KANONSKO PRAVO

Kaj je kanonsko pravo? kanonsko pravo kot notranje pravo katolike Cerkve; ureja odnose znotraj cerkvene skupnosti Kanonsko pravo je zelo blizu naravnega prava pravo izhaja iz same narave Cerkve. Je personalistina teorija, kar pomeni da temelju na loveku kot na osebi. Kanonsko pravo zavraa nepersonalistine teorije. Pravo, ki se zadeva sakralnih stvari se imenuje BOJE PRAVO. CERKVENO PRAVO ureja odnos med posameznikom in dravo. Ureja odnose med cerkvijo in civilnimi institucijami. Je nosilec mednarodnega prava. zbirka kanonov oz. predpisov in doloil, ki urejajo ter opredeljujejo vloge, odnose, odgovornosti in pravice znotraj Cerkve gradi tudi na tradiciji rimskega prava Zakonik cerkvenega prava Zakonik kanonskega prava Vzhodnih Cerkva osnovni pojmi: Katolika cerkev, Sveti sede, Vatikan in razlike med njimi. KATOLIKA CERKEV je korporacija, ki danes teje priblino milijardo sto milijonov vernikov, in njihov lan postane s krstom. Ima teoloki in socioloki vidik. Presega as in drubene razmere, je najstareja korporacija. Je pravna in moralna oseba. Njena notranja organizacija je nespremenljiva hiearhaino urejena druba, takna kot jo je postavil Jezus. Socioloki vidik ni le duhovna, ampak tudi vidna druba, deluje navzven, za svoje cilje sredstva in vodstvo. Iz teoloke skupnosti ne more izstopiti, iz socioloke pa lahko. Teoloki vidik vse tiste predpostavke na katerih temelji teologija. Katolika cerkev je persona moralis njena struktura je tako urejna, da se ne more spreminjati, ostane taka kot je bila doloena. Sklicuje se na civilno pravo glede testamenta. Katolika cerkev se vraa v drubene razmere, zato ne more biti izkljuena iz drube. SVETI SEDE je ustanova, vodstveni organ, katere predsednik je pape, ki ga kanonsko pravo razume kot najpomembnejega in druge razne pomembne ustanove dravno papeevo tajnitvo, svet za javne zadeve cerkve, 9 kongregacij/ministrstva, sodia (v Rimu 3 glavna) rimska rota priznano sodie, komisije, akademije. Vodstveni organ, neke vrste pravni zastopni KC. V odnosu do drave predstavlja KC. Mednarodno priznan pravni subjekt. Kjer je KC navzoa je preko SS. Poilja svoje diplomate v razline drave. Danes ima 180 drav teh diplomatskih odnosov. Predstavnik je dekan diplomatskega zbora, nuncij. Je tisti, ki ureja dogovore med dravo in SS. KONKORGAT mednarodna pogodba med dravo in SS, eli zaititi vernike. Navzo je v mednarodnih organizacijah OZN, UNESCO VATIKAN drava v pravem pomenu besede, ima svoje ozemlje, vodstvo, svoje ljudi, denar (kovance), 500m dolgo eleznico, vicarsko gardo vojska, policijo, obveevalno slubo... Predsednik te drave je Pape. Ima 4 meddrave in pogodbe z Italijo: eleniki promet, vodovod, letalski promet, potni promet. Je mednarodno priznana in ponavadi ne vstopa v mednarodne pogodbe, ker je nevtralna drava.

Temeljne znailnosti kanonskega prava usmerjenost k loveku in lovekovi osebi lovek kot svobodno, razumsko in socialno bitje primat loveka: lovek kot sredie in vrh prava loveka oseba ima svoje neodtujljivo dostojanstvo, ki ji ga ne smemo odvzeti kanonsko pravo in naravno pravo zavraanje drugih razumevanj oz. teorij prava (nepersonalistine teorije) pravni pozitivizem zakonodajalec (v smislu avtoritete) je temelj in vir prava (zakonodajaleva oblast). Tako kot bomo uredili, tisto bomo imenovali za pravino. Prevelika je vrzel med tem, kaj pravo postavlja in kaj je pravinopravni normativizem pravni red + urejenost pravnega sistema je temelj prava pravni realizem pravino pravo je pravo, ki deluje. im bolj bo uinkovit bolj pravni institucionalizem institucije, ki si jih loveka druba ustvari/postavi, so vir prava. pravni kontraktualizem drubena pogodba je vir prava Celotno KP je ustvarjeno na zgornjih predpostavkah. Je kot red pravinosti med ljudmi. Zakoni takni, ki jih moramo izpolniti. Temelj je lovekova VEST - e je kaj v nasprotju z mojo vestjo, mi tega ni potrebno storiti. Potem to ni zakon. Pomembno je tudi notranje spotovanje zakona vest. Zakon tu izvira iz notranjosti. EPIKEJA sam presodim kdaj me nek zakon obvezuje (presodim tudi kdaj me zakon oz predpis ne obvezuje). Npr. obiskovanje cerkve ob nedeljah, e sem bolan itd. Viri kanonskega prava Boji pravni viri razodetje Sv. pismo Stare in Nove zaveze cerkvena tradicija materialni viri lovekova narava lovek s svojimi znailnostmi kot razumsko bitje cerkvena oblast civilno pravo (kanonizacija civilnega prava) v teh zadevah pa naj se spotuje civilno pravo neke drave. formalni viri zbirke pravnih norm za celotno cerkev (ZCP) zbirke aktov, predpisov, pravil za posamezne cerkve/skupnosti ostalo

Zakonik cerkvenega prava (1983) - najnoveji zakonik nadomesti Zakonik cerk. prava iz leta 1917 7, knjig; 1752 kanonov (paragrafi, toke) obravnava razlina podroja KP

vsebina knjiga: SPLONE DOLOBE OZ. NORME sploen, tehnini uvod v KP knjiga: BOJE LJUDSTVO (ustavno pravo cerkve) pojasnjuje temeljnje pojme kaj je to vernik, doloa hierhijo KC (pape, kofovski zbori...), doloa pravice in dolnosti vernikov knjiga: UITELJSKA SLUBA CERKVE pridigarska sluba c. Kateheze, doloila o odnosu med cerkvijo in mediji knjiga: POSVEEVALNA SLUBA CERKVE obravnava cerkvene dokumente knjiga: CERKVENO PREMOENJE lastnik premoenja, kako se z njim upravlja knjiga: SANKCIJE V CERKVI (kazenski zakonik) popraviti kodo pravinost opozorilo drugim knjiga: POSTOPKI (postopkovno pravo) organi cerkvenih sodi + postopki, ki jih pozna, 3 stopenjsko sodie (1 st, 2.st prizivno sodie, 3.st rimska rota, v sv. Sedeu najteji primeri. Zgodovina in razvoj kanonskega prava 3 obdobja v razvoju kan. prava: tiso let pravnih zbirk

klasino obdobje kanonskega obdobje, ker se KP postavlja na preuevanje RP

prava: Gracijan (1120-1140), Corpus Iuris Canonici 3.prizadevanja od Tridentinskega koncila (1545-63) do zakonikov cerk. prava 1917 in 1983

ga predvsem zaznamujeta

Zakonsko pravo zakon kot najstareja ustanova lovetva opravi se javno, kot po kanonskem kot tudi po civilnem pravu kan. 1055-1165 naravni zakon, meani zakon Vrste zakonov so: o zveza med dvema pripadnikoma katolike cerkve. o naravni- kren + nekren (nevernik, ateist) o meani pa med muslimanom in nekdo, ki je katolike vere so veljavne, z vidika teoloke razlage se pa vzpostavi zgolj na tistem, ki je verujo. sklepanje zakona pogoji za veljavnost cerk. zakona: starost, psihini pogoji, pravni pogoji, verski pogoji enost in nerazveznost zakona !

BISTVO : enotnost + nerazvezanost ! ni ga mogoe razvezati veljavno sklenjene

zakonske zveze. Enotnost pomeni ena enska, en moki.

primeri ninosti zakona in loitev gre za vpraanje ali je bila zakonska zveza sploh veljavno sklenjena vri se na cerkvenem sodiu ali sta res izpolnjevala vse pogoje ali ni lo za neko prekrivanje hibe (neplodnost) zvijana prevara. e stranka to dokae pride do ninosti zakona, e je to prva oseba vedela e prej in drugi osebi to izjemno pomeni. Takna oseba se lahko e 1x poroi. Pravni pogoj je, da ni bil prej e poroen, da ni umoril drugega. Verski pa so, da sprejme zakrementalne razsenosti. Loitev/razveza dvema, ki sta sklenila veljavno zakonsko zvezo se dovoli loeno ivljenje. Zaradi doloenih okoliin ne moreta ve iveti skupaj. Loeno ivljenje pa me pomeni, da lahko e enkrat sklene zakonsko zvezo. Slovensko cerkveno sodie 200 do 300 vlog za ugotavljanje ninosti- 1/3 se jih zavre, 2/3 polovico se jih dokae in drugo polovico ne. O cerkvenem premoenju: Materialno pravo Cerkve 5. knjiga ZCP 33. len Ustave RS; pravica do premoenja uprava cerkvenega premoenja: ekonomski in gospodarski svet namen cerkvenega premoenja: boja sluba, vzdrevanje klerikov in drugih, ki v Cerkvi delajo; dobrodelnost do ubogih, - nosilci so vedno pravne osebe na podlagi ustave, naravnega prava. upnik ali kof ne more sam upravljati premoenja za to je ekonomski in gospodarski svet.

Cerkveno pravo vatikanski sporazum; 14. 12. 2001; 28. 1. 2004 potrjen sporazum R Slovenija Sveti sede ureja doloena pravna vpraanja med nao dravo in Svetim sedeem drava in katolika cerkev sta, vsaka v svoji ureditvi, neodvisni in samostojni cerkvena sluba; ole, skrb za kulturne spomenike, dobro