SPECIJALEN DEL

PRIRODNI LEKOVITI I AROMATI^NI SUROVINI - DROGI Spored hemiskata gradba na aktivnite komponenti drogite se delat na: X drogi {to sodr`at primarni metaboliti (jaglehidrati, lipidi i proizvodi na aminokiselini) X drogi {to sodr`at sekundarni metaboliti: - drogi {to sodr`at fenolni soedinenija - drogi {to sodr`at terpenski i steroidni soedinenija - drogi {to sodr`at alkaloidi

DROGI SO JAGLEHIDRATI
Spored hemiskata gradba na jaglehidratnite komponenti se delat na: X drogi so prosti jaglehidrati X drogi so polisaharidi: - drogi {to sodr`at homopolisaharidi - drogi {to sodr`at heteropolisaharidi - drogi {to sodr`at polisaharidi od morski algi - rastitelni gumi - sluzni drogi

1. Drogi so prosti jaglehidrati

1. Mel - Med 2. Manna mana, 3. Ficus caricae fructus plod od smokva

Mel - Med
Proizvod na p~elite: Apis melifica i A. ligustica, Apidae.

X Sozdavawe: od cvetniot nektar pod dejstvo na

invertaza saharozata se konvertira vo inverten {e}er X

Dobivawe: so cedewe ili so centrifugirawe

X Osobini: Med e `olto-kafeava gusta,

proyirna te~nost, so sladok vkus i prijaten, aromati~en miris. Bojata, vkusot i mirisot zavisat od karakteristikite na nektarot, odnosno na rastenijata od koi se sobira. So podolgo stoewe mo`e da zacvrsne, a so zagrevawe na 40 oC povtorno stanuva te~en.

Hemiski sostav: -inverten {e}er (65-80%) i voda (do 20%).

Drugi komponenti: - mali koli~estva saharoza (2-5%), - dekstrin, - organski kiselini (mle~na, limonska, jabolkova, mravja) - eteri~no maslo, - mineralni materii, - enzimi, - vitamini (B2, B6, B3, K, E, C), - pigmenti, - ostatoci od vosok - polenovi zrna, - drugo.

Falsifikuvawe: - so saharoza, - so ve{ta~ki dobien inverten {e}er - so te~na glukoza, so melasa, so `elatin i dr.

Upotreba: - vo ishranata kako energetski mnogu vredna hrana - poseduva blag laksantiven efekt - ima opredelono antimikrobnoto dejstvo - zasladuva~ i korigens - vo kozmeti~koto proizvodstvo.

Manna - mana, mana, Fraxinus ornus L. var. rotundifolia [Lam.] Ten., Oleacae
Mana e isu{en sok koj istekuva od povredeni stebla od crn jasen

Najgolem proizvoditel: - Sicilija

- dobivawe !!!

Droga. - Cev~esti, vdlabnati ili re~isi prizmati~ni ili zaobleni bledo-`oltenikavi, kristalni par~iwa, dolgi do 15 cm, a {iroki od 2-4 cm. Imaat slab miris {to potesetuva na med i sladok vkus. Mora da se ~uvaat za{titeni od vlaga, so nekoe higroskopno sredstva (var). Rastvorlivi se vo topla voda. Hemiski sostav: - D-manitol (okolu 80%). - trisaharid manitrioza (Gal-Gal-Glc) - tetrasaharid manotetroza (=stahioza) (Gal-Gal-Glc-Fru, 15-30%). - inverten {e}er (5-6%), - mineralni materii, - malku smola i dr. sostojki. Formi za upotreba: - Sirupus Mannae - Sirupus Sennae mannatus

Upotreba: - blag laksantiv (dejstvuva po osmotski pat)

Ficus caricae fructus - plod od smokva, smokva, Ficus carica L., Moraceae

Hemiski sostav: preku 50% inverten {e}er, golemo koli~estvo pektini, celuloza, belkovini, organski kiselini, vitamini i enzimi, dr. sostojki.

Upotreba: - visoko kalori~na hrana - antiinflamatorna droga (pri ciroza, pri vospalitelni procesi na ko`ata)

 Se koristi glavno vo narodnata medicina.

2. Drogi {to sodr`at polisaharidi

Polisaharidi se: visokopolimerni soedinenija {to nastanuvaat so povrzuvawe na golem broj monosaharidni molekuli. Upotrebata vo terapevtski celi se bazira na svojstvoto vo voda da babrat i da sozdavaat koloidi!!!!!

Dejstvo: -laksantivno -antidajaroi~no -antitusi~no -emolientno

Drugi dejstva: antibakteriski i zamestiteli antiviralno

na krvna plazma

antihemoragi~no antikoagulantno antitumorna aktivnost

- se koristat kako: emulgatori i stabilizatori - vo proizvodstvoto na kozmeti~kite preparati.

a. Drogi so homopolisaharidi - glukani

Amyla - skrob
- direkten proizvod na fotosintezata

- E-D-glukopiranozi povrzani so E-(1-4) vrski - se deponira vo amiloplastite - spored Evropskata farmakopeja (Ph. Eur.) oficinelni se 4 vida skrob: - Amylum Maydis (p~enkaren), - Amylum Tritici (p~eni~en), - Amylum Orizae (orizov) - Amylum Solani (kompirov) - karboksimetil skrob, tipovi A i B.

Drugi izvori na skrob: - vidovite od rodot Dioscorea (D. alata L., D. batatus Decne, D. bulbifera L.) - maniok se tuberi od rastenieto Manihot esculenta Cranz, Euphorbiaceae - rizomite od tropskite rastenija od fam. Araceae (Calocasia, Xanthosoma, Cyrtosperma i Amorophallus) - od semiwata na leguminoznite rastenija (Fabaceae, Pisum sativum L., Cicer arietinum L., Vicia faba L., Lens culinaris Medicus, Phaseolus vulgaris L., Cajanus cajan (L.) Millsp i dr.

Proizvodstvo na skrob: - kisela obrabotka (so sulfur dioksid) - p~enkaren skrob - alkalna obrabotka (so natrium karbonat) - kompir, `ito

Osobini - bel pra{ok, - ne se rastvara vo voda - so ratvor na jod se boi sino -odnesuvawe pri rastvarawe vo voda - specifi~no
(Na sobna temperatura skrobnite zrna ne se rastvoraat, tuku samo vpivaat voda. So zagrevawe na 5560 oC granulite ireverzibilno babrat, a na pogolemo zagrevawe (do 100 oC) amiloznite molekuli difundiraat vo mediumot, se rastvoraat i formiraat skroben rastvor ili poto~no slo`en sistem na nababreni granuli vo matriks od rastvoreni amilozni makromolekuli. Se dobiva t.n. skrobno lepilo ili rastvor na amiloza vo koj nerastvorenite, nababreni molekuli od amilopektinot ja imaat ulogata na za{tituva~ki koloid {to uslovuva gusta konzistencija. So ladewe makromolekulite se reorganiziraat i se formira gel, pri {to skrobot se sobira.

Hemiska struktura: - dva polisaharida - Amiloza - E-(1-4) vrski (20-30%) - Amilopektin - E-(1-4) i E-(1-6) vrski (70-80%)
CH2OH O
4

CH2OH O
1 E 4

OH

OH

1 E

O OH Amiloza OH n

CH2OH O
4

CH2OH O
1 E 4

OH

OH

1 E

O OH CH2OH O OH OH
E 4

OH

O
6

CH2 O OH
1 E 4

CH2OH O OH OH O OH

Amilopektin

Modifikacii na skrob: varirawe na proporciite na amilozata i amilopektinot fizi~ki tretman hemisko modificirawe umre`uvawe na skrobot (retikulirawe) kontrolirana depolimerizacija

Ispituvawe: Identifikacija: - mikroskopska analiza - boena reakcija so rastvor od jod

Stepern na ~istota: - prisustvo na tu|i materii, - gubitok so su{ewe, - sulfaten pepel, - stepen na kiselost - mikrobiolo{ka kontaminacija: testovite za E. coli i Salmonela mora ba didat negativni

Upotreba: - zna~ajna surovina vo farmacevtska tehnologija, vo tabletnoto formulirawe pri {to se koristi kako sredstvo za razbla`uvawe, za zgusnuvawe, za povrzuvawe, protiv zgrut~uvawe itn.

- pojdovna surovina vo proizvodstvo na dekstrini, ciklodekstrini, polihidroksilni alkoholi, glukonati i dr.

- surovina vo prehrambena industrija,

- surovina vo proizvodstvoto na hartija, lepila i adhezivi, - ima primena vo tekstilna industrija, vo metalurgija i drugo.

Celuloza
- linearen polimer od FD-glukozopiranozni edinici - povrzuvawe so F-(1-4) vrski

CH2 OH O
4

CH2OH O
1

OH

F O

OH

OH Celuloza

OH

Celuloza e: - univarzalen rastitelen polimer - rastitelno vlakno (zavoen materijal, pamuk, drvena vata, len, juta)

Vo upotreba se modifikuvani formi: - esterifikuvani derivati, nitrati i acetati - eterifikuvani derivati Dietetski vlakna !!!!!!! - vlakna - surovi vlakna - dietetski vlakna

Gossipium depuratum - pre~isten pamuk, Lana gossypii, Gossypium spp., Malvaceae,

Pre~isten pamuk e masa od mehani~ki vlakna {to se sobira od semeto na: - Gosypium hirsutum L., - G. vitifolium Lam. (G. barbadense Mill.), - G. arboreum L. i G. herbaceaum L. (Azija i Afrika)

Najgolemi proizvoditeli: - SAD, Kina, Rusija, Brazil i Pakistan.

Razlikuvame: - pamuk , surov pamuk i pre~isten pamuk Osobini: - bela, ednoli~na, kon~esta, meka i lesna masa {to se sostoi od mnogu
tenki vlakna, dolgi do 4 cm. Nema miris nitu vkus. Osnovnoto svojstvo e da vpiva voda.

Hemiski sostav: - celulozni vlakna (okolu 85%), - hemiceluloza i pektini (5%), - proteini (1,5%), - vosok (0,5%), - mineralni materii (1,5%) - voda (6-8%)

Upotreba: - medicinska vata, zavoi, gazi ili razni drugi tkaenini - komercijalno za izrabotka na pamu~ni tkaenini, konci, vata za sekojdnevna upotreba i drugo.

Cellulosum ligni depuratum e celulozna vata, ( se dobiva od drvesinata od bor, buka, breza, topola ili slama od `itnite rastenija.

Lichen Islandicus (Lichen Cetrariae) - Islandski li{aj, Cetraria islandica (L.) Ach., Parmeliaceae
Droga - isu{en talus od islandski li{aj. Li{ajot raste na zemja i dostignuva viso~ina od 10-15 cm. Se javuva vo planinskite predeli vo severnata hemisfera, mestimi~no vo golemi koli~ini, a nekade se i kultivira. Ima listoviden i razgranet talus. Gornata povr{ina mu e sivo-kafeava, a dolnata e sivo-bela. Ima slab, svoistven miris i gor~liv, sluzest vkus.

Hemiski sostav: - polisaharidna smesa sostavena od lihenin i izolihenin (50%). - fumaroprotocetrarna kiselina (2-3%), - protoholesterinska kiselina, - usninska kiselina - dr. komponenti. Lihenin i izolihenin se glukani so razli~en stepen na polimerizacija, tip i konfiguracija na glikozidnite vrski. y Liheninot e linearen F-D-glukan sostaven od 60-200 monomerni edinici od F-D-glukopiranoza koi se svrzani so F-(1-4)- i F-(1-3)-vrski. Se rastvara vo `e{ka voda. y Izoliheninot e E-D-glukan, sostaven od E-D-glukopiranoza, 40-45 edinici povrzani glavno so E-(1-3)-vrski. Se rastvara vo ladna voda.

Fumaroprotocetrarna kiselina go dava gor~liviot vkus na drogata. Usninskata kiselina ima fitoncidno dejstvo (antimikrobno).

Karakteristi~ni kom onenti:

CH2 C H CH CH3 C H C H CH CH C H

H H3 C H C CH3

CH3

H C CH3

F maro rotocetrarna kiselina

Usninska kiselina

Dejstvo i upotreba: gor~livo sluzno sredstvo - amara mucilaginosum. - aperitiv za podobruvawe na apetit, - podobruva resorpcija na hranata - podobruva funkcijata na digestivniot trakt. dejstvuva antitusi~no (od prisutnite polisaharidi = sluzi). izolirana usninska kiselina se koristi kako antimikrobno i antiviralno sredstvo.

b. Drogi koi sodr`at fruktani (inulin) Taraxaci radix - koren od gluvar~e, Taraxacum officinale Web., Asteraceae
Germanska komisija E, BHP 1996
Sobirawe: Se kopa naesen ili rano naprolet, vnimatelno da ne se o{teti, se mie so voda i se su{i vo senka, vo podebel sloj 6-8 dena, se dodeka pri se~ewe ve}e ne istekuva mle~niot sok. Potoa se redi vo tenok sloj i se dosu{uva i{te 5-7 dena.

Droga - Taraxaci radix

Droga. - Korenot e vretenoviden, ednostaven ili malku razgranet, zbr~kan i nadol`no nabran, temno siv, krt, tvrd, dolg do 15 cm, debel od 0,3-1,5 cm. Na napre~en presek se gleda {iroka beli~esta kora i `oltenikavo drvo. Nema miris, a vkusot e gor~liv.

Hemiski sostav: - inulin od 25-40%. - gor~livi supstanci:  seskviterpenski laktoni: eudezmanolidi i germakranolidi,  glikozidi na taraksinska kiselina - balastni materii (razni {ekeri, belkovini, organski kiselini i dr.)

Vo mle~niot sok se nao|aat: - triterpenski alkoholi:  taraksasterol i  16-hidroksi derivati arnidiol i faradiol, - smoli, - politerpeni (kau~uk) i dr. sostojki.

Strukturi na najzna~ajnite komponeti na Taraxaci radix:

Gor~livi sostojki:
OH Glc O

Polisaharidi
Glc O O
COOH O
4

O HOH 2C
1 E

O HOH 2C O HO CH2 OH Inulin O HO CH2 OH

OH

H O O Tetrahidroridentin B

H O O Taraksakolid- FD-glukopiranozid

O O F-D-glukopiranozid na taraksinska kiselina

OH

OH

Triterpenski komponenti
HO O HOCH2 O HO Taraksakozid O OH O O
H H H

T r ks sterol: Arni iol:

H H
H

U-T r ks sterol: F r iol:

H H

Ispituvawe: Identifikacija makroskopska i mikroskopska analiza TLC analiza se doka`uva inulinot. Op{ti ispituvawa: gubitok so su{ewe (do 15%), pepel (do 12%), pesok (do 3,5%), sodr`inata na vodeniot ekstrakt 30% (DAC) Kvantitativni merewa: - Stepen na gor~ina!!! (AB avstriskata farmakopeja = 100).

Dejstvo i upotreba. - holagogno, - holereti~no, - diureti~no - aperitivno dejstvo. Naj~esta forma za upotreba: - kombinirani ~aevi ITOPREPARATI: bolesti na crn drob i `ol~ka, urolo{ki preparati diureti~ni preparati, laksantivi, roborancija i tonika i sl.

Narodna medicina: - ~ista~ na krvta, - blag laksantiv, - za artritis i reuma, - za ko`ni zaboluvawa (egzema) i dr.

Drogi {to sodr`at heteropolisaharidi

Echinaceae herba / radix herba / koren od ehinacea, Echinacea spp., Asteraceae
Echinaceae herba voobi~aeno se sobira od vidovite E. purpurea (L.) Moench i E. angustifolia D.C. var. angustifolia Korenot, Echinaceae radix, se sobira od E. pallida (Nutt.) Nutt. i E. angustifolia D.C. Sok se cedi od sve`o sobrana herba od E. purpurea (L.) Moench

Hemiski sostav: - fenolkarbonski kiselini i nivni depsidi kako {to se: kafena, hlorogenska i dikafeilhina kiselina (cinarin); depsidi na kafena kiselina kako {to e cikorija kiselina (2,3-O-dikafeil-vinska kiselina), soli na kafena i vinska kiselina odnosno na ferula i vinska kiselina; estri na kafena kiselina so {e}eri kako {to e ehinakozid i dr. Osobeno se zna~ajni komponentite: - dikafeil hina kiselina (cinarin), karakteristi~na za E. angustifolia (go nema vo E. pallida); - dikafeil vinska kiselina (cikorija kiselina) karakteristi~na za E. purpurea (ja nema vo E. angustifolia); - ehinakozid, karakteristi~en za E. angustifolia (go nema vo E. purpurea).

Derivati na kafena kiselina:

O O H OH HOOC H OH H O O Cik rij kis li
Ci HO OH HO O O HO H H H OH O ) O COOH OH

COOH

OH

ri (1,5-dik f il-hi

kis li

OH O OH OO HO HO O OH CH3 Ehi OH OH kozid O OH OH O O OH

OH OH

- nezasiteni alifati~ni soedinenija kako {to se: amidi, izobutilamidi so C11-C16

nizi, razli~ni alkamidi me|u koi e najzna~aen izobutialmidot na dodekatetraenskata kiselina; poliinski i polienski kiselini i sl.; alkani, masni kiselini so dolgi nizi i dr., - polisaharidi kako {to se: fuko-galakto-ksilo-glukani i arabino-galaktani prisutni vo nadzemnite i glukuruno-arabino-ksilani vo podzemnite delovi od rastenijata, - eteri~no maslo {to pokraj drugite komponenti (borneol, bornilacetat, germakren D, kariofilen) sodr`i ketoalkeni i ketoalkini, pentadekadieni i dr., - pirolizidinski alkaloidi, tusilagin i izotusilagin vo tragi. Bidej}i ovie alkaloidi ne sodr`at dvojna vrska na C1, se smetaat za netoksi~ni. - antocijani, cijanidin-3-glukopiranozid i cijanidin-3-malonil-glukopiranozid se najdeni vo cvetovite od E. pallida.

Polieni i poliini, izobutilamidi

O N H Iz til id dodek tetr ensk kiselina O N H Izobutilamid na undekadienodionska kiselina

Pirolizidinski alkaloidi

O H N

O H CH3 OH CH3

O H N

O H CH3 CH3 OH

Tusilagin

Izotusilagin

Dejstvo i upotreba. - imunostimulira~ko vrz nespecifi~niot imun sistem, zgolemuvaat sozdavawe na limfociti i leukociti i go zgolemuvaat kapacitetot na fagocitozata. Preparatite od ehinacea se prepora~uvaat za upotreba: - vo preventivni celi od nastinki - za tretman na nastinki na respiratorniot i urinarniot trakt, osobeno pri podolgotrajni vospalitelni procesi i ~esti i povtorlivi nastinki. - pri site sostojbi pri koi e potrebno zgolemuvawe na odbrambenite sili na organizmot. Se koristat per os i vo forma na parenteralni proizvodi. - naj~esto se koristi tinktura (1:5) podgotvena so 50% etanol, {to se dozira taka {to edine~na doza odgovara na 900 mg droga. Preparatite so ehinacea ne pretstavuvaat zamena za terapijata so antibiotici ili drugi sredstva, {to voobi~aeno se koristat pri navedenite indikacii.

Eksterno: - za tretman na ulceracii na ko`a i rani {to te{ko zazdravuvaat.

Ehinacea ne se prepora~uva za dolgotrajna upotreba: - pri peroralna i eksterna upotreba, terapijata ne treba da trae podolgo od 8 nedeli, - pri parenteralna primena do 3 nedeli. Kontraindikacii: turbekuloza, multipla skleroza, sida i drugi zaboluvawa {to so proprateni so silen pad na imuniot sistem.
Germanskata komisija E dade pozitivna ocenka samo za drogata E. pallidae radix. Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) vo sopstvenoto izdanie na selektirani monografii na rastitelni drogi ja dava monografijata na Ehinaceae radix, a kako biolo{ki izvori na drogata gi naveduva vidovite E. pallida i E. angustifolia. I pokraj toa {to vo nekoi zemji (na pr., rancija) ehinacea ne e oficinelna, proizvodstvoto na preparati {to sodr`at ekstrakti od koren ili od herba od trite vida Echinacea, kako i sok od sve`o rastenie od E. purpurea, e enormno golemo. Vo Germanija se vo upotreba i razli~ni kombinirani preparati na ehinacea so ekstrakti od vidovite Baptisia i Thuja.

Drogi {to sodr`at polisaharidi na morski algi

Alginska kiselina i alginati
Definicijata na Evropskata farmakopja (Ph. Eur.): - alginska kiselina e me{avina od poliuronski kiselini dobieni od kafeavi algi od fam. Phaeophyceae. - mora da sodr`i od 19,0-25,0% slobodni karboksilni grupi, smetano na suva masa.

Biolo{ki izvori: - Laminaria, Macrocystis i Fucus - Ascophyllum, Ecklonia, Nereocystis i Durvillea. - mikroorganizmi (Azotobacter, Pseudomonas))

Hemiska struktura: - alginska kiselina e linearen polimer sostaven od dve uronski manuronska (M) i L-guluronska kiselina (G). - F-(1-4) vrski vo D-manuronat - E-(1-4) vrski vo L-guluronat. Celi blokovi sostaveni od poli-M i poli-G, razdvoeni so delovi vo koi M i G se vrzani naizmeni~no:

kiselini:

D-

M-G-M-(M-M)n-M-G-M- (M-G)m-M-G-(G-G)p-G-M-G
Vo priroda se javuvaat soli alginati: - me{ani soli na Na+, Mg2+ i Ca2+.

Strukturi na: poli-M

COOH
4

COOH O 1 OH F O
4

OH

OH

O 1 OH F

n
F-(1- )-D-manuronat

poli-G

O 1 COOH E O OH OH

O 1 COOH OH E OH

n
E-(1-4)-L-guluronat

Dobivawe. - se~ewe na talusite i nivno perewe so dejonizirana i zakiselena voda, - obrabotka so zagreana alkalija (na 50 oC, so NaCO3), - filtrirawe i obrabotka na filtratot so CaCl2 (Ca-alginat). - pre~istuvawe Najgolemi proizvoditeli se [kotska, Norve{ka, Kina i SAD, potoa Kanada, Japonija, rancija, ^ile i [panija. Osobini.  Alginati na ednovalentni katjoni i na Mg se rastvorlivi soli koi vo voda, vo poniski koncentracii sozdavaat koloidni rastvori so pseudoplasti~ni osobini.  Ca-alginat vo voda ne se rastvara tuku sozdava elasti~en gel.  Najzna~ajnoto svojstvo na alginatite e {to vpivaat golemi koli~estva voda (200-300 pati pove}e od nivnata masa).

Ispituvawe:  Identifikacijata na alginska kiselina se pravi vo voden rastvor koj mora da ostane viskozen posle dodavawe na MgCl2 i da sozdade gel so dodavawe na CaCl2.  Boena reakcija se izveduva so 1,3-dihidroksinaftalen i HCl.  Stepen na ~istota: prisustvo na tu|i materii, te{ki metali, hloridi i dr.; mikrobiolo{kata kontaminacija, posebno testovite za Escherihia coli i za Salmonela mora da bidat negativni.  Sodr`inata na alginskata kiselina se opredeluva preku opredeluvaweto na sodr`inata na karboksilnite grupi (titrimetrisko opredeluvawe na vi{okot od dodaden rastvor od NaOH so rastvor od HCl, vo prisustvo na fenolftalein.) .

Upotreba. - pomo{ni sredstva pri proizvodstvo na cvrsti dozirani formi (tableti, dra`eii i dr.), - baza za proizvodstvo na masti, kremovi, zabni pasti - stabilizatori pri proizvodstvo na suspenzii i emulzii. - vo medicinata (resorbira~ki hirur{ki konci) - vo stomatologijata (vo protetikata). - Ca-alginat e sredstvo za zapirawe na krvarewa.

- vo dietite za reducirawe na telesna masa. - vo prehrambenata i vo tekstilnata industrija - vo proizvodstvoto na hartija.

Agar-Agar - agar
Me{avina od polisaharidi {to se dobivaat od razli~ni vidovi crveni algi od fam. Rhodophycae, glavno od rodot Gelidium, a pomalku od Gracillaria, Pterocladia, Euchema, Phyllophora i dr

Dobivawe na agarot:
 Algite se sobiraat preku leto i se su{at na sonce.  Vo tekot na zimskiot period se obrabotuvaat: se varat vo voda za da se ekstrahira sluzta. Dobienata sluz se pre~istuva so kiselini {to gi koaguliraat belkovinite. Sluzta se izbistruva i potoa se lie vo odredeni sadovi vo koi preku no} zamrznuva. Postapkata se povtoruva nekolku pati se dodeka ne se dobie sluz koja e nerastvorliva vo ladna voda. Koga }e se postigne sakaniot kvalitet sluzta se propu{ta niz posebni sita so odreden promer, pri {to se formiraat tesni i dolgi lenti koi potoa se stvrdnuvaat i su{at. Agar mo`e da bide somelen vo fin pra{ok.

Najgolem proizvoditel i izvoznik na agar e Japonija. Se proizveduva i vo Kalifornija, Avstralija, Nov Zeland, Ju`na Afrika, [panija i dr. Vo zemjite od porane{niot SSSR agarot se proizveduva od crvenite algi koi `iveat vo Crnoto more, Balti~koto i Beloto more i vo Tihiot okean.

Hemiski sostav:  polisaharidi (70%), voda (20%) i azotni materii.  polisaharidniot kompleks: agaroza i agaropektin: Agaroza e linearen polimer od:

D-galaktopiranoza i 3,6-anhidro-L-galaktopiranoza,
- vrzani so F-(1-4)- i E-(1-3)-vrski. Agarozata go ovozmo`uva geliraweto na agarot. Pri kisela hidroliza na agaroza se dobiva disaharidot agarobioza.

CH2OH OH
4

O
1 F

CH2 O

O 1 OH F O

OH Agaroza

Agaropektinot ima sli~en sostav kako agaroza, no za razlika od agarozata koja e neutralna, agaropektinot e kisel polisaharid od: galatoza, anhidrogalaktoza, galakturonska kiselina i estri na galaktoza so sulfurna kiselina. Na sulfatnite grupi prete`no se vrzuva Ca, a mo`e da se vrze i Mg, Na ili K.

Ispituvawe: Identifikacija - mikroskopska analiza, - boeni reakcii (jod), - talo`ewe so BaCl2 - preku odnesuvaweto na vodeniot rastvor pri promena na temperaturata.  broj na babrewe,  koli~estvoto na nerastvorlivi materii, gubitok so su{ewe, pepel, prisustvo na `elatin  stepenot na mikrobiolo{kata kontaminacija so zadol`itelno ispituvawe na E. coli i Salmonella.

Upotreba na agarot:  laksantiv, vo dozi od 2-10 g.  vo mikrobiologijata izrabotka na podlogi za rast na mikroorganizmi.  vo industrijata na `ivotnite namirnici, kako sredstvo za zgusnuvawe i gelirawe.

Rastitelni gumi
Gummi arabicum - arapska guma, Acacia senegal (L.), Fabaceae

Akacia:  trnovita grmu{ka ili nisko drvo so persto podeleni listovi i beli cvetovi. Raste vo stepski predeli na tropska Afrika, posebno vo Sudan. Vo oblasta Kordofan planta`no se odgleduva.

Droga:  amorfni prete`no top~esti par~iwa, ~esto iskr{eni vo nepravilni aglesti komadi, so razli~na golemina.  tvrdi, krti, staklesti, mazni, malku proyirni, so sitni puknatinki.  nema miris  vkusot e sluzest. Hemiski sostav:  kisel polisaharid arabinska kiselina {to naj~esto gradi Ca sol ili soli so Mg ili K, koi se narekuvaat arabani.  pri totalna hidroliza arabinskata kiselina se razlaga na: L-arabinoza, L-ramnoza, D-galaktoza i glukuronska kiselina (3:1:3:1).  osnovniot lanec na arabinskata kiselina e silno razgranet galaktan {to so (1-6)-vrski e povrzan so drugi {e}eri.
F-(1-3)-D-

Drogata sodr`i voda (10-20%), tanini, enzimi (oksidazi, peroksidazi) i dr. Ne sodr`i skrob.

Ispituvawe: Identifikacija - preku opredeluvawe na opti~kata aktivnost na voden rastvor - preku identifikacija na monosaharidite {to se dobivaat po kisela hidroliza so sulfurna kiselina (pozitivna identifikacija na arabinoza, galaktoza i ramnoza i negativna za glukoza). Za farmacevtski potrebi mora da bide: ( so propi{an stepen na ~istota: - ne smee da sodr`i skrob, dekstrin, sukroza, fruktoza, tanini, agar, karaja guma i tragakant i dr. sostojki koi mo`at da bidat ne~istotija ili nameren falsifikat). ( sterilizirana - so {to se uni{tuvaat enzimite, taka da reakcijata za enzimite mora da bide negativna. ( mikrobiolo{ki ispravna, -zadol`itelno se ispituva prisustvo na Escherihia coli.

prisustvoto na

Upotreba: Arapskata guma e edno od najupotrebuvanite sredstva vo farmacevtskata tehnologija, emulgator. Se koristi: - za izrabotka na emulzii, - rastvor od arapska guma (Micilago Gummi arabici), - gumozna smesa (Mixtura Gummoza)

Rastvorot od arapskata guma i gumoznata smesa se koristat kako sredstva za vrzuvawe pri izrabotka na farmacevtski preparati.

Gummi Tragacantha tragakant Astragalus gummifer Labil., Fabaceae

Tragakant e: ( na vozduh isu{ena i zacvsnata guma {to spontano istekuva od povredenite stebla od razni vidovi Astragalus, no najmnogu se dobiva od A. gumifer. Astragalusi rastat vo Mala Azija, Sirija, Iran, a gi ima i vo zemjite od porane{niot SSSR. Rastenieto e tipi~na kserofitna, trnovita grmu{ka koja raste vo pustinski i polupustinski predeli, na nadmorska viso~ina od 1000-2000 m.

Guma tragakant: Se sozdava so transformacija na skrob vo parenhimskite kletki i kletkite od srcevinskite zraci vo stebloto. Sozdadenata guma vpiva voda, stanuva voluminozna i pravi pritisok na okolnoto drvo se dodeka ne napravi procep niz koj }e iste~e spontano ili ako se napravi dlaboka povreda, niz napravenata puknatina. Se stvrdnuva za 3-4 dena.

Najdobar tragakant e vo listesta forma - Tragacanth in folis

Droga. - Oficinelniot tragakant e vo forma na bezbojni, beli~esti ili `oltenikavi, tenki, plo~esti ili listesti par~iwa, svitkani kako kifla, prsten ili spirala. I{aran e so koncentri~ni linii i sloevi. Par~iwata se debeli do 3 mm, {iroki do 5 mm, a dolgi okolu 25 mm. Mnogu se tvrdi i ne mo`at lesno da se zdrobat. Nemaat miris, a vkusot e sluzest.

Hemiski sostav: - polisaharidi (okolu 80%), - 10-20% voda - 2-3% skrob. - ne sodr`i enzimi. Polisaharidniot kompleks se sostoi od dve komponenti: - tragakantin 30-40% - basorin 60-70%.

I del: Tragakantin:
- vo voda e rastvorliv. - pretstavuva neutralen arabinogalaktan. sostaven e od: L-arabinoza 75%, D-galaktoza 12%, D-galakturonska kiselina 3%, a ostatokot e L-ramnoza.

II del: Basorin
- 60-70% od celata guma. - pretstavuva del {to ne se rastvora vo voda. - vpiva 40 pati pogolemo koli~estvo voda i dava stabilen gel. Basorinot e poznat i pod nazivot tragakantna kiselina. Toa e razgranet heteropolisaharid, izgraden od:  D-galaktouronska kiselina, vrzana so E(1-4)- vrski. Strukturata na osnovniot lanec e mnogu bliska do strukturata na pektinite. Razgranetiot lanec e sostaven od: ksiloza; fukozil-ksiloza i galaktozil-ksiloza. Odnosot na sostavnite elementi e: D-galakturonska kiselina, D-ksiloza, L-fukoza i D-galaktoza = 40:40:10:4. Ispituvawe: Identifikacijata preku mikroskopska analiza i so TLC analiza na hidrolizatot dobien posle obrabotka na gumata so sulfurna kiselina. Se ispituva prisustvo na: - metilceluloza (ne e dozvolena) - drugi gumi (karaja, arabska guma i dr.) - tu|i materii (dozvoleni koli~ini do 1%). - mikrobiolo{ka ~istota. Testovi za Esceherichia coli i Salmonela mikroorganizmi mora da bidat negativni.

Upotreba: Tragakant e laksantiv. Naj~esto se koristi vo forma Mucilago Tragacantha. Vo farmacevtska tehnologija - emulgator, za izrabotka na emulzii, hidro-gelovi, kremovi, i dr. Razbla`en voden rastvor na tragakant e mnogu viskozen, stabilen na kiselini i zagrevawe, kompatibelen so pove}eto rastitelni hidrokolodi i lesen za konzervirawe, poradi {to nao|a pogolema primena kako stabilizator pri proizvodstvo na suspernzii. Kako emulgator se koristi i vo prehranbenata idustrija no mnogu poslabo vo sporedba so arabskata guma. Tragakant e mnogu poskap od arapskata guma (6-10 pati). Porano mnogu pove}e se proizveduval, a denes negovoto proizvodstvo e ograni~eno na okolu okolu 400 t godi{no.

Drugi gumi: Indijski tragakant (Karaya Gummi ili Sterculiae Gummi) se dobiva od Stercullia urens Roxb., Sterculiaceae. Se koristi kako laksantiv, a vo prehrambenata industrijata kako zgusnuva~. Guma od kajsija (Gummi armeniacae) se dobiva od diva i gaena kajsija Prunus armeniaca L. Amygdalaceae. Se sobira vo sredna Azija. Se upotrebuva kako emulgator i zamena za arapskata guma. Guma od vi{na (Gummi cerasorum) se dobiva od vi{na, od cre{a, od praska, od badem i od sli~ni drva. Se koristi kako zamena za arapska guma. Najmnogu se tro{i vo tekstilnata industrija. Ksantinska guma se dobiva so fermentacija na glukoza pod dejstvo na bakterija Xanthomonas campestris. Ovaa guma gradi viskozni vodeni rastvori so pseudoplasti~ni osobini, koi se stabilni na promena na pH i temperatura, poradi {to nao|aat {iroka primena vo prehrambenata i kozmeti~kata industrija.