SPOMINSKA RAZSTAVA V POCASTlTEV GASILSKEGA ZAVETNlKA Sv.

FLOR]ANA
S17etiFlorjan je bil eden tistih svetnikov, ki so bili nafemu kmeekemu clo17ekuzmeraj najbolj pri srcu. Kako tudi ne. V neftetih podobah, v neftetih kipih je stal pred njim, kot mogocen zavetnik zgolido v rokah, kogasigoreco hifo pod seboj. Dr. Niko Kurent

Pra17v duhu tega zapisa seje z razstavo DOTIK S CASOM, spominsko obelezilo 17. stoletij legende 0 svetniku in zavetniku sv. Florjanu. Organizacijsko in programsko je zbirka imela namen, da se poleg po/astitve spomina na obletnico smrti gasilskega zavetnika, proslavi tudi zgodo17inski dogodek vstopa Slovenije v Evropsko Unijo. Z obema namenoma je slovenski firfi javnosti.zbirka sve/ano predstavljena 23. aprila 2004 v Muzeju gasilstva Dravinjske doline. Odprtje razstave, kot za/asne muzejske zbirke je spremljal kulturni program ter sveeana go17orapredsednika GZ Slovenije Ernest Eory in iupana obcine Slovenske Konjice [aneza [azbeca: Razstavo je blagoslovil v prisotnosti mnogih uglednih osebnosti iz slo17enskega kulturnega) druibenopo{itienega· in gospodarskega ii17ljenja) predstavnikov gasilske in turisticne organizacije Slovenije ter katolis'ke cerkve, mariborski s'kof dr. Franc Kramberger. Svedene otvoritve se je udeleiilo okoli petsto gostov) med njimi nad 300 slovenskih . gasilce17.

'"
'II

Razstavo lahko opredelimo kot kulturni dogodek na slovenshem pod okriljem Gasilske z17eze Slovenije in v sodelovanju s s'kojijo Maribor. Razstava je potrdila, da imajo v slovenskem kulturnem prostoru gasilci pomembno zgodovinsko mesto, kar je bilo potrjeno v sporoeilu svecane otvoritve. Z medijsko podprtostjo in mnoiienem obisku) je dogodek dobil vee kot samo slovenski gasilski pomen. V dveh mesecih je na tla muzeja stopilo preko dva tisoi obiskovalcev. Med njimi so bili tudi obiskovalci iz dvanajstih ariav ter vodstvo evropskega strokovnega zdruienja gasilcev CTIF-a.

Otvoritev razstave (levo dr. Franc Krambe'l'lJer, Plorjan jancic in Ernest Eory).

[ubilejno prireditev ob spominu na 1700 letnico smrti gasilskega zavetnika je oprav~cila mnozica obiskov saJ v slovenskem gasilskem prostoru do sedaj ni bilo razstave na temo lika sv. Plorjana. Na prireditvi so bili razstavljeni naJdragoceneJfi kipi sv. Plorjana, ki soJih prispevale posamezne zupniJe mariborske slwfiJe in gasilska druftva.

Razstava naJdragoceneJfih kipov sv. Florjana. Ruzstava Je zajela nekaJ sklopov z vee kot 500 eksponatov podobe sv. Plorjana v raznih oblikah. Predvsem so v naJveejem ftevilu bili zastopani kipi in kipci, lJudska slikarska ter upodablJaJoca likovna dela. Stevilne so bilefotografiJe) veeJiplakati z besedilom 0 cafcenJu in ponarodelih pesmih 0 sv. FlorJanu. RazstavlJeni so bili praporji, tapiseriJe in mnogi rezbarski izdelki. Upodobitve lika sv. Florjana so bile tudi na lectarskih izdelkih in steklu. NaJstareJsi eksponati so bili iz casa prehoda v 18. stoletje. Kamniti kip sv. Florjana, delo Franca Zamlik«, konJis1uga kiparJa Je nastajal v letih 1740 do 1750. Mnogi kipi iz lesa so bili mlaJfi) vender umetnostno - zgodovinsko prav tako visoke vrednosti. V prostorskem sporoiilu je modra in rde/a barva predstavljala zivlJenJe in nJegov konec. Velic~stna Je bila tudi ucna ura 0 gasilskem zavetniku, ki Je potrdila, da smo slovenski gasilci del kulturnega ter zgodovinskega evropskega prostora. S podobo razstavnega prostora Je obiskovalcem polozena v njihova obcutnost) da Je ogenJ veeni cloves'kisopotnik in da zavetniftvo pred povodnJi ter pozarom izhaJa iz nasilne utopitve Plorjana, kot vernika in mutenca.

>

Simbolicna dvojnost vode in ognja, je bila v urejevanju razstavnega prostora, da je vodi dan simbolni pomen oplajajoce iivljenjske sile, ognju pa moe prerojevanja. V legendi 0 sv. Florjanu in Ijudskem caIcenju je takfni prispodobi mogoce slediti, kakor tudi, da sonce z iarki, in ogenj z plameni, osvetljujeta ali zatemnjujeta naIe duhovno in posvetno iivljenje. Obiskovalcem je bil predstavljen podatek iz letopisa cerkva na slovenskem iz leta 1991, kateri izkazuje, kar 34 sakralnih objektov, ki soposveceni sv. Florjanu. V to niso zajeti 01tarji posveCeni sv. Florjanu. Prav tako je zanimiv podatek, da je na slovenskem. poleg 792 rimskokatolis'kih cerkva Ie 13 evangelicanskih in 3 pravoslavne cerkve. Razstava je prav tako zajela okrog 150 fotograjij z podobo sv. Florjana na gasilskih domovih Iirom Slovenije. Po zbranih podatkih je takfnih domov 300 in veG ki imajo freske, slike ali kipe na svojih proceljih. Omenjene podatke je za razstavo prispeval Vili Tomat iz Kranja.

Gasilski dom Slovenske Konjice (del)

'Jubilejna razstava je prepricljivo nakazala, da na slovenskih tleh domuje izjemna nepremicna in premicn« kulturna dediIcina na predstavljeno tematiko. Vsekakor je varovanje tovrstne dediIcine odsev ustvarjalnosti doveka. in njegovih razlicnih dejavnosti povezanih z njegovo vera in z razvojem druibe. DediIcina je last nas vseh, zato moramo ravnati z njo, kot sami s sabo, spoItljivo in dobro. ,Razstavo je prav tako razumeti kot kulturno funkcijo neposrednega vkljucevanja na podrocje vzgoje in posredovanja spoznanj preteklih obdobij za krepitev narodnostne samobitnosti in kulturne identitete.

Obisk mladincev in pionirjev iz PGD Slovenska Bistrica. V ospredju kip sv.Florjana iz leta 1740.

V kulturnem programu otvoritve jubilejne razstave so sodelovaligasilski pevski zbor PGD Zrete, Pevski zbor mladih dekanije Slovenske Konjice, pevci - veterani komornega zbora Celje ter Stajerski rogisti iz Nove Cerkve.

Slovenski mediji sojubilejno razstavo priblizali gledalcem in bralcem v izjemno ohiirnem in kvalitetnem obsegu. TV hiSeLjubljana) Maribor in Velenje so sponovitvami vee minutnih oddaj 0 razstavi prinesle v slovenske domove prijetno sporodlo 0 legendi sv. Florjana. Radijske hise Ljubljana) Maribor, Stajerski val) Roqla, Vatikan in Ognjisee) sopritegnili posluialce s sporoeili iz svecane otvoritve ter z intervjuji na razstavnem prostoru ali kasneJfih razgovorih v zivo v radijskih studijih. _ "

Slovensko easopisjeje prav tako prispevalo k velikemu odzivu obiskovalcev na razstavi. Casopisi Delo, Veeer, Drudina, Novi tednik, Novice) Gasilec, Murski list in se kateri so poleg kratke informacije podali tudi celostransko reportazo. Za obranitev sveeanega dogodka je posneta video kaseta, DVD ter foto album. Da bi ohranili razstavo v spominu obiskovalcev, so bili v omejenem ftevilu pripravljeni suvenirji z podobo sv. Florjana in sicer na letctarskem srcu in spominski sveei.
j

Osnove za strokovno zasnovo razstave je svetoval etnolog dr. Vito Hazier, izbor zbranih eksponatov je smiselno posta vii Franci Ratej. Razstavo sofinaruino podprli mnogi donatorji. Med njimi GZ Slovenije ter gasilske zveze sirom domovine. Z izdatnim prispevkom je prireditev podprla Zavarovalnica Triglav Celje, domaea in sosednje obeine) podjetniki ter mnogi drugi gasilski botri. Ob zakljueku razstave v mesecu juniju) je Castni odbor podelil zahvalna listine soustvarjalcem razstave ter donatorjem.

Za uspeino predstavitev enkratne muzejske zbirke gre velika zahvala solidarnosti tudi slovenskim gasilce'ln; predvsem domaeemu PGD in konjis'ki Gasilski zvezi. Takfno pohvalo je pismeno podal Castni odbor prireditve, ki soga sestavljali eminentni predstavniki 10kalnih oblasti)gospodarstvakega zivljenja) slovenskegagasilstva ter mariborske s'kofije. Na Celu Castnega odbora je-bil predsednik GZ Slovenije Ernest Eijry. Programsko in O1;ganizacijsko delo sta opravila Florjan Janeie in Bozo Kolari/ z mnogimi sodelujoeimi.

Muzejski prostor gasilskega muzeja Dravinjske doline, danes krasi stalna muzejska zbirka pod istim naslovom. Zbirka je v znatno man;fem obsegu) vendar se vedno v slogu 0 legendi gasilskega patrona in njegovega easeenja med gasilci in prebivalci. Zbirka i~ razstava sta bili pravi izziv, kako med gasilci gojiti odnos do svojega zavetnika. V tem duhu je pomemben zap is pokojnega prvega slovanskega Papeza [aneza Pavia II. ko pravi.: « Ze stoletja eastijo sv. Florjana, kot zascitnika gasilcev) torej ljudi) ki v skladu z zapovedjo 0 ljubezni do bliznjega in krseansko tradicijo hitijo na pomoe ljudem, ki jim grozi nevarnost naravne nesre/e«.

Gostjc na otvoritvi

razstave Dotik s lasom

Obisk clanov Izvrfnega odbora CTIF - evropskega zdruzenja gasilcev

V zakladno skrinjo spominov na razstavo je vredno opozoriti na prijazno pismeno mnenje, ki ga je PGD Vace poslalo na naslov PGD Slovenske Konjice, po enem letu po obisku. Med drugim so zapisali: »Naie drustvo seje v lanskem letu udelezilo vase zelo bogate razstave oz. muzejske zbirke »DOTIK Z CASOM« ... Z omenjeno razstavo so bili nasi ciani izredno zadovoljni in preseneieni, da je mozno napraviti nekaj tako bogatega in to predvsem na podlagi prestovoljnega dela«. Pismu je bila prilozena sliha. glavnega oltarja cerkve sv. Florjana v Gori pri Pecah, fara Vace.
~e

en...1'{rat estitl<e c

ob

pripr ,i
1

razstave Na pomoc !

ter

prisrcen

pozdrav

Tajnik PGD Vace

Urbal·1.ija Alojz

Kot naslednja zanimivost 0 razstavi DOTIK S CASOM, je tudi vprasanje predsednika Komisije za zgodovino, muzeje in arhivsko gradivo pri CTIF gospoda Schinnerl Adolfa iz Salzbut;ga in sicer: »Ali imate v Sloveniji tudi crnega sv. Florjana, kot drugod podobo ali kip crne Matere boije«. Predsednik Schinnerl, si je namrec" razstavo ogledal na DVD-ju, ker je ob otvoritvi bil zadrzan. Na posnetku mocno izstopa kip sv. Florjana, kovaska umetnina, kiga poseduje PGD Zrec"e. Na XVI. mednarodnem srec"anju gasilcev na Bledu, dne 27.05.2005, smo predsedniku komisije pojasnili, da gre za kip rocne izdelave mojstra - umetnostnega kovada. Krona zakljucka za opravljeno prostovoljno delo, kot je v gasilstvu v navadi, so pisna priznanja mnogim sodelujocim, kakor tudi GZ Slovenske Konjice in PGD Slovenske Konjice, ki sta bila v srediscu dogajanja prve Slovenske razstave na temo pricevanja 0 gasilskem zavetniku sv. Florjanu.

KRAjSA

PRICEVANjA

0 FLORjANU KOT ZGODOVINSKI

OSEBI

Iz zgodovinskih virov starejfe dobe in pricevanj iz katerih so nastajale legende 0 zivljenju sv. Florjana izvemo, da se je kult sv. Florjana, kot svetnika oblikoval v daljfem casovnem obdobju. Kljub temu, da 0 zivljenju tega mucenca ne izvemo prav veliko, pa je sv. Florjan) vsekakor zgodovinska oseba. V doloienen: casovnem obdobju postane glede na nacin zivljenja) patron vecjemu ftevilu rokodelcev in dru.!fih poklicev. V 15. stoletju je na/pogosteje cascen kot zavetnik pred pozari in povodnji. Stevilne legende 0 njegovem zivljenju) delu in trpljeriju t« imajo tudi resnicna ozadja. Rojen je bil menda leta 270 nedalei od Dunaja.

ZIVLjENjEPIS

MUCENCA

Kot vojfcak rimske legije je bil v sluzbi cesarja Dioklicijana. Cepra» je krscanska vera bila za casa njegovega zivljenja preganjana) je bil Florjan krscansko vzgojen. N ozemlju a danasnje Zgornje Avstrije, kateri danes pravijo tudi »Florjanova dezela«, je takrat imel oblast rimski cesar Dioklicijan, kimu je sluzil kot voFcak tudi Florjan. Njegov uradnik Florjan je v krscanskem prepri/anj» 0 pomoci najbliZjemu reieval svoje sovernike. Za to dejanje je dobil kazen mucenje na smrt.

Mucenje sv. Florjana -grafika Raphael Sadeler iz leta 1615

Utopitev - smrtni padec Florjana v reko Ennz. Slika iz leta 1837, avtor Leopold Scbulc.

Legenda govori) da so mu okoli vratu privezali mlinski kamen in ga vt;IJliv reko Enns. Kasneje, v 8. stoletju, so posavski s'kofje nad grobom mucenca Florjana postavili znameniti samostan Sv. Florjana pri Linzu. V samostanski cerkvi hranijo mlinski kamen s katerim naj bi utopili na dan 4. maja, leta 304. Toje sedaj tudi godovnikov dan) mucenca Florjana.

CASCEN]E

MUCENCA

Mnogo kasneje se je prav zaradi nasilne smrti z utopitvijo v vodi oblikovalo cascenje sv. Florjana kot zascitnika pred ognjem in vodo. Po pisnih virih seje to za/elo dogajati vIS. stoletju. Od takrat so ohranjeni pisni viri tudi na slovenskih tleh. Neznani ljudski umetniki soga zadeli. prikazovati kot vojfcaka z vedrom polnim vode nad gordo hifo. Na slovenshem ozemlju je najstarejfa poslikava z tremi prizori 0 smrti mucenea Florjana v kraju Sopotniea pri Skofji Loki, v eerkvi $V. Florjana iz leta 1400. K pricevanjem 0 sv. Florjanu je pomembno zapisati, da je le nekaj let po njegovi smrti rimski cesar Konstantin z tako imenovanim Milanskim ediktom, leta 313 priznal krfcanstvo kot dovoljeno vero, ki je po letu 391 v rimskem cesarstvu postala driavna vera. S to odlocitvijo seje oszgodovine preganjanja kristjanov obrnila proti takratnemu poganstvu in cafcenju njihovih bogov in kultnih obredov, posebej boga Mitre.

Oltar v baziliki sv. Lorenca v Lorcb« (Avstrija), kjer je V spomin Sv. Florjaml pokleknil papez [anez Pavel II.

Mlinski kamen, s katerim naj bi utopili Florjana.

Posmrtne ostanhe $V. Florjana in 40 kristjanov, ki so bili skupaj z njim muceni so nazadnje hranili v Krakovu, v eerkvi sv. Florjana, kamor so bili preneseni leta 1184. Iz Rima naj bi jih prinesel Kazimir, sin poljskega kralja. Ko je leta 1528 v Krakovu izbruhnil velik pozar; je samostan v katerem so se nahajale relikvije sv. Florjana ostal nepos'kodovan. Zato je cafcenje kulta sv. Florjana zajelo eelo Poljsko. Sv. Florjan je tako postal tudi zavetnik Krakova. Relikvije sv. Florjana in 40 muceneev sosedaj v kraju njihovega mucenja in usmrtitve in sicer v baziliki v Lorcbu, kateri jih je izrocil krakovski kardinal Karol Woytila, kasne;fi papez ]anez Pavel 11., ki je umrl v Rimu 1.4.2005 leta.

Za casa svojega papeievanja je obiskal baziliko v Lorehu ter se poklonil spominu na $V. Florjana. Napis na spominski talni plofci 0 njegovem obisku seglasi: » TUKAJ JE PAPEZ PAVEL II, DNIj 25.6.1988 leta PRED OLTAR[EM Z RELKVIJAMI SV FLORJANA IN 40 MUCENCEY, POKLEKNIL V BLAZENO MOLITEV«.

~~EM V MST SVETEMlJWRJM~ f

Fantje smo se skupaj zbralt, da lepo bl praznovalJ god Ftorjana svetega nam vsem zavetnlka. Dloklecijana. blla so povelja dana: vse kristjane polovit' jib muctt' in morit'! Ker nl Jezusa zapustil, tore] je sodruk mu pustil: mlinskl karnen na glava. ga potopit' v vodo. Svet' Florjan ti z namt bodt, in nas vedno varu] vodi; na] ztvtmo vst tako, da se zveltcamo, Zda] od vas se poslovimo,
in s Florjanom yam zeltrno: Bog Yam svojo milost daj, nekoc pa sveti raj. Od cesarja

Poslusajte stan, mladl, ka] Florjan nam danes pravibll je rimskl zvest vojak pa Krlstusov vojscak.
V GomJi Avstriji je bllo,

ko se je vse to zgodilo. da Je svett Florjan bil za vera smrt stortl, ZdaJ prl Jezusu prebtva, vecno cast. veselje vztva, Za nas prosl in zel!. da srecnt bomo mi. Pray posebej te prosimo, varuj dom in vso druztno:
ognja .. vsega hudega,

trpljenja vecnega

Po Ijudski pesmi iz okolice Vojnika, jo je leta 1985 oriredil dr. Stanko Lipovsek, sedanji zupnik v mariborski stolnici.

FLORJANOVA PESEM DOBRO VECER VAM BOG DAJ! CUJTE, KRISTJANI ZDAj, KA] BOMO VAM ZAPELI MI OD SV FLOR]ANA MOZ]E TRI. MI PA LETOS PRISLI SMO, MORE BITI NAS K LETI VEC NE BO. MESECA MA]A STRTEGA OBHA]AMO GOD FLORJANA SVETEGA. ZDA] PA PROSIMO ZA DAR, ]A]CE ALI PAR KLOBAS, DENAR BI PAC NA]BOL]SE BLO, DARU]TE, KAR VAM VOL]A so. Ljudska ponarodela p,esem0 sv.Florjanu je po ustnem izrocilu hila zapisana v casu razstave DOTIK S CASOM - junij 2004.

Freska sv. Florjana na fasadi bile Stari trg St. 2, Slovenske Konjice

Samostan sv. Florjana v Lorch« pri Linzu skupaj zgasilskim muzejem.

Vavstrijskem mestu Lorchu pri Linzu stoji velika »Zgodovinska hifa gasilnega orodja«, imenovana po sv. Florjanu, ki je hkrati tudi najveCji gasilski muzej na svetu. Muzej obsega okrog 2500 m2 v blizini verjetnega groba sv. Florjana. V muzeju sopredstavljene mnoge tematske muzejske zbirke, ki se dotikajo poiarne zafcite oziroma gasilstva nasploh ter ljudske umetnosti 0 liku sV. Florjana. Nekatere zbirke so: poiarn« zafcita in preventive, gasils~a tehnika, gasilstvo in druzba, uniforme, prenosne brizgalne, gasilske Iole, gasilske pisemske znamke, odlikovanja, celade, sv. Florjan v ljudski umetnosti in fe mnoge druge. Samostan sv. Florjana v Lorchu pri Linzu skupaj zgasilskim muzejem. Skojija Linz, kamor spadata samostan in cerkev sv. Florjana je leta 1971 izbrala sv. Florjana za svojega prvega zavetnika. V letu 2004, prav na dan njegovega gada in mucenis'ke smrti je bil razglafen za zavetnika Gornje Avstrije. Cepra» v nafi bivfi skupni domovini Jugoslaviji, cafcenje sv. Florjana v javnosti ni bilo prisotno, bilo je strogo umaknjeno v zasebno zivljenje, se podoba sv. Florjana v casu in prostoru ni izgubila, temvei' se sedaj ponoyno ozivlja v zavesti mnogih posameznikov in v skupnem narodnem bitju. Ljudje ze stoletja ohranjajo izroiilo 0 cafcenju zavetnika. pred povodnji in pozarom, Posebejje to po pisnih virih v navadigasilcev in sicer nekako od leta 1673 z ustanovitvijo prve gasilske brigade v mestu Berchtegadnu. Od takrat naj bi sv. Florjan postal, kot osrednji lik gasilske organizacije ter vse do danes v ljudskem in krfcanskem izrocilu tudi njihov patron.

Gasilec - reievalec, pojem preteklega in sedanjega casa

Obujanje in ohranjanje tradicije, kakor tudi utrjevanje nafega odnosa do gasilskega zavetnika, je ena od programskih usmeritev delovanja Komisij za zgodovino ter kulturno dejavnost pri gasilskih zvezah v Sloveniji. Stem se izkazuje lastni kulturni odnos gasilskega clanstva in razmerje v sozitju z drugimi gasilskimi o"lJanizacijami v Evropskem prostoru ter v CTIF.

»SEDANjOST IN BODOCNOST BI BILl PRAZNI, CE BI IZ NjIH IZGINALA SLED PRETEKLOSTI«. (K. Mann)