Dominik Smole se je rodil leta 1929 v Ljubljani, umrl pa leta 2002.

Smole je kot pisatelj in dramatik dozoreval ob reviji Beseda, Revija 57 in Perpektivah, v slednji je bila tudi prvi objavljena Antigona. Najprej se je uveljavil kot pripovednik, ele kasneje kot dramatik. Leta 1958 je iz el njegov edini roman rni dnevi in deli dan, po katerem je posnet tudi film Ples v de ju. Leta 1986 je dobil Pre ernovo nagrado. Najve pozornosti je po ela drama Antigona, ki je bila na odru prvi uprizorjena leta 1960 v Ljubljani. Nekaj del:Antigona, Krst pri Savici, Potovanje v Koromandijo, Cvetje zla, rni dnevi in beli dan,...

Moderna drama
y y y y y y

Odprta dramska forma Prikazovanje dru benih in bivanjskih problemov posameznika Ohlapna enotnost dramskega dogajanja, cenelovitost in fragmentalnost Pogoste menjave dramskega prizori a, pretrgan asovni tok Nepregledna zunanja zgradba Ni klasi nega dramskega trikotnika

Ideja drame Iskanje posameznikove identitete in s tem smisla obstoja, nespravljivost pokon nega posameznika s totalitarno oblastjo, kritika oblasti II. Sv. Vojna ideolo ka razdeljenost slovencev Fabula Prvo dejanje Uvod Smoletove Antigone spominja na Sofoklesovo tragedijo, saj se dogajanje za ne s koncem tebanske vojne. Prva se na odru pojavi Ismena, ki se veseli, da bosta v dr avi zavladala mir in blagostanje, novica o novem kralju je zato ne vznemiri preve . Kreon, ki se kraljevih dol nosti e ni navadil, je prepri an, da mu kot kralju morajo vsi ugoditi. Zato je nejevoljen, ker med dru inskimi lani ne opazi ne akinje Antigone, a se nima asa ukvarjati z njo, saj ga akajo e prve uradne dol nosti. Ljudstvo namre terja kazen za izdajalca Polinejka, za Eteokla pa asten grop, tako kralj prepove pokop Polinejkovega trupla. Ismena pa se temu upre in na svojo stran pridobi tudi Antigono. Ko stra nik kralju sporo i novico o kr itvi ukaza, se Kreon razdvojen med vladarskim dol nostim in svojo love ko naravo odlo i za vladarsko plat. Da bi prikril Ismenino in Antigonino dejanje, pa Pa u uka e, naj stra nika ubije, da se novica o njuni neposlu nosti ne bi raz irila. Prvo dejanje se zaklju i s tem, da Kreon ne akinjama dovoli pokop brata, e ga le bosta iskali v temi in nevednosti ostalih. Drugo dejanje Drugo dejanje se za ne s spevom zbora o tebanskem miru in blaginji, nasprotje temu pa je po etje Ismene in Antigone, ki od zore do mraka i eta bratovo truplo. Haimon, Antigonin zaro enec, in Teiresias njunega po etja ne razumeta. Novica, da sestri i eta brata na o eh vseh ljudi, vznemiri tudi Kreona, saj s tem kr ita njegov ukaz.

Antigonina vera, da ravna pravilno, je tako trdna, da je ne morejo zlomiti niti hudi telesni napori. Ismena pa po asi omaguje. Ko Kreon pod vplivom alegori nih sanj prekli e dovoljenje za skrivni pokop Polinejka in Ismeni prizna stra nikov umor, se le-ta v strahu pred posledicami, ki jih nosi kr itev ukaza, ukloni Kreonovi volji. Tako Smole Ismeno spremeni v Antigonino nasprotnico, Ismena pa je tudi prva, ki Antigono proglasi za blazno. Tretje dejanje Antigona e naprej vztrajno i e bratovo truplo, pri iskanju pa se ji pridru i tudi Pa . Vse to vznemirja dvor in ljudstvo, ki zahteva, da Antigona preneha z iskanjem, saj se vsi bojijo, da bi vendarle na la Polinejka. Tako Kreon veli, naj o obstoju ali neobstoju odlo i delfsko prero i e, a ker je to na strani oblasti, Polinejkov obstoj zanika. Tako si vsi oddahnejo, dokler Pa ne oznani, da je Antigona na la brata. Antigono tako aka smrt, kljub temu pa se drama zaklju i optimisti no, saj bo Antigonino misel nadaljeval Pa . O tem pri ajo tudi besede, ki jih izgovori Teiresias: Dr ite pa a! On je e iv! Lovite ga, pa je e zmeraj iv! Antigona najbolj pozitiven lik v delu, glavna junakinja, h i Ojdipa in Jokaste Antigona na odru se ne pojavi, o njenih mislih in dejanjih izvemo od Ismene in Pa a, v drami je dosledno zami ljena in izpeljana kot love ki ideal, ki se upira navadm, konvencijam in rutini, tudi za ceno lastnega ivljenja; avtor se izogne moralizmu in ustvari da se njen stvarni lik spremeni preko blazne obsedenke v simbol upora Ismena nadomestni dramski subjekt, saj prena a Antigonina dejanja in misli; na za etku pobudnica za Polinejkov pokop, njen kasnej i preobrat je posledica zloma, ko neha verjeti vase kot nosilko smisla, podle e Kreonovim gro njam; Ismenin preobrat resignirana odpoved idealu Teiresias zagovornik tradicije in javnega reda, predstavnik negativnega pola oblasti, njegova skrb za dr avo je le navidezna Haimon u iva , katerega edino po etje je pre ivetje praznih dni, s svojo zaro enko ne so ustvuje Pa na za etku brezskrben otrok, umor stra nika ga prizemlji, sledi Antigoninemu zgledu, kot iskalec ivljenskega smisla postane naslednik Antigone, s tem pa nasprotnik dr ave Kreon protagonist drame, spopad treh funkcij:vladar, oblastnik in lovek, kot oblastnik popolnoma negativen, je samoten in prestra en Ni tragedija Antigonina odlo itev za smrt je zavestna, tudi drugih rtev ni

Ismena neodlo na, boji se upirati oblasti, umakne se iz re evanja Polinejkove asti, ni mo na oseba

Teiresias anti ni videc

Haimon mile narave, zvest o etu in zaljubljen v Antigono Pa - /

Kreon odlo en vodja in neposlu en mo , svoje napake spozna ko je e prepozno, rahlo egoisti en tragedija

Dramksi prostor je enoten, v Tebah, za etek se sovpada s prihodom no i. Drugi dogajalni prostor je zunaj obzidja, o katerem osebe samo poro ajo, ni pa prav dogajanja tam. Ta kraj je pust, poln grovja in skal. Njegov pomen je simboli en lovekova svoboda. Dramski as je nemogo e opredeliti, saj zaklju ek drame pomeni ponovno rojstvo dramskega konfikta. Snov, tema, motivi Spro ilni motiv: prepoved pokopa Polinejkovega trupla in Antigonin upor proti temu. To ni ve upor posameznika proti dru bi (kot pri Sofoklesu), ampak se ta spor prenese v Antigonino notranjost, ka e se boj med lovekovim razumom in njegovo vestjo. S tem se Smole pribli a miselnosti francoskega eksistencializma. Vodilna tema: Antigonino iskanje Polinejka in s tem iskanje lastnega jaza Vodina ideja predstavlja nespravljivo pokon nost posameznika s totalitarno oblastjo Stranski motivi: alosti, obupanosti, razdvojenosti, straha,... Dramski trikotnik Predstavitev dramskih oseb ekspozicija Ismenina in Antigonina odlo itev o pokopu brata spro ilni moment Prvi vrh Kreonova odlo itev da dovoli pokop Zapletanje iskanje brata tudi podnevi Spor med Ismeno in Kreonom idejni vrh Antignona progla ena za noro dogajalni vrh Kreon obsodi Antigono na smrt razplet Obstoj Pa a nakazuje na rojstvo novega konflikta

Zunanja zgradba Drama je razdeljena na 3 dele. Vsa 3 dejanja uvaja Zbor, ki dramu tudi navzvn povezuje z anti nim izro ilom. Ustvarja trdnej o povezanost drame in skrbi za njen poeti ni uvod in zaklju ek. Didaskalij je malo, kar poudarja poeti nost drame. Uvodna dramatikova opomba, da se prvo dejanje dogaja pono i, je namig na atmosfero dramskega dogajanja. Molk opazno poudarja vsa idejo pomembnej a mesta v drami. Drama je napisana v svobodnih verzih. V Antigoni je Smole obdelal isto snov kot e starogr ki dramatik Sofokles, le da jo je Smole videl po svoje in oblikoval v moderno filozofsko, poeti no dramo, ki jo sestavlja okoli 2500svobodnih verzov. Tolik no ponavljanje te mitske zgodbe pri a, da je bistveni problem Ojdipove h ere prisoten v vseh dobah: gre za spopad med nenapisanim (bo jim) zakonom in osebnim eti nim utom na eni strani (Antigona) ter dr avnimi oziroma vladarskimi zakoni na drugi strani (Kreon).

Posebnost Smoletove drame je, da se Antigona sploh ne pojavi na sceni, kljub temu pa je sredi e, saj vsi govorijo o njej in mrtvem Polinejku. Sprva predstavlja Antigonino idejo v drami njena sestra Ismena (pri Smoletu glavna enska oseba), vendar se ta pozneje podredi politiki strica, kralja Kreona oziroma na kompromisih temelje i vsakdanji ivljenjski praksi. Antigona ob svoji osebni neprisotnosti toliko la je predstavlja isto idejo iskanja in upora ter vrsto eti no dr o. Je tudi nosilka znanega stavka iz Sartrove drame Za zaprtimi vrati: lovek je to, kar je v ivljenju po el. Drama se kon a z Antigonino smrtjo in s spoznanjem, da bo njeno misel nadaljeval Pa , ki je zavrgel udobni svet, za katerega so se npr. odlo ili skesana Ismena in drugi; izbral si je pot iskanja in tveganja.