LOKACIJA I VOVED  TIPOVI NA EKOSISTEMI  VALORIZACIJA NA BIODIVERZITETOT I

BIOLO[KA RAZNOVIDNOST
 NEOPHODNOSTA OD ZA[TITA I

IZGOTVUVAWE NA POSEBNI STUDII

, (2004 ).

 Lokalitetot Ratkova Skala se naoga na podra~jeto na Zletovskata oblast, koja go zava}a slivot na Zletovska Reka, desnata pritoka na rekata Bregalnica.  Ovoj lokalitet koj{to spored Zakonot za za{tita na prirodata ("Pre~isten tekst (67/04); 14/06 i 84/07") e ivedentiran vo kategorijata na spomenici na prirodata, go zazema krajniot jugozapaden del od visokoto, masivno i {iroko planinsko bilo koe zapo~nuva od najvisokiot planinski vrv na Osogovskite planini - Carev Vrv (Sultan Tepe, 2085 m).

 Ovoj lokalitet koj{to spored Zakonot za za{tita na prirodata ("Pre~isten tekst (67/04); 14/06 i 84/07") e ivedentiran vo kategorijata na spomenici na prirodata, go zazema krajniot jugozapaden del od visokoto, masivno i {iroko planinsko bilo koe zapo~nuva od najvisokiot planinski vrv na Osogovskite planini - Carev Vrv (Sultan Tepe, 2085 m). 

, , . 94

:


, 11.500 . 698 (

1669 1000

). : (1205), (1605). (1085), (1406), (1117), (1206), (1427),

(1205), (1346), (1391), (1544),



, : , , .p : , , .

Vene~ka reka

Orlovo krilo (atar Zeleni Grad)

Visoko pasi{te (atar [talkovica)

 Balkanskiot poluostrov vo najmala raka pretstavuva `ari{te za Evropskiot biodiverzitet. Seu{te malku se znae za biodiverzitetot na Balkanskiot poluostrov iznad nivoto na obi~no registrirawe na vidovite. Sporeden so ostanatite umereni regioni vo Evropa, toj sosema se izdvojuva, a ako natoa se dodade i zna~eweto na negovata geografska lokacija vo tranzicionata zona otvorena na razli~ni floristi~ki i faunisti~ki vlijanija, toga{ ne iznenaduva preovladuva~koto mislewe deka Balkanskiot poluostrov e navistina centar na Evropskiot biodiverzitet, vo koj Makedonija ima centralna pozicija.  Evropski populacii na zagrozeni cica~i (kafeava me~ka, volk, ris, diva ma~ka, vidra, {aren tvor, slepo kutre, stobolka, divokoza i poveke vidovi na liljaci), kako i zna~ajni populacii na grablivite vidovi na ptici, se odr`uvaat vo planinskite ekosistemi i kanjonite na za{titenite podra~ja, {to direktno uka`uva za visokiot kvalitet i maliot stepen na degradacija na prirodnite `iveali{ta. Na toj na~in, Makedonija nudi eden ogromen potencijal vo evropski ramki, za za{titan na poslednata nedoprena diva priroda na kontinentot.

DIVERZITET NA VIDOVITE
I pokraj faktot deka golem broj na taksonomski grupi ne se celosno prou~eni, sega{nite soznanija za biodiverzitetot na Republika Makedonija poka`uvaat ekstremno visoko nivo na diverzitet na vidovite. Vkupniot broj na vidovi registrirani na teritorijata na Republika Makedonija iznesuva 17.604 vidovi, od koi 1.053 vidovi na gabi, 354 vidovi na li{ai, 2.169 vidovi na algi, 3.674 vidovi na vaskularni rastenija i 10.354 vidovi na `ivotni.

, . .

Crn [trk Ciconia Nigra

Malo Sivo Svra~e Imm. Lanius minor Kukumavka (Mala Utka) Athene noctua

ZAKONSKA ZA[TITA
Vo poslednite decenii, niza me|unarodni konvencii i dogovori se efektuirani za za{tita na zagrozenite vidovi vo Evropa. Implementacijata na ovie instrumenti, osobeno utvrduvaweto na Natura 2000 soglasno Direktivata za ptici i Direktivata za `iveali{ta, se od vitalno zna~ewe za razvoj na Pan Evropskata ekolo{ka mre`a (PEEN), bidej}i ovie instrumenti ovozmo`uvaat za~uvuvawe na mnogu zna~ajni lokaliteti niz cela Evropa. Samata realizacija na PEEN se bazira na postojnite inicijativi i Evropskite Direktivi.  Direktivata za `iveali{ta, koja e usvoena vo 1992 godina, pretstavuva praven akt na Evropskata Unija vo oblasta na za{tita na prirodata, koja ustanovuva zaedni~ka ramka za za{tita na divite `ivotinski i rastitelni vidovi, kako i na prirodnite `iveali{ta koi se zna~ajni za Unijata. (Aneks I, II, IV i V)  Direktivata za za{tita na divite vidovi na ptici (79/409/EEC) be{e usvoena vo 1979 godina od strana na devet zemji ~lenki na Evropskata Unija i be{e prvata EU Direktiva za za{titan a prirodnite vrednosti. Aneks I, II i III)

STATUS NA ZAKANA
IUSN Crvena lista na vidovi pod zakana na globalno nivo (2009): (CR;ER;VU)

VALORIZACIJA NA FLORATA
200 50 150 . , .    .  o , , , : : , , , , , . , ( ). . . , , .

 Rastitelnata flora
o ( o , o Ima , o , o , o , ( o , , , , ( . ). : ). , , , , , , , , . , , . ( , ), , , . ( , ). , ( ), , , , , , ) . , ,

(Vicia villosa Roth.,

: .

(Trifolium arvense L., Trifolium striatum L.,

: .

Srndak i Crvena Muvomorka Foto: Kotevski Mitko

Bukova suma (Atar Jamiste)

VALORIZACIJA NA INVERTEBRATA (Bez'rbetnici)

 Dekapodni rakovi: Poto~en Rak (II; VU), Re~en Rak (VU);  Tvrdokrilni insekti: Bumbar lepe{kar (II/IV;), Golema Dabova Stri`ibuba (II/IV; VU), Elen~e (II), ^etiri-dam~esta Stri`ibuba (II; VU), Alpska Stri`ibuba (II/IV; VU);  Peperutki: Balkanski sinec (II/IV), Aleksanorov Edrilec (IV), La`na Apolonova Peperutka (IV);  Samovilski kow~iwa: Samovilsko Kow~e Coenagrium onatum (II), Samovilsko Kow~e Leucorrhinia pectoralis (II/IV),;  Pravokrilci, Skakulci i [turci: Saga (IV; VU),

VALORIZACIJA NA VERTEBRATA (Rbetnici)

 RIBI (Pisces): ( , , ).

 VODOZEMCI (Amphibia):  Vistinski Do`dovnici i Mrmorci: Balkanski Mrmorec (II/IV);  Ogneni @abi: @olt Muka~ (II/IV);  Lukovi @abi: Balkanska Lukova @aba (IV);  Krastavi @abi: Zelena Krastava @aba (IV);  Lisni @abi, Drvjarki: Gatalinka (IV);  Vodni @abi: Poto~na @aba (IV).  VLE^UGI (Reptilia):  Suvozemni @elki: Ridska @elka (II/IV, NT), Polska @elka (II/IV, VU);  Slatkovodni @elki: Re~na @elka (II/IV);  Slepoci i Zmijogu{teri: Blavor -Zmijogu{ter (IV);  Vistinski gu{teri: Zelen Gu{ter (IV), Golem Zelen Gu{ter (IV), Planinska Gu{terica (IV), Skalesta Gu{terica (IV), Polska Gu{terica (IV), Makedonska Gu{terica (IV);  Smokovi: @olt Smok (IV), @drepka (II/IV, NT), Ribarka (IV);  Zmii Otrovnici: Poskok (IV), Ostroglava [arka (II/IV, VU).

Blavor -Zmijogu{ter

os o

Gatalin a

Zelen Gu{ter

Golem Zelen Gu{ter

 PTICI (Aves):  ^apqi: Mala Bela ^apja (I), Golema Bela ^apja (I);  [trkovi: Bel [trk (I), Crn [trk (I);  Orli, Eji, Luwi, Jastrebi: Jastreb Osojad (I), Crna Luwa (I), Mal Orel Mr{ojadec -Kawa (I, EN), Beloglav Orel Mr{ojadec (I), Orel Zmijar (I), Polska Eja (I), Livadska Eja (I), Kratkoprst Jastreb (I), Lisest Jastreb Gluv~ar (I), Skalest (Zlaten) Orel (I), Mal (Xuxest) Orel (I);  Sokoli: Mal Sokol (I), Ju`en (Planinski) Sokol (I), Siv Sokol (I);  Tetrebi: Le{tarka (I);  Erebici, Potpolo{ki, Fazani: Erebica Kamewarka (I);  Utki Vistinski : Buf (I);  No}ni Lastovici: No}na Lastovica -Kozodoj (I);  Ribar~iwa: Ribar~e (I);  Vrtivratki, Klukajdrvci: Sivoglav Klukajdrvec (I), Crn Klukajdrvec (I), Sirijski [aren Klukajdrvec (I), Obi~en [aren Klukajdrvec (I);  ^u~uligi: [umska ^u~uliga (I);  Svra~iwa: Crvenogrbo Svra~e (I), Malo Sivo Svra~e (I);  Ovesarki: Gradinarska Ovesarka (I).  CICA^I (Mammaslia):  Ku~iwa: Volk (II/IV);  Ma~ki: Diva Ma~ka (IV);  Vidri, Kuni, Nevestulki, Tvorovi, Jazovci: Vidra (II/IV, NT).  REDOT Liljaci ne se celosno pru~eni (vo RM 11xAn.II, 22xAn. IV, 2x(NT) i 2x(VU)

 Golemiot broj na vidovi koi se od Globalen ineres na EU i koi se opfateni vo listite so koi se nalaga za{tita na nivnite `iveali{ta po Dvete spomnati Direktivi na EU.  Samoto podra~le e nedovolno ili vo nekoi kategorii i voop{to neistra`eno.  Regionot pripaga vo Ista~na Makedonija koja e mnogu malku ili voop{to (ne)opfatena vo istra`uvawata na Florata i Faunata vo RM, spaga vo nerazvienite delovi na RM i nema nitu eden Priroden rezervat.

NAMENA I KORISTEWE NA PRIRODNITE RESURSI

( , . Pr : T ; A ;  . , , , , ,

) ,

Blagodarnost do:
 IUCN (Kancelarija za Jugo-Isto~na Evropa);  DEM (Dvi`ewe na Ekologisti na Makedonija); Lokalnata Samouprava na Op{tina Probi{tip;  Suzana Kratovalieva, Zemjodelski institut Skopje;  Ignovski Blagoj~o, MZ@CPP na RM (Otsek: Priroda);