Rateški rokopis

Nastal je med leti 1362 in 1390 v Ratečah v Zgornjesavski dolini. Najden je v

Celovcu leta 1880. Leta 1881 ga G. Krek opiše v celovški reviji Kres in
objavi faksimile. I. Grafenauer leta 1958 natančneje pojasni njegov čas, kraj
in način nastanka. Rateški rokopis je prepis napisan v gotici. Sestavljajo ga
trije molitveni obrazci: Očenaš, zdravamarija, apostolska vera. Izvor
molitvenih obrazcev je starejši. Očenaš in apostolska vera sta iz 8. stoletja
zdravamarija pa iz 12. Stoletja. Vsebinsko, jezikovno in slogovno se ujema z 100 let mlajšim
Starogorskim rokopisom. To kaže na skupno gorenjsko predlogo in potrjuje nepretrgano
ljudsko izročilo.

Starogorski rokopis je zapisal Lavrencij iz Mirnika med l. 1492 in 1498, sedaj

pa se hrani v nadškofijskem arhivu v Vidmu. Najden je bil v kapiteljskem
arhivu v rokopisni knjigi bratovščine svete Marije na Stari Gori pri Čedadu.
Obseg: 179 listov, zadnja dva v slovenskem jeziku; 3 molitve (Oče naš, Zdrava
Marija, Apostolska vera)
Podobnost: Celovški/Rateški rokopis (1362-1390), podobnost v vsebini in
jeziku:
1. oba napisana v gotici
2. v obeh je beseda kraljestvo (od Karla Velikega) nadomeščena z bogastvo, kar priča o
starejši predlogi
3. podobnost v vsebini in jeziku (Oče naš, Zdrava Marija, Apostolska vera – tudi v
Celovškem/Rateškem rokopisu)
Vsebuje narečne posebnosti (gorenjske, notranjsko-kraške, beneške)
Ujemanje rokopisov kaže na nepretrgan razvoj osnovnih cerkvenih besedil v srednjem veku,
ko so se starinske oblike v molitvah ohranjale zelo dolgo.

Stiški rokopis je del knjige z latinskimi besedili, ki na zadnjih straneh vsebuje

besedila v slovenščini. Nastal je v prvi polovici 15. Stoletja v Stiškem
samostanu. Vsebuje dva obrazca za splošno spoved, začetek velikonočne pesmi,
nekaj latinsko-slovenskih izrazov, molitev za priziv Svetega Duha in molitev
Čaščena bodi. Rokopis sta zapisala dva češka meniha v različici gotice. V
besedilih se začuti vpliv češčine in Dolenjskega narečja.