da ener&'J.l nas·
!.aJa skora.J ,zJdjocno z oJ<s.calr,rwT1i ""I:r·
geh.,m, pro~esl. torej Z Izgore ...anjem
~ob",h ~ ln I:ILtoze v .ten:Ibnem
olr;o',u .... pnsotnoni Iu$lk" ZlItO je
,..- """""'""
l'unkCIOnUla sllosobnost pownenovani
trening
lJ,,",h lutnor;tlh miiI(. lu lih ""lfuiuje
napor, V n~illnJem predSliv1)amo le
~prem.. mbe OZiroma pnligodltve.
NA~MEMBNEJ~E
PR GODITVE
ORGANIZMA NA
NAPOR
SPREMEMBE PRI TRANSPORTU
KISIKA
PT'oceil ~ ~je se ocMliIOIO v
energetskih centI'1IWl celw: ik1IvnIh IT'dIc
- v m,tohondnjlh. KIS,k dOViIi Im z
rdeči .. k1VrWnI t~1 - entroe.R KiU:; IZ
vdihanega ZraICa, se VeZe ni"le ... atveolah
- plj....uvtl mehJriJotl. Kohko lasb ,n 1Qk0
hrtro bo ta pnspel do mrtoi1ondn)ev ul
omogOČIl prOlzvodn;o entrgoje. It Q<Ms-
no od ve~ dq.\II'lIk(r,r:
• ~ublo kapoclteto; pome", sp0sob-
nost ~ (Veliki'I) kOIi6n mlci.
-:rpoJol:o"'on .rco. da prec!rpo
c!JmvelJo kolill,.,o Iu'Yj " lOJo",.,j
enot;; entroclte po t"lesu namre/:
f>n'na~ krvlll o!)tok;
• kolll;no erlrrodto\l'; več entroCJl'O\l
PO""""" vet rutXllo2ljr.-egi lOJti<a v ml\.O
hond"'"
- e/artllltOSt o1Jljo on gostl;lta ltiPU"
ti!IaSrll( v Il'.šia/l.
Ni sl1temat,~en II'1drtJfrvmtl1l lren,nll
$o! lelo odztva ~ priligodit\ljml
Povelo le plJul(lo kopa(/t.to. pa
ludi mol ln vzdrilJJ"ort milic diha/-
n'ro ,i,t.mo; l'\iWljub dolgotr;lj""mu
n.J.p.on.I se te ne IItrudofo: pn teŽil".,,"
uradi redkeg,;1. 0lT3lP v VlsoI:ogor'pJ tI;l '"
zanema...... priIigoditev
Srce I. f>O"elo - hip<ertrofiro. debe-
lina mII. n",e le zveča; ker IC srce
~rpalka. lo pomeni, d" vetle src(' v
ml'OIIin/U dovede potreben losol<. v moto-
hoodn,e z mi.,;vn itMom ulnp<:>v. sa,
..w ed ...... prelr;>a vel. ....... ~tsko'
po~lM: rn S tem potrebe po u >0
narT'O'"ei \1' 1lW1JYiI'l)U ~sne od SlOp'"
je veninnostl. Bnd<kardl;i . zma.~i.anJC
~t~\lII, l.Itropov sr,a v mlfo ... ~nju (v
til5Ovr'lo enoti) je tOte) normalni, Ma",i.a
(",",vcnn d"IOViOJa sru pomeni da/Jto
po6tek med pownezl1l..... utop. VeW<o
!fi motna srce po an.og. S\I'1II1I pn dani
obremel'lltYl dovila potreben k.sAt Z
n1i'l5lm slcvllcm vtnpov kal ITIi.I'~Se '"
t,bl<.eJsc srce. Nadiije, rn.lksolTwlnI utop le
od stopnje treniranosti neodv'sen. PI"
miksimU-o obremeMlIi - ta It pn <nak-
s>madnem vtnpu. '&hko torel ve~Je srce
dO"o'ede ~ 1oisik& .... omogoČi vetje nas-
"
trening
tajanje energijI':. Poeoo.uvlJe<1o po~za­
memo, da bolje tre(1jr~n posameznik
lahko doseZe voeqo maksimalno hitrost -
boIl~ rezl1tat na. določefli razdaljo (daIJ~
razdalJI, saj govoomo O prilagoditvah na
~zdržlllvostne obremenitve). Kaj to za
vzpon pomenI. je lasno. To seveda
pomen, na drvgi strani tudi g,bar'lje z
večJo 1... r.I:oto pri '\Jbmahimalnem
naporu.
Z vzdržlllvostn,m treningom le
It.olliln" eritrocIto.. " krvi po"ela;
oonek tega ~ p",n.
ElastičnOIl ail/Jo .e • treningom
Izbo/Jlo, profna ol.Jlje nudi mf/n}
odporo pretC/koJoč; le krvi; l,Jgotovl-
,eno je tudi. da se poveča gonota kap~ar
v deluJočih milicah; spremembe niso
opa1r>e ob submaks"Tlaln,h obremenrt-
vah. pn maksimalni obremenitv, pa se
u~lnki treninga pokdejo 1 obcutno
poveč.ano preskrbo aktivnih m,k s krvro.
SPREMEMBE V OKSIDATIVNIH
LASTNOSTIH HI~IC
M,šična "Ma ,e v grobem deh,o na tako
menovana poeisna iri hitr.!., V p<Xa5<'lih
vlaknih se odv~ ef1etietski procesi ob
pris0'tf10!ITJ kisika in zagotavljajo energijo
za dolgot"'jnejw aktivnost. To se Imenu-
II! oblda.tM)' metabolixM'\, Til vlakna so
pn gomikJh zelo dejilVru, uto je s.....se1no
načrtovatl vadbo, ki bo povečillo oksida-
trvno - aeroboo aktivnost
Sposobnost proizvodnje energije le
odVisna (tudi) od U<!v,la in a~lvnostl
mltohondrijev v cehcah angan:!:lramh
ml"čmh vlaken, Ustrezen trening
povzroČI kvalJtatlvne ln kvantJtiltivne
spremembe v mitohondrijih, S
po~~anjem njihovega ~le'JIla se poveča
tudi sposobnost celice za nastajanje
energile. Na to vpliva tudi povečana
akt,vno!rt vsake~ posalTlel'nega mltonon·
d"liL V njem ln V okoli" se nahajajO eIKI-
m' . spetlaliZlrane beijakovIne. ki
omogočalO razgradnjo gonv (glukaze.
ma~obnih kislin) v celH;1 V (aOer>olintti.
fosfat) ATP. ATP;e končni produkt vseh
energetskih procesov iri preds1ilvlJa
takoj~n vir energi"" za delovanje celic
Vadba v oblil.:i dolgih vzdržljivostnih
pohodov, tekov, kolela~enja. pJ;ivanja
.pd .. povečuje encimsko d<!javnost v
mltohondri),h v celicah mi!:ic. 1.:1 so pn
naporu anganllrane. P" vrtH.Jnsluh ~ort­
nilo:ih vzdržljivosInega tipa je bilo ugotO'<i·
jeno celo petkratno povečanje I.:oličine
nekatenh encimov.
V NtrV1 mrš<Ulih vlaknih pa se o".,."ajo
22 At! I n,jr ' . $too jin.Jarltebruar 1997
procesI ki zagotavljajO energijO pn
kratkotrajnej~lh obrem<!mtvah. npr pn
rnaksmalnem teku 100 ah 200 m. plezar..
Je po v.sečl vrvi Ipd Energija naslaja v
o{hotnmll kJsika. Zaradi k!'at\(otl<lJnosl.l 11\
Intenz.vnolti napora kisik ne dospe
praVQČaSoo v delut<Xe mke. To Je tako
Imer'lOVUU anaerobnI proces
Poslediu take dejaVfloni Je tako Imen-
ova"'; kJslkov dolg. Z nastankom energij"
v odsotno!rti oZiroma ob pomanjk;inju
kiSika se kot stranski produkt n;istaja
mlečna kis~na OZIroma sol me.:ne kisl.,.,,,
- laktal Ko laJa.at doseže določeoo k0n-
centraciJO v krv., povzroČi močan
občutek utn.Jjeoostl . pekoco boleboo v
m,llCah. Posledica je nUloost pre+;'Mve
take VIsOkOIntenZIvne dejavno<tl. S
tovo>tmmi napon se gormk, sretujeJo
sorazmerno redko. Pomembna pa je
zlasti ugotovrtev. da se v določeni men
aktivIrajo h.tra vlakna. ko pride do
.zC:rpanja pOCas....h. VZdržljIVOStfll tr..nlng
povzroČi, da v dololenI meri pndobiJo
oksidativne lastno~b počamih ml.i,Čnlr.
vl4k.en.
Osnovna <po$obno!rt h.trih mlšlčmh
vl4k.en Je torq nas13JilIlje e""'rgll'" za zelo
intenz.vno kratkotrajno dejavnost.
Mogoče JO je IzbojJbti s prav tak.ml
obrememtvamt na trenir>gu, Cetudi se s
talum: napori gorrukJ Il! redko ~. je
Smiselno obasno izva;atl tovrsten ITen·
mg. da .zboljl.amo tudi to sposobnost.
ce kratko povzamemo: vzdržljivost.... In
hitrostnI trening povzroČi v mišICah
določene kl/alitat.vne ln kvantlt"tlvne
sprememb<!, ki se WeJO v večJI lposob-
nosti presnavljanja ma!čob ln glukoze. To
pa pomeni ~posobnost prenalarlja dolgo·
traf1q<ih ln intenzivnejšlh naporov.
OSNOVE.VADBE
FIZIOLOSKI TEMELJI
V luČi povedanega je torej treba pnpravi·
ti načrt vadbe. Da bl bil gomk !>pOsoben
prena~atl velike napore pri vzponu, se
mora s takil'r'll napori SOOČatl na tre<1l11gu,
Toda "trening ni skladanle drv, dane~
kubKnI meter, jutn kubit.... meter.,,·, kot
se Je $~kOV1to .zrazll pllZf1arl atlet~i<J tren-
er. Vadba mora biti pestra ,n raznolika po
VSebini ln predvsem po ~topnjl Inten-
z.vnostl.
Pri mnogih gOrrllklh, rekreatlvn.h
tekačih ,n smučall"h tekač.h ,pd. je
mogoče jasno uzn.atl prepnČal'lje. da Je
kval,teten trening le tisti, pri katerem
"č.mbolj spusM du<o" in da bo to dalo
najbolj~ relU'tJ.te. Gre torej za zmotno
erlaČente pojmov k:valiteta m ,ntenzivnost
vadbe. Kvaliteten mora biti ~k !reNn&-
nikakor pa ne sme biti vsak maksimalno
IntenZiven. Kvaliteto posameznega
treninga presojamo po (ne)doseganru
nameN tremnga.
Po dnevu težkega treninga le npr-.
potreben vsaj en dan Ia:!:je vadbe. v tem
pnmenJ J" le til kvalitetna t.e name;to
tega sledi <e en dan podobne ln zelo
naporne vadbe, bo to zla.stl pr. n<!el,trIO
trerllranem $portt1l!c:u Izzvalo prekomer.
no LJlNJenost, ki ob ponavljanlU vodi v
kopilenje utrujenosti V taki men. da Je
končni reZllitat siaMa telesna pnpravl.
,,",OOSI; to je DOlav. i<J le v športu splo!:no
pOLrJan pod pojmom pret...,nlraool!, V
tem primeru ponavljajočega. se zelo
ontenzivnega trenmga nobkor ne more·
mo trd,t,. da le le-ta tlJdi kval,teten ~
pa nasprotno.
Po teles", obremen'tvl Je namreč ("lo
v določeni meri "potolčeflo." TakOj po
nJel se zalne proces regeneraCije·
vzpostavljanje preJsnJega stanja Pri
ljudeh, ki so z vadbo <el" začeli, lahke
c",lo rečemo, da bo stanje t",le,,,e
pnprav1J!nosti po zaldju':en",m procesu
celo n",kol,ko Vl$je.tetudi so UČInki enega
s.a.mega tremnga praktlčoo nezaznavni
Spremembe lahko ugotovimo ~ele po
dalj$i vadbi. V kaHn. mer, je telo
'potolteno' in l.:oIiko tasa trala proces
vzpo!rtavitve prej$njega stanja. je ocj"'Sl10
od vrste in trajanja. napora, Na hitrost
regeneracije rno<;rlQ vpliva tudi prehram
benl režim on ~'" nekaten drugi delavniki,
Do super1<omp",nzadJe - vzpostav.tve
stanja v telesu. ki le ~e od pre<:J1od.... h.
bo prlJlo le ob ustrezno zasnovanem
treningu.
Po Izsledkih nek", fizIološke raziSkave Je
ugotovllen regeneracijski tas pri mla.d,h
mo$kih ob popolnem iZčrpanju glikogen·
sklh rezerv tistih mi~ic, ki pri gibanjU
IntenZivno d"llllelo, celo ob Ustr",znl
pr",hrani (veliko ogljikOVih hidratov,
ustrezna bl!ljakoVlne) kar 48 ur Na.por, ki
povzroči tako o.zčrvarlJe v steg"oW<J mlii"
(I/a.stus \a.telaris). je npr. e"a ura zelo
Inter\ZlVnega teb, zahtevnega koleWJf!n·
Ja, zelo .ntl!flLlVnil hOja strmo navkneber
(npr. z bremenom) v enakem trajanju.
Ker Je mišični glikogen glaVr"ll VIr ",nerglle
~ vzdržljlvostno aktivnost. zlahka. ugo-
tovimo. da je Od en",ga do drug"'ga
mtenzivnega treninga treba počakati VSilj
~8 ur. Stegenska. mlliu I.hko ob mllH;1
meč služ. kOl reprezentativna mošlč"a
 trening
SkUPON pn ~ ~1"JWl0S\l gomI- poi pos.ameznklJ ~ re O!MSOO kat~ ianjemo ~e I:onsLJ
la pn vzponu pri vzponu pnde le izje- od .-.e&0Iie P'lPI"ivlJ"OOSb. saj '" ena od Sr'I"lsell'lO '" oblasno ...tdjUČltl kr.!tiu)tr....
lTIOI'I\ll do ~ izlrp.o~ ~ tako VlSO- ,dapt.IoJ na ~O(e se doIgotr.ljne 11'"lt. VlsokolnteJlZlYne ~ e obre·
IQ ,nte:l\Zlvnost IIbV>J<I ne trata dovolI obremellltW bOIjb PreSl'lO"a matl:ob. men,tvl!' v trening. uradi p<WaJaJ\Ia na
~.Sl. la tegl PI pnde postop~ po Ugalovijeno on potqeno Je. da Je t~1'"lt ~ (rp-. p<Jf\i'IIjalno telu na
!"elo.iIJ u~h nekofko m~ intennvnegl roogoC"e ontenlMlOst Iiidbe sprem\<ll' on 'OO m po ravrw-. ili ~ tdet v ld<lflet.
dalDi,I, Z mel'JenjelT1 ~nega tnnpa p1ezatlle po VIs.ef, VI'Vl opel) Pa"za ne
""""No1Ioedooe akt-IOStJ ~ ~ pn po-
bhfno 8S '" Intenznmostl, te sledijo
P<h:me:tCl" _ "oo iii dk. l,ItnPa. ~ w'ko sred- sme boli preIcI"iltb (........ 1- 2 rTWl). Ker
1tvQ l veliko ~ vrednostp. ~ nI!' i'1! LJ raZVOJ lpOSObnos\l ~
lovrU..... v<ldb, podobni napon. lahko da pa '" rnozo(e tudi ročno mer'jen,e 1on1kom,nh VlsokoonlenZ\Vl'\lh ~porov.
POneSe do kronlČ.nega Illrp;o.nj.;a ",zerv
pkofeni " ....lIan ob '4lQh~ d.
~ '" sprerrip~e ~ s ~
Im dOlemanJ"m le-tega. Spremll""Je
".,,.-
Teden VJ.dbe pred odhodom Nj bo
tnojJI proces obnove teh kar dv.. dl'll. ,utranJeg, l.ItllPa ,e prali laW a,ell.q.a powe(en la!Jemu treningu. Razmere .....
pomeN, d.. tudi kr.o.tl<otrajr-el~ enU:o pomena. ~, JWVl1 O.AAP od ~ potovanJu, k, ga tak, (OIl' navadno
,nte"llvn. Y.ldba po enem dnevu lahko Ir.de na bolezensk.l. ~ " Ve6nI lAdjulujqo. 50 ObOGafOO tiIke. da prote1i
POVzrOCI ponovno mocno 'zcrpa"l" IlI'WT"llel'O\i pa na pt'eOOrerneAltev telesa. V regenerae'je po naporn, ... adb. ne
glilr.ogenskJn Il!Z"'rv. uj se do Ukrat le l.l1<em pnmeru je pnporo<"lflo'O opr;1\i1l1 le o~o v za.do«t\l men.
no~ oboo.... \e v polni men Prak$;!. We. lažj, tren<ng iIl gi ~elo lZpultill.
da bl bill ue'f'Ilu ~mo v,soIoolnlen~ VADBENA SREDSTVA
....dboe he vuk., <Mo dnL torej po popdrti VADBENI CIKLUSI
obnovI ghkogena, skromfll, Potreben je Gornik IaN«> pri teltWll pr1pra'" uporabili
pogo5teJ~I, rlIzlieno intenziven vsakod· Praktl~n, dogn'l1Ja ka!ejo, di Je smISelno boli in manj speci(,cna "adbf,na ~neclst"a,
~vnl trening. odV>'rIO seveda od "llev nalrto"ano t.renirlg ra.zdelh, "tako Imeno- Med spe<lfllna lrednva &"" pritteti .e......
pnpr.l\o'e. ",ne tikIuse. N,,,al,m pnmer, RelalNno da "zpone " gor"h. tek ,n h,wo hOIO
Proces obnove illkogenskJh zalog (~ dobro treniran gornik, I<i $' je za titj navkreber, pn alpm,sllh l\Jdi zahtevno
tUOl drugi/l r;r,vnoveSll v tde5u) rte sme posli",1 osvojitev er.ega od peto. Sest-. plezatlje" s.kaIi aji SlMi. med flO:Spe"f«na
b.l' povum prei<',.,en. RazrT'll5lek ",.....,d!: sedem- ah osemtiKlUkov (problem je " pa praliZolpn.v vse dNi" oblike i'banj;<.
1\,) "JO\oYltev. da w>ko sled, ,nterllMle- 0S/'l0VI podoben) po kUsibi. nepleza1skl med kalewno...elji dati prednost nekaw,
lIl"l 'OII"Nm. ker je r;oov ubnck lli.jbollll.
vendar druge vn;te. tait. ki ang.a/ll,r.l v.tdbo
Pre<Mem ~ ~ ~Ine. Gomik T ~ WN s tem dodatno ~JO.
t"
mu tN,:rnnC\l !e en intenZIVen trenmg, smen, b, morda mDr.ll podred,tl SliOlo
kakih ~ mesecev pred tom. sem sod'Jo koIe=joe~e, plavarIJ", tek na
YTlUl!eh. tek po raw>em. pa tudi trenong 1
. ~plnls' nedvomr>o potrebuje vel,ko saI gre za temp' ....nje 1ii10lo;e stopnje utdt'no ,n tako omenovano lf'eNŽeIJ. Da
mcc lf1 vzd~ tJ\4lOi. lI'l rol<. ,,~ 'D pnpra"'Jenostl lJ, "na preI dolo~eno Je mogole v rUI pnprave na vzpon
noge· torej lahko sled, vadba. Io;i le ObCIOb,e ~a1I tudi MIga sn:dst:va.. npr kolo.
lM'leqeN ~ IV. 'u rol<e'_ I<.er te je letmese(no ObdC:Jbte rudelfeno ~ defstvo. da ro edn namen ~
Ola ll~rpan,e c1Jlo;ogefla v ang~nih I'\ll e~ je pametne, dl so Ie-tl $Pl'Vil p~lev mile:. lo so angar.bnnol: pn
mol,(mh 1kuplnah no edina posledICa dolgi tro kaW"lCle pa mn tedne. II okw\o napornem vzponu. POK pa luclI (~­
NPO'T'e va<be. bl bil $lclep, da $1 ~ omel .... lega na, bosu. dva OZn;Ifni tri", negi) lardovnla.umegi rl (dihalne,.)
~ maJe,rmll1O naPOtTlI ~I 'u ledrll IIltenllvnil. ud,. teden cidul.a pa ~torneii. Sistema. ~ PtVt le. kot
noge', 'u roIo:e", 'u I"<>ge' 'u trup', na, bo rwnet ip' alaNnelTl,l ·polillu/'. W smo v!del~ pri izbolj~a.nJu vzdrtl'v01t,
napa'en. Tret'\lrt POVZrOO natTIffi .1.1.., so trenrT l:mIootra,ne~ lil miI~ onter>- lZ1CfTW1"i' POl1'OO li..
spIo1oe 1AI\4~ zaradi nekalenh spre-- ZMIt, II 'tednIt 'ntenlNflC vacbe naj bosta
memb. b lih na.1"<> luo"e " lele$U dva. wnqe pi nw.'>rll<l lrlJC UlhtevneJI, NAMEST.O
Trecn",&, se moreta raz!iko"atl " stOpni; tren,"i ledenika. sprva se laI'kO sredstlia ZAKLJUCKA
,ntenlM"lOS1.o. pnp<1lve manj. proll WI'lC" pnprav1pJnega
~ ral,nle vlsoko'ntenrivne "adbe do obdobja pa naj bodo bolj .pe(OflCn&. Ob koncu p'l.a"la bralclJ P~\lZipl7l~ ne
popolne ,z~rp,nost' " \kup""m (aslJ Oboje na"ajam nd:ollk.o kasrlC1e. telim postrel, s pnmen vadbe. Kako kdo
OrsI"""O ve( kot et'\O uro, "OdI " razgrad- InlenZI"no.t ~adbe se postopoma trenor';l Je Sl"ar !'\i"JO. okuSi. možnosti on
nJO rTllšočnlh ~eht. Smis"lnost take vadbe po"e~IJJe. Pra"jlno jC treba oceniti le ~esa. Lel'm le PO"Ze1J NJbo~ Oll\O"r'IO
IC zato vpralJJIVa, brf:z ""oma pa ni pn_ pneako~ar. l'IaPredek in se vadbe IotFti na sporol:do naplsir1ega: težkim trenlr'lgom
porOCJjivo pogosto pon,vIjaJ"!" tovmnih ustreznem n,liOlu: ta Je često prec",sok. nal sledilO latii. tednom trnega dela n.ij
~","". Inlenz"'nost le ni za<etl{U sorazml!'rl"<> sled, teden Ia.tl,r. naportN
Poznan, le ugotov'le". da se v JllZl<a. 1/ tej fazi pnprave 1" razJikJ,,, inter>--
~iu pri pnbl,žno 70 % II'Itenzio.mosti Z;"""OSI, med I.a.tjim, ,n tdJLml tremngi Harjan Žiberna
oorementtve potrebe po e<ll!l"glji zado- mJ,hni. " n1dJuinl faz, pa = 1... Na
V'Oljulqo v enakJ men 'z m,.uobnih ., stOptlfO razlilo;e Je treba biti tedaj zelo
g1,kogeml",h ulag telesa. po nd,I stoptlJl POZOrM. Ce so treningi. ki bl mOfab bit.
n.lpora li(nelO prevlado""t, kot VIr IUJ~ opnAjel. S PreVeIQn napreclal'ljel'f\
e<lerg'le lTIi!~obe. pn 'idil :la glulc.oza to POn"enI. da ~ mant sve::bh mCXi
~...., Jhkoien ICaten VIr etl"'i'i'" bo LJ Q$tIeJII VII ntenll""' trening. od
aktuall1<l
Del Goodey se pogovarja s tremi mamami,
ki so se v različni meri posvetile plezanju.
či ima uprte v oprimek, majhen rogelj, mien in
(!) hkrati tako varljiv. Vedela je, da imlll malo
motnosti za uspeh: danes je bil to u njen peti
v:z:pon z roero piko in bila je že ulmj,ma. Poleg tega je
to vdik ulogaj ul nekoga velikosti le petih t~lje\l in
bil It vl.aten v~r. Predno je poisku~i.Ia, je pretresla
svoje ude, globoko izdihni1a,. di je 5VO.it' dihanje počasi
dobib pod konirolo. KComedy"', njmil prva 7c je bila v
llJ'l'7lem dosegu. Sku!;l!a se je ol:re!iti 'tunanjih pritiskov,
ohrabrujoQh v:.klikov in vanjo uprtih oči.
Nenadoma je njeno koncentracijo pretrgal vrd6!a
SLu. To je bil glas, ki ga nikoli ni mogli Ignorira li, slu.
na katertga je bib. vseskozi naraVIUlI\a. "Tracy. Alei<
ub po potki!- Tracy je wgL1. pogled čt-z r;uno SolInO
toliko, di. bi vidtl.1 svojega starejkga sina sredi snn;a.
pod smerjo.
"'Drii!- je utu.lila Harrisonov. s prodornim glasom.
-Jolyon. prinesi rolo toaletnega papirja in olro~ke
robl:ke. WLIlu.m. prinesi kamenje. in :ta božjo voljo Dcl.
spusti me b: iz le prt'klele smeri!"
AVditorij ni vedel, ali naj se smeji ali mUltal1l1lO vul.i-
hu)C. Tako izgleda tipičen dan v ple1.... IUČ\! z mojo
sople;r.aJko in najbolj~o prijateljico Tracy Harrison.
Na}ini dnevi se z.ačt.'nj.ajo zelo mzlično: sama se i:l:valim
iz pos«,l~, Krem v avto. se ustavim loliko. da vzamem
~ndvj~ in mbliro čokolade ter se odpeljem po Tracy in
fante - Alexa (9), Williama (IO) in )olyon (8). Tracy ne
utiva luksuza neorganizirilJlosti tako kot ;az. Kot kralji-
ca ČI'~la frči okoli in poskrbi, da so njeni potomci
dobro pripravl)eni za dan v plezalBču. Njena pnlj.aga je
l\iltovorjt:na s potrebščinami, vse je skrbno zapaldrano,
pOlrebe vsake!a posameznika so zadolče,w s pri-
grizkom. pija(o in sladkarija po želji. bio obsežm, prva
pomot in ogromna čutilfil sla že pripRvljeni. Sledi pre-
verj;meje:
..v rt'du. Imate vsi fUne. bpe, rokavice, ll.nnanekse?
ln upomnitI' si - ne več kot vsak 3 Ignčr. Nit IlI'navad·
•
nega ni, če najdet orožje alj kako drugo igrač<> v prahu
pod Trncyjinimi najbolj priljubljenimi smenni.
Tracy občudujem. Videla sem, kaj vse mora SlOriti, da
ima va~i v svojih rokah, in prav nič ji ne zavidam.
Morda ji ustreza vsakodnevno ~lajanje ob ~tih Z;U'
tra~ da lahko poskrbi za svoje otroke, hkrati dela dve
stopnji A in ohran;' 5VOjo Vlogo v odseku britaMkega
ženskega ple2.anja. Toda dvornim,da bi sama bj tKega
vnogla. Uspeva :z zelo malo span;' in ima MusaJ\ljiv
vir rnergije. Nikoli je nič ne iztiri. Je čudna meHnica
prilagodljivosti in skrbne plemenitosti. Je tiSla redk.1
vrsta: izjemna ~ in izjemna pJeulh
OdrUtaJa je v Brixtonu,. kot. naJSta~ wn«t !tinh.
Tekmovala je s svojimi tremi brati, br jo je naredilo
mala: možato. Menti it UtdA s prijateljico Shidey Ng
dve leti po rojstvu drugega otroka JoIyon fTraeyjin Pt'Vi
$in Alex se it rodil "1. Downcwim $indromom in Jolyon
se je rodil Č'I'Z ~j kot ~o dni). william !II' je pridru.1d
k.a5neje, kol prvi otrok Tracyjinega drugega moža, 11.
prepn;ega ukona. (Spominjun se kompliciranih spre-
memb na tej težki poti.) Vsi mp.50 zdaj nelOCIjivi in tudI
sami hitro post.jajo vneti plezalci. Mi.'llim, da je
Tracy jina dru&ina primer dru1ine \1 90-ih, kjer ni
ni&sar, kar ne bi delovalo. Resno je Tracy :zatela piczalI
šele takrat, ko se je S svojim drugim možem presehla \1
Yorkshire. S bnli je Ila \1 Foundry in prepričali so jo, da
se je udeletila tekmovanja. 5ila je tretja, a z obCudovan·
je vrednim nastopom ~ pridobila :zaupanje in Sl"("l! vseh
prisotnih. Trije nai8lasne~i člani občil1Stva so bili njeni
sinovi. Za~la se je njena plezalna kanera in od takrat
naparej j~ plezala v britanski ekipi in pOSlala Il!
nepogrdljiva n8 velikih britanskih tekmovanjih. Pri
ttidesetih, oz. videzom in z :za umm dobro postavo, nt
ra.vno povpreena mama. Nič čudnega to",} da 51 vsi
fantje 1elijo plezati. VPrUala san jo, kaj se ji 7.di NJtrije
ob povezovanju materinstva in p1ez.anja. Odgovor te bil
predvidljiv:

"Tef.ilve so tu u.to, da jih rdujemo. V~iko žensk imll
materinstvo u izgovor, da iz svojega !ivljenja ~ poteg-
nejo najvel. Res je težko uskladiti obl! stvMi, loda te si
dovolj teli! in ~ imaA prijlltelje, ki ti stoJIjo ob str.ni, ;e
m.lo tega, br bi moral nehati delati ob tem, da imd
otroke. Dejstvo, da si brez moža, pa pomeni le to, da
imaš enega manj za skrbgi." Vprašala ~em;o, ali obsta·
ja kakšna doloc"ena ~, ki jo ob fantih zare:; znervira.
"Da. Kadar se prepirajo, medtem ko sama sku~m
preplezati $m~. Nt! morem .'Il! skoncentrirati, ker nji-
hove glasove ujamem v množici. saj smo ""lOIVJ\iUli na
ISti kanal. To mi sicer pomaga, da puim nanje, nJaati
pil so $l! ml ur.. di tega ponesrmle mnog... smeri nB W skim ~mp'jonom, z Garethom Parry;em in z: lanom
pugled~.
ob vpra1anju., kaj si misli o drznih sm.:reh, pa je bila
zelo odlocna;
~Nik,,1i ne bi tvegala življenja, dokler so fantje tako
mladi, da me potrebujejo. Ne bi kritizirala drugih, saj
sami vedo, kaj je zanje prav in kaj ne, toda meni vnt
tega nt' dovoli.
Veliko sva rnpravljali v ~e:u z britanskim podmlad-
kom. v zven z zanimanjr:m VOIilliama in }oIYOI\iII lJll! je
unimalo, kako bi Tra('y reagirala, te bi njeni fanli<'
plezali drxne smeri ali ~ bi 5Otirali.
"Mocda bo nekega dne priSlo tudI do tega, rlasti ker
Jolyon idealizira Neila Gresharna. Na slenj svo.ie sobe
ima Neilov posler ter posler Jimrnyja Jewela. Toda
sama sem trono odloC!ena, da jim, dokler ne dopolnijo
18 let ali vsaj dokažejo, da 50 mentalno dovolj zn:li, da
so lahko kos takemu pritisku, ne dovolim karkoli
drznega, dokler iivip z mano. W
te .ie Tracy ~konvencion.lllna IThlma, pa ;e gotovo
uto odgovorna. ln ne dvomim. da jo bolno v prihodn;e
skupaj s fanti w WUrO trKal.i v pez.ali!Oh. kako rahli-jo
tiiino.
"Tracy, Alex kaka po potki!" Tracy je vrgla pogled čez ramo samo
toliko, da bi videla svojega starejšega sina sredi sranja pod smerjo.
Ko sva s Tracy plezali po balvanih v Foondryju, sem
naletela ~e na eno mamo s spretnim potomcem.
Marcaret Dewhurst je mama izredno tal@ntiranega
mladeniča Adama Dewhursta, Željno sem vprahla
Margaret, kako Je bili mama temu miniaturnemu
8o\'eku pa)ku.. Kako je Adam za.:!e:1 plezati in .:!e ;o;e
kdaj skrbelo, kaj pl@u in s kom. Bila je zelo direktna in
spomnila me je, rla razen lega, da je s plezanjem
zasedena zaradi Adamovega tekmovalnega plezanja,
sama ni pl@zala in da .it bil njen mož Paul tisti, ki je bil
zgodnji Adamov vzornik. S Paulom in 5 svojim !Jubom
je Adam pridobil izkuSr1je in ni rrajalo dolgo, da Je pre-
hitelllste, ki so ga učili. V obdobju med tremi leti in tri-
najstimi leti so otroci zelo do;emIjivi 'lil pJezanje. Ni me
presen@tilo, ko sem izvedela, da Mngaret Adamu
zaupa, da bo v steni in pleza.liJčih razumen. Adam je
začel pleuti z drugimi fanti, saj je v tist1h letih, ko
misli, da ,Ia.il v najbolj~m primeru nič ne vedo, v
najslab~ ..m pa 50 neprijetno razburljIV;' Hotela sem
zvl>deti, ali je Adam počel kaj drz:nega. Na ~alost
ak.tua111Cl
Adamova mama ni imela pojma, bj ~ plezaJ to poktJe.
"'Ne plen zalo, da bi vsevprek pripovedoVilJ, kaj jr
naredil. w N.ien odgovor me je presenetil. za mladino
sem namret zaskrbljeru1l zaradi njene obupne potrebe
po t.:kmovanju s težjimi in drzoejSimi vzponi. Upam,
da bodo odrasli, preden se bo komu ka) pripetilo.
Najstniika senzacija je recimo ponoči s pomocjo č~tne
svetilk~ preplezati Lord of tne Ain, toda :talUma mc,
kako bi to sprejela Leova mama?
Margonet jr: punetno poudarila, da v tem monutku
Adama ne bo pustila $ kom., ki ga ne P<:lV'a in mu ne
uu~. To POI~ JI! PkZaJ z biv!im in zda;mjim britan-
Vicker.iOm. Margarel pravi, da na Adama gledat... kot
na mlajiega brala. Zaenkrat ji ni ~VK vSeČ. če vume
Adam s seboj manj iz:kuiene plezalc:e, vendar sem
prepričana, da se ji ne bo treba bati, kadar jih bo vzel.
Nisem preseneOOi.ao, da ima s tako mamo Adam "noge
na tkh" ne glede na lo, da je sam redko na tleh. Toda,
ali je Adam obseden s pleunjem ali je Mnnalen fant, SI
v kili zdo prizadeva, iC! r;n' dieto, morda preVK trem-
r.. ? ZanimaJo me je, te '" to Margaretine vs.akdanl'"
skrbi. Smejala se mi je, te prNnD bi lahko dokunt..la
dolg .'Il!znam vpraJanj. Kmalu je posUlo jasno, da je
Adam enostavno tipiten trinajstletnik. Ni inhtnZlven ln
celo v terminalnem času pleza samo neka~at tedensko
in celo takrat bi zaznal, te se dogaja naokoli kaj bolI
zanimivega.Margaret misli, da bi se pieZIlnja kmalu
navelič.al, če bi moral trdo trenirati. pri jedači je mulust
(in bteri najstnik ni?). Kar.'ll! tiče ~kodb zaradi trem-
ranja - ima bole6n.. v kolenih, za katere pa MargUi:t
mW!, dli so verjetno bolečine ob rasti, KljUb temu, da
sama ne plc:za, je Margaret zelo dobro seznanJt'na s
~portom in svojim soddav<'m\ je manola ..zlotItI. da je
~portno plezanje, ~ se p1et;a z g.Lavo. ulo varen ~port.
Veliko bolj jo skrbi, kadar gre Adam ven z gorskIm
kolesom. Ve, da so fantje bhko nespametni,. zato s4! II
%dl potrebno, da jih ,Iarii vodijo. Mislim, d. ob
Margaret in Paulu Adam ~ bo zak1 ,poti.
Domi~ljam si, da sem bila deležfUl fUljbol~ vzgo)e.
ToIko kot Adam sem u«la plezati. ko ~ bila w zda
mlada, pod budnimi OČIe!ii mame in očeta. Colin in Sue
Godey sta pleula :ie lela pred lem, ko s.em pri~la na
~vel in potem sta s plez.anjem nadli ljevala. Za~la sta
me vodili, ocenjevala 5ta moje napredovanje. Pri
plezanju nisem imela nikoli nesrete, kar pripisujem
njunemu bedenju nad mano. oba starta zelo občudu­
jem, morda me mama kot Unska nad 55 )et, ki ~ voxlno
vodi. planinari po v:sem s~ z motem ali brez 1']11;",
navd\i5uje bolj kot kater.a druga unska., Ustvarila si je
k.1nero, vzgojila tri htere, pomagala pn ustvarjanju
podjetJa, hkrati pa je plezala in pla.riin.ariJa v Afriki, v
Rusiji, v Himalaji. v Maroku, v Meksiku in po različmh
koncih Evrope. Morda 5em malo pristranska, vClldar
sem prepričana, da je to presenetljivo dober dosei<'!"-. ki
"
aktuall1Cl
vzbudi željo in navdih sleherni ženski, ki želi iz 5Y0tega
življenja iztržiti več kot le delo in pranje. Kar je naredila
mama, ml je bilo vedno sveto, in ~Je ko sem se odlocila
l\llpi~ati til članek, s<:rn jo vprašala.. odkod ji navdih in
~ergija?
"Da sem nadaljevala s tistim, kar imam rada, so mc
navdihnile hčere, ki so mi pokazale, da biti ženska ni
omejitev, prav tako tudi starot>t ne:' Drugi viri navdiha
vkljutujejo prijatelje in Dorothy PllIey Richard., eno
iT.med ?10nirk gorni§tva. VprabJa sem JO, ali se zaradi
tega, kar počne, počuti kaj drugaČJ1o. nekaj posebnega?
uZa božjo voljo, ne. Ce 7.e kaj, potem se p<.>Čutim
pomanjkljillo, Taku veliko ljudi je boljših od mene in II
primerjavi 1. mano počnejo tako občudovanja
stvari, da se sama sebi nikoli nisem zdela kaj posebne-
ga."
Ženske težje prepustijo svoje dolžnosti kot moški, morda so
moški bolj sebični, morda pa ima preveč žensk neke vrste
kompleks mučenice.
Moja mama je zelo skromna. Vpra!ala sem jo, kako se
je vSt> skupaj 7..ačelo.
"Prvič sem plezala s Colinom in kmalu sem spoznala.
da se moram, če hotem z njim preživeti prosti čas,
potruditi, da delam tislo, kar potne on. In takrat je bil
navduSen plezalec in gontik. Toda zares samostojna
sem POSlala šele potem, ko sem imela družino.
To me je presenetijo, saj sem si v<edno predstavljala.-
da družina mJado mamo priklene na dom.
"Kmalu sem ugotovila, da nama s Colinom ustreza,
da ~ spočijeva od hČ'era tako, da greva v hribe."
Mama je pripovedovala o svojem veselju, ko je bila
prvič sama v Lost Valley v Glen Coe, še v<'dno se živo
spomin).i mojega očeta, ki je po poli navzgor porival
otroški voziček, da bi jo sll'tal. To je bil začetek mnogih
samostojnih dogodivščin in kasneje je s prijat('ljico in
soplc'lalko Wendy Comet, ki se je S<lma znašla v podob-
nem položaju, nadaljevala. Sue je spoznala, da S"
Naročilnica
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
V letu 1997 naročam
O A1pini§tični razgledi in Slovenski alpinizem (6 številk + 1)
O Alpinistični razgledi {6 šteyilk)
O Slovenski alpinizem 1996
po Izteku roka prednarof:il bo cena posamezne llevi1ke A.R. 600,00 SIT, pot(lbne publikacije SloYenski l!plnlzem 1996 pa 1.500,00 SIT.
Spodaj podpisani nepreklicno naročam označeno(e) publikacijo(ej in se zavezujem, da bom znesek
poravnal po prejemu položnice.
V , dne
NaročilnicO pollj~e na naslov; PZS, Komisija za alpinizem - za A.R, Dvl:riakova 9. 1000 Ljubijana.
26 ~ ...tiCi"." glul ili OO jilo"llJ9rl'lebruar 1\197
plezalni izziv in čudovito okolje lahko primerjata le ~,
zadovoljstvom dejstva, da si neodvisen. Vsak izlet ali
dan zunaj je Sue Goodey pomenil, da se je vrrHla
domov prenovljena v vlogi tene, mame in poslovne
partnence. Vprašala sem )O, zakaj misli, da ne gre ve('
žena v hribe.
"Ženske tetje prepusti)o svoje dolžnosti kot moški,
morda so moški bolj sebi~ni, morda pa ima prcv<,č
žensk n"ke vrste kompleks muc:enice. Seveda imajo
pOgllS!O dnl7.nosti prednost, toda nekatere se lahlo
razdelijo. Srečo imam, da unam odlitnega !ltlpotnika. ki
mi vse to omogoca. N
Končno sem mamo vprašala, kako se počuti ob
vredne dejstvu, da njene hčere ple'lajo. Ali jo je to kdaj skrbelo"
"Skrb"lo me Je, ko se je Kath bolj kot za športno
odločila za klasično plezanje, saj sem videla, kako jo ;.,
prevzelo, in vedela, da pomeni tudi več tveganja. Toda
zavedam se, kaj ji plezanje pomeni in nikoli si ne bi
drznila, da bi ;O sku~1a zaustaviti. Prt!pličana sem, d..
imajQ ljudje pravico do SVOjih odločitev."
Sue Goodey se je pred leti odločila, da je materinst\'o
ne bo oviralo od svojega poslanstva, in vse smo zaradi
tega Se bolj ponosne nanjo. Ta članek mi je pomagal
razumeti omejitve in izzive materinstva. Pomagalo mi
je, da sem besedo "mama" videla tudi kOl masko za
osebo z 1eljami, sanjami in ambicijami. Mame niso
potrebne le otrokom, potrebujejo se tudi same. Lahko )t'
lo nekoliko težje, toda lahko se lotijo vsega, kar hočejo.
Materinstvo naj ne bi bilo krivo za vse.
Iz ON THE EDGE 61/oktober 1996
prevedb!. Breda Čllti: Juflant
Naslov originala; The Mother of AJI ProtNems
za nove naročnike
4.000,00 SIT
3,000.00 SIT
1.200.00 SIT
Podpis naročnika

svetu šo s i av a
e enis I razpo
XI. del
"NajodliČllepi sm:lnjevriki možje so vzeli II roke biblijo in
AristoteLi in se z njeno po~ lotili dela, da bi VH slvari
med nebom ln Zfll\JjO rulo1ili II od~ do božje volje. TI
.holuliki 50 bili sij.ojl'li in res inteligentni ljudje, lo vse
lnlnje:;o Opil IX knjig in nikol.i niso kake StVari d~nsko
opuonli. KJ.du:w,J pou«nli svoJt l1ČenO? o r;osemcah ali
jNllL"rih. !lO pmn..h sUri in novi les~l in AnSlote'" in
jim povedali VSf', kar It' ?lJalo v teh dobrih knP8",h o
gosenIC,'ah ". jesll"nh. Nikoh niso pomislili ml lo, dl bi
odMJ iz knjitnice na dvor~. ujeli nebj gOSt'TUC in 5J ph
potem ot;lrdali .li pa opazovali. hleo živijo. se celo
na)slovitl'jb u.:enj.lka, kOl st, bib na primer Albert\lS
Magnus ln Tomat Akl/insla, se nisla domislilI., dII so
palestinski )tsteri in makl'donsle gosenice mogoče
dl\lgačnl kot jesteri in g01lenice II zahodni EVTOPi.~
N.kaj bes.d ....ist.matičnostiin drugil ut.piinih
mereh:
- želel bi le poucbnti da so nekoč poleg iWm tudi tuji
alplI'listi najv~ iLkuienj pndobili v A1p"h in d. lo tudi
d;lnl!s ~e ni doal .. z.an~mlrljjvo. S~v~da ob ttm n~
ilk!Jučujem motnoI;t. da v prihodnje lU' bo \-K tako. kap
zam~je ul iIlpirustično izobnŽ"""M1;e ln udtjstvovanje v
Aip.h jr iuuito padlo.
- kljub nliki mnobo. wokovnih knjig. lo ph zasledu)l=
tako. dl jih prelistall\ prtgIedllm ali celo p~m.. nered-
ku pa tudi bUno kupim. sem vsebolj prepnan. da je ~
veliko lega neobdelano in ned.ore6mo. Prepritan $l'm tud1.
da odp;ra* različnih doslej skl>r"j nedot"kn;enih vidikov
IlplnWm po strokovni plati dolgoročno prina§a nemajhllt"
koristi na vzgojnoizobfilževalnem področju,
- da bi morali naše in "njIhove" izkušnje zbrali v največjem
možnem obsegu. nalo 10611 zrnje od pleve, pl\'brlno zmit
pa posadili na plodna tla (nekaj hibridov ln ka~na kloni-
I'1IIna slvar pride vedno prav). Nočem reči, da veliko tegl
že ni, marve(' menim, da je te vedno za VSI' nu dosti
rUlSkovalneg.a dela. Ali so bo to za," zgodilo, pa nt sodi
v mO)ol n:zmišljanja ah JWpovttdi.
- da Il! bilo glede taknkr hOJe in ie zlasti plezanp, ki It"
prav tako ·org,msko Wpovl!Zana z vamosijO v goun.
napisano tala malo, da človek ne bi verjel, če v
najk.akovostnepih strokovnih Illpinističnih knjigah, ki jih
~mort ruJirjoena Evropa. ne bi uman Iskal nt'blerih
•
znanje
najpreprostepih vodil, s katerimi bi si poiskal uslt~ne
odgovore na vpra!anja, ki se porajajo na tetajih,
- da je ll'eba poiskati ubnlwvJ.t~ met:od~ dela. ki p.h oo
na..ilo lili premogia It vet staknjenill gl.v skupaj. To je
načrt. ki je uresniap.v dolgotDčno. kajti pred lem je pexreb-
no porabrti veliko b5a za pripnv\janje lt'Z., se pr1'vi naJU"
godnejlltl1thodiie. To, ku :>em napisal,. naj bo v premis-
Iek- se pa stv.. n kljub temu premikajo: nebj 1I1I~1, kar
vas bo presenetilo. lie dogaja pn planinskih vodnikih.
seveda v z:nzi z drugimi stvanni. nekaj P.1I postorijo n.. ka·
teri ~tudenlje in diplomanti Flkultet .. za ~porl. Na
strokovn.. prispevke gorskih vodnikov, ki Nj bi iml'li \'uj
toliko leže, kot svu,as prispevki Zvoneli Kor.. nčan<l, pa
po treba še nekaj Otu počakat, teprlv je rnl'<i njimi k~r
nekaj dobrih peres. Seveda wodellegll ~ nllnab na ped""
g~ke in didaktične \'idike oziroma prijeme pri podaliiJ1ju
lovr:;mega znanja.
oalpskem snegu Il.bik. dnlgač., al Uk. lo II', če
se stvar ........... iii. seveda li SIItŽIIi ~?
Bolj ali manj u&nim I'1IIz1.Igam obnatanja snega v vISOko-
gorju Alp lahko pnslopimo na tri načtne. Prvi Jt lahko
pov..... m znanscvmi" ~ malC't bnJon,rn. to~ skorij !aba-
ratonjski lo q:lI'Uvttami in merilnimi 'pami v rolt:&h. To ~
za posvet~n•. PlI vend.r tli t"ko 1menOV.. na baz.01a
1.o"nost pnnda skozi Womlhtv.. n~w knjižne predelav...
nemajhne korist1 za dolgo vrsto uporatnkov. od grlditel;:-o.'
gorskih !elezni..: prek vzdri.evakev VlSOkogo<;lokth smutlSč
do (ne)rednih obiskovalC'tV visokogorja oz.ruml zim~kjh
gora pri nas doma.
Drugi bi bli bolj prilagoditveni ozironu uporabni~k1. ~
pravi, da do neb največje možne mere kombiniramu
stroko in njcn~ iuledk.. s listim, s čimer se v visokogorju
sr... ČUjemo na vsakem koraku. Temu pogosto dodamu
izkušnje gornikov, lo so v5e življenje hodili v gore. Dobro
je, dl smo si jih nakopU'ili tudi mi, teptav je: teh glede 11/1
(as nil~ga udt'jstvovanjll v manpem ~. Znill105t t.. m
zgoraj sicer .te naprtJ drti III Ji' nebUna v~bsegajota
tnblija, na klIlm lemelJI vse, kar predavamo. pIJemo ah
praktitnega delamo na mestu sImem. Problem Ji' nekJt
drugje:: p<>(ek dOZodkov alJ čl: hotet~ ditulnuka doga",n)
ni \@dmikih in v slen.th je pogosto tal:!na, da gonuk mat-
Sika; nevarnega ali celo usod neg. sprt'&leda. To st' pa
 •
znanje
zg.xh zato, ker se stvar odvija na VtIČ ravneh: (ne)vamosl ... p<W1I':ZlIti, ko bom obd~1 zapiske.
niljbJitjl okolicI alpinista (0;0 primer med pl,:ulnjeml. Nekaj tega sem llCV1iiljivo prei:duJ.a1 na dveh ledeni!1oh
(nt»vilrnost ~idih izmET, ki ~ Ulildi različnih \lunkov letajih. vendar MO tai:kn.šoWo vkJM ni obne.wJ. ker 50 SP
stupnJuJe ah %Ulilnjjuje Itr o~m ubila ah skrila ljudje dolgočaSIII. Nekaten 50 celo zateli po~tavljall
neYl.most rubčnih poja.vnill oblik'MgI. vprašanja glede izplačljlv05ti svoje denarne soudeldb..
ce H pctftntilUrn na ledeniku i1h v ~h n~ njimi kaj Marswj se je VIdelo lueh NI njihovih obruih,. za kuhin-
hudep. zgodi. do bolj ali manj pametnJh sklepov pndejo jskim pultom pa -,e }»dlo tudi nekaj jedldh opaz.k.
~ko živi ali prežiVfli. kajti oni imajo tudi d!'ll~~ vt'dno Pozneje sem se alpskega sneg.a.lotil i:lx..I~. uporiID-
(svDj) prav. To ~ t'l.oveiko in razumljivo. čeprav ncluittri to nik.1<i mu grt' po:Iem 5!af1U la hJtro na?ftdovanje rnovne v
-ne morejO raz:umeI1 TortJ bVI skllS.jO pubzati lih "I50WgOJ11,- po druJlll fY za tim veqo vamost. Stiri )Ir.lo~
W
•

uunli nil vse listo. br it> nl'Srl'ČIlet na lederuku, pod vidikov sem ~ku~1 sestavili lako, da sem jih taz~lpl\11
stmo, \1 steru, na grtbm.u ali v se/opu spregledal. vt.ulh skOZI vps polek Ylpona. za
zgndbo predavanla sem
gredo ctlo dlje in razložijo, bj bi ponesreten« molili uponbll spodnje 'uri pl>su.vke:
nared,tI, pa. ni NI~il. Ce se poutna spuznanja tivih ali . )ntg 10.01 rdllla mofna pot (y ilriem smislu) Y vlsukl'
preživdm vgradijo v knjWw znanje. toliko bolje u utKe gO!ll, na kateri uhmo nap tako pot (11 otjem srrusl\l),1qet
Tudi like, kl k uoja na ru.p.kah drugIh. SI! bomo ČImmanj utrudili. to se pravi, da bomo Wiko tim
Sevec" Olitilne ~ Irtlji pristop. ICI mu nekateri rffejo lIaml'F in tim hltrqe rno~ovah,
dopolnikm (l:mnpkmenlaren), od MS pa bi terjaJ. da prt.'" - prva h.za snega kol zatasne grozt<'t (pottncialnel
beremo veČidel slarih in malo novejlih knjig o nevamosl1, ki naj bi jo vldeh oziroma prepoznali, saj nam
dogl)ehv~nah leh starih gotnikOlI v sn~gu in ledu Alp MM! poznavanje pojlvmh oblika snega in dejavIlIkov. ki
(npr. Wel7.enbach, Dil'mberget, Vanis, Charll!t, Payot). nanj vphvajo, ·pravi-, dII sneg pred ali nad n~mi ~groz{·.
Seveda take knjige pte5egajo okvir leposlovp, kilti v njih • druF;~ fllZ~ sneg. kot začasno ali slaino prikrita (tudi
so pomembne ugotovitve oziroma spoznanja njihOVih skril") nevarnost: po zimah, ko ,e bilo obilo sneinih
avtorj~v. V njih bi našli 'Into zanimivih in poutnih padavin; po tislem, ko so na vseh konCih in krajih
stavkov, nemara tudi kak5en koristen nasvet. Skratka, taki ledeniške pokrajlllt trgali sne1ni pluov;'

l.,malikn, , katero 50 51! avtorji dolga leta .s~eYlli na IZbin ali uravnavanJU taktike "'*
prisptVki ~k01j tulime :zgodbe omenjap ~snl!žntl~ prob- - kakovosl snegl kot sproIno vodilo (tudi 0po1.l/nloJ pr!
1!1 plezanj.a na l..do:niklh,
1~'CIcnllr..lh. v lednih in kombiniranih stenah teT na 5 Opil.St- v sl\etruh poboqih, v ledmh sienah, v slr.illnlh ali ktlblm-
mi ovrieruh grebenIh. K.i:lko bi ~ ~ drobce zbrah, uredili raruh stenah lil na grebenIh;
ah preverllr, fW je skorajda nerriJjivo vpr.danje. Res je,
nnaj le ~imetlne· je ie pobr;mo in JO I'IoIIjd..' mO v lIWrsWo' r------.,.------,..,:-:-------,
rerikn,p.H'Vedapod;motdrugunibc:i«laml.
KoIdl.Of linam pregleda nad leml .stvarmi, ul'\Ilm pa ga
Raz..
,~.
l~;. -
~-"-"
RJO .
.
bolJlnalo,semliznekaterihpobZoJ~ljevzdl.duonajd!je
pnih ,. ENSA. Np vem P"'. uka ~ z razdapn,em lrga
;-:-"-~
'_r
zarseze~~.
·'7
;\!Il9.$'(
':'"
,.. rt:

znanJi njihovun obasnun gostom. ' ":'" _., "~'.~_-;. •

Cl' :se vrnem na l.iIIČetelr.: mortb bi ~ monli lJ.krat. ko bl - - . ~. - :)-=-. ~. ;- ~:A~f:r·
imeh lako naporno bTanje za sabo. lZpiSke z «-zami lali _ u-u..........._ ......i'.l'... _ ..II'gH
_____ ~';!',~~'J';"~. ..L. ,"'.iii.rF-_
I Č:-J ...
vptdanJil JN' pred ubo, USl'$ti pr~ ukurjen bmin s -"Kraju klai1~eliiin=;pfjč6~
kalwn starim gorskun vodnikom. PTed~ (lldm, Id fl': -,' . '. -....;~= -- ;
nekoč v visoIc---';', AJp nno-05tO vodil ln smu(a.!,1ItI'f'd1r.o ·-~no:~,~~~~%M~
tudi v udih ~h."ob ~b.vl)lllju pravJnjih vpn.~nl f i vc+.te ~)r~~j .
z.apisovanju Ali snemanju njegovih idadntj. bl Izyedeli • "'Tep" ~ .,.e.Q.ai; '7~~~'9CMh
°
marsikaj zarumiy~a {ne)vami hoji ln pleunju v z.a~- "Adrel),alIn.s.k." emerl v. .......w:lJl,.ne ~
nd:enem visokogorju. Le pristavim !le svoj lontek: tudi na' - . . ..,.~~~,.;:: -. - .
ledenl$kih tetajIh ali med akhvnim udeJ5lVOvanJl!m v ;iIl-1U,o-
Vele--..Ij·".,:' -,.t.jt~~j,",";
gorah (takrat ko smo plezali 7... r~) !Il! Je nabral!, veliko t "'~.A9.,; ! .• ~' . it.'\'I~...
tega. samo sproti 7api5aneg... ji.' bolj malo.
dm.'Vnik, take slvari pre7J1!jo.
s..
tisti, ki pik-jo po eznO.
,. '
,An."t'
• ,..
.
n,,_..
V ~r.6Sk«:T ,':': ,.~ . ){'''~'
" , H" ••

Ali obstaja št kakšen tidik glede problematike snega, . . ->.'

"." " .,.
__:,.'1>, ,
ij bi po pedagoški ~ati izboljšal ali p"uaI preda..tel- ZiUnlsel~ Pl>::grebert!J ~~~rj,yg~~.~! čez .
jeve razlage? "'n,o ln Junllf!~CI) ~~~V~'!lI~IJlO .
VZhodnem grebe(l~ JUnp,".\I=~i!'tJpm ..
Ob:itaja in o tem SI! telim malo ~irie razplut, hkrati pa G,~etscherh!)m.~~ntlu!'iIMt ~~~r:#lpsltlofn,
ludl obr.uOŽIt, z.alr.aj to počenjam. Predvsem mi gre li. lo, ereithorn, Tschlnecelhorq; ~~.

~:se:~::~~~~~~~~~
da bl priilo do ~vrst1h povezav meci teoriJO 111 prakso,
"mes p. bi poskusu podati še nebklno gradacijo pre-
Ilod"v OLIroma poudarkav gl~e pomembnosti snovi- V
Mkalr.$en diagram poteb (algoritem) pa bom to sku~l doline L.aLltelbr,unnental. . ::~,'
'--~~--~~~~~~--'
za '\ - . m •• 1 f tI..!Il 1IfUIl"/letJn.Iilr 1991

C:e se malce oddaljim od rdeče niti plunp. in takoj
povem. kaj Mrl na)'nvil pred lem p1Slonjem; ~ enkrilt sem
zelo lemelJito prebral. pravu prav dobru ~ludinl bbh
150 strani knjige Sneg. led, plazovl(P. sesula), pomn JN-
Slim se lotil nekaterih poglavij knjige SkitourelI (C.
Schneewei:>ll in B. RitscheD od ~merja Munterja. Pri lad·
njem Slim se poglobil \1 njegov didaktičen (poučevalen)
način razlage "'fillriranja'" polobja, unimalo pa me;" tudi
IljegO\l tilko iJTIeriovan Zooms~ ("'formulaN 3 X 3). Na
koncu looI'ffi pri.W1 do skJe~ da je napis.no velik koc....
nap"'j pn bamo)učt:nju visokogorskih smuČlorjev. Vu
stvar pa po lJ'IOtPm le m v celoti uponbna zlo alpiniste. ker
5e mi ldl, d. so \1 snegu (in ledu) Alp, glede snetni.'l pla-
zov smučarji bolj t.nljivi, Alpinisti imajo n. ralpolago
nekaj v~ v'llle&" prostora (stranske morene, rui, grebeni
1m.) in tudi Id;" sproli NfijtrirajoN snUne nevarnosti tako
v dostopu in ,estopu kOl IM<! plezanjem. Poleg tega smo
se za zdaj v glavnem osredotočili na visokogorje Alp rez
polet;", kjo:r je nevarnosti prece; manj kot pozimi.
Kit se je POiMa ~a mej y Zli dl
lldeIeieoceY!
N. kratko; v drugi alinep. pri razlagi stvan-Iu bi jih morali
udeleieno ledeniškega tečllja U od prej vSloj malo poz.n.ati.
T'ri!iel ""m do sklepa, da bi 10 z.n.anje lfud,e morali prinesti
s sabo. še vK. Na odsekih, kjer imajo ludi zimsko alpino
istično ~olo, bi li mladi ljudje morali napravil majhen pis-
mm ali bolje re&no usten pn"$kus tovnltnega znanja, Iti ga
lahko pridobijo le s pomoq> kvalificiranega lItrokovnta.ka.
Napolje bi bilo, da isti JXedavateij kasneje preverja tudi
njihovo pridobl;eno znanje na meslu !IlImftfl, se P",V1 v
zimskih go",h. Nerwra M bi bilo napak. da na Učetku
alpirWitilne tole predavlll",lp povedo, bj vsr naj tea;ulu
obvr7.no prdludirajo.
Za I\loIM'Ček pa ~ to: \aka strokovna predavanja naj bl
bila honoriran., vključno sobveZJ1imi pw.;kusi znanja v
gllrah. TISto republjjko ~kipo pri izpitih la alpinis~ pa bi
bilo dobro razširiti ali okrt'pili z ndimi priznanimi
S1fQkovn}aki s tt?ga področja. To je SlIveda moj IIl!'Obwzen
predlog.
bi il kak. 1 u;n' .Ii "ustDiIi" "aljami
ilI<llŠelil alpiistnl
Oglejmo si en lak primer, ki je v izobnuvalnem smuhl
nedodelan, sajje predlog ta podajanje snovi l>IlIr~...t kot 30
let. Je pa dobra nmiSt'1. st enkrat: zgolj in samo dobra
zamisel! Vanjo bi se dalo vgraditi ali jo okrepiti z veliko
sodobnega znanja. Ker mi je zmanjkalo časa, spodnjo snov
nisem mogel posodobit, jo opremiti ~ strokovnimi razlaga·
ml in jo dopoll\lli z nekalenmi razlitical!'11 iz stvarne
prabe. Zimske, pomladanske m poletne folografije neb,
".'fIh alJl"lkih sten. ki jih je avtor objaVil v Btorgweltu oziro-
ma IIM;ova zapaunj.:a v nlih, pa se ne bl upal ra.z:lagat, 7.atil<h IZOblikDYanUSli (ibno konfigurllCije) SIme. Stvar jr
leprav ioIalplnist zdaj VidIm lIK, kol sem vKiel taJuat,. ko nedokončana ln se lahko nadaljUje kadarkoli. Kar dva vch,
je bilo lo Ml kako potrebo.
Jurgen Corter, ~cer gorski vodnik in ekstremni smu~ar, Zdhrbten sneg na svo~h jumjsklh lednih vzponrn ugooobil.
ki jc leta 1%6 presmu~al severovzhodne vesine Mont
•
manje
Blanc;lo, torej rutni!l:ja bolj praktično (grobi povudu), lar
lahko posluta pod črko lo.
Zanj ;e ode? -zimsktga N Sntga v vi$okogorJu Alp
začasna· pon..kod lala, ki se takoj med sneženjem spla7.!.
ponekod pa taka, ki rabi neko krilično maso all splel
r,v.1ičnih dejavnikov, da se potem v vetini primerov le
deloma, se pravi bolj poredko v celoti splazi (ali odtrga).
Nekaj tega snega SlI v polotne~ih legah, zlastI na nekater·
th ledenikih, obdrži do pomladi in Je dlje. lise jP odvisno
od kolitine zimskih padavin in vUle (danes) znamh
dqa\'I\tkov. Tak sneg jr napami .Ii ZeJO utrudljiv zlo hojo
in nevaren pri pleu.nju v prv1 fuj ·odNjanjaN. Ta faza na
~eniIW udev. tisto obdobje, ko tudi na njemu -zimski'"
ode)lo (~) prekriva ledeniJkf' ra:tpOkf', Plazovi IZ sten !it.'
zgrnejo nanjo ~e na pomlad:. zato se svet· razpok malct
spremeni (majni potresi, nekatere razpoke se zabakeJo Jtn).
Mt>d hojo po takem ledeniku lahko imamo kup
n.. v~li, med kateri si oglejmo eno SlomO: ko padt1llo v
looeniške razpoko st' nam lahko od zgorai sneg le mdcl'
posipa zlo vrat, lahko se odlomi kaMen del sklen"'lIlh
opasti (pogosto se lake rillpob le: man razprtI' OZiroma
mestom. napobne). Včasih se med padcem v razpoko na
nas zh)il grob, mrzel Wnal sneg. IIlO pomlad, ~ JIi'. vm~
bilo ~ kaldno sndenje, pa so mtd 10 kalo tudi slrnjeni
kosi snega ozirima grobozrnate grudve ledu. podobne
nogometrum togam ali kro1nikom.
Na nekalerih ledenikih pa so pod -zimsko'" plastjo Ml od
pl"l'j razp1ieni kosi plazovine (ali bkega seraka), ki so se
kot pahljač. razpolegnili po skoraj vsej .tirini
Iamnjka~njega ledeniku. Dvakrat sem na tl1Člojih videl kako
je !aJden k05 ledu po~ z drugim snegom priletel na
&111\'0 ozif'OCl\lo udaril v ramo ·pad1egaN • • zelo baJKe (Il'l
ntVamo), re bSpresledamo v snegu.
Nil. pomlad in tudi kasneje nekaj ·zimskega N sn~a
ostane: v strminah lednih ln slWnih sten IZ vzrokov. ki bl
w jih dalo razlotiti od primef'a do primtra. čf' bi bih na
mestu samem in bi se na lo spozn.li tudi po strokovni
plati. Eno Ji' seveda opili stanja takole po JoIsko, drugo pd
ral laga, zakaj jc do takega stanja na nekem določenem
meslu priUO.
Nekaj nevarnih ostankov je tudi od ostankov velikih krp
sneg", ki so se glede na vso ploičino splnile n.-kje med SO
ln 90 'l.. Zaradi b1~nja sonca, zsodnjega jutr.. in podob-
nih optičnih pojavov v snegu \'Casih spJ'\'81edamo rvbno
uv preostaJ,ega 5nep.
Nekaj takega nevarnega snega pa je pvsledica pum-
l<ldanskeg1J tajanja na mejah med to~ in senco, kar Je
k ~bej značilno z.a ledne ture v 505edstvu k.1ke velike
vzporedne skalne stene. Tam 50 namret' tasovne ral1ikc
delovanja sonca (severna in severovzhodna stena ali sevcr-
na in severozahodna stena) zelo različne, h'llcnzivnOSI
spreminjanja sndno-Iedru'h razmer pa prav tako. Zdaj ko
v Alpah sneg in led pos~ izginjata, je la nekoč velik.
in ncvamll past zll ledne ~euke post.tb skorajda neInat·
~
NekaJ;" lIo:\Iamosti umskth plazov pa lil'!. na Npol putiN
k.a angldk.. ledna plezalca IZ 6().ih in 70-lh lel jc t..k
lIčasih na pomlad ali v poletju z dodatnimi obilnimi
znanje
padavinami lab 1.im'ike ostanke ukrije ~ nOl/oupadli 1<0 okoli nas učne !umeti, bučati .Ii grmeti te čez kaki'
srwg in le pottm predstavljajo nevarnost k ~ II poletje. pol ure, je izrednega pomen. kje 51' IIoIhajamo • odprte
Analize nebterih poletnih J'leSret' II vi50kogofju Alp' po ledne stene, lijabsti ozl'bnikL solna rebra. razi. grebeni.
Ilmah z obilo padavin in spremenljivlID poleljrm - pa pod velikimi serilki in nl'bterimi plYdehmi le ali onI'
uUp na 5~em slilm: na UČetIw julija je nilJVet nesreč. stene. To zadnje je v vdikih alpskih stenah dovolj TlI:zvldno
Včasih SO to p1lllV zastrašujooS pooilolk1. TabiH ne prizanaša in IIOI!O prvo ugotovitev velja shraniti v spomm, b~l v
mti Njtdj i%lwienim alpinistom in gotSkim vodnikom.
Nlljvet;t oLajt.anje sproH med alpinisti lak...., ko K na
POmliKi zim51u $Deg (od)trga ali splazi II c'elob do goleg.l
ledu ali skale. To je hsb tako immoVlni (Io)tllm plaz. Tu je
stvlr II gL1vnern &u.. veqi problem je te ne potl'gl'll! rez
VlIO ~leno oz.il'Otl'lll fe ~ potegne povsod ~dok.of>6lo~, br
mi or moremo povsnn jasno videti ali ohr.brujote ocrniti.
Na nekaterih velikih stensklh gredinAh $e VQsih l'IoI.prlvijo
viselo. nevami sekundami sera.ki. la jih prej ni bilo (npr.
pn mu pod vd1odno steno StenMja). T", )I! nev'l'1\O$l, ki
pre~.i ~ ntkaj taY, vasm do ,,",g.;o ~megll pok!tj.t. To jl'
tudi znKilnost nekalerih velikih le delom. lednih ,len II
Bernskem viwvju.
"PoIttniH sneg visokog01jU Alp temu lako rekoč pritire,
$aj drng~ mnogim hribom ne bi mogli r«i sndniki. To je
ple snes. ki je lam tez poletje in 7.a vsakdne obiskovalce
gora in sten je II glavnem "dobTOČUden", dUli ~z mn:lo
noc in v zgodnjem jutru.
V vremensko ~pwnenljivem poletju, kjer sol! mdajo topli
~ollčnl dnevi ~ vložki po$labhnja, :da~li kadar tez noč
nara~lo nanese nelaj ~nega ali pa vsake tobko ~pocukra~
vso okolico:r. nekaj cenlimelri novega snega, OSlaja tilk sneg
nespremenjen in lil gornike rela livno nren, V večini
pnmrnw V rez SOl'lČl!fl dan pobere,le v steNh ,e tuliti malo
vet ~iOCeV kammja. TISto, kar lTIOIa splu.ili, tako rekOC
~p1.1zi takoj ali sprob. Ce je tak sneg moker, pa ye trganje
v«jih oplat (od ~ jih lepo vidimo oziroma tJ.išimo, ki
nitJe dol. po sk.ahh pobjo kor bič) za p1e:r.ake zelo !'<eYMJ'Il).
U .lIpuUstil so vedno problenuobl'ne tudi ~npe ko~
ooyozapdleg" SI\~a v odprtih u ne preveč smruh Iedn1h
~ ki H Jh &e dril tanjla sndna pt.st (o velikih poz.ne-
Je). Hkrati labirint ledeni~kih n:zpok spel poslane bolj
LIpIeten 111 nevaren.
T.. IlOVOUpadli SMS vidimo 0ZIl0D\II ilNmQ na r.tZPOIr
50 prut v~kogor~ko kočo in 8" poMvadi ~opik"mo~ v
centimetrih. Drug~ je, če tak sneg k pretipamo 111 si V
nulce ogledamo na svoji dlanI. Tidc.r,u se lahko v...bka ~
čina alpinistov preprib., d.. o snegu pravzaprav ne vedo
OSlO nIČ. Naj lak ~meUlik v rokaviah m napravi kepo,
~~" če se to sploh da, in ta Nm kar takoj neuj pove:
videl bo, koliko se bo tak sneg sprijel mcd sabo koliko pa na
voIneno rokaviro.
Kaj pa te na ~po1ctniff meSo ki mu pravilno re&mo trajni
in ~ niže dolIlpremeni v firTI ",Ii ledengld led, padejo
enormne kolitine novega poletnega 5nega? Ta slvar zna
biti v ..lpskih dolillolh, na pobočjih gon, pod stenami, v
stenah". nevarna. Kadar v Alp.h čez kak poletni dan
nanese rez meIer in več snega. mejijo tilki snežni dl'l(-vi na
prilvo e1err.tflb.mo katastrofo. Tem nevaml$e je tovrstno
snežtnje za gornike orimll\i alpWste. Ne glede n. to kako
lak sneg popredalčk.amo, si zapomnimo naslednje: vedno
se ga drii pridevnik 5lr.nl.jno nevaren. Taknt k v bId koa.
ki Jf pred stotimi leti stala mali vi!je gor in JO JI' porujl.l
pln, ni I\.lIjbolj prijm\o čakanje \ul i:r.boljhn~ vreme\Ul.
Ase V$ftnO~.
steni postanmlO silno majhni. nezn.;ttni, VSOI' okoli nas pili'
veliko in SI' povsem razlikuje od sliki' nil dal«. SI' pravi 1.0
smo bili it' ZUNI~
Nekaj takega je pred !tiriindva~emi Ietl dobvl'! avtor
lega člilnu in v Preunel!i. V.w okoli koče Den:r.a so
ugrnili Il'tnl1i oblaki, potem PI JI' l.il~1o .snetiti. V Zl'1o
kratkem wu je upldlo pol melra novrga Sllql;a, po!em
pa kilt naprej in naprej ... V sescopni blvariji smo Imeh
7.vrtu.no mero .stl"6e. Takrat je n. cesti,. ki Vodi čez PMSO
Tona.Ie Izgubili uvljenje" plilzovih pet ljudi.
BesedqK in ....d••brih
Včasih .so rekli: turo oziroma vzpon opravi rez not v
dobrem snegu. CI' je bilo čez dan topla in sonmo, ~z not
pa mrzlo, ima! vsaj do devete urI' zjutraj dober .sneg.
Vendar kakuvo.st mega, ki ga ~uporablja~~ .za hojo in
plezanJI', SI' slab!a ali kvari od zgoraj navzdol, kar JE.' glede
na SOli«' logitno. Ker obibjno smrtonosnI' pOOiljke le/ijo
od zgoraj. ledene sveče, kosi serilkov, kamenje, ostankI
ostankov sntgll - če nisi il' zgoraj ali celo :W""~ bodi vsaj
lim višJe, da te sonce zapme nm pozneje, čeprilv v mrzli
noči tmr:r.ujd in si želi! SOOQo.
Trije nekdanji usprini ledni plezalci .so SI vedno· kU(
neb~ obvnni obred· predhodno temeljito ogled.1l
steno. te 50 po nd:em temeljitem opazoVilnju ugotovili,
da je kljub mrzlim notem in tamb.j Iežemn.h prilo!pljt1l-
em snegu. ki je ·s~i· od dvd. tednov MYamo, su SI
take V7pone puSlili :tol mesec ~ptember ah Cl'1o oktobeT
T.knol so noa mjk in mrzle, vendilr VSOI' majavo.ti odka-
ja~ (t.JjaPče) dm oziroma je kakor prikovano. Ker pa v
stenah skor~j ni vet blagodejnih sontnih urlov illl ph
sploh ni vet, d.,ti v severnih stenah, je vse sku.paJ ena
sama v('!ika ledenica .Ii .zmn.ovam. skrinja kot je dl')ll
pokOjni ~r.uf n. O.ul.giriju leta 1981. ki terp veliko
lehničnega znilnja pn pl&anju z dereumi.
Neki drugi tnje, prav I.ko u~ni stilri .Ipinisn,;o neko
svojo na prvi pogled nevarno steno dlje Ča.w op:a.zova1i
Poudarek je bil na dlje ča!>il. Eden med. npni pomalem ln
It-la. Pa vendar to ~dlje bsa~ ni pomenilo Zilptavl)o'nje tasa
ali ''brezvezno~ Ix1Jjenje v steno, h>t so te .Ipinisle pred.
vsem zarumaJe smeri večjih količin padajočega k.am('J\ja, li
jih prožiju gornja ali očem skrita sndUh ter njihova
pogostost padanjIl glede nil dnevni Č"'S, Torej ilo te za
iskanje najbolj izpostavitenih predelov stene ("neural-
gične~ točke) ter najbolj mirna ozirom. ombolj nenevuna
mesta. Nek.tteri so takim predelom pripisovali laslnosti
nehUnib mrtvih kotov, se pravi da so bila to k kar
Zilne5!jiva uvetp pnod padajočm kamenjem. To '" da lepo
videh po kamnih IlA spodnjih ledi!t'ih ali snežiltih. Vse po
nsti pa je zanimalo tudi (po)str.lI5ko u6nkov;anje vKJih
in rnanpih kr hitro izginjajotih vrinih snežUt - mokrota.
SlapoVI vode, to~ tudi morebitno brnenje. v mnlem zgo-
daj zjutraj 1ll proti VKI'N iz doline tudi .z dalJIlOSledom
nevidnil ledna .skorja, v Ir bolj mrzl('m vremenu .11 n.
 •
znanje
vi~m~ čez JlXXl m ub SICriV nočne ledni.' svea: {duri v teb.p.I pa povemo in celo pokažemo.
;.anih in uhodnih ~jih}. b.kaj I t tip ponoči?
Dalje: slab slU!g ret. noč nikdar ru pomenli nevaren sMg- TISti, Id smo imeli zahtevne profesorje fizike, zlastI lle $o
Pomenil je le veliko oviro in upočilsnjeno gihilnje v vill- niS -morih- z ohlajevanjem, segrevanjem, rilzteunJl!m,
ovilem !lnegu vzenjajočlh 5e ledenikov. Torej so terjilli k!"Č{'njem in lako n"pre~ 10 vemo. Nauk D toploti, je kar
povečano porabo telesne energije alpinistov. Vendar pa tak napor"" (miselnai stvar. Če smo se visoko v gorah sr~aJi z
slab sneg sodi v prvo majhno opozorilo, ki lahko nakaže velikimi, brŽČas visetami gmotami snega (tudi
na mal'5ikaj drugega, kar na naS M. viJ;: gor, vld;..a.o ;t nakup&.ane rubite gromade v stnniniJ, ki lY' je az dali
nah:rilom ul pndabianje v"","ma. dobro obdelalo sun«, dOtbtno pa Je biden t~ dolin«
NevaJen sneg ni slab sneg.. i1mp;lk je, spet" poudarjam, uradi tako imenovane inveaje, je vw stvu tu not Je bolj
nevaren., ker ~ ni spluil (odletel) .Ii w v položnejCih MVarna kot podnevi. Podobno je s Sl.'t"Ul. a o tmt nekaj
l~ah ni L'1lztopil. VaSlh jo! prilv prijeten in niČ hj utrudljiv malega nulednJič- 5on~, skratka toplota ~z dan navrta,
bodisi pn hoJI ali plezanJU. Vasih mu ~ tudi tebk razpoka., skrb.. r4Z!iri, nottopl. glaDU, ti~, 11.~.~ lorej
smog (mokt>r, zbit itn.) kar po preteUl06b v maji.! in juniju 8dinamKno- name statiko take mogOCne mase snega, kI lO
tudi Je. Dobro ~ te ga ;tnamo lotiti od ·poletnega" potem pod svoje okrilje vume l'loc. A tudI noč ima svojo
alpskega snega, ki ~ naprej oslaja za naJe prelestne ture razdiralno moc, kajti z nočjo v visokogorju Jlekater! pr0ce-
dok.J.j varen sneg. in tistega, ki bo v kratkem tasu izginil si JX!lekajo tudi v oOriltni smeri. T"m zgoraj v ledni steni
(bnn nas seveda). S", recimo, med drugim prav lako vse krti. Naj se m"lo
Slab sneg je na raVI1m1 ali nohlo vzpcn~joti strmini vdi· l'lablim: če ste ~li nil mali v kod ali strmi sneg IZIdes.ani
ril;OC sneg. ki je k bolj utrudljiv, te st' vdira do kolen; politki na. malo stran, slt:w ugoto...o prt'pribli. da Imam
kamor :w obrnemo ImillnD opr"vb s bnjW ali d~ prav. Kakorkoli te,. prq 'Ii !lej graVltOlajil opravi SVOfI'. ln
skorjo. Zlun ponoči ;n do neke določene ure zjutraj. V zgOdilo se jt, da tisu ;tgodba o mrzli noti, k... Ii! vst
ser'otnih lep tra~ dobro driea. skwja na naie veliko V6r1- ~pmvasano~ nil drži..
~ dlje, vtasih tudi do pol enartih dopoldne.... Zoprni
razlkXi tega pa Stil: skorja:w povsod ali le me>loma vdtra. BIn, Mlač
l'Jvo je utrudlpvo, drugo pa Je utrudljivo na drugo poten-
co, saj nas v!ollkih nekaj korakov razjezi (mi pa medtem
hantamo ali pit... kot kočijam.
Sneg pod skmj.> se prijemlje na podplat in tvori majhne
rokk illi pa sneg pod ~korjo je moust in SOl prijemlje na
lupino molji. (ah garnaše od rula navzdol) v obliki tankih
lednih folij {mImogrede: toplotnoizolacilske lUInosu
\'.aŠeg.I ml~ $o izl'\'dno sla~ ali pa V;lll\ noga. ur tari od
prekr._>. Prv. VNtiI "coklutega- sntg.l od dakoč kaže na.
mo!nost slabih snemih nzmet' v ledni Steni, druga obeta
dobre in je v r"zmeroma stabilnih in svetih poletjih dobj
ZMWS!JiV kaulec zil tisto, kar nas v ledni steni čaka. Tako
n..koc o tej zadevici ~tlovek, ki se vedno vrne~, Walter
Ikmatli.
Kaj pa it sodi v neuren sneg?
Skriti ali zakriti ostanki zimskega sneg" in skriti ali
ukriti ostanlu novozap;w:ll"S" ~poletnev- snega. K.itj vse
10 ~ ln kJl' vse to lahIco n.ajdemo 0ZlI"0fr'Ia kje vse v sten;U,
ln grmeruh je, J'I' preceJ zahtevno čtivo, Id se ga ne da na
hitro 'kupčkal. b.uj? VČilSIh je duber gorski vodnik do
ob,sIl pom"l svoje ljubljene in po denarni plati k kar
donosne gore, ler je bil tam zgoraj skOTaj vsak dan ud.n~h
dvaj;et Wt. V sosedn~h all tujih gontvih ~ JI' Utk pame1en
vodnik najraje hodil (in pleZAl) tam, kjer je dolgoletno ali
več desetktno obnabnje ~nega in ledu l\lI.jbolj~ poznal.
)(01 svoj 2ep. Za poS<!bne 2el~ vodenca, ki te želel biti
voden -po nezNni ali prepovedani zemW pil ~ tak vod-
nik izst.vljill tudi posebno u.soljene rarune. Cez dobro
poXul}e ga ni, §ilJ vsU.do!ivi Simo enkrat.
Kij pi je z gadacijo tnlole .n~a?
Kaj VM! topt.'1.w hladen vtler, xim:sko "Ii spomladansko
5OnCl.'. nizke timske dllt'Vrte ah nobte temperaNTl':, pln.ovl
vs.eh vrst in oblik ... napl1IVI)o s snegom, ","",vurpr"v uko
in kako hinu ga preoblikujejo, si ne moremo p"'->dstilvl~t,
saj bi rablIi majhen katalog barvnih posnlltkov. Kljub ternu
lahko marsikaj poutnega izlu!čimo, na kakL'TTl zimskem

"
oprema
2.ivljenjska doba plezall'ltga pasu je največ pet let. Glede

PLEZALNI PASOVI na pogostll!it in naM ooMlWnuve, SI! dob.l uporabnosti

pasu lahko zmanjSa celo na eno samo enkratno upor-oibo
(hud r-dK. močni obrabi ipd.).

Vloga plezalnega pasu Izbira pravega pasu

PIelallll pu pomeni varnost in udobJt. ~!Q poVftŽP s Izbenle si pas, 10 ustreza VIIji dejavnosti. Obremenitev
pltulno vrvp, pri l:emrr ga n.. SQ\o' ... vin.b, nib. om~alJ puu pn hop v gore. plezanJU, M1te5kanju lJI v jalNIh je
po giN-nju.. Pnlagofen mon biti ple2.ak.u. tako da .sile, lu r1l.uib!;a. MenIni pasovi niso namenjeni jam"'Jfrn ln
na~nqo pri padC\l, lU. l\.lPOIpi motni način porudel.i po :;ote5karjem.. pri teh d~vn06tih lahko nastlne;o r.u.rnl!l'e,
Idesu. Medlem ko dirw.mlčr.... vrv vpije cm:rp;o pidCiI, ~ celo najboljti pu u po nekaj urah ni vet uporaben. pn
mora pu zadrhti ~Io. nakupu pu preskusile. Ustrezati mora vašim leiHnIm
menim. Preskusite PIS tudi v vt'$i. če ~ P'Y"·elik, tiJQ pod
Staranje pasu rdni. J>ol;k:rbi",. d;a vas med upor..bo ne bo ovir.. l. Ce IC na
P;uovt lZdt!ujejo iz. poliestrskih ali po1iamidnih vlaken. ali izbiro vet p450v, preskusi~ vse. Modeli MI rlZhtrn. VSaI;,i
pa uboJih. VI..kna se na u.ku sUlralO. Tu se dogaja tudi izvedbi je drugafne oblike. Cu naj se vam ne 1imlh.
leda~ 1.:0 pasu ne uporabljamo in ta leti v oman. Trdnost poiskali morate pas. ki vam n;apolj ustreza. od tega IC
IIlakt'n se uradi .•branja Ill" spremeni, pač i» popusti nji- odvisno l.wovolj5tvo in udobje med hojo in pl..unjm>.
hova elastič'nost. Zmanjšana eJastimOSI 1.. malo vpliva na Ko preskul.ate pu z nauavljivima bedrnima 1.ankama. ~i
uporabf\O!il pasu, saj ta v nasprotju z vrvjo ne "'p1je energi- najprej zapnlte trebušni del pasu, nato pa pnlagodlle
je padca, bOOrni zanki na ~irino nog. Lahki plezalci si i:zbl-reJO p;l~ 1
IIl.kimi 7.ankamt ta tdie jO primf'm~"široke zank...
Staranje pasu uradi VV hrčenja
Ultr.vijollčasti žarki l.hko ~kodljO pasu. Vpliv UV
hTt .. nja je oovisen od bliTVI! ili ud UV-ZaJČih! IU"ov.
Stanje OŽilja med visenjem
Stopnja !taranja vl/lken je pogosto razvldn. 11. sprem",n- na vrv;
jene blrvt. Spremembe v lukovih pUYZTo':ajo tudI c..
je p11dli ple2alec: nel;aVo!Slen, je visf'n)l' na vrvi lahLo 'le
kl'mibll~ ln druge jedke snovi. Zato moramo bill po:wmi po 6 ali 7 minutah :bvljenJlko nt"vamo. Popolna roeglb~t
na kisline (avtomobilski ~kum\l1iltor) iii lopi.... in zad~njen pas povzročt.t.lo motnje v krvnem obwku. Zatu
mora soplczak<: obvezno ob"ladali re.levanje padlega v
Mehanska obremenitev pasu navni in imeti pri sebi VSO potrebno opremo.
Ko pas ~mmJUjemo, njegova trdn<l6t vs(' bolj upad.1l.
Pogosto l.ml,..
11lZdvap vlakna na ponimI. trdnost :unk Še nekaj o delu tovarne Petzl
PD'ilo~ PO)ftl'IiI (Skica 1). ~ ~v ..mej!.a It obrab.1.1lvov, FiI"TM si nenehno prludeu, da bl podaljWb Ž1vljm;SLo
Ulma lahko resne po!iltdice. Upo.Itenti moramo lud, dobo svojih pa!lOV. po.;odobUoi njihovo obliko in unan~
negah,·ni vpliV temljin~ in puka m~ vlakna b.hko težo. BlloI ~ prva, ki )li' opremila pas in bedrne zanke z
l~ldPJO majtoma pdčen.1 zrnu. in JIh med obrernenitvijo blazin:.c:ami. Uvedla ~ ervIISti trak ul uMito pnln:hIVl'l\('
prekmqo (Sklal 2). Tako ~ manjb odpornost unb na totke:z;a vrv, olajl.all1 pnl..gll<lnje p;tS1.I s ~ptijemalniml
prffrgan,... tr.. lwv, ln uv~lil elilsnko 1,.01 fiksiran,.. bedmih unk.
Da bl te IwgnW te] 1t"~YI,. pti od tw do QSiI ~ NaJl'O\'~ pa so l'el7Jovf zaponk.. ZOI samOOejno blol,-
To bhkt> opravimo V pr.tl."Ierrt slTOju ali romo. Uponobimo rlnje. Poleg teh. te ..... oko vidnih novosti, so k dntgt. ki
Wlek pRlni pr""k, poskrbUno, da tempualUra ne bo pre- jih ~ opazimo kar uko:
segla 30' C IV pranJU izplabterno J"'S s tISto hbdnu vodo • iz.bo.l~ni trakov, 1z poliHtTa ,n poI.iilll\ida.
ul ga posu$imo v hladnem, t.ra~m ln temnem prostoru. • manjša obrabi.
I'ri pranJU ln med uporabo v vidnem stanJu, 5e z.ank.e • Laščil~ pred vphvi UV iartenja.
malmkoslno skra~ajo_ • lZbolj!.lve pri vplivu rorv na vlal.:....,
PU prilagodimo plezalčevemu telesu. Na slabo prilago- • izbol)šan nalinlkan}a,
jenem pasu so zandi pogostega upogiban? obremenjeni • zaščila zoper vodo,
šivi in trakovi. TrakOVI S~ l..uadi tega lahko tudi malce • optl1naln~ itbira niti:ta ~ivanje.
skrajhjo, kn pokaže znatiino vzvaluvljen. površina Šc najbolj prednjačita udobjc in Življenjska doba.
(Skica 3). Med padcem se trakovi zaradi obremenitve Ergonomski kroj in Življenjska doba pogO!oto sovpadali,
raztegnejo, pri temer se vlakna :zaradi medsebojnega tren- saj pravilna namestitev šivov prepretuje sprememblI
plahko pretrpjo. oblike, pas SI! dobro prilega in hkrati omogOCa gibanje. Pri
Po hudih ~ sf' trakovi in šivi defonnirajo, spremeni padcu se flleTgl}a dobro n~eli po vsem telesu in ublaži
se m:pored vlaken in ~ trdnost. IX! en.kih posIahc sunek VrvI.
pride tudi po številnih lažjh padcih. Ka!lov()l;l Petllovih plezalnih pasov med iz.de1.avo skrb-
V~I ti po)'vi po'itopoma do te mere l,.man~JO trdnost no nadzirajo. Kontrolna !>tevilb omogoča sledenJl' naslan-
pol5U. da ne more vel zagotoviti v.mOliIl. Zarold, tega 1ul pasu ... celotnem proizvodnem procesu. Vsi pasov,
mllr~mo ~ (trakove, vlakna,. sponke) nsfno pregledovati, ustre7~jo UIA'" nonni in novi evropski normi.
UgotovLII n,.-sovo slan,. ln na!>taJo škodo. Rotpunkl 6/95.
PO !NIteNIIi flnne Petd priredil P. ŠflCUla
 komisija za alpinizem
~~=n.
SMIICARIlV VSEZONI
eNil
95196
~

Gully .. pet
_nono
WIChwe - Onem Expr=. M <tli ~
W~t buttrns _ Resq..e .-
N"jprej ,e Pl"er.mlKill ~omblnilelJO smen dobul tudi IIt>el Jepl. b Jl"l<niIgoI v tr\mst.

~ smeo' v SZ steni .....,.." 0iIb1wnil

usntjt '" l\iljzilhtevne/J, (6828 "1) 50 v ~etku fTIiIIiI v ~ sdu
~po~vnerl pr.,plmq ViIIliI F\&'Wl "TOITloU"""'" ter
Izbor~~..,~
~ su 0"Ia fXI<beI ~ ~ 10 posve\JliI spo"'''''\I N Stmeu 8elilb .
opfM~u ............ ~ .. KOMISllA lA AlPtNIZIM Sr.ilufil. srne.- Je ~ 2'drut~ GHH

............
POd~QmlSl;" 11 ~ptnm~no smutl"fe pn

ObradoiitYe 11 dobitnike prizR.nj

ocefta at,illlllKne 5eZOne
projlJilSlIIo l i nilJbolJJf 6osde~ p"'lekle
sezone ln mu d: 1 ij I PtIlNnJO: zr., topn
Zil i1~ del Sel'Or"Oe lo0i*o Irt!mo. dii ,. Po ~ opoel~\I ~i1 det.
~ ~ kv.MtettW1 dosc~ nebi stene SQ liIhOmO steno ~~ (6112 mj
~eUh seron. Kir neY,. precMem m~ v lunijU preplelil), Dubn Debel.k. Vilnor
NlljpenpektlvneJii alpinist i1~ISIOV, je Z ~Iml doseilo v Andin Jn MIniIr .., T0fNŽ 2eroo.nik. To je prv~ ,mer v
Peter H"tnar (Itn, Solld AO· Tolmin) Him.a~ll dolt..JnIi. da 5mO '" ......,..ej ~ lel ob,ektM'o zelo nev."" ste.. in telYlofllO
;>,oter JI! ~zono pri(ell poN~l"lrm Nit~žjjh velll<,l, relUltiltov. ZWevn, rte... Il JO polN•• k, <>tel'lt'-'le,o 2.
lednih SIIPOV. ~asnele pi Je " navezI z Nedvtl<nno Je "'liMllot~,t OOscld PIWI'I ero Izmed I'IiIJlriJitI v ~h Jwjqo Anoe
~",i ~i ~ul ~ nel<.Jl novn <!Yen, "%jlOI'I lliI Amil D~m. uteregil sve- 1'" letos ob<>blo alo VelO<O .lovenskil'l i1~.
Polet' se Je lo!il liIhlevnejl,h prosuh tOVN ~ t ocl!nMl' kot er.eg;o IZmed 1'IiIj_ tov. rezutut J1hove alctiwlosto P.iI $o še PrVe<I
ponOVItev on kot PtVi n. pogled pn!p~u1 bolj!i> dosdl<ov- mll'l\l~ sezone v Hlmill..... lIve..... Imen N Ri.nr.ilj)i1ko, O<:h~pilk._
- - ~ te~ ~ 80dea neb OrgilnlUClJsko uMeven ....ojekt ~ bllil CIVI.P " H1andoy roorw
v .... 1110 steno f'I.,,e tor q>~ P""'O prosto SIo\oensItiI odInvil Int> ""'""'. ki ,. v LiIhod- Kljub temu. dii 0....... ~rnofillJl' ~ .......
PCt'OWI~ """'" v.q. 1 oceno lX_ v CStJ "-ero. ~ NepilIu 11nm1~"eI'WnI VlPO'" od 1'1 ~ ~izr.ltI 2~ up """":"11
Sel<>no Je l.i1dju<~ S p~nSlveno imKJO ~ Je bil eden op~ ~ lliI devrlb wn. 1 ....,.,. ~ ~ to ........ar,. ....PU 5mUČiI\I
prd<o JZ <tene ~ 1aICf1l '" na SkMnSla v ~ ~ pre<loodIl(> ~ 2 n>piije P'" s.e..e..... Ame~ 0-."'1.-
odprl'" treh vrhov prepieni v niV"", 1 . . '" b- nebi mliICim ~ omop5li In'* T0I'niIUl se 1" trlont povzpel N ..m Itl ~
MltlCem Joitam. pndabllev potrebnih hom~ilJSt.ih llkuknf. ~ yru'al po Int> ~ ~ ~
P~ lMIrteIInO d01dIa v ill'doh, ClOIirlO CV pil enIlrn Uri.iI ~ te "" \'Jh po.....
~inejia lJPWKb Y 01em/lOV ,n (;renl;ond.,. «) sezono lepo PIeUla kot PrV;1I ~

Honib Kambič (J'''. AO Menid) dOPOWI .. zdi se, dii se JI" m,,;1o ~. Iq V dolini Yosemu;w 1I.iI ~ ~. še bIO
""0"01<..1 Je oprlv,l. neh] vet kal SO so Spoo;OOr'lO Oprilv,t, kVilliletnil GeJiI"IiI v IZmed ""lZihlevnejloh lehnltf'Olh ~ pre-
"Irp.n'~ot'"h VlJXl"O" 1 rulitnmi ~UJc~ pnrnet)i1vl Z ne~ preJin"m, leti llO"efillo. plenI. Bor.. lorenlr{ Itl Armilnd Polegel
pagom> tudi SO\lIu.bnl, ~!lI te nebi sezono v domKih rcnh je v VebIO ' - I l I<rojt- sr.o K.1l;I pil Mo 1'" 1 tV.arWm "",leLolcem
smeM V}UMi Arne!i<l. GriJCJ Meteon, Hrv.ut.i lo ....eme. lO Je poleti prUttno ~OIC zelo uspdno prl!12kulil • hitrem jlleullju
Paklenoc,n Se"eda v Ootr1itill gorah kv~litetne dosežke. Zilto pil so bde zimske Z.hlevnill srnen " w:o 1I.iI v rtkorct1em ~ow
ObvIlo1JJl! pleu", sme" !.elie \ef..lvnostr1e razmere Idnlne u pJezilnle uledenelIh p""plelal~ smer Direet Well F.ee v HilJf
n:>pl"lJ'! ,., mt n ~ O!!t.tivr>o kn.\lQ llpin- .Iopov rI~, SQ ~ prak!lno ~ Njza- Domu ln le milo uortiIl.> 10 nll~ "."""
I$tičnl ~ precq ~ na ~ 6000 m, hl~ ter ~ le kopa nOVTt v smen SiIIathe.
T, relulI.1u «) lud' osnov~ lil optotnJ5tlČn, Nil Gre:l.ndlJl <o ~ ilponi<ti 'Odelovoli
Naju~&nejll ~pinin POIled v 110'10 serono. ko bodo slOYenskJ pro dveh ~iI'l smereh. ~ Kiro je l
Toma! Humow( 1'69. AO Kamnik) ~ morcil U'fle/I p<q>Iuotl ~ >mef1 N i1~ SOPIeUIC_ preplual ~
od.u.e ZImSke ~ ~ oonnol u dober Everffi Itl GyiChu,,! K~jl , Tobeu. teo' fe vnet" "" ~ HlhI ~ .. 'lo'

"u1
ml te IMO br rOr!<.Il pl'<'eiI01-eoi>
5pc:mlido te,.,
..."'"
trenol'lg pred o4hodom y HinuIo,o lf1 ~ dolgo v....to let oolejlU>O zilhodno Sleno l.iIlin P.iI S l'rviI.Uo:Jmo sopleLillo prv"l$lOf"O
~ ulede ...... obpo.oe. med ut.... nerN~I~TOwer
od .~rWI ~ bi bjo "-' ~ V .x.rnKil pilh. DOIOrnOttl .... ~!l"iI1nIh
1 pokop ... 'VU1jO FU1InOm ~ llnl1.e oct.'ne Rl\iu.1e. <efItTi $o AlPMl JI" bilo op...... oo br nebj lihtevroll
~ y Sl.uooo AmI ~ l&SO m njIhove felJe ie t\ldi vn~prel velike. le v.zpono.r IZmed kr,em W'lItO Ol"" .00 proste
yld;o smer su p.....plmb v ~ 'Iliu y S tnsniijo se ne -:m. ~ bo letos ltiIr ~dolX~~Vl,,*,
0Wl. Do5e&k Je rnotno OdmeY~ v rnedrw- donb'u ti~ I\rioh $IYIufiIolev DIVQ,e mGr.l' POr'OO'IlIIe >me"I Aipn D.Ift (ftpLtlnil
oo:h ~ sraj .. bol ~ l i ~ "ZPOIl v """"" \elOl"t PrUn!i N "l!n 8200 serono Je ~ ~ilI. ~ ypogor.
Ilmed fl,I,bolj"h dosdkOv lel.ol v Hirml;ljl, m lI'l ti pre1UVI\I v Iet'*fo ~ Iztok p.ilZ te Apl NiImPe, lu JO' bili ~_ 'lPOIIWlU
~JHl ~ Je bli tud' ~ medrw-octwn poil_ OdU1O bero SjlUStOV z ~ PriIV uka opil_ ru &n.o ~ llWbce sw.eu BeLikil •
...,.,.,.. Zbb (epn rn6lino :re PrtItJ Nf"I? PI SWtiI. $ruf. on I.~no B,.un,f DV'I'el(l~n~ko
jeser'lO st te kot ~I~n Slove"ll<e i1lp,nlltl~~ ~nc:" l:r lebdi ROd ~toir1o sezono je spomio odpravo Je le5uyljalo POIee vodje Romil""
~l'iIve lreI1 'O'I'hOV izbrol le IleOMlie", ~i. n. preveliko število ""'h pr~~trlt"v. ki ~o Robil'i1 ,n ldnvn,u dr. Friln<el, Sr.k.'),
><X~ BOOiIye J\ &il prepleu.1 v solo v.zponu. portoli 'Jl!fn ujetn.ikl go;.o. N.>m """'" SQ '1'- kombtn~cija ,zkulenih .lpi/lJStov ,n I'IiIjboljlih
how zgod;>e ~lW.O v opomll Il tPOZI\l~_ dl mbjJih ~lpnrstov, I;J s.o 11 ni tej odpri'" pndo-
N~uSflelnejll alpinistitni 'ITIUW lO'" I'V\Q rujneo;'mej{e tilknt. ko smo ~ b,l, ustrezne 'li.ušnje u bOdOC" V2pone v
luok Tomwn (I"D, AD Tr1lt) I\iIlbo!j po1pm4jen. Himll.iJ1 FI <h.igil uhtevr.l1 ~ ~ Ap.
NM.\Ib ne ~ ~ v ~ stil ,e povzpelil Duhn Debe~~ 11'1 jlnlo
PVI 1'1' POUh OPriIVil Icir neb, zwfM\ih Pregled pon:Mbaejšeih "oužtlov MeCIČ. N NiImPO peter Hebw " Mat.: )oo
~lOI\iI se JI" ~ 1 ~ lW:rlnIl $o .., "" Je deVIiki vr+. 80biIYe TOl'Nl H.......,.-
fjlUllOo'. - - s c4em biti lwrtdi Pllpr.llo1en Lil
~ iIlt.qO v SQOOl ~ ikcie SkI 8lXXl. sr jh Iihlt.o ~~ zil~oeIIh ~ S.imO
.. be ndtiIl Ipt ~ "'pdnc lQbn us- i * l ~ ~..,.. ~ še 1'1 Vqoiaa deioan....
~ * le bb ~ z ...,.djcr WN doiJvd,a " II pndom «) ,... ud llb;w Id ., Izvedeni 0101 bili ~ffS1.O in tesenslu
~ ~ tnolr:,. ZMI <bq..-... poleg ~ vwn h~ ...... dOdiIi te llPItl'I ro/( u PI idobrteY niIlIVJ .lpll"ll$l. ru
Je. dl se Je br \rit.nt ~ oil ...tI in z kopICO nom bill,teto s50Yensluh tednih 1Qo.erem s.o ritrU:.SCWP Iiihko ugotM.. dii se
~ 1I"I'IUUI po Int> tdO!M sme'l'h. p!e1Mce-> Je nil mednM'OdnI tebnl v f~ Roprll. ~ uko t~nft i:,o( lIIIdi pm-
JO
komisija za alpinizem
rmn =111 IZ Iru. v leto 1lboI,w,e. Nekatere MorlOO Car in Iztok TomaZIn sU lU odpn.", HV1lilifl lil drugih uht~"" gcmvil N. Ap.
pom~l1Ildfrvoru pa Nj bl odpnvl!.J """'" IZdaja Del1ol1i 96 opr.lIIl.o 3 SffilIke I '>nC.Žno CIeWl sl. se po"zpela Du'..n Debelak on )."ko
AlpinistiCne "'le. onrom. >mlJl'm, M~ič, "" N.mpo Peter Mel......... Mabe Iošt
Dret<: I(;omlČar za.OO slabih snežnih rozmer n, rl n. se dC'\ll!.kJ vrt1 Bob.re Tc:o:nii H........lIr
Tr~dicioaalnl zimski teč..j na uspel real'Zlfat' smu(.nh (Iljev v V Ietošnj. Se.lOlll se f'! "I<:loo pove~.1o ,t.....,1o
Komni. luv-oc.menšk.ih Andih nezgod pil opravlj;lnju .Ipon......:"" dela-flOltJ
N. Izpopllljevilnem letaju zil ilpi",stitne Van). furl.n jc " novczi I Tomažem ln ic Il"sebej nlls Je pnzadela ,zgub. več
onitr\.JKtC<]e I\i Vršcu so ~"'g OO\lO<ti v zm,;- Hum.r)em p-eplezal prvenSl"eno smer .... odIičnill.lpi....~, la so" P<eteklih Ie(jh dose-
latern"" podrobno obravnavali d"p"lnj<'oo Am, D.blarn kJ pe po mncrlf'l pomivAlec. glIli odlIČne rezullllto! tudi" medanaroooeol
':doJO priročnib. AIpOlSlič"" 'ola, Temat'ko ede... IUjbojU1 Vlpor1OV v IctC>tnj' ilpin<..:"n, m...,kJ.
JI" tob obdelano tudi PCd<tiF "ZgOJe ,.ml.<l- sezOf"ll v Nep;;lu
,kol> alpinistov in pred,uvljenil posamezni Osrednja .kcija Komisije za alpinIzem v laključel<
t~hn,(r'\Q naiuhtevneJše oblike alp,nislKne p~ dvemi leti pričet postopek sprej~anja
letošnjem letu '" bit. "'iantllrnnje Slovenske
dejMlO<tl. .Ipmin.čne odpr.ve treh vrhov, ki le v """"'g' A~nega pravilnika 1" bil ..... liznn
.~ 1" bi ledenišlu tečOlj v wf""i OI1leP}l. novembru Izpolnil. lo» p.x:akov,nJ. m po " 1e1Ckljem letII. Ves z.stavt;e... program Je
log.... '" belo potrebno urad. wl""io' :onimi.... prvenstveNh voereh po-eplezal. Olto!llI~ ~ ~. za alplllizem pr~1lO " celot< "'J~
fl""K ' ' lo ~~, število pnj3"lenl\ n sedemtI',;O<,kc" Ap, N.mp:a ln Bot>a~ " iz....I•. izk.a..1o pa se je. d~ 10 bil' strošk,
AIPlt\ist,ln, smučujl 10 Izvedi, u,klalevaln, l~m Nepalu. ~a t" bil. powri:en.o Odpn~ treh....-hov ",ij, od ~o.....'" lil ~h
Icmnar- U "'~ aJplnl>tlČf1ega >rTI""",,," spomr,u na Suneu ~llIka . ~r.lufll lil J~sno bomo mora.Ii polmtJ IZ pnlivov " letu 1997.
H K"'IIl(U. nj le zUid' kompleksno,t, BroLJnIČ, lu ;ta s< te področ", km ~Ian, ,zw:l.
jWlOge ~ vedno rUe lJ'>tno:zni obIlk.l. \lZiOje nice ~t. " l.... sI<J seIQl'lO, Dv."IIll:t""skc Komisija z.a a1plnlum
ap.nmrnh smuč~ ekipo je Se~LlVIJ.lo poleg vodje Rom.n. Nateln'k
za potm.>e \ilgOlnih akc~ !" bk nolb."Jenn Reb.sa ,n zdr."mka dr, Fr.nceta Sr.lQrj. Haq&! Wieaele
deset lavmkl.'1l:oln. komb' .....,,). Izku'enih ,n n'Jbolj,,,, mlajših
alp.... i<tov, ki 50 si n~ tCJ odp..vi pr,dob~i
Infonruranje in Ilter..tura u"rezne izkušnje za t>odoče vzpone"
P<XIkOm~ lii 1IZg0j0 in lZobrloiev~ se 1"
akt.",r\O vid,..:.. v IZde"'"O OO~ posodablje~
1Zdi1'" prw"lXnb Alpinr<uč"" lalo. , !atem je
poenoten VlllOf\o-ozobražev.lnl f>'Ollcam zil
.I~ ~Pr;IWlike do naziv>. ~
Irilo J" š5"\ rednih heViIk AlptMlinih razgle·
oo., '" PO~ tt"",1la Slo~ko alp~m \{
,e:on. 1995.
Podprt. je blla ,zdali po'odobljcncga
vodnK:1Q Z. poor<>Čjc M;mg~ dol;ne
lani lOteto rlfomlinlnje sYC'IO\lne J'\fIlOS~ S
po$i~~ sporotl r.tMledneJŠ"" lujm n!~i­
:olm IC rIOdoljuJe ludl ~ IctošnJW' Ictu. pn~
W:.:> kot too org.mz-q. ti.k"""jI, konfc=lC
","cd o<f>odom ln po "rTllt"'; pomembnejših
odp"""
!..an, o'laniz,r<tna trulrIKa .lp,r.il'tJČI'lC Incro-
tu~ Z nldalin),m cIotokcm YC'tlcga Stcvil.
10'>'iIl revij poČIl' dCtJj"" ustrezno m= V
olplrwsOO1i1l krogih.

Alpinistična dejavnIKI:
Poz.", lii Ic dve n.veZI "dcldih me<i'l..-o-
dnega sre~.nJ'l. INinih plezalecv v Fr.n")I,
Jane' Jeglič P;I ~ je udeležil medm..rCldne
t.-letne lc-dnil1 plu'!cC'V v Cour<:he'ielu. "er Je
Inl.lgil v kategcnl' h'trostneg. plennj. po
Ziledc~em skP\l.
za pl"Zirjc v Centn.lnill ~., ml ~i zmskt
leZOOI podprto dve .... v potetrl, selO'" štiri
pef'SC)f!i<:tJV<lC n.Jlleze
En. n.ven 'e Je weleži", mcd""rodncga
~ mladi! p~l<e" v p Meteoo.
Alplmst, Z do';ežene'm svetovnim OlOrom~
med""rodn,m ruredom, kiterih program
ddr.o sor..... <l(Cn KomlSl~ zil a1p1ll1lcm so v
m.... JIem oodotlju rcaIiz"'~ ..... s~rje wlJe:
Dil\lO K.armčar "" spoml.<:IonskJ odprli'" Ura<:IO
slabega ~ .... in znvrln ol uspel ,.,.Iizira.-(j
<ilja - ,.....,,;.~ Z ~e gore ",,<:to Ev<'resta in
je C" p",loji n. prh::><:Inje IdO.
 komisija za alpinizem

cilj pril"'"
§nsom,z~ L~·T.~
Kij M, ASU'tfNij

~ *il Alpinistični1 k,leJdiwO'll .. ~

s,,,••,,,. 7
'4- • Ho

•10 . Il ID Rau.:
Ab TAM: A Nlopol!!lk
"!ffi""""...
""......'":iffi!li!ili.jjli!!IIIIIIlOOllln"'m~
:f'::'.:'~&:II:l~' .. "I··
JI Ilmlill!;'u.

"'- 2 I'U!S KOTG

AA ~ A Gm>ov5ek
poletje
,
3
AO Ki
AO cmi: GJ.UM
1. Humar

I b
,~
~r""""""'=-
l~

g=,
,
, s ...
...
,
2-3
{"",
{
M.~ICMU

J5
pisma bralce"
ovremenu,
meteorologih
in natolcevanju
Ko Sč'rn zadnJjf pu'bral 59. ttevilko
AR sem kot ponandi pU'bral tudi
standardno rubriko "'v $Olsla>m svetu
WdenUkih razpok"', v btl>ri Bine MLlč
unimivu, il nt p",ve(' sislematitno,
obraVTlllVl. nebttre renu! povezane s
plezanjem in v~poni v visoke,
vt'Cinorna alpske gore. VodSI,1vku
~Nje'govo velitanShlo vn!me~ kolega
tislo pametno rupredi o pomellu
vremena ul uspeh in ,",unosl ture. pri
tem pa n~m. :ubbt na spolzek
led nzpnvljanjlo o m~eoro'ogih (DiM
nam prl.vl vremenoslovci), Pravilno
UgotOVI, da se je lftb.I""",UČtl rubirall
vrerroenskr b~ lJI d.. it ul 10 dobro
dobitl v pouk poklicrwga. meleorolc>
ga, pri ltrn P' docb Y oklep;l~ preaj
neumestno ln ku blj;vo opatko:
~Prel pod nujno vprilwjte ul vi~ino
hononrjl. ki SOl ti pove&., d~
il prijuni f.nlje z doktontom VIatlO5-
Il I\-'fjijo.w
l.Ik.Jj IM je bl opomba abodb.:
l. V Slovemjl je od z.atetka š1udlja
!l1l'leornlogl]!: (1952) do lela 1997
~iplormraJo 63 intinirjtv rrwtrorolOSJ-
re (Vi. nil Oddelku zilfiziko Ijubl-
l'uOSU univ~ne), od legli lih $edII) dela
na rllZhčrllh podroqlh meteorologije
okoli 40, drogi 10 upokoJeni I.li pa MI v
službi kje drugje. Med temi jih je fNIg-
Istnralo ln doktoriralo 6. magistriralo
pa Je dodatnih 5. Od omenjenih 6
dokto~v meteorologije je ena pnj;>z·
na gospa prof~oriCl. z doktoratom
znanosti, en prijazen upokojt'n gospod
profesor t doktoratom znanosti, ki
dela v BrusljU, en prijnen gospod
profesor ~ doktoratom znanosti, ki je
predstOjnik Katedre tli meteorologijo
in ne hodi v gore, en prijazen fant z
doktoratom znanosti, ki sicer hodi v
gOl"(", je pa predvsem jamar in se sedaj
sploh ne ukvarja z meteorologijo.
t01"l'1 vsi ti odpadejo in kot predmet
opombe ostanem ~e jaz. (od vseh pri-
ja:l:nih fa.ntov z doktoratom znanosti
najmlajJj (5 jest let starim dok-
toratom); s svojimi osemintrides.etimi
leti in tudi z največjo muo).
2. BinelU se pnpz:no 7.atwaljujem u
o7nako prijaun Ellnl ln s?O'*tonncm
bra1.>tvu AR li ponosom sporotam, da
drb mdi oznaka d~lu~ SIj SVOjih
36 'L" . 'H.1i $:5 $1.11) jana:i'lebr'.a-
petindevedC*t kil lie skrivam in sem
nanje ponosen. Sem najtežji od vseh
doktc>rjev meteorolDglje! Malo me kile
siw ovirajo po hitTll$t1 hoji:', turnega
in IIJpinistirneg.a sm~njil in plezoonjll,
drugaČl! pa se mi zdi, da ta svoje kile,
stUOlit in sedeči na~n dela Je ku
dobro funlcionirllm. Taiste kile sem
~ :lOPl' že privlKel na ~in" 6930
lJ\,. dosti I\'Io1nj debelu!nih je odnehalo
bistveno mtje.
l. Tilko kot peiu prodajaJO iemlpe.e in
za lo dobe dtmiIT. tako kol elt'k.
troinZlnlrjl načrtuje}O elektJlčn",
nllpnft in ~ .za 10 plač;>ni, tako kot
učitelji u~ljO mularijo ITI so :u to
plačam, tako kot gorski vodniki u.
plila-Io vodiJO lJienle v gol"l', taku tudI
tnl!teorologi napovedujemo Vlftl'lo! ln
smo ~ to plačani. Nekaien meteo-
rologi tudi učimo (npr. Oddelku LI
litlko FMF Univerz:., v Ljub.... ni) in to
jo: pač stvar S kalero lie prt"!ivlj;un.
4. Ku se tl« mojega pou«:vanjil o
vremenu. in honoruja.za to poučevan­
je: od kar sem diplomiral IZ mt'tto-
rologijt', sem o meteorologiji, laVI'
nologlll (vnh o snegu in plnoYlh)
laikom (torej ne-jtudentom) meteo-
rologi1€' pudav.. 1 it' vet kol stokrat.
\lebna teh pred..vl.nj je bzto. namenje-
nil ta!dnim aji drugačnim gomikom.
Nekatera leh predavanj so naročile
uradne i~tituaJe (npr. Zavod.za ~t­
vo; Gorska .tola slovenske vojske;
Civilna zagata), za druga pa smo se
dOf!;ovorili li po6iImeznirni odseki PD,
s komISijami PZS ali GRS. K..., so AR
namen~ni alpinistom in podobnim
drugim gornl!(om, m",nim, da se
opomb.. nanAh n. ta predavanjI.
oziroma pouČIL'vanja. za veliko Večino
svojih predavanj nisem dobil nobene-
ga honorarja. za pT~'<lavanje' če sem se
kon~'(: decembra v ptek popoldne p"'1-
laj i7. LjUbljane v Potjčan" predaval
voonzkom l'ZS s Stajerske o vremenu,
sem 1.:1 to dobil dnevnice in kilometri-
no, ko scm predaval planinskim
inMruktorjem na Vršiču ravno lako, ko
sem organiziraj izvedbo Dneva varst-
va pred snežnimi plaZoVi (leta 1996
dvalr.r...O sem na PoJr.ljub zaradi abso-
lutnega navalil .zaradi čudne Sraufove
ne$rete ziritriranih gornikov venem
dnevu predaval lv ~avalnlci in na
terenu) VK kot sOOl'm ur skupa~ tako
da sem bli naslednji dan brez glasu Jn
za lo sem sprejel dve dnevmd in kilo-
1991
metri no li Sirani GRS I>ZS. Ko ~mo
Dan vlITstva pred pluovl lalll
ponovili ~e til zamudnike (vet'inom3
iz ljubljl.nskih AD). sem poskrbel, dii
je moja službI. (FakultetlI za malt-m-
aliko in fizikol ustonj poscNhla prl~
daviIlniro in}at. laJr.o kot drugi preda-
vatelji v ljubljani (člani GRS
ljubljana) nilimo dobili za predavanje
nobenegI. honorarja. Sveti. IZJl'ffiil pri
plačilu honorar;. je bila tilnl A~ pn
AO Matica, II so mi, no: da bl od njih
zahteval, na koncu predavanja o VR.'""
menu dali bdo kuverto z o~em alj
devet tISOČ tolujl. za br.w pm pvno
zahvalJUjem. Ce kdo ždi ImetI pm:la~
viInJe o vremenIl ali branju vremen-
skih kart, se :t mano ah PII ~ hlL-nm
od mo~ kokgov meteorologov (tudI
, tistimi, ki novno nimajo doklOrata) o
tem lahko vedno zmeru argilTllUIOr
predaVllJlja. Iz provil'l(e {ne-LpbJ)ilTIl'I.
ki hoče Imeti mllnjk ~ke s predil-
Yl.ltlj.=, naj dobi prostor v LJUbI)inl
ln pnpel.je poshdalce sem, peJ(cm p....~
davateijU unuljivo ne bo treba
pilIčevati potnih stro>j);ov (kakim
bodo stroJki poilu~lcev mt' kot ~
daVIti,. ne :tanil\'lo1).
5. Prav z:a,nlmlvo je, kako.se 1111čna
javnost, Vilnjo ~Iejoem tudi Bin~til,
dobro ruume J'\I; meteorologijo. sam
se v AR napiul nekaj poljudnih
člankov o meteorologiji, ki sKer nISO
kair.kn poseben pubticisti6u dosežek,
v.sebltor PII nisem prepisoVIlI člankov
in kopiral kalov datotek drugih ilVfor·
jev, ne da bi pri tem cihral aVlorjll.
Ct'njeno bnlstvo bi opowri1 ~t' na
napako. ki se je Binetu zgodila v masi-
nem tisku, s katerim ji' dodan pripis
na isti (297) SIrilni. Izmed tistih, ki so
pisali o branju vremenskih kart Jl!
Zdravka PelkovJkl pl"l'krstil v BorkIl
Pelkovjb. Pri tem bi iz:korUtll prilikO
in vsem gomikom, ki jih meteorologi~
ja zanima res priporoči! knjigo Z,
l'etkovJek, M. Trontelj: Pogledi nil
vreme, ki je Iilni i7J]a pri DZS. (Borko
se je pisal eden od lIt'kdanjih direklor-
jev HMZ, žal že pokojni Miran 'Borko,
svoJ čas (pred dVemi d~~lletji) je tudi
poljudno pisalo vl"l'menu).
Tomu Vrhovec
meteorolog

JUPITROVlOBRAZI
{našega alpinizma)
Najraje bl Je sicer zleknil na psiho
hy~ AlpiniJtičnih razgledov in iz
sJobou nirvlM spuIbl V zn.k 5Vo;e
pmnrijl!. bko bi bilo lepo deb.ti. ko
Ill" bi bilo toliko ovir, in ideje. lako bi
naj 'drugj' 6m bolj delah. da b bilo
'nam' čim le~. ~ z odpniv se.pom-
nim veOUh rnprn v bunih taborih o
organiuaji .IOVtl't5keoga alpiniuna,
planmstv. itd., visokih muli in kri-
lalih Mstd, ki so plamenele lja v
hun.ai,,;Sko nebo, a po dolgih letih in
mnogih u.kih ~nuh lahko remn le
lO, da od vseh iskrivosti ni ostalo več
kut prgilte pepd.t in zvezdna nebo se
je izkauJo za n.luknjano ponjavo
bazne jedilnice. fUljti skupni imeno-
""1« vseh teh premnogih razprav ~
kratek in prepost: kako doseči, da bi
risIl, ki 50 zdajle doma, delali tako, da
bi. bili mi, ki mm l.da~e v Himalaji. še
pogosteje tuka~ Neul1!.'lničljlvo!
Najraje bi se torej zleknil na. k.lvč in
u.fo:! z jeremij.do. ;1 ob vsem le
večkut povedu"ltm bi lijte, Id berejo.
UlJUjall. te pftbranim. drugim pa bi
billi) le Je en odve6en list. ki ga mora-
JO kol naročniki brez koristi pl.ati.
Z,to le nehj povsem brezosebnih
pripomb,torej ~ o litY.arth. 'ad rem'
Funlr.l:'j.lI v neb organiz.llciji ne sme
P(un:eniU p-'Y5em v~ne polot..aj.ll,
hstl. p"'č p'" količino dolžnosti in
odgovol'1\05t1. Kr.llljem p.lIč ne pritiče
pntottnnjt nad lNjavostjo prestoli..
Kopr diljt vrtoglavica, I\<Ij sestopi 1\<1
nven dobrega pofutja. Nesebične
slobi in pomoči je vreden le rn1<Id, ptr_
spekrivtl\ kadn. Stvol.ui in redkot..si
deda ne SIl'\tmO buri očetov, Pi>Č pa
mor.llmD 'lNtl ""mi skrbeti zase: in za
druge, prej omenjene. Za razmerja
?,ed ~lpinisti vseh generacij in poloia-
,ev nJ treba, da su prijateljska, morajo
pa biti korektna in vsaj za silo kultur-
na, sicer slabo vplivajo tudi na delo v
organi:UClji, bj §ele na osebno sodelo-
vanje. I)(>narja ZI odprave ;e sker v
sloYenskem prostoru premalo. .li ven-
diU" ne....jkr"'t VK, I.:ot ga v vseh orga·
nizacijskih oblikah uspemo zbrAti.
Poved.no drug.če: tetev je velik.,
deuv«v p. m",lo. Tudi omalovde.
vanje 'konku~~' ni dobKb1\O$no;
nuprotno. A če koga 05tKujtq, dve
lastni ceknjf'ni kozi, d. le sosedu
pisma bralcev
pogint vsaj en., potem temu ni bj alpinizma povsem v svojih rokah - če
dodati. Dobro je podjetje (druina, hoa-mo.
orgarnuCIp. dnava), ki ga imajo &r,i
u. svoje. Sevtdane tako, d", gil v:sak Ysak naj dtla kar J\lIpolje zna, vsak
pograbi am ve{ji kos in :z:akoplje, pač mm
c:Neben cilj je vsaj tudi skupen Ln
pa v unislu vlitpn)a in pribzoV<lnja vN.k skupnt tudi nekoliko oseben. In
dobi8:.ll (t'\I.jprej setev, potem !etev). ob želji bj I\<Ij drugi store ume' naj
Kar je dobro za podjetje, je dobro bo vsaj malo ponudbe 'Uj bom jaz
ume. Ne 'ali - ",li', terovK 'in - in'. storil ZlI druge'. Yse to wtko odpravi.
KorUtnost je obema tudi v rumerjih mo 1r.ol: poceni paroW, oil \'SIj nebj od
.....
s sPOnJ;o1'ji, v ,zpolnjtV<lnju dogov- tegl mor", biti vgrajeno v vsak
človdki projekt. Yse kar se komu
zpi ali br kdo l\<lredi, se vsaj nek0-
Delitev dela! NiljboJPi Zl\<lio tIiljbolpe liko hče vsakega, ki del", in pleu v
plezati, drugi morajo zlesti tehj slovenslr;em alpinizmu.
dn.ogega. 'NaPaljš" je za posamemik.a
Čuovno ulo omejen pojem, organi- Totiko namesto kavČ" za u:la~
ucija pa mora znati por.biti
vsakokratne 'n.jbolj:še'. Ne sme !It Tone~hrja
zgoditi, dl. se dolgoletnim n.jboljMm
učne dozdevati, da je treba znihti
kriterije. Spremenili oo se oni, kriterije
je treb. kvečjemu zaostrili. D. bi
lUljbolj§i lahko tudi najv~ naredili, jih
je treba rilzbremenili orgilniz.acijskih
deJ. To naj delajo bivši najboljši., če so
sposobni razvoja.. Ni opravičljivo, da
ml)fajo napol~ mladi voditi odplUl',
ko bi morali skrbeti predvsem z.ase.
05ebni uspeh je pomemben, .11 tudi
absolutni dose!ek im", svojo vrednoar.
navadno bolj trajno. V alpinizmu je
It I pogosto VK kot :2 in l.· H l i I it'
v« kot 'xl. VČASih se je dobro <nreri
na uče tek z vpr",šanjem, ali me it
vedno enab strast tene v hribe, erWt.a
želja po tblih enkralnill občutItih.
Vprahnje Je, illi me alpinizem
osr«uje ft\I.ko, če moram tudi livni
od njega, ilh mi več pomeni ob
drugem delu z.a vsakdilnji kruh. In lot:
.:Ji bomo sf'O'Oben, ko bom star alpin-
ist, debti rudi z.a mlade, iim pomagati
čez prve ovire do prvih prilotnosti.. do
prve odpnve. Kje 50 vsi veterani,
neka Ini med njimi tudi direktorji in
pdojetniki? ln kako bo s skora~njimi
veterani? Kako malo nas motijo tisti,
ki nič ne delajo.
Nagnjen""t k l('i.emosti, anarhičnost~
poenosUlvljanju in pulzivnosti, hkrati
pa k močni zagnanosti, ab~olutni
uverovanosti v lastne cilje (in lemu
nasprotno podcenjevanjU 'tujih'),
omalovatev.nju institucij in formal-
nosti.. rudi Lutnih. so par; sl",bf osnove
u dobro org,niZllcijo. Nihče ne bo
nl~5.lIr nill'tdil n",mesto 1'1<15. To ni
uko .slabo, kot st bere. Pomeni
I\<Imret, dil imamo usodo 5lovtnskrg.a
Kronika smrtnih nesr-el:
v gorah· 2$. del
1988 in 1989
9. J.19BBIC2I-letrooF<!lIkISODNIKil
4~ l:tlel s tOV.IrilI prilj tez pnj ni
~ o (T~.N. 28"" Il\ ~ APe.
Ati» ~l8)~ N.ad pr.irro ~ '10 zill
proti 5eYeI1Il1lerll do Smeti tez rrwcesne
y Sb.OalSIa vntn. Ker 01'10 map vet ~
I<l! It ~ lIliUle'OI sochk OCIDU POGbtI
~ PtIWd ""l'4 ZtJnn, ~ IV
1rdtm ...qu. ~ preko pnp 100 rMt/"OlI
p,bcko Il bol nndi POlIrtXIle ~ ul<oj
flV'lN ~ Il l. 1983; GW I I I 1988;
PV 19'11. 391 ~led reg,; iItIN GRS ~,)
10. 1. 1988 ilU 49-1ttn1 Pily" JERAS IZ
Trnn.l .. Sl~ Julija HAVER,lo:omer·
~ Il ~ lOVllli N POItdel dem
petlo4oJ 100 mell"Ot pod...tlon\ ~
(2SSll rn, ~ lI'I v.rpe ~ Adirs
B~" l~ imeli m do=zl! Il hOd.Q s~·
obno ~ UPN p.a No melo N Ili·
hrbtflh. .... dl. sol po ZdrIU "'IQ maSLO
~ PICIi ilU IV JUirO WMl 100 m
pol<o "' uoo ŠlM-ln poUocb UlCOJ
~g, iDelo Il. 1. I'lllB ~l.fotol; on 11
I i98Btl,fOl~PVI99I.3n~*d
rti; .rt..... GRS por; StraJ..., Mcnieš 6'1O~; ... podegd poškoctIam. (ov. Peter
Zborri<)
4. l. 19U je l2-1etni Hetod STEUE.
~ . teIYOI< IZ Mebce. .......al ... orga-
lIlZnI"Itm ~ ~ y Hebu n.no ~
"" ~ SI'l'll.QlI'l!dilet _ po ~ Ili telo
mmem~~Adu3~8
l). z.no, hAA:/$ll "" PIClel "' 1 ~ tiIO ttdlII 1l. sp MM .o I<l! po """" 6MIt ~ je IS me-
" sblo lI'I " potkodQv.1 ~ kot ~ fe neza· \nIV nid vznotjem vpd V Idin Il nato odvenl PrOSU tntgiI ~ ~nh udelt.l:tI'l(CV,
vesten I'l ~ lqlb ukotšrji pomol. .. I"'"t"'= vrv. s wero ~ tli! "in:Nin. 1(0 se Je ziČeI
... 000,"""0 ..."rt (Delo B. 1 1988; P>I 1991,
m p~ rq.;.mr. GRS por.)
11.1. l'U50tn ........... ~ "
~ ~.,l/~(1510 1'1\ ~ijW:
a
~ ~ 79 l) od llnJIIirlCe br IVal-
nod p<6o ~ gt.~ pn;ob pbnu Nel
E.om. z..o .... rrnb ... CIeitI '10 p..t. lqub>n<.-Il ~ pn <Jnofih. p.ad!ll s
y ~ )oo metrov &lobolo- I ~"e'tna
nblon (;UIUAUME 1l1Jp ... li--II!cna Tomri:<:> ~ Alpe. Atlis 100 B ~) S. je poknvJb IO~~.snep
Johan T "VERNA IZ u.lo<.Mer:a No se
<mrtno pooellK.i. 11""" PflIteIpc.a pa je po
llJ"eOOO II'«nem rli1:%učiu prtl:~li I p~n­ .o p<>migal, gank! rdeVK< (PV 1991. 392
som mo!p'oov. NiŠIi so ;O neuvestno ..
pcxt4jeno. (Delo 14.1 1988 čl fo'lom..
on 1-( 3 19S8 a.1otop.. iItW GPS Botw,;
P'V 1991. ln PqIed <q.. OJriW GRS por.
~Fbul1)
11. l. I'U Il!jt 47-«.tn Johan JEIWCH. PidaIteV d05q:Ia yril Attesorn,.o (6025 Il\
~ lIOf1iOI '*"... JI ~ Kiplt, Z
~ ~ 1 tumnII......an1 y megli
vzpetljil pn»..mu GmtcM:i (2S~B Il\
lCJt>Vnke iri saw'lt>ke ~ Atlas B5 Al).
1OO ~lrOV pod lII'flOm It' tli poItdt<1e~
'III tl8'J jaro.JIlr!l<lbruaf 1997
Strdoo CirY1tOOU ldrW" se po 100 l1IdrtI
~ po leO.J Il lIWiIllJSU<,1l, tu» po5.
~ po onllDlJl f'NI od~
mu ~ PnPrM USiInO prossor in ..... dil PtVO
pc:rnoč. o ~ ~ drugep ptlilelja. ..
odk! po n:~t. Ko Je drug. prriel oo~· l.6. 1'" N 6Htls'o Anthony Ifl S5·lttJ~
ta, ~ Je W ~ jerkh, Je UIOIoW. Eunice EBORN. z.ol<.onu Il AcC""i\ON.
Velki 8tlunijl. pm..emo ~ Od:iI.l f'II
da ,. ili vet. li. ne.ltlil'\ti'- razlogi Je ~ enkr:ot
lChnol " Sm:Irf 00Ie0; ln bil na mestu IMtv. ~C""""".r (1li4 m,~~. AlLOS
Sopotnik,.. bi pcxHoj..... iOIarat'I. (Delo 1-( n 8 2~ Med seslopom Pn;ItJ ~ 1u
) 1988; on 1'1 ) 1988; PY 1988. 'I2HI.. ~ pot Il UiIa f'II "-'bo vd'lo kMkO 1tt.
199'. ]92 Prt&Ied l'Ifl.. MtW GRS por. Zbor· lO. VIf}tttoo Je edon od,.".. zdRnI .... tn'<O
,~ fi POCegt'<I za 1tbq le dnJaq.>. DneLI su ~
me1fOY po 1trmem V2W\ItCm pcboqu. ptek
I,.).I9BB~21~P_aAJEC. 100 me\rOY tez SttrlO ... d*hl> y M.iIeO'n
ftudtnt tl>Olotije, doma It ~ OCHtl , pbnu. Mcl je imel hudo poikodov.no 1;iI-.o
~~ ~ proti...mu Bnne omIl\ on lIomt.!e!li ~ POil<.OClCMnO p..o, ruv·
~ on SiW'fSkt ~. Atln 85 e '). gir'llflt ... ~
poti<o<l>e; ... erjt\rlO ni
ukOl podlegla. Ni!li ~ jii 13.~. po več·
Med '/ZPO"IOIll je zdrY1j n.o u;nel:er>em ..
poIedenelern ~ poboqu, pidel čez ...."""m
~ (On 14.6-. I'!tlB: 0eI0 IS. 6-
,teno .. <hel vv do prvtl ~ ... bil urd 1968: PII 1991. 3'12 precled rq; .m... GA.5
hudn PmkrXI> po....en tdesu takq ~. por. <:1' lnOIC Mltlwl:)
(OeIO 21.1196fl. PV 1991. )92~ rq.;
iIItW GR$ por~ Z1:IClrnIk) I I. ,. 1911 je ~ 0Cl$ek PD L,blpna
MitJci ~ llId. ~z.o tI1tt. ki lI'lOitJO
11. l. 19I1,e l().Ii!tnI)oh 8ERTOLlNl vzpon po WTn Il ~ seven 1ttflI
""'1' l5ki ~ JI surf, Gen!%. S PflI~1 ~ 1u:N~ (21161l\ K.im-rie.
Adu SS A 2). in drugt.1u f'IIj bi ili " sel ~
yftbl na ItIljaro11u $lfiI'Il1\Mw\iI ()Jilsb
e
~ Atlu 76- Il, povzpeli W Il! tli f'reVJIO Kuo~_. -...o pii""""" koče pod Kot.no
.. v Trkt~ I<jtr ""i bl ul 1l<:UPOnI~. II s"w,
na mtll. ~ mu Je na ledni podl"lli l~ilo
n.o,taJ~ ~ ZdrvoI je čez ~!o $ten<> se ic tiI<.O zbralo sli slovt....... in en .Y1t/1)1u
plo.ninK, od tth se Iti /fi :Ja podilo tli vrti
~ i IU:N in ii' po pleliln poti
-)
tudi do5qlo. kneli '10 tdMlz.nO ~
10. 4. itN 2o-'etn Iztok BARLE. $lu. PXeP ~ ena. od plwri: PI It med
dent ~ ld.dclfe JI ~ _ _ _ vr;lO'lOill po ~ llkNi fi <,t ~ rl ""
110 !el=oUr. V'fII'IN) pa lC5I C6I y "riti' ~ med ~ a l potnag.ab. 'lU ~ 6a
Mt<IO y oopu {AIlu 194 e 2). brD po- ~ Jlprosu,. b SU <,t lUdN, Ga ~
~ ,n:met\I W Je s lOVri cdoč' ........ brellelJd Hod* 50 bn!2 vodrIICe. lo IC It
z.ondo ~ nace
odlcčja z.o lUP polil
pod.
~11 z zavon) (li vpcd.o, '" mu re l<Wn
il~ on Je pal pod ~mo iri
naj;o Il~. ~ir~ "" povedi!, d.l z.o
'i
to ni ~obljen. 51wp.... re pil OCfIOdU
~Ii. V dolIf\i fih Jfl tJbl Jvtobus. uto se
so on
lO"> 12.4. 1'!tlB. Npiok 1 rli; I l i ve(1N ro odločq Ro WnltI:Y po ~
1988; PV 1968. 36-2 tl /OIOP.. 1991.)92 p/ullno poti ... weli .... po udobno kopn ~lI.
lo>OOdl ~ ~ _ Le dv;o <LI meLO
ptqled <q. ~ ov) ~
~ V1I ~ boli IRI dtrel .......... nol.l.tM pa
.o meli r"'P'0'IelIOO~. CIdOČt so se u
1:1. .. itN fe l7«v.lpr KOt1EL...
~ poYlhodl'll ~ lo"" ~ y ~
Huditvtti tnOl1U y T~ kOn\iI y dt'.l \COPN. !P)dIj 011 Je ~ POCIieO
pi(1Hlt psI1"triI!nt boIntrol;e y idil ln Il! po V ~ ~ fe dvoknl l<kniI r.den od
><1eJ ~i uoril samotnor, Pn rdcvUIfJ ~CY .. " ,clkodoval f.o."o I'l rebn
Krn:ilu ,,"to ~ um idrsl'lllo 6)·letJ'lj MarijI
pregled n.opik vvtllc: Kozorog 'ti-: irtw GRS CIUHA. Hinki. ~ I medlo'td" sutn
li: ~nt. lo jt spcxlb41e 5(l.1t1OO Hlrijo
por ; rN ~ Lmin. Jao"':o Kcnn; GRS
ToImn 214 rea) JURSETOVO. ...op ""K....... l5ro IZ
~ ~ ju ~ ~ trt<.P pIiOl'lb.
1.'.19U~~peM~mN­ la pa "" PIl ttm !l.OS ~ ~ ... Il!
nt sb.oensb oclpfwe~. ~ ... h.do ~ lOIIUWlI ISO metrov
Sopou.:, w..nei fi ~ *-cnj 700
'*
~ Ard). Trijt 10 "" ."...ult S1"lUČfT't, metI'\:IV in ObIebIi ;oto*o" ll".ebl poboti'-
o.i Pi su pol@I.tLl, ~ 29·leVo Med ~ je Il!1topII SO*".!II Relnhard
Hart<o AžMAN· Hu•. eW:vtun!:tfI". SCHIDLOFSKJ, i~~ 1/
lj., AD Ifl polU/'l GRS Kranj, ic pri ttm Gn.cli:a, la It pr-lV uko z~ po ži!Ol ...
z.o~' m<>ČI>tii Vlltrll po vzlttIJ lil.el " '* po j()() metrih trrio'~ ... sblo wnoco "matu

WlnI po ol, <lOVaI ~ ~. . he'-
Iogpt« R·· \lb w ~ poo_e''''''''
~ Ci..fICW rl ~(M), POI .., :di
~ mrtvi 700 ll'lI:\n:W nclje "
(Delo l) 6- rl 6- 9. 1988: on """I,l
~ PrOlI "'l'ČCI'\l p;:o PCInCMlem olbrtu 51'1e--
IJ 6. rl 6- 9.
'988: per. UCIeletmUV, P.l1989.:M7 ~
Il 7. m os.
1990,523-6 opil., lA; 1983.
598 fotop. H..;.. car..; odo 16. IQ. 199Q
16. 18. l. 1991. 1J. 8. 1991j
11.6. '''S je B-levoo Rok KOLAL 1
leseno: llQPW'ico o<&d iz l<mice b. Akom
ll\I/IIO lSbI pn!hocle če~ ,...b"",
8N.... III lil
Kmoce proti kmiCJ Pod Srcem (pot PlWI'
~ ;..rljoJ<e Alpe. A~ 53 8 2). NI gte-
benu, lqrr le 'ItWI ~ it OdleI ~
.... PrWW:d p.q meliial mu re ZdrSrOIO rl 1"
~ 50 me1I'OY globoko. z-do ~
;.ve on Iect«.I" Il.,... WnrI " td di lICI.
(on 11 6. 19l1Bd; Delo IS. 6. 1'}81HL to-
top. P.l1991. 391 prealed rq: ~ GRS
por. Mlv. Pt:It.očW1
11. ,. 1'U le je 56-/Itt1lI Franc: RUPAR l
Ih2llJ wX.oI. SU:Aa (2236 "" ~ .
AtIlO 78 A J). f'Q ~ f"WeP ~ je "
...xr. ......,j iZOPin ... Z.I lf'lno bpp. (p\'
1991. 392 ~ f1!&., ifho,o GAS per.1rlw
GRS~)
1t. 6. 1988 je :Jo4-\etni ',0/'"
GRUDEN,
deJlvec il ~ pii Me<f-oodih. Ilpinin ...
ilpo",stič", Ir1ftnArtor AO L:elemibr li: Ljul>-
~_,,, N\IEli pleni p«evno ujedo" Veli.-
kem Droolkem VrIUl (2H' m, ),lJil$ke Alpe,
Atlas 80 Al). PO nebj ~ .meži.
jn N se • ~'ko" ~ svetu ruvezl~
... ~ dNe. ~ et,...,. 350 metrov "'5oka , .•• 1981 je 64-1etno Jerg tARM.......
Il! re G\II:bl ~ sbh blok. IQ:-;gl IC ,~ Il on&e pri ~ lol<l,.....n
Je ~ omomil JE ~ ., p1de180 fl'I l.Ol<3dI ~ up ... V~ (1540 m. ~
.t,.~ Hudo Ii je. OB. b31p.onje ~ A:IU 19 8 3). (celo Il a. 1968, ov
'Om».I POCIe&d (Delo 21.6. 1988. Drl 21 &. ZVClI"Ie ~ IVem)
1988. P'I/ 1991.:m PrqIed ~ Mw GRS
por. ov j;OnI Bele) 1•••• I9.. se,e'7-letno~~
1. 1. 19" se re 21-letr\1. M~
8Otl.EUA fIINI'b. Il Ttm. " ckdbi tre.
Iti~ .. lrl:!\ ~ Pf"i'lEI/~
,,~.., jitro pri ~ (Atla5 179 B 2), V
gIObn 120 metrov je pmlledrnom lPUStIlfl'I
pn ~ ~~ l.ol~ ~ 'IN N..
~ ...pelI vponko lr1 ~ 60 l'!'IetrO'O'
glOboko, Zlomljeno je n,e!1 IPTljO čeljust
blIl JE nenvestnl in se JIi' zado.i!ila llaltl'O
~ (Delo 5,], 1'18B tlI
12. 1. I'U it ~ Antonija RA·
OON r: Triič.l. med ~O'" " l'W \/I'Ob'Ii
nenmN ~ N. poll nil Ze/e'll(o
(1536"" ~Ali.I$ 568 2). bradi
~ bpo lE PO dveh <bll......ta"
bohdIoa. {?'I1991. 3921'"Pd !'El; lriW
GRS """
ponoa med U.ln lJ. 7. " .. lE lJ.4r.n
Silvo a:~ IZ VdenJi. ~ ~
AO". ree"llec posu,e GRS Celje,.....-.1 a-
r» hude ~ tdeln ni cr'eberol med
Ginir\'s PollllOi •• "l.hJru ~ tj; ~
.mam lCbO (5895 m.lI::iIrrlII'Idh). 24. JlAia
<til. $ mpienk-ft plelllli " Iedenicu " JU!nI
Sl.era. Z..",a, Je ,e" ~ wbo pllolwl
POrI06 JE tn>oe<'e c:hlll'JU3j po p re pn-
ja:.elj l'IIleI """'"P- (oeb; PII 1988. SO<4 ti..
fr:>top., pfini edem; ov. M:' KOtniI. Du!.an
"""' " "
27. 7. 1981 JE 7O-1e1l1l Jote VIDMAR,
upokojer>ec It NO\IEiI PoljI po1l.Jubl1an<, 1
~erl<o OdleI po poti proti Drvgem.. MrtIij.
ikemJ 'II~ ().Ijske Alpe, A~ 53 8 1). N,
llViR>VoInem del.I peti je neNdOmOl omedlel
in ~ lllO'L HtCri:.I it sluXib lO rl'" ...
U\INVIW drIer-.e P;:O $\lTTIInI- hIel JE pmra
rnoip'lav f\ ~ N. trmenu ~ ...
Jel.dogd. {?'I1991.192 pregled ~ __-
jetnc ~ JE mrb lap; ..rov GlS per J
JI. 7. ""JE 31~ luk RUSO.~·
tn;lonloenr .. ~ Il sl«:>w- Mobedui 'fi. ~
trBnI ~ PIeUI 00Ig0 ~ smer"
sevan stello Tnpw {2B64 m. ~ ~
~ S3 8 lj. ob 2O. .... JE I<ot P"""" cw\c'
MYelI ~ lll5'lop'le polo:e. van.lJOli ro
romi ~ ounb jr, Ruw lE padel 40
metn:/lOI globoko, bradl ro- tlhk.li ... po-
škod:>e c1ave ee lIkOj POCIegtOI. Med padc:em
je ViIII1JICXes' pcnegndo l vm_liOča ... je 'ISa
~ olMsel.l ni stojil.:nm metlJlju. Prva
",vel' ee POll'Iag& "MIJjo:XEm\J in poldKaLI
pomot (Delo 2. a. 198a: on 2. 8. 1988: PV
1991.391 J'n'!Pd rq.: IrtwGRS per)
jAYNES Il ~ "Ve\l:i 8ntM'ol'l
wip ~ \I.n$l.""" pod VOCI!:M:Wn tJ..n.
stitne~: '. 'l"lRno:o .... ....nV~.
nrIQ .. nilo ~ po pbnin<lo poti PrOl.I
C.,mlw (174' "" ~ Alpe. AtW 52 al). ~ pml (12OB "" K.nnitke n ~
PO 40 ~ hote se te l'leNdOma zvudil
lil oo .tedel ~ ukojšnj. prv; porl'lC)ČI JE po. COUI JE =top.ll proti
dleeeIl~ ~ke Qpi. (Dm t 2. B.
1988 čl. POI 199 1, 392 ~led rq:. dalum
14. e.pr1mek J&yWeS- ,rtw GRS por)
10. 1.1918 JE 39-1etn1 Statlka MARIN·
tEK li: ~ uradi ~bOSl.1". nOPOr.I
l.mN od.tne kip po 17 ~ med ~
topom s Komne (1520 m. ~ ~ AtlH
19 A 1). Z ~ >kupno se re Ulnl ""1-
č.ab • ~ an N. T~. (Iflw GftS
:m
80IWJ P'I/ 1991. pregled ~ artw GAS
per;ZbomtJ
20. S. 191. JE J6-\dnI Mil.-! )Ot..1 ......
,,~doma"~ tipko" •••
cl:o.o""'" rl &1 AO TAM.. $ -.opIrukem
und .... a ."".,'11
rume- rl POmOO ~
tro pns.otrorn 1libWn _lIIm. po itril
01etI ~. ll.lSlt.no Htcllma"JE"O >mer "
JOeVemI sl.ero ~ (397'0 m. s...:1). N.to $o
le ~ Z.I ~ le$1op po ........ lo .,. JE
bol undi ~J""liko ~ Ko
<til. )oli< in ""IJ'e'"1ec pnlla " Id, svet, m M!
ruveDla- Med h,em prehodi re JOIO;
l'drri .. po deset), metri! qinll to rob.
Zindi po<koct) je tIkOj podleif:l
e, 1981l et, foto!<.: eN, Borut Ko,)
Nei.er 26
1.9. 1, . . JE S8-lelnl Hennann EICH·
HORN Il ~h.o v Netnliji lM'lID ~por-o "
.....x....
umrl to srtno up,o na poti od I<oi'e
pn T~ ~ 100 tr\W1;JV pra:! b-
---ml<očoni~{2071m.~
"4M:. AZIZ. 79 Al). {Oet:I9 '}
1988. P'I/
19'.l1. J92 ~ ~ M+w GRS por)
15. 10. ltu JE 1ft..101nl Rol< GlAVINA Il
zzonle Ile:nce. uter.ec ~ iol. " po-
SlqI'O rl ~ /4Q knl", pil:m \DI. PNI "
l\IVP.lI " iIJnI!I'I EkIr.jrnnJo;. " s.ewm lIeni
~ 9ltlO'>e (2268 "" KImrOllr.e ". s-.,.
. , Alpe. AdIS 85 A I).b: ~ ~
mu JE """'" lO iL rl je paclel JO rneIIOV eb-
boko. b;p..jb <til. IC CM I:lin.a. ~ &:~ re ol>-
di'!ll vendar ~leulec ni rnocel UI>lafIO pid.
a ?adli je wpd Sn'rltIe po$laxbe. (Delo
11. lO. 1988, on 17, 10, 198$. PV 1991, J92
prqled reg_o KriIe~ 235 om"...nrv GRS por.:
""""'"
15. 11. 1911 JE l1-1etna Simon& HRI-
BAR Il ~ llll'Wjttn vzlr!eI.I. 5 I<riil<e
cen (1471 m. KamnriI<e ... ~ A4>e.
Atl.IS 8J 8 1). Ni se-n sl.ntli lCabMw::e je
pri 800 lTIeVIh nactt...... .-.e nenOdOm.J
Wile:p.;b. se Uf')iIdik ni lah ... nndI
PO;MOCI> p.e n t*liI<:a POCIqb. (PII 1991.
392 Prq:Ifd ~ aotw GRS por. ov_ po/rIrav.
~,
19. 11. 19. . JE 11-let.n1 tv&n FlrdT. kla"
~ Il la' n ~lpoa"'ga Mt-
iM I..uče. PrOIi večeru wm OOSeI Il kole ...
~. AtIU 60 A 3), Inz luči .. neprmemo
aom...
plo.ni-.l:ev" l<>-
g>-r*i dOlOni. t'blo pod ra.~ljem .... je ...
ledu, pokntem ZllSIjem. zdrsnilo lr1 je .,.deI
čez S.k.IIn< odom SO me1n;>v tIObOkO " SI
onvtno ~p.o (P'I/ 1991. 392 pre-
lIed rq:; Iflw GRS por~ ovo peter .le.!:; Zbor-
Ml
10. 1. ' ' ' ' l'l Jure lUNIK" ~ lo-
100 W;nI wnoo.lOO "pO.I prot<lJncrobu
(Atl.lJ 105 A 2). Nm.., II PSIC> ~
(.n.o- ms ~ L.oIQJ
"
19.I.I"9.."dO·~Tomd lAA. ~"jenM~6Nu.~
~ ~1I~AOVrMob, re ulell ~ kum ~vw
lIl'I'tnO ~ No POO Il ~ PrOU C.dkI ZrbO,riQ '" po ~ ~ tlokq ~
kol, (15-12 0'1\. Kitrnlke II ~~, ~:er. ~ zdi ...... pomoč.~ pol ~
AIl&S 85 A 1). ~ dan ~ po lel pall PriieI po prilodl .. ~ boli ..... .....m.
CIO l.edn. ~ w SI! mu PnCt\,IHO ~ ~ 1J. 5. 19., 'ji: dIbern ~ 2 nlZlul .... (odo lJ. 7 Im. 24. 1 AN ti, POJ 1991.
tp. kilO ~ din ~ ~"I"_ ..... iponnl> ltWg ol Ncm<ije tri*>" MIII T~ J'.l1 ~~POI" ~AO .
nO'IO ~ hrtIl.I. s.m .., IC ...... PtOtI P (2725 Il\ ~ Alpe. A& 53 8 l). v ..... GRSpoI"~<N IngkTom&ln ZbomI<)
cdla kOG ObA IC bil y "JIOb! Ipame; (O· I'ljem so Ul'I'ttO tt.)e <'w-. dru&>e. l~
pite .om.. " rYhrt>"....., re
.PI mel ~ ol Gottfried, 34........ An.etika. '-letno An. ,. 7. 191t '" SO-Ietnl Adam KEll.CJN-
C~ 120 ~ jnd ~ I<.olo rrO.J IC drea 1'1 fMetn Maria SCHWAR211 GER, dOrIU iz poreč lP~) ~ Vrb-
ril POIedeneli poti nhnilo ., IC lWid 200 ~ v 1'Jen'4I. (Deb 19.·20 \1\ 2J 5, 1'.lB9 iUm lW'N v Avrtrii. .......n :tM1Ido bp, N
metn:w gIObOl<O .., ~ No rneliUv f>OSkO. Iololdolord; ~ 1991, 392 preg\ed res.: r:!>et'l(J slab (2236 m. ~vanb. A~ 56
dov.1 ~ JO' ~YO in telo io\ l.fnrl zaradi N)tran. amivGRS ~,J A 2). ~ 1991. 392 ~f'e&:utw GRS
~ lw.wrtev. (Delo 1.2. 1989: on I. 2. J 989 por,: utw GRS R"dovIjic.l}
fctol<., IOlorel; PV 1991.)<;2 ~lled rq.: 17.5. 1989 je S2·~ Fran, REPNIK,
&m", GRS por~ zbornik) U50W:bmec Z R,vo:n .... Koroikem. 5tOnI w· 16.7. 191',. n..Jew.jotlca HIRTI(: l
momc::w- .. ~n Go'dlot pod RaO.ihO (1460 jesenlc OdŠLI v pd v Bl. rIId ~
11.1. 1919~ 2'~Petn EftlAVEC. Il\ K:oI'I'If'Idke 1'1 ~ a
Alpe, A1Ii5 60 2~ ~ jf: N pa.. poli Z<.hnN .. pda 2.'> iti
kudentb vije ... z'-' ZdraVSMnIIl ~ iz fP'Il9'l1. 392 prefed ret; ..tw GR$ per: tlob<*o po S!rmWl~ oble h4 z.ndi hO..O'l f'Vl
f'1OD').J ln ~ ~ IZ ~ Fr3nc. T«er) 1nlM!'N ~ ~ po ~UČ/U so 10
~~AO.~~pImFto I\I,til4 ~ (oeb S. ') Im)
~,,~ ~en Ko&li (2100 IT>, 5.6. 1'19 KO B7.~ Aioju STRAtI.
~ Il ~ ~ AtIl, lIS '" 1). II :lAJUA. IJ IC 12. """ 0&1 Il RaUb " ~ t. I. 1"' se,e 71-kt/lojo.i. EnAH.
~ .. ~ ~. oop!euk_ ~j'l .... ~ie~vO::li .. ~ ''PC*qer>el: Z~ po ..... 1.1etlI t..-.llf:·
po kMkan pel"";" tU GMnSOO lIOnt Sot· [bIq gi noso ndII. ~ 13. 7 1989 (otop~ ~er ~ k POtIkU " kob III prrva1l sel.,
ti ... wo -.et. bk> PI IC v.&!no .. tpobko II <N.V~~ { ~ ....llH.!). Z&"Id' ~ ibboro
PIWW<WI C~ z PbnI ~ ~ zd"- ,e vml. po lIebl kOnkiI PI • JO' zpu<iI ..
pol.u.1"d> fo:.t.w lO me:''''' ~
·A ..... 10.6. 19191" 16-"'110 Itoman 1l0RDI$. lMI'O'l ur.odi .rt... Qp,. (PV 1991. )91 pl..p...1
IWIO on V W01nO ~ala ~ (IJNI eleWonUnir Il ~ cl ~hSl MJ ~ ret-: mw GRS por)
20 1 1989: on 2a 1 1989 fotc:we..
POJ ljina·Mallca. PlenI __ 5e:Setr.i .. JIdn Aen
1990. '35 d. fotop., 1991. 392 pre&led rq.:Planjrve {239-t "\ ~ ... ~~. Il. I. 191' je 4S..\e'tnI Clkw KAVS IZ
~ GRS por~ rN. SiIYO &boč; Zbornik) AlIos 8S 8 1l, V ~elrtcm ~u It NP"'I KaIo-KoriVoce, ki ,e pHoel O'oICe N pl;lllOfll Du·
posi<uWl ~tI na levi M\nI. ..endi\l' ni pIjt, odtel
1].1. 19"je S~-Ietl'll Nikol. STA.NtIN. ~. nalO j'l po5kl.l$llluO n~ d'l5lll ;., IS me·
"""t
tri izgubljene QVCe Nd pLo-
nna N. Polju pod Kmom (1530 m, julij.l<e
delIvec " Me~in1 " ~ stoo"i umorr.or trov nad poko rwnestll miE. N~IO It 'leN' AJPe. Alll5 78 Al), Prilel je do bmrute 'IZ·
JlId nrel~m 1\;1 PohorJu. Nil" so il mm- dOrN. omaMi'. aPUIiI uti in LJd.>n1 v ~"" POU. široke I mew ln ~ 2 metlO. In
bOM pslo ~ (.wtw GRS~. pod poko. ~ ~ 11'""0 lil ~t '" jo PrNOČi I'n tem ico OOSW'. No -:)0
...... prWnekSw.z; OJ. Rijl<o f\QrI) OlMSel ~ 1S rndmII pod ~Z~· ~ ki W Je ~ ln je P.IdeI vzn;k v
1.;0. ~ v~ ... m bilo li! a... wbo lM:lou rupol<o. ~ 1 pvo ~dol Nor, P.I rt
1. J.• ,., JC lO-IefnO T-.torl.EBAN Il UOY. ~ I~ ~ It O<t.lI.t pn ,..em. ~ iklolo 1'1 j i ~ ~el P'5I'Il ko! ln roko.
T~ .. POOmeV>I neon.5 kol KIpOtnk. ... So!*ZlI'Y ",e ~ le<l'JU ~ do ~ tako dl ..... ~ re.~..l LW It pn U\O'eIlI ..
~"'*su~:~~ ..endu" ..... tli mo;.. ~ on ... 'ji: Z wu- It ~ rli POmCX. .... V III t\fh(. iIOiIIl
JO metro\! ~"1w1O". . Sele pn lamo zll <'~ po st-- _ ..-peli WI'ftJ rli ~ so II P.ISllI'Jl AmI u~eIo OIlItJ ln ga
sdslolll Tum.ll!I"pcI ~ p.e II SI! pclico.{OeIoll61989;~ll!r..l989 NSIi, I'o,.do ~_ p..o.l 11'\0'" /YlCII.
UlDPOI Vorio,r Je U!PKl QPlWItl ZNldi 1Otcni.. ~ 1991. 392 ~ rq:.danm ~~l'Iodii·_PO_I~
tdko ~ svm ., pr> Ilbr,.. pomi' 11 6 . .twGRS.~, 11.6.;<N~Zb:>m~ ..... ~ JI' po<:I'\en .. fe l,mI't med prlMllOlll
p gonb ~ ~"F PI 10..-0. s~(On15.11989;~I6.8.

.........
.., w. naili ~ (mw GRS por~ r:I'
)
L J. 1'19,. 17-l1:trn GOn.W ČERNjAt. 1'.189. PII 199 .. m2 ~ ~ M1w (AS
~1l~"p'~"'hl.Al.I·
dem5kql AO. I IOlllezlUm vst.op;I .. wer
""'.)
14. J, 1989 '"'It: ]{,-I!lt\a Lu. UMEK iz GerWi;·Grti\l' .. steni Vme (1980 m. K:omr-- 1,. I. 1989 '" oelo:i PIIrHneC: v Wn 1"le'N!"'
I"\irlxvi. OdPrM.O. 1 VOC!a (1540 ro, J~ke
~. AtI~ 79 B lj pd oo ........arsla proti
ske in S~ ~. Atlu 86 Al). IJ
gem ~I" lU ~ IZ smeri v levo. tlol<o
'*""
I<nne poti pod KrarNnco v KowII (K:oriViln-
ke. Atlu?) Nšel ol<oilje nel11_ga ~ ..
po Lag1l')evem ~. Nalli so jo n.ulemji d.> JOJ je PrehOtN ....ven. ct.-eh z<hVnrk<N ki I.e je ~II ~~l/IO že pred dv~~ 011
din '" U~l. da je lIITYb ~ pocIlIa- gonk.ih reiomlcev. ki n.I. "$tOpIlI u rjima in velletl, Pclkodbo: niso bile v« ..u-.e, po
MYe (Delo 16. 3. 19!19; on 16. 3. Im: 0'. JU op<lZOi'W., kje ~ pn;va <mrT. ~ ObIe4Ci ... ObVtVI P.I so SldePIIi d.> ve verjetno
'-M) je kot P"" .. I\I,WZI plezol " pIoi<.oh levo od ZlI do1.l.~ tSl\ lo je 1lwb1 llepIno ču
pr.~ lm«1 Ko,e O.P<Nil. da '" uid. ili
10. 5. 19.,.., je srmno POneVeOl lS-letni topli, ..-nPOIC It ubol kin pol8n po ,e 1OllIe·
=-
-,o. v ti'!jem svew ~ '" P.Idel '" ile !bol
(D8:> III. 8 198'l. POJ 1991. 392 pregled teg..
Dln>iuT 111EVSKt.lISIu2benK RlV'iko- ule.c tnz ~ odpIezlll IS metrw po lItW GAS por)
~ .. ~pnst, &1 mD.alOO ke IWN~ pn.... 5IT"IeI"1 dnno ......:zor. dolder ni PnW V
ootlr.lWe 1\1, [ _ {884B m~ .. QWI so oo- VlWIO ........ ob IlJO '" ...... ZaCCI PrK.(O NoHIje". " -.k4nji ite.-IISU
~1udi~ .. ~~IliI,e vo;b.""IO Pt'OlI ~ po nd<iI meril
p'" M&kedcnec ~ 5 ~ 1'1 hrv;J- P.Idei ZllrW>lil ni _ " uctn Z ~ v rob
Ibm ~ 1'1 dwnw. ~ .... '""'" ujede. uka dol ml It POČI;. čriida. poško-
~ med "cvrn 1 WhI p.I,e URd! dCIlIII ~,e tudi pryul<oš. Bil,e ~ nua·

40 ,," s! li, '11:lI tlOO j;ruarllebruar 1991