OSTI
NOV
• leto XXII • maj 2011 •
Poslovanje Pivovarne Laško
v letu 2010 str. 2
Turbine se vrtijo naprej
P
odjetje, ki se ne razvija, umira na
obroke. To je ena najpogosteje sliša-
nih krilatic v tržnem gospodarstvu,
ki smo ga pred dvema desetletjema sprejeli
tudi v naši državi.
Komu je razvoj namenjen? Kdo je zanj od-
govoren? Se nam zgodi ali se nam dogaja?
Kdo lahko sodi o razvojni poti nekega pod-
jetja? Tisti, ki skušajo razumeti trg in iščejo
nove rešitve za svoje kupce ali tisti, ki iz var-
ne razdalje gledajo, nato pa morebiti v spre-
menjenih tržnih razmerah poudarjajo, da
so na pasti razvojnih projektov opozarjali?
Ko razmišljam o razvoju, ne morem po-
zabiti šoka izpred nekaj let na mednarodni
konferenci v Moskvi. Na njej pijačarji pred-
stavljajo nove izdelke in njihove strategije.
Gospod v belem je rekel, da preko zime po-
šljejo na trg 17 okusov sokov enega branda
in dodal, da na trgu preživita morda dva, a
pri vseh svojih izkušnjah ne ve, katera dva.
Drug gospod iz družbe, ki ima v svoji po-
dobi radodarnega rdeče oblečenega možič-
ka, je povedal, da je za njih na ruskem trgu
najbolj pomembna demografska struktura.
Čakajo na leto 2015, ki bo zanje med bolj
plodnimi, saj bo določena generacija stara
ravno prav, da ji prodajo njihov izdelek.
Bi danes Volkswagen še obstajal, če ne bi
Tri zlate medalje za piva
Pivovarne Laško str. 6
verjel in stavil na en sam model avtomobila
- hrošča? Brez tega uspešnega modela goto-
vo ne bi razvil tržno še uspešnejšega golfa.
Danes pa ne bi prevzemal podjetij Porsche
ali MAN. So to ključno odločitev sprejeli,
ker so verjeli, da kupci tak avtomobil želijo,
ali ker je morda imel neki Ferdinand zaupa-
nja vrednega prijatelja, ki mu je predlagal
spremembo designa?
Dinamika na svetovnih trgih je vse hi-
trejša. Pa naj gre za tehnologije, ali ponud-
bo izdelkov novih ali osveženih blagovnih
znamk. Pred desetimi leti smo se komaj
učili uporabljati mobilne telefone, računal-
niki so šele postajali del vsakdana. Kdo bi
takrat vedel, da bo postal mobilni telefon
plačilno sredstvo, predvajalnik video in
avdio vsebin, da bo podaljšek človeškega
telesa. Sodobni Volkswagnov golf pa ima
vgrajene bistveno močnejše procesorje, kot
jih je imel prvi Space Shuttle.
Iz današnje perspektive bi lahko dejali,
da so v preteklosti kupovali linije, ki niso
gibčne in morajo bruhati velike količine, da
vzdržujemo njihovo kondicijo in zagotovo
ne sodijo v današnje energetsko varčno ze-
leno okolje. Najemali so napačne finančne
vire, kupovali napačna podjetja, nabavljali
predrage surovine in napadali napačne
[ str. 1 ]
• številka 15 •
Novosti iz Skupine
Laško str. 10
trge. Pa vendar. Podjetja so preživela, ker je
bilo več dobrih odločitev kot slabih. Delamo
skupaj v nekem novem času in skušamo
nahraniti lačno "zverino" in njene požre-
šne turbine. Sodbe preteklosti iz varne raz-
dalje časa nam ne pomagajo prav nič.
Razvoj je domena tistih, ki imajo željo po
spoznavanju celotne slike. Tistih, ki želijo
soustvarjati tudi sliko prihodnosti. Konkre-
tni uspehi pa so rezultat znanj, volje, po-
guma in včasih tudi drznosti storiti korak
naprej. Ko stojiš z obema nogama trdno na
tleh, stojiš na mestu. Svet pa se vrti in če
mu želiš slediti ali vrtenje celo usmerjati, je
potrebno pač tvegati, dvigniti nogo in kre-
niti naprej.
Na vprašanje, ali smo danes na pravi ra-
zvojni poti, ne moremo odgovoriti tako pre-
pričljivo, kot bi si mnogi med nami želeli.
Letošnja pomlad je bila za Skupino Laško
plodna. Trgu smo ponudili več kot deset
novosti. Na vprašanje, koliko novosti bodo
kupci sprejeli, pa tudi gospod v belem iz
Moskve ne bi imel odgovora. Pomembno
pa je, da delujemo kot ekipa, ki sledi istemu
cilju, ko dvigamo nogo za tisti nujni korak.
In turbine se bodo vrtele naprej. •
Besedilo: Jure Struc

• leto XXII • maj 2011 •
Poslovanje Pivovarne Laško
v letu 2010
R
ezultate poslovanja Pivovarne La-
ško, d. d., v letu 2010 lahko oce-
njujemo kot zadovoljive, oziroma
uspešne, z upoštevanjem pogojev, v kate-
rih so bili le-ti ustvarjeni.
Splošna finančna in gospodarska kriza je
v letu 2010 tudi močneje prizadela dejav-
nost proizvodnje pijač ter tako posredno
vplivala na poslovanje Pivovarne Laško,
d. d. Z upoštevanjem omenjenih dejavni-
kov, ki so vplivali tudi na same poslovne
rezultate družbe, je ocena doseženih re-
zultatov ugodna. Seveda pa med temi, v
letu 2010 ne bodo zabeleženi v skupini ti-
stih, ko je družba dosegala nadpovprečne
rezultate in se uvrščala med uspešnejše
družbe v Sloveniji.
Na trgih EU prodaja piva
narasla, v skupnem padla
za 4,2 odstotke
Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2010
na domačem in tujem trgu skupaj proda-
la 978,7 tisoč hl vseh pijač, kar je za 4,2
odstotka, oziroma 42,7 tisoč hl manj kot
v letu 2009. Ugotavljamo, da se je tudi v
letu 2010 nadaljeval trend slabše prodaje
piva na domačem trgu kjer beležimo 10
odstotno slabšo prodajo kot pred letom
dni. Uspešnejše smo prodajali na tujih tr-
gih in to predvsem na trgih Evropske Uni-
je, kjer beležimo porast prodaje kar za 17,4
odstotka. Tako je Pivovarna Laško d. d.,
ustvarila 75,1 mio EUR čistih prihodkov
od prodaje, kar pa je za 8,2 odstotka manj
kot pred letom dni. Večina teh prihodkov
iz omenjene prodaje je iz naslova proda-
je piva in sicer kar 97,5 odstotka. Ostalih
2,5 odstotka pa predstavljajo prihodki od
podaje vode, stranskih proizvodov in sto-
ritev.
Družba je tako ustvarila 11,2 mio EUR
dobička iz poslovanja, kar je ugodno za
AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL
dane pogoje poslovanja in kaže, da je de-
javnost proizvodnje piva donosna dejav-
nost.
Izkazan negativni poslovni izid v višini
6,3 mio EUR je predvsem posledica tega,
da finančni prihodki ne pokrivajo vseh
finančnih odhodkov za plačilo obresti za
najete kredite v preteklosti, ki so bili po-
rabljeni za finančne naložbe, prav tako pa
niso zanemarljive slabitve naložb.
[ str. 2 ] [
• • GL
• številka 15 •
Kljub vsem težavam s katerimi se spo-
padamo, pa je rešitev iz nastale situacije
uresničljiva, predvsem z razumevanjem
največjih lastnikov družbe, ki so hkrati
tudi njeni upniki. •
Besedilo: Bojan Košak
AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• leto XXII • maj 2011 •
Nove navade potrošnikov
Priznane blagovne znamke pod
pritiskom trgovskih blagovnih znamk
Trend povečane potrošnje izdelkov trgovskih blagovnih
znamk, se iz leta v leto stopnjuje. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da
se bo ta v letih med 2009 in 2014 zvišala v naslednjih panogah:
• Prehranska industrija – iz 51,885 na 65,938 milijard dolarjev,
• Industrija brezalkoholnih pijač – iz 9,887 na 12,557 milijard
dolarjev,
• Industrija alkoholnih pijač – 4,105 na 4,740 milijard dolarjev,
• Industrija proizvodov za domačo potrošnjo – iz 871 na 955
milijonov dolarjev.
Delež lastnih trgovskih znamk v celotnih prihodkih trgovcev
(prihodki v mrd USD, 2007)
Večje blagovne znamke priznanih multinacionalk tako izgublja-
jo na vplivu iz preteklosti. Kar dve tretjini potrošnikov v Britaniji
sta mnenja, da so izdelki cenovno dostopnejših trgovskih znamk,
enake kakovosti - če ne celo boljši, kot izdelki priznanih blagov-
nih znamk. Britanski potrošnik se tako vse bolj nagiba k naku-
pu izdelkov v nižjem cenovnem segmentu, ne glede na finančne
zmožnosti za nakup. Raziskave so pokazale, da je 50% trgovskih
blagovnih znamk po kakovosti identičnih priznanim blagovnim
znamkam, 19% pa jih je mnenja, da so celo višje kakovosti.
Spremenjene nakupne navade
potrošnikov
Prodaja trgovskih blagovnih znamk se je od začetka krize še
povečala, predvsem zaradi spremenjenih nakupnih navad potro-
šnika. Čeprav je moč zaznati že okrevanje iz pretekle gospodarske
krize, so nakupovalne navade kupcev ostale enake.
str. 3
•
• številka 15 •
Analitik pri družbi Datamonitor, Mark Whalley je mnenja, da
trgovske blagovne znamke ne ponujajo več najcenejših proizvodov,
ampak proizvode z dodano vrednostjo. Potrošnik tako ne kupuje
samo najcenejših izdelkov, temveč tiste proizvode, ki uresničujejo
njegovo zaupanje in pričakovanje. Takšni izdelki pa so prav izdelki
trgovskih blagovnih znamk, še dodaja Whalley.
Pri družbi Datamonitor verjamejo, da je višje zadovoljstvo potro-
šnikov s trgovskimi blagovnimi znamkami resen izziv za največje
in priznane blagovne znamke, ki si želijo v času gospodarskega
okrevanja povrniti potrošnike. Dober primer razumevanja kupcev
in prilagajanja njihovim potrebam sta nemški Aldi (pri nas Hofer)
in Lidl. Njuna prodaja raste, saj k temu v največji meri prispeva
povečana prodaja lastne trgovske znamke.
Trgovske blagovne znamke v Sloveniji
Pri nas so najbolje vrednotene znamke trgovcev kot so: Merca-
tor, Spar, Tuš in Drogerije Markt (DM). Med temi trgovci lahko
opazimo nizko zastopanost znamk na področju izdelkov za oseb-
no nego, največjo pa na področju »hrane in pijače«. V splošnem je
bila opazna rast prodaje teh znamk pri cenovno najdostopnejših
generičnih izdelkih. Delež prodaje blagovnih znamk se tako giblje
okrog 15% celotne prodaje, medtem ko je v drugih državah ta od-
stotek izrazito višji (Švica 45%). Trend iz tujine se bo najverjetneje
»prenesel« tudi na slovenskega potrošnika. Trgovska znamka tudi
v Sloveniji ni več sinonim za cenejše in manj kakovostne izdel-
ke, saj nekatere po izvirnosti, inovativnosti ter kakovosti, brez ovir
konkurirajo najbolj uveljavljenim t.i. A-znamkam. •
Besedilo: Domen Solina
]
 AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL • • GL •

• leto XXIII • maj 2011 • • številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

Kegljaški klub Pivovarne Laško

Od zrna do piva
K
egljanje je preprosta družabna igra, ki se odvija na keglji-
šču. Imenujejo ga tudi ˝gostilniški˝ šport, ker je sestavni
Tako, surovine imamo, sedaj pa se lotimo varenja Ta postopek je najpomembnejši za zagotavljanje del skoraj vsakega kegljišča tudi gostilna.
hmeljene pivine. končne kakovosti piva.
Kegljanje kot ˝gostilniški˝ šport

Z varjenjem do hrane za kvasovke Pri kegljanju imaš na razpolago: stezo, nekaj manj kot tri kilo-
grame težko kroglo in dvajset metrov oddaljene keglje. Edina in
preprosta naloga je, da to kroglo vržeš in podreš čim več kegljev.
Takšno je kegljanje za tiste, ki so ga gledali, a nikoli poizkusi-
li. Podučeni najprej spoznajo, da so keglji zelo daleč, da včasih
kakšen kegelj niti po naključju noče pasti, skratka da je to čisto
nekaj drugega, kot če igralce samo gledaš. Naslednje spoznanje
je, zakaj je kegljanje ˝gostilniški˝ šport. Ker med kegljanjem telo
dodobra ogrejemo, ga je potrebno na koncu ohladiti. Največkrat
uporabljeno hladilno sredstvo je pivo. Najhitreje dosegljivo je v
gostilni. Boleče mišice so spoznanje, ki pride dan potem.
V sezoni 2010 959 opravljenih treningov in tekem
Dovolite da povem, kaj pomeni kegljanje nam, članom keglja-
škega kluba ˝Pivovarna Laško˝. Kegljanje za nas ni ˝gostilniški˝
šport, saj so nam na domačem kegljišču na Golovcu, gostilno
zaprli zaradi premajhnega obiska. V pretekli sezoni smo opravili
959 posameznih treningov in tekem, kar pomeni 128.500 luča-
jev. Prikazano v teži je to 366.000 kilogramov in še malo čez.
Naporno. Junija se bo končala 19 sezona našega tekmovalnega
nastopanja, osvojenih je več kot 60 pokalov na različnih nivojih
tekmovanj. Trije naslovi državnega prvaka so najvišji dosežki, pa
tudi nastopanje v prvi ligi, a žal samo eno sezono. V celotni zgo-
dovini kluba je njegove barve na tekmah zastopalo 22 zaposlenih
v Pivovarni Laško.
O začetkih kluba, o dosežkih zadnje sezone in še kaj, pa pri-
hodnjič. •
Besedilo: Ivan Zorko

N
amen varenja je spremeniti ne-
topne sestavine slada (in dele-
že drugih žit, v kolikor jih upo-
rabljamo) v topno obliko, da bi te lahko
postale »hrana« kvasovkam. Nekaj pa
jih mora ostati tudi »neporabljenih«, saj
so nosilke polnosti okusa in soustvar-
jalke pene. Te imenujemo ekstrakt v
osnovni sladici. Pri tem igrajo odločil-
no vlogo encimi, ki v sladu čakajo na
idealne pogoje, da lahko začnejo služiti
svojemu namenu. Eterična olja so nosil-
ci arome, vsebnost in kombinacija teh
pa je pri različnih kultivarjih različna.
Na podlagi tega so na Inštitutu za hme-
ljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHP Žalec)
pred leti razvili metodo za posamezne
količino vode. To fazo imenujemo dro-
zganje, mešanico vode in slada pa dro-
zga. V posebnih posodah se z ustrezni-
mi temperaturami in časom delovanja,
ustvarjajo optimalni pogoji za delovanje
encimov in s tem za razgradnjo snovi iz
slada. Pri nižjih temperaturah poteka
razgradnja beljakovin do aminokislin,
pri višjih temperaturah pa ogljikovih hi-
dratov do sladkorjev. Netopne snovi slada
preidejo v topno obliko – ekstrakt.
Tekočina, v kateri so raztopljene snovi
slada, se imenuje sladica. Ta se v fazi pre-
cejanja loči od trdnih ostankov zrnja, pre-
ostanek ekstrakta pa še izperemo z vodo,
ki ima točno določeno temperaturo.
piva različen in pomeni osnovo za zače-
tek alkoholnega vrenja.
Hmeljeno pivino prečrpamo v poseb-
no sedimentacijsko posodo, kjer izpade
vroča usedlina-proteinski kosmiči. Po
Laško pivo na poti na Kitajsko
končani sedimentaciji, ki traja 30-60
minut je pivina pripravljena za hlajenje
in fermentacijo. O tem pa v naslednjem
prispevku. •
Besedilo: Regina Kirn Godec

Vsako naše pivo ima svoj rojstni list,
kar pomeni, da ima svoj varilni diagram
oz. svojo recepturo in postopek proizvo-

kultivarje (min-max model), ki omogo-
ča preverjanje in zagotavljanje sortne
čistosti kupljenega hmelja.
Netopne snovi slada preidejo v to-
pno obliko – ekstrakt
Varenje poteka tako, da se posušeni
slad predhodno namaka ali kratkotrajno
navlaži, nato se mokro melje z določeno
S kuhanjem do želenega ekstrakta v
osnovni sladici
Sledi kuhanje v kuhalni posodi, kjer
se v več obrokih dodaja hmelj, največkrat
v obliki peletov. V tej fazi se pivina steri-
lizira, beljakovine se zgrudijo, aromatič-
ne in grenke snovi hmelja pa raztapljajo.
S kuhanjem dosežemo tudi želeni eks-
trakt v osnovni sladici, ki je za različna
dnje teče od varilnice do polnjenja za
vsako vrsto posebej. Načinov varenja je
več. Naša tradicija prisega na dekokcijski
sistem. Imamo dve varilnici, ki sta pov-
sem avtomatizirani. Velika ima kapaci-
teto 1100 hl na varko in manjša 600 hl
na varko.
Prilagojeni sta potrebam trga. Pozimi
vari manjša, poleti večja.
V
četrtek in petek (14. in 15. aprila) je
iz Pivovarne Laško proti Luki Ko-
per krenilo prvih 8 kontejnerjev
steklenic in sodčkov blagovnih znamk: La-
ško Zlatorog, Laško Club in Laško Light.
Preostalih 7 od skupno 15 konterjerjev pa
je svojo pot proti Kitajski ubralo teden dni
kasneje. Gre že za drugo pošiljko izdelkov
Pivovare Laško za kitajski trg, ob tem pa je
zadnja - po količini - kar dvakrat večja od
prve. To pomeni, da je bil odziv kitajskih
kupcev na testno pošiljko zelo dober.
2.380 hektolitrov piva na Evropo in predstavlja zanimivo tržišče za
poti v mesto Wenzhou s izdelke Pivovarne Laško ter dobro izhodi-
šče za prodajo na širšem tržišču province
7,6 milijona prebivalci in celotne Kitajske. •
15 kontejnerjev piva Pivovarne Laško s Besedilo: Rok Nemec
skupno količino 2.380 hektolitrov, je že
namenjenih v kitajsko provinco Zhejiang,
natančneje v tretje največje mesto provin-
ce – Wenzhou, ki šteje 7,6 milijona pre-
bivalcev. Gre za pristaniško mesto, preko
katerega že stoletja poteka trgovanje z

[ str. 4 ] [ str. 5 ]
 AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL • • GL •

• leto XXII • maj 2011 • • številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

Tri zlate medalje za piva Od šanka do šanka

Pivovarne Laško
Gostilna »Francl«
Za nagrade Monde
Selection se vsako leto 100 let zvestobe Zlatorogu
poteguje preko 2.200
izdelkov

G
ostilna »Francl« v Zagradu pri Celju, je zvesta Laškemu pivu že od leta 1895, ko je gostilno zgradil Krašovčev
Zmagovalce mednarodnega tekmova- Matija. In ta zvestoba traja še danes. Zanimiva je zgodba o tem, kako je nastalo ime »Francl«. Laščan Matija
nja Monde Selection, na katerem se za Krašovc je delal kot plačani natakar v Hotelu Pošta v Celju. Z njim je delal tudi natakar z istim imenom, zato
nagrade vsako leto poteguje več kot 2.200 so Matijo začeli klicati kar Francl. To ime se ga je prijelo in tako je gostilna dobila ime.
izdelkov iz osemdesetih držav, slovesno Takrat je bila to furmanska »oštarija« kamor so najpogosteje zahajali furmani, ki so iz bližnjega rudnika in apnenca
razglasijo na zaključni slovesnosti, ki bo Pečovnik vozili premog in apno.
letos potekala konec maja v Bruslju. Iz-
delke je na Monde Selection ocenjevalo
sedemdeset strokovnjakov z različnih
področij, ki pri ocenjevanju upoštevajo
kar dvajset različnih meril, zato smo v
Pivovarni Laško dosežka upravičeno ve-
seli. Ker se družba s skoraj 200-letno

P
ijače Pivovarne Laško so na presti-
žnem mednarodnem tekmovanju
„Monde Selection 2011“, prejele
tri zlate medalje. Z zlato medaljo so bila
nagrajena vsa tri prijavljena piva: Laško
Zlatorog, Laško Dark in Jubilejnik.
Pivovarna Laško s svojimi pivi že vr-
sto let sodeluje na tem mednarodnem
ocenjevanju kakovosti in je v preteklosti
prejela že vrsto žlahtnih medalj za paleto
različnih izdelkov. V zadnjih letih je veli-
ko zlato medaljo prejel leta 2006 Bandi-
dos Ice, veliko zlato medaljo v letu 2007
pa Temno Laško.
V letih 2007 in 2008 Pivovarna Laško
ni sodelovala na tekmovanju s krovno bla-
govno znamko, saj je bila v teku prenova
celostne podobe. V lanskem letu so se za
prestižna svetovna priznanja potegova-
le štiri pijače Pivovarne Laško, ki so bile
nagrajene s tremi zlatimi odličji in enim
srebrnim.
tradicijo nenehno odziva na potrebe trga,
razvojna ekipa ne počiva. Upamo,   da se
bodo novi izdelki po kakovosti pridružili
nagrajencem letošnjih zlatih medalj ter
naleteli na pozitiven odziv pri kupcih.
Komisijo Monde Selection sestavljajo
svetovno priznani strokovnjaki različnih
profilov. Pri ocenjevanju izdelkov pa so
ocenjevali harmoničnost in skladnost pro-
izvoda glede na njegovo vrsto in sestavo. •
Gostilna z družinsko tradicijo Gostilna mnogih specialitet
Besedilo: Simona Oset
Pred 2. svetovno vojno je gostilno prevzel sin Rudolf z Gostilna »Francl« ima kapaciteto 180 sedežev, od kate-
ženo Heleno in nadaljeval tradicijo gostilne v tistih težkih rih je 80 sedišč na lepo urejenem vrtu pod lipo. Še danes

Volitve v Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d.

vojnih in povojnih časih. 1966. leta so laški pivovarji vgra- strežejo nekaj specialitet, ki so v ponudbi že 100 let - :žol-
dili prvi pivski »šank« s hladilno napravo, ki malo preno- co, domačo suho salamo in koline. Jedilnik dopolnjujejo
vljen še vedno toči dobri stari Zlatorog iz Laškega. Hči predjedi kot so pašteta iz dimljene postrvi ter gosja ali
Marinka pa je - kljub redni službi v Hotelu Merx v Celju divjačinska pašteta. Glavne jedi so večinoma iz teletine in

V
sredo, 16. februarja so v Pivovarni Laško potekale volitve v Svet delavcev Pivovarne - vse pogosteje prevzemala vajeti napredka gostilne v svo- divjačine. Značilne so tudi »Zagradske« sveže postrvi, v
Laško, d.d. Volilno pravico je imelo 308 delavcev. Volitev članov Sveta delavcev se je roke. 1985 leta se je vrnila k očetu v domačo gostilno, tem času pa tudi žabji kraki. Za zaključek pa največkrat
je udeležilo 205 delavcev družbe, kar je predstavljalo 66,56% delavcev z aktivno 1999 pa predala gostilno svojemu edinemu sinu Petru, ki postrežejo sladico štrukelj, »štrudl« in domačo »Francl-
volilno pravico. Oddanih je bilo 205 glasovnic, od tega 200 veljavnih in 5 neveljavnih. V danes z ženo Marijo uspešno nadaljuje tradicijo dobrega novo« torto.
Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d. so bili, po vrstnem redu, glede na število glasov, ime- domačega gostišča. Res dobra pristna domača hrana polni gostilno, zato
novani: Janez Hrastnik, Boštjan Teršek, Bojan Cizej, Marta Verih, Dragica Čepin, Nataša vam priporočamo rezervacijo. •
Kočar, Milan Višner, Matej Košenina in Damjan Kovač. Volilno komisijo so sestavljali:
Tomaž Zavšek – predsednik, Andreja Knapič – član, David Bezgovšek – član. • Besedilo: Gorazd Šetina

Besedilo: Rok Nemec Gostilna »Francl«, Zagrad 77, 3000 Celje , Telefon: +386 3 492 64 60

[ str. 6 ] [ str. 7 ]
 AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL • • GL •

• leto XXII • maj 2011 • • številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

Gremo v hribe 2011

Vse, ki vam preživljanje prostega časa v objemu čarob-

Z Zlatorogom v hribe
nega gorskega sveta, neokrnjene narave, poživljajočega
svežega zraka in brezmejnih, dih jemajočih razgledov,
predstavlja način življenja ter cenite prijetna druženja v
krogu podobno mislečih v letu 2011 vabimo na Zlatorogove

tudi v 2011
dogodke, ki se bodo odvili po sledečem terminskem planu:

30. april
Foto: Izidor Jesenko koča na kokoši (674 m)
14. maj

P
planinska koča na planini nad vrhniko (733 m)
reteklo leto, v letu praznovanja 185-letnice Pivovarne La- je udeležilo rekordno število planincev in kolesarjev: zbralo se nas
ško, se je rodila Zlatorogova transverzala ponosa z akcijo je kar 1.215! Z Manco Špik smo se zabavali do poznih večernih ur. 28. maj
planinski dom pri gospodični na gorjancih (828 m)
Gremo v hribe, s katero smo med seboj povezali sloven-
ske vrhove, planinske koče, pohode in družabna srečanja; lani 7, 4. junij
letos pa smo v akcijo Gremo v hribe vključili še 5 vrhov. S serijo
Družbena odgovornost akcije mariborska koča na pohorju (1.068 m)
12-ih Zlatorogovovih dogodkov želimo svojo najprepoznavnejšo V letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove 11. junij
blagovno znamko – Zlatorog – povezati s simbolom slovenstva, transverzale ponosa – Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega dom na menini planini (1.453 m)
hribi in planinami. planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno 18. junij
vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala 1 EUR za nadaljnje planinska koča na krimu (1.107 m)
V rojstnem letu Zlatorogove transverzale ponosa in z njim ak- uspešno delovanje lokalnega planinskega društva, ki upravlja s 25. junij
cije Gremov hribe, je 7 Zlatorogovih dogodkov obiskalo kar 3.873 planinsko kočo na izbranih vrhovih. koča na kopitniku nad rimskimi toplicami (865 m)
planincev, s katerimi smo skupaj zbrali za 36.242 evrov denarnih
2. julij
sredstev, ki jih je Pivovarna Laško namenila projektom ohranja- koča na blegošu (1391 m)
nja čiste narave.
Akcijo podpira 20. avgust
kosijev dom na vogarju (1054 m)
Dvakratno slavje Planinska zveza Slovenije
27. avgust
poštarski dom pod plešivcem (805 m)
Če smo natančni, smo se družili na kar 8 dogodkih. Na zadnji, Še posebej smo ponosni, da je letos Zlatorogovo transverzalo
zaključni dogodek na Šmohorju nam jo je namreč zagodel dež, ponosa in akcijo Gremo v hribe, podprla najbolj množična nevla- 3. september
zato smo praznovali kar v planinskem domu. A ker smo trmasti, dna organizacija v Sloveniji, Planinska zveza Slovenije, s katero vojkova koča na nanosu (1262 m)
kot je pregovorno trmast tudi Zlatorog, smo 4. septembra zaključ- bo Pivovarna Laško sodelovala tudi v prihodnjih letih in jo pod- 10. september
ni dogodek organizirali ponovno. Srčno smo si namreč želeli son- prla v trajnostno usmerjenem projektu oživljanja tradicije oskr- planinski dom šmohor (784 m)
ca in rojstnodnevnega rajanja, kot se za visoki jubilej Pivovarne bovanja planinskih koč v Triglavskem narodnem parku s konji. •
Laško spodobi. Trma se je izplačala, posijalo je sonce, zadnjega Na lokacijah vas bomo pričakali od 8. ure dalje, naše
dogodka, na katerem smo razglasili Zlatorogove ambasadorje po- druženje, začinjeno z obilico dobre glasbe in številnimi
nosa (tiste, ki so vrhove, vključene v našo transverzalo, obiskali na Besedilo: Maša Meden nagradnimi družabnimi igricami, pa se bo nadaljevalo do
dneve Zlatorogovih dogodkov) in razrezali torto velikanko, pa se poznih popoldanskih ur. •

[ str. 8 ] [ str. 9 ]
 OS TI IZ SKUPINE LAŠ OS TI IZ SKUPINE LAŠ
• N OV KO • • N OV KO •

• leto XXII • maj 2011 • • številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

poletne osvežitve iz laškega

NOVOSTI IZ V Pivovarni Laško, matični družbi Skupine Laško, ne počivamo
na preteklih uspehih. Usmerjenost v razvoj in izpopolnjevanje ter
naklonjenost spremembam, sta nam omogočali rast in krepitev
pestrosti in kvalitete v vseh segmentih naše osnovne dejavnosti.
Zavedamo se, da  ima povpraševanje v trenutnih razmerah
omejen obseg, a prepričani smo, da bomo z odlično kakovostjo

SKUPINE LAŠKO
skozi 185 let in z enako miselnostjo vstopamo v novo sezono 2011. izdelkov, prepričljivo komunikacijo in aktivnim oglaševanjem,
Kljub omejitvam okolja na trg vstopamo z željo zagotavljanja potrošnike prepričali, da posežejo po naših izdelkih. •

bandidos sun laško malt laško trim ic cider

z okusom sladni napitek z lahko svetlo pivo jabolčno vino -
pomaranče in okusom jabolka blažje in lažje 100% zvezda
nov okus ore za vroče radler guave in breskve zabave

poletne dni
V Laškem smo jo otvorili s
širitvijo naše mladostne bla-
red orange govne znamke Bandidos, lini-
Union Radler je mešanica piva in osve- je mešanih pijač s pivom. Ta je
Vrzel v krovni blagovni Trgu se je obenempredstavil Krono novih izdelkov Pi-
znamki Laško  je prav tako  v tudi nov izdelek  krovne bla- vovarne Laško v letu 2011 pa
sredini marca zapolnil nov govne znamke Laško, lahko predstavlja četrti po vrsti, saj je
brezalkoholni napitek, Laško pivo Laško TRIM. Kot večina tako po kategorizaciji izdelkov

O
ra, ena najstarejših in najbolj žilne pijače z okusom rdeče pomaranče. v svojo družbo sprejela novega Malt. Izdelek na osnovi sla- velikih proizvajalcev sledimo Pivovarne Laško, kot tudi po
prepoznavnih znamk pri nas, ki Narejen je iz polovice Union svetlega člana – Bandidos Sun. Izdelek dnega ekstrakta, v dveh oku- globalnim trendom in željam poznavanju širše javnosti NO-
je začela osvajati srca tako mla- piva, druga polovica je brezalkoholna pi- s sončnim okusom pomaran- sih: jabolko in breskev,  je na potrošnikov. Laško TRIM, VOST na trgu. iC Cider, jabolč-
dih kot starejših že v šestdesetih letih prej- jača, zato vsebuje le 2,5 % vol. alkohola, če in guave, ki je na trg kot voljo v povratni steklenici 0,33 sodi s 2,5 volumskimi odstot- no vino., vsebuje 4  volumske
šnjega stoletja, je do letošnje sezone ponu- kar je pol manj kot Union svetlo pivo. prvi od štirih novosti  prišel v l, transportno pakiranje pa v ki alkohola v razred lahkih piv  odstotke alkohola in je rezul-
jala osvežitev v petih različnih okusih: Ora Okus rdeče pomaranče daje Radlerju 8 % začetku marca, bo zagotovo zaboju 1/24. in bo tako razveselil marsika- tat domačega znanja ter razvo-
original, Ora green, Ora exotic, Ora lemon sadni delež pomarančnega soka ter soka prepričal naše stalne, pa tudi terega pivo pivca. Osnovno pa- ja, izdelek pa nosi pečat sodob-
ter Ora peach. granatnega jabolka, ki skupaj s svetlim pi- nove potrošnike. Na voljo je v kiranje  je povratna steklenica nega designa in podpis laške
vom poudari harmonično grenčico in pri- enakih pakiranjih kot ostala 0,5l, transportno pakiranje pa kvalitete. Blagovna znamka iC
Današnje razmere na trgu ne dovoljuje- jetno kiselkast, osvežilen okus. Z novim paleta okusov, osnovno paki- zaboj 1/20. Cider pooseblja pristnost, za-
jo počivanja na starih lovorikah, zato smo okusom rdeče pomaranče vam ponujamo ranje je v 0,33 litrsko stelenico. peljivost ter povabilo k druže-
v Radenski za toplejše dni, ki že trkajo na novo vrhunsko »Osvežitev na cilju!«. • nju. Z ali brez razloga. •
naša vrata, družino Ore dopolnili z novim Besedilo: Nina Tomše Besedilo: Simona Oset
proizvodom Ora bitter lemon.

ora bitter lemon

je osvežilna brezalkoholna pijača, ki je
narejena na osnovi izvirske vode Raden-
ska. Tradicionalni in svojevrsten okus bit-
ter lemon, ujet v naravne mehurčke oglji-
kovega dioksida, prinaša posebno svežino
tako v vonju in okusu.

Radenska je znana po tem, da potrošni-

kom nudi vedno nove in sveže okuse. Do-
datni okus bitter lemon, znotraj družine
Ora, bo zagotovo razveselil ljubitelje osve-
žilnih gaziranih pijač, ki so še posebej is-
kane v pomladnih in poletnih mesecih. •

Besedilo: Vesna Šavel

[ str. 10 ] [ str. 11 ]
 OS TI IZ SKUPINE LAŠ OS TI IZ SKUPINE LAŠ
• N OV KO • • N OV KO •

• leto XXII • maj 2011 • • številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

v družino radenska plus vračamo zala in sola ledeni čaj imata

priljubljeni okus jagode
V V
ode iz družine Radenska Plus, kot prve in edi-
ne slovenske funkcionalne vode, že nekaj časa
navdušujejo potrošnike, predvsem tiste, ki
želijo ohraniti zdravo telo in duha. Vsebujejo namreč
pomembne funkcionalne dodatke, ki blagodejno vpli-
vajo na naše fizično in psihično počutje.
vrača se okus jagode –
radenska plus feel good
Z veseljem vam sporočamo, da v družino Radenska
Plus vračamo med potrošniki najbolj priljubljen okus
jagode, ki jo v kombinaciji z L-karnitinom predstavlja
nov izdelek Radenska Plus Feel Good.
radenska plus feel good –
funkcionalna voda
Pri novem izdelku Radenska Plus Feel Good smo
ohranili vse bistvene značilnosti družine Radenska
bujejo koristne oziroma funkcionalne dodatke, so ne-
gazirane, pripravljene z naravno mineralno vodo ter
napolnjene brez dodanih konzervansov. Imajo nizko
energijsko vrednost ter ne vsebujejo umetnih sladil in
kristalnega sladkorja, ampak so slajene s fruktozo.
Kot funkcionalni dodatek vsebuje Radenska Plus
Feel Good hranilno snov L-karnitin, ki je znan po tem,
da v povezavi s telesno aktivnostjo pripomore k hitrej-
šemu izgorevanju maščob in se tako uporablja za nad-
zorovanje telesne teže.
V Radenski se zavedamo, da je našim potrošnikom
zdravo življenje ena izmed najpomembnejših vrednot.
Z novim proizvodom Radenska Plus Feel Good smo
jim omogočili pred leti priljubljen okus jagode, tokrat v
kombinaciji z L-karnitinom. •
Besedilo: Vesna Šavel
talent. kaj pa ti?
Pivovarni Union tudi v letošnji, že drugi sezoni, podpi-
ramo priljubljeno oddajo: Slovenija ima talent. Tako kot
nam oddaja razkriva premnoge talente, ki jih imamo
Slovenci, tako se tudi v Pivovarni Union ponašamo s številnimi
izdelki in raznovrstnimi talenti.
Sola ledeni čaji so med mladimi izredno priljubljeni. Lansko
leto smo jim nadeli novo podobo ter obstoječim okusom breskve
in ameriške brusnice dodali nove okuse – pomarančo, limono in
breskev zero. V letošnjem letu vas bomo presenetili še z okusom
Sola limonada, ki bo na prodajnih mestih od junija dalje.
Izvirska voda Zala pa odžeja in osveži ob najrazličnejših prilo-
žnostih – na zabavi, v naravi, v športnem parku …
Zala in Sola ledeni čaji so letos dobili tudi posebno animacijo, v
kateri smo pripravili zabavno koreografijo štirih različnih okusov
alias Maestro, glas pa nam je posodil voditelj oddaje Peter Poles. • Besedilo: Nina Tomše

oaza – nov okus za prihajajočo sezono

Plus, ki delajo te posebne. Vode Radenska Plus vse-

potrebujete osvežitev?
O
aza, osvežilna brezalkoholna pi- nekoč verjeli v čaroben učinek češenj. Še
jača iz Radenske, je na trgu že več, čarodej je s pomočjo skrivnostnega

F
ructal je v pomlad vstopil s pre-
novljeno linijo ledenih čajev, ime-
novanih Fructal Ice tea, s tremi
harmoničnimi okusi: brusnica z malino,
breskev in jagoda z limono. Slednja sta pa-
kirana v 1,5-litrski kartonski embalaži, ki je
v slovenskem prostoru pomembna novost
v tej kategoriji pijač. Potrošniki so se Fruc-
talovimi ledenimi čaji že seznanili, saj so
okusa breskev in brusnica-malina poznali
pod blagovno znamko Fruc ledeni čaj. Ta
dva okusa pa bosta odslej na voljo v preno-
vljenih 0,5- in 1,5-litrskih plastenkah. Fruc-
talov Ice tea sodi v kategorijo osvežilnih
brezalkoholnih pijač in je kot tak strateško
pomemben tudi za tuje trge.
Lažje in bolj osvežilne okuse z nižjim
deležem sadja smo v Fructalu napolnili v
plastenke po 0,5l in 1,5l, bogatejše in bolj
izrazite okuse z višjim sadnim deležem,
pa v novo, kartonsko pakiranje velikosti
1,5l. V Fructalu smo izjemno zadovoljni, celih pet let. Od njenega lansira-
da smo prvi na slovenskem trgu, ki smo nja naprej, navdušuje zveste potrošnike s
potrošnikom hkrati ponudili dve možno- svojimi zanimivimi in nenavadnimi kom-
sti izbire ledenih čajev – okusa in emba- binacijami okusov.
laže. Prepričani smo, da Oazo čaka še veliko
uspešnih sezon. Vendar nam današnje
Okusni, osvežilni in razmere na trgu ne dovoljujejo počivanja
zdravi na starih lovorikah, zato smo za letošnjo
pomlad, poleg že obstoječih okusov v dru-
žini Oaza: jabolko z zelenim čajem, rde-
Ledeni čaji niso zgolj okusni in osvežil- če grozdje z rooibosom, marelica z belim
ni, pač pa tudi zelo zdravi, saj vsebujejo čajem, breskev-marakuja z belim čajem
izbrane sestavine različnih vrst čajev in ter bezeg z belim čajem, pripravili še nov
sokove izbranih sadežev. Vsi ledeni čaji iz okus, češnjo z belim čajem.
Fructala so polnjeni aseptično in ne vsebu-
jejo nikakršnih konzervansov ter umetnih velika vsebnost
arom in barvil. Najboljši so ohlajeni na antioksidantov, ki
temperaturo od 4 do 7 stopinj. •
krepijo imunski sistem
Besedilo: Tina Tomažič Češnja, kot prvi sadež poletja, nas vedno
znova prepriča s svojimi izrazitimi barva-
mi in okusom. Nič čudnega torej, da so
češnjevega napoja lahko dosegel, da se je
oseba zaljubila.
V Radenski smo ˝čarobnost˝ mamljivih
češenj združili z belim čajem, ki je znan
kot stari kitajski eliksir dolgega življenja in
lepote. Pripravlja se z izbiro najmlajših, še
neodprtih listov in popkov čajevca (Came-
lia sinensis). Zaradi minimalne obdelave
vsebuje izredno veliko antioksidantov, ki
krepijo naš imunski sistem in zmanjšu-
jejo negativne vplive okolja ter hitrega
tempa življenja. Zaradi njegovih koristnih
učinkov, število zapriseženih ljubiteljev
belega čaja v svetu strmo narašča.
Kot vsi obstoječi okusi Oaze je tudi nova
Oaza z okusom češnje in belega časa sla-
jena s fruktozo. Pripravljena je z izvirsko
vodo Radenska, ki sodi med najčistejše
vode v Sloveniji. Ker je polnjena na asep-
tični liniji, ne vsebuje konzervansov. •
Besedilo: Vesna Šavel

[ str. 12 ] [ str. 13 ]

• leto XXII • maj 2011 •
vital mestinje z
novimi proizvodi
frupi sadni sirup
Pravijo da najbolj odžeja voda. A tudi s
sadnimi sirupi, ki se razredčijo z vodo ni
nič narobe. FRUPI sadni sirupi so nareje-
ni iz zgoščenih sadnih sokov ter kakovo-
stnih arom, ki se v poljubnem razmerju
redčijo z vodo in so še vedno zelo prilju-
bljeni za potešitev žeje in duha. Sirupi
vsebujejo od 9 do 20 odstotkov sadnega
deleža.
dopolnjena paleta
sadnih sirupov z okusom
bezga in pomaranče-
ananasa
S ponosom predstavljamo najnovejšo
razvojno-proizvodno pridobitev v Vitalu
Mestinje – nove kvalitetnejše sadne sirupe
v litrski PET plastenki. K obstoječim oku-
som sirupov jabolka, brusnica, malina-ri-
bez in ACE smo dodali še dva nova: bezeg
in pomaranča-ananas. Vsi sirupi vsebujejo
bogate sadne koncentrate, so BREZ ume-
tnih barvil, BREZ umetnih sladil, BREZ
konzervansov in imajo znak ˝Kupujem
slovensko˝, kar je še posebej zanimivo za
potrošnike.
OS TI IZ SKUPINE LAŠ
• N OV KO
nova okusa frupi sadne
pijače sta pomaranča-
limeta in ribez-malina
V Vitalu Mestinje smo razvili tudi dve
novi sadni pijači pod blagovno znamko
FRUPI, ki sta polnjeni v litrski plastenki
s širokim grlom, in sicer: FRUPI sadna
pijača pomaranča-limeta z 12 odstotnim
sadnim deležem ter FRUPI sadna pijača
ribez-malina z 10 odstotnim sadnim dele-
žem. Sadni pijači sta BREZ umetnih bar-
vil in BREZ umetnih sladil ter sta ozna-
čeni z znakom S-kupujem slovensko. Z
razvojem teh dveh novih sadnih pijač smo
prvi slovenski proizvajalec, ki lahko potro-
šniku ponudimo sadne pijače v litrski pla-
stenki s širokim grlom. Nova oblika pla-
stenke s širokim grlom je zelo priročna in
omogoča preprosto uporabo kvalitetnih in
osvežilnih sadnih Vitalovih pijač. •
Besedilo: Mira Močnik
[ str. 14 ] [
AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• • GL •
• številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •
union malt
edinstvena,
brezalkoholna,
osvežilna pijača iz slada
Sladne pijače so nov trend na področju
brezalkoholnih pijač. Sladna pijača MALT
je osvežilna gazirana pijača, polnjena v
0,33 L stekleničke, po izgledu spominja
na pivo, vendar ne vsebuje alkohola (0,0
%), ker ni fermentirana. Barva pijače je
zaradi dodanega izvlečka ječmenovega
slada in karamele rumenkaste barve.
Slad je namočen, nakaljen in nato osu-
šen ječmen, ki ga proizvajajo v sladarnah,
ta pa se uporablja v proizvodni piva.
Med kaljenjem potekajo številne bio-
kemijske spremembe, zaradi katerih slad
vsebuje veliko vitaminov, mineralov in an-
tioksidantov. Med sušenjem slada nasta-
nejo melanoidini, ki vplivajo na barvo in
aromo. Zaradi tega daje naravni izvleček
slada pijači značilen vonj in okus, po če-
mer se pijača razlikuje od ostalih osvežil-
nih brezalkoholnih pijač. Okus in aromo
slada dopolnjuje tudi prijetna sadna aro-
ma ananasa. •
Besedilo: Nina Tomše
str. 15 ]
 AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL • • GL •

• leto XXII • maj 2011 • • številka 15 • • leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

Navijajmo v družbi maskot

največjega slovenskega sponzorja
S
kupina Laško je največji sponzor slovenskega športa. Sponzorstva v športu so integralni del poslovne strategije
podjetij, saj glede na majhnost slovenskega tržišča ne pomenijo samo poslovnih ter marketinških koristi za
podjetja, ampak odsevajo tudi njihovo družbeno odgovornost. Vsako leto vrhunskim športnim kolektivom in
posameznikom podjetja Skupine Laško namenijo nekaj več kot 5,5 milijonov evrov.

Legendarni Zlatko

Del športne ter predvsem navijaške zgodbe podjetij Skupine
Laško pa so tudi maskote. Pred dvajsetimi leti je nastala prva -
kozorog Zlatko, ki jo je prvi narisal legendarni Miki Muster in
odseva vpetost Pivovarne Laško v slovenski vrhunski šport.
Po dolgih letih odsotnosti se Zlatko v najboljši formi vrača
med navijače, pripravljen na nove zmage naših športnikov. Po-
skočnega Zlatka so obudili v oblikovalskem studiu Luks. Za-
snovali so ga v sodelovanju s priznano oblikovalko scenografije
in kostumografije Barbaro Stupico in ilustratorskim mojstrom
Matejem De Ceccom. Z Zlatkom bomo delili veselje ob športnih
uspehih. Složnost in timski duh so vrline, ki jih bo zastopal kot
zgleden veseljak in upamo, da bo segel v srce vsem ljubiteljem
slovenskega športa.
Zlatko se že pojavlja kot strasten navijač vseh tistih športnikov
in športnih kolektivov, katerih sponzor je Pivovarna Laško. •
Besedilo: V.G. in T.K.

Strastni Zmajček
Letos pa se Zlatku je pridružil še najboljši prijatelj Zmajček. Pivovarna Union bo na-
mreč poleg korporativnega spota Povezani s strastjo, uporabila še nove 3D animirane
spote, namenjene podpori glavnim sponzorstvom (nogometa, košarke, hokej-a). Gre za
komične zgodbe, ki se dogajajo novi maskoti. V njegovi podzavesti se popeljemo v doga-
janje na igrišče in dvorane znotraj steklenice Piva Union in Brezalkoholnega Piva Union.
Vse tri zgodbe imajo skupno lastnost: Zmajčka za katerega preko facebook-a in nagradne
igre »IZBERI MI IME« iščemo ime, ki bi ga izbrali naši zvesti »pivo pivci«. Animiran 3D
spot bo zabaven tako za odrasle, kot tudi za najmlajše oboževalce Pivovarne Union. •
Besedilo: Nina Tomše

Z zelenim Zlatkom in rdečim Zmajčkom bomo torej še bolj zavzeto navijali za naše
odlične športnike.

[ str. 16 ] [ str. 17 ]
 AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL
• leto XXII • maj 2011 •
Laška pihalna godba
osvojila 3 zlata priznanja
M
ed 14. in 17. aprilom je v Splitu
potekal 2. Mednarodni festival
pihalnih godb imenovan ˝Mit-
teleuropa Blasmusikfest 2011˝. Na festi-
valu se je zvrstilo 15 godb na pihala, med
njimi 6 iz Slovenije, 5 iz Hrvaške ter 4 iz
Avstrije.
Festival, ki je imel tudi tekmovalno
plat, je bil še posebej uspešen za laške
godbenike, ki so domov prinesli kar tri
zlata priznanja, ki so jih osvojili v treh
različnih kategorijah.
1. mesto so tako osvojili v svoji skupi-
ni ter tudi v generalni razvrstitvi, saj so
med vsemi nastopajočimi skupaj zbrali
največ točk (98). Posebno priznanje za
najboljšega dirigenta festivala pa je pre-
jel kapelnik laške pihalne godbe Gašper
Salobir. •
Besedilo: Gorazd Šetina
Avto park Skupine Laško v novi podobi
N
ovo, všečno celostno podobo dobiva tudi avto park Sku-
pine Laško, ki ga bodo uporabljali pospeševalci Horece
ter predstavniki za trgovino. Novi Caddy-ji bodo ˝obleče-
ni˝ v osem različnih blagovnih znamk. Za pospeševalce Horece
bo skupaj namenjenih 37 avtomobilov, od tega: 16 v podobi Pivo-
varne Laško, 9 Pivovarne Union, 5 Radenske Classic, 3 Radenske
Naturell, 2 Zale, 1 Pepsi ter 1 v podobi Sole. 19 Caddy-jev pa bodo
[ str. 18
• • GL
• številka 15 •
dobili tudi predstavniki za trgovino, in sicer: 6 jih bo v podobi
Pivovarne Union, 3 Zale, 3 Oaze, 3 Radenske Classic, 2 Pivovarne
Laško, 1 Sole in 1 Pepsi. Skupaj se bo tako po slovenskih cestah
vozilo 56 lepotcev, ki zagotovo ne bodo ostali neopaženi in bodo
nase privabili marsikateri pogled. •
Besedilo: Rok Nemec
] [
• leto XXII • maj 2011 •
Grad Tabor Laško
ponovno živi in diši
P
o polletnem samevanju Gradu Ta-
bor, se je Pivovarna Laško odločila
in zaupala grad v roke mladega
kuharja Marka Pavčnika in njegove žene.
Marko Pavčnik, ki je do pred kratkim
delal v Hotelu Evropa, je član kuharske
reprezentance Slovenije, njegova kuhinja
pa že leta razveseljuje prebivalce Savinj-
ske regije. Za svoje kulinarične spretnosti
je prejel več zlatih in srebrnih medalj na
tekmovanjih Gostinsko turističnega zbo-
ra, tako samostojno kot z reprezentanco.
Prav s slednjo, pa je bil zelo uspešen tudi
na tekmovanjih evropskega in svetovnega
ranga. Njegova kuhinja temelji na upora-
bi vrhunskih sestavin s poudarkom na lo-
kalnih sestavinah, ki jih s sodobnimi ku-
harskimi tehnikami še obogati oz. ohrani
njihov prvinski okus. V njegovih prizade-
vanjih ga podpira žena Katja Pavčnik, ki
ima sicer turistično izobrazbo, ampak bo
z veseljem zagrizla "v gostinsko jabolko",
hkrati pa jo zelo veseli, da sta svojo veliko
željo uresničila in njuno prvo restavracijo
odprla prav na turistični točki mesta.
Zakaj prejšnjim gostincem ni uspelo?
Grad Tabor Laško je gostinsko gledano
zelo zahteven objekt, ki ima svoje specifi-
AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
•
• številka 15 •
ke. Uspeh gostinca je povezan s številni-
mi dejavniki, ki se med seboj prepletajo.
Težko je soditi zakaj prejšnjim ni uspelo.
"Naše oči so predvsem uprte v prihodnost
in iskanje načinov, kako povečati obisk
gradu in zagotoviti, da gostje odidejo čim
bolj zadovoljni", pravi  Marko Pavčnik.
"Zaradi zahtevnosti objekta, je podpora
Pivovarne Laško ključna."
Naše prioritete za povečanje obiska?
Ker je otvoritev še zelo sveža, je trenu-
tna prioriteta, spraviti poslovanje v tek.
Kasneje bomo zagotovo usmerjeni v to,
da bodo na gradu potekale tudi prireditve,
kulturni večeri, kulinarični dogodki...
Upamo na sodelovanje s STIK-om tudi na
tem področju. Z matičnim uradom sode-
lujemo, da vzpostavimo lokacijo za poroč-
ne obrede. Veliko je idej, med drugim naj
bi postali tudi lokacija za degustacije in
promocijo pitja piva.
Predvsem si želimo narediti grad dosto-
pen širšemu krogu ljudi, zato smo prila-
godili tudi našo ponudbo in cene. •
Besedilo: K. P.
Foto: Gregor Katič
str. 19 ]

• leto XXII • maj 2011 •
Pivovarna Laško
na smučišču Kanin
N
a edinem visokogorskem smu-
čišču pri nas - na Kaninu - je
19.02.2011 gostovala skupina
Pivovarna Laško. Sam dogodek na smu-
čišču Kanin sodi v sklop dogodkov, ki jih
letos prvič izvajata ATC Kanin in podjetje
gostinstvo Eda. Odlično sodelovanje med
gostinstvom Eda in skupino Pivovarno
Laško , d.d., je razlog da smo dogodek iz-
vedli v takšni širini.
Kljub nizkim
temperaturam se je pilo
Laško pivo
Zbrali smo se pred spodnjo postajo
gondole, ki nas pripelje na Kanin. Uvo-
dni del je pripadel godbi na pihala iz La-
škega. Z nastopom so poskrbeli za pravo
budnico in tako prebudili še zadnje za-
spance. Sledil je dvig na smučišče Kanin,
ki nas je pričakal obsijan z soncem. Ob
11.00 smo ob pomoči hostes pričeli z pro-
mocijo točenega piva Zlatorog. Dogodku
se je ob 13.00 priključila godba iz Laške-
ga z svojim nastopom. Navkljub nizkim
AS I L O P I V O VA R N E L A Š K O
• GL •
• številka 15 •
Bolečina
Mrzel piš, zavija mi okrog ušes,
snežinke plešejo svoj zimski ples.
Rsk, rsk, rsk se sliši,
moja stopinja, ki reže celi sneg.
Reže, boli, bolečina,
okrog mene ena sama belina.
Neskončen gozd, smrtna tišina,
se zdi,da nikoli, nebo konca poti.
Utrujenost, korak počasi zastaja,
a vem, moram zdržati do kraja.
Že slišim iz bližnje cerkve zvonjenje,
molitev blaži, bolečina počasi pojenja.
Besedilo: Štefanija Belej
temperaturam, je bilo čutiti pozitivno
energijo med smučarji, ki so z veseljem
posegali po kozarcih Laškega piva. Sodi
so se praznili bolj kot običajno, s čimer je
bil zadovoljen tudi gostinec. Proti koncu
popoldneva je godba iz Laškega izvedla
še nastop pred lokalom Kavka bar na D
postaji gondole.
Dogodek odlično sprejet
– predlog da postane
tradicionalen
Popoldan se je prevešal v večer, zato
smo se zadovoljni z izvedbo in prodajo,
spustili v dolino. Prireditev je pripomo- Iskrica
gla k promociji, prodaji in osveščanju o
kvaliteti točenega piva skupine Pivovar-
na Laško, ter krepitvi poslovnih vezi z
Vse kar je dobrega
enim izmed vodilnih smučišč v Sloveniji. na svetu, je bodisi
Dogodek je bil pri smučarjih zelo dobro
sprejet, zato smo se z vodstvom smučišča nezakonito, bodisi
dogovorili, da postane tradicionalen. • nemoralno ali pa red.
Besedilo: Borut Kenda E.A.Murphy
Kolofon
Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,
e-naslov: gsetina@pivo-lasko.si • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •
maj 2011
[ str. 20 ]