HEDVIKA VRATARI SPZ 1. Kakno prednost ima vpisani lastnik v ZK pred lastnikom, ki ni vpisna v ZK (domneva LP, posesti; n.

zaupanja v ZK, publiciteta) (v em je na boljem tisti, ki je vpisan v zemljiko knjigo) V skladu z naelom publicitete obstajajo le tiste pravice, ki so vpisane v ZK. Lastnik, katerega pravica je vpisana v ZK, se teje kot lastnik nepreminine, v koliko pa pravica ni vpisana, lastninska pravica na nepreminini ni nastala. Kot lastnik se teje tisti, ki je vpisan. Vpis v ZK je konstitutivni element za nastanek lastninske pravice. Naelo konstitutivnosti oz naelo oblikovalnega uinka pravice (pravica nastane na podlagi vpisa v ZK; vendar izpolnjeni materialnopravni pogoji: veljaven naslov pridobitve)- stvarne pravice na podlagi pravnega posla Deklaratorni uinek pravica na nepreminini nastane zunaj zemljike knjige na podlagi zakonske dolobe, vpis te pravice pa zagotavlja publicitetne uinke, vpisana pravica je znana, kar je pomembno pru uveljavljanju dobrovernosti v pr.prometu (pravica nastane na podlagi zakona-v trenutku, ko izpolnjeni zakonsko doloeni pogoji) 1.zakon, 2.odlobe upravnega organa, 3.obligacijske pravice, ki se vpisujejo v ZK 2. Lastnika posest Lastniki posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti, kot da je njegova. Nelastniki posestnik pa je tisti, ki ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika. Kriterij razlikovanja je volja posedovati neko stvar kot svojo. Primer: e A da svojo nepreminino v zakup B-ju, je A posredni lastniki posestnik, B pa neposredni in nelastniki posestnik. 3. Pogoji za priposestvovanje - kaj e se nekdo drug vpie v ZK pred priposestvovalcem (priposestvovanje-kupili ste zemljie pred 20. leti, ki ga niste vknjiili, kaj zdaj-sodba, da ste priposestvovali(ni na
izstavitev zk dovolila), lahko pa tudi toi na izstavitev na podlagi pogodbe, zk dovolilo, kaj e nekdo drug vpisan))

S priposestvovanjem se lahko pridobi LP na preminini ali neprem., solastn.dele, etana l, stvarne slunosti in stavbna pravica (NE zastavna, zemlj dolg) -originaren nain pridobitve LP -predpostavke/POGOJI; 1.dobra vera (pr.domneva 9.SPZ), 2.lastnika posest (dokazno breme nosi priposestvovalec), 3.pretek asa Institut priposestvovanja je namenjen varnosti pravnega prometa, saj omogoa, da dejansko stanje stvari po preteku priposestvovalne dobe postane tudi njeno pravno stanje. Priposestvovati je mogoe tudi del stvari, vendar je ta monost omejena samo na nepreminine. Na javnem dobru in stvareh, ki so izven pravnega prometa ni mogoe pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Zahteva se dobra vera, tako da nedobroverni posestnik nikoli ne more postati lastnik stvari. SPZ doloa dve predpostavki za priposestvovanje: * dobra vera pridobitelja * neprekinjena lastnika posest: - 3 leta pri premininah - 10 let pri nepremininah Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik stvari, ki jo ima v posesti. Posestnik nepreminine je tako lahko v dobri veri samo, e je kot lastnik vpisan v zemljiko knjigo. Drugae pa doloa 44/2 len SPZ, ki predstavlja negativni vidik naela zaupanja v ZK. Ta doloba sugerira, da je s priposestvovanjem mogoe pridobiti pravico, ki ni vpisana v ZK (zunajknjino priposestvovanje).

Pri premininah je poglavitni kazalnik posest. Nekdo je v dobri veri praviloma tedaj, ko ta dobra vera temelji na posesti njegovega predhodnika (prodajalca), pri emer seveda ne bi smel imeti razlogov za to, da bi kljub posesti dvomil, da je ta lastnik stvari. Priposestvovalna doba prine tei tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniko posest, kona pa se z iztekom zadnjega dne tega obdobja. Posestnik mora biti ves as v dobri veri. e ni se priposestvovanje prekine. Pravica pridobljena s priposestvovanjem ne sme biti na kodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v ZK, pridobil pravico, e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v ZK. Pravica se s priposestvovanjem res pridobi v trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom doloeni pogoji (= pretek asa, ki je potreben za priposestvovanje), vendar pridobitev pravice s priposestvovanjem na nepreminini uinkuje samo med priposestvovalcem in tistim, ki je pravico izgubil oz mu je bila omejena. Proti tretjim osebam uinek priposestvovalne pravice nastopi ele z vpisom v ZK (zakonita pridobitev pravice se umakne naelu zaupanja v ZK) 44/2 SPZ
- priposestvovanje: pogoji, ali lahko priposestvovalec izvisi (e se ne vpie v ZK proti dobrovernemu tretjemu nima varstva), ali bi lahko v tem primeru zahteval odkodnino od zemljikoknjinjega lastnika (da, e je ta ravnal v slabi veri)

4. Kakne tobe ima lastnik na razpolago, e ga nekdo moti? Toba zaradi motenja posesti in negatorno tobo +133.OZ popularna toba ira kot stv pravna, vsak-tisti, ki mu grozi veja koda, nevarnost mora biti konkretna, neposredna (klasina spz negatorna: opustitevni z in prepoved nadalj vznemirjanja) 5. Ali ima slunostni upravienec tudi negatorno tobo Da. e slunostnega upravienca kdo neutemeljeno moti pri izvrevanju slunosti, lahko ta s tobo zahteva, da prepreevanje oziroma motenje preneha. Gre za KONFESORNO (servitutno) tobo (actio confessoria), ki je po svoji vsebini podobna negatorni tobi. SPZ doloa, da se za to tobo smiselno uporabljajo pravila o negatorni tobi. 6. Kaken je zahtevek pri motenjski tobi? Dajatveni (opustitveni) Prepovedni Dajatveni - prepovedni in restitucijski 7. Motenje posesti, kaj e motenje zelo malo(ni ekonomskega interesa) Motenje posesti mora biti protipravno Zahtevek; 1.ugotovitveni-nepotreben, nedovoljen 2.vzpostavitev prejnjega stanja (prejnjega posestnega stanja) 3.prepoved nadaljnjega motenja posesti Sodno varstvo posesti 33.SPZ:glede na zadnje stanje (mirna) posesti-pri tem se ne upotevata pravica in dobrovernost posestnika 8. Ali gre pri izklopu elektrike za motenje Da, energija je tudi stvar. 9. Kakna imisija je prepovedana? Lastnik nepr mora pri uporabi nepr opuati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepr in oteujejo uporabo drugih nepr ez mero, ki je glede na naravo in namen nepr ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo znatnejo kodo (prepovedana imisija)

S prepovedanimi imisijami so miljeni tisti vplivi na tujo nepr, ki ezmerno oteujejo njeno uporabo ali povzroajo znatnejo kodo. Pr varstvo le v primeru bistvenih, nebistvene se ne upotevajo. Prepovedane imisije so navedene v 75. l. SPZ. Gre za motnje, kot so dim, neprijetni vonji, toplota, saje, tresljaji, ropot, odplake, ki izvirajo iz sosednje nepreminine ali iz dejanj pri uporabi sosednje nepreminine. Prav tako so prepovedane motee neonske reklame, razna sevanja, prepreevanje svetlobe, odtegovanje zraka. Pri imisijah loimo med direktnimi in indirektnimi imisijami. Direktne so v vsakem primeru prepovedane, razen e obstaja poseben pravni naslov (npr. slunost). Indirektne pa so prepovedane samo, e presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatno kodo. Lastnik se pred prepovedanimi imisijami lahko brani s prepovedno ali popularno tobo. 10. Kdaj posestnik odgovarja za kodo na stvari? e je nedobroveren (96.SPZ) 11. Antihreza 159.SPZ Dogovor o antihrezi je dogovor po katerem je zastavnemu upniku dovoljeno, da pobira plodove zastavljene nepreminine ali da jo kako drugae izkoria. Pravica do plodov je stvar dogovora med zastavnim upnikom in zastaviteljem, e dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju. Pri hipoteki je dogovor o anatihrezi nien. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, kar pomeni da zastavitelj po ustanovitvi hipoteke lahko e naprej izkoria zastavljeno nepreminino. Plodovi nepreminine imajo lahko pomembno ekonomsko vrednost in zastavitelju pogosto omogoajo, da odplauje obroke zavarovane terjatve. e zastavljena stvar daje plodove, velja splono pravilo v skladu s katerim lastnik stvari pridobi tudi lastninsko pravico na plodovih. Vendar je pri roni zastavni pravici dopusten dogovor o antihrezi (pactum antihreticum). Tako zastavna pogodba lahko doloa, da ima pravico do plodov zastavni upnik. Zastavni upnik s tem pridobi podoben poloaj, kot ga ima uitkar. e ima zastavni upnik pravico do plodov, se zavarovana terjatev zmanja za njihovo vrednost.
-hipoteka: antihreza; e je H na celi nepr, ki je v solastnini 3 oseb, ki imajo v njej stanovanja in se ta solast. spremeni v etano (H ostane na vsakem od et. delov), kaj e je le na enem solast deleu (ostane na tem delu tudi v EL), kaj se po etairanju zgodi s skupnim zemljiem (ostane v solastnini), ali H pomeni kakno oviro za lastnika (le, e je v ZK vknjiena prepoved odsvojitve in obremenitve, sicer lahko prosto razpolaga z njo)

12. Kako se lahko zaiti pogodba o preuitku, ko se izloi nepreminino? Vpis stvarnega bremena v ZK v korist preuitkarja. Pogodbene obveznosti prevzemnika se drijo lastnika nepreminin; e prevzemnik nepreminine odsvoji, je obveznosti dolan izpolnjevati novi pridobitelj. Pri pogodbi o dosmrtnem preivljanju; preivljanec se lahko v korist preivljalca odpove razpolaganju s premoenjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preivljanju. (prepoved odtujitve in obremintve se lahko vpie v ZK, samo e je doloena med zakoncema/ZZpartnerjema/stari&otroci/posvojenci&posvojitelji- v teh primerih deluje napram tretjim/erga omnes 13. Ali lahko stvarna slunost preneha zaradi neuporabe? Da. Gre za prenehanje na podlagi zakona: - e se lastnik sluee stvari upre njenemu izvrevanju, lastnik gospodujoe stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvruje (usucapio libertatis) osvoboditev slunosti - e se ne izvruje v asu, potrebnem za njeno priposestvovanje-20 let (non usus) zastaranje slunosti 14. Imetnitvo (detencija) Imetnik-detentor je oseba, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega in je tudi dolan ravnati po njegovih navodilih. Detentor nastopa in ravna po navodilih posestnika. Detentorju pravo ne nudi

posebnega varstva.Nima posestnega varstva za sebe, izvruje pa lahko samopomo, vendar za posestnikaposestnega gospodarja (26/2 SPZ) Predpostavki:1.dolo os.izvaja dejansko oblast na stvari za drugega 2.izvajanje izhaja npr iz delovnega/podobnega razmerja/v gospodinjstvu ter obstaja dolnost se ravnati po navodilih drugega (posestnika) .. podaljana roka gospodarja
15. Stvarna slunost-vsi moni zahtevki, nujna pot, a lahko tudi osebno slunost osvobodi, tako, da je upravienec ne izvruje (lahko-sodna praksa) Tudi npr uitek lahko preneha zaradi neizvrevanja, smiselno pridejo v potev dolobe o zastaranju stvarnih slunosti in priposestvovanju svobode -223.SPZ,

Obremenjena je LP nepr, natanen vpis vsebine, izhaja iz odnosa dveh nepr, tako da uinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepr (gospodujua nepr) proti vsakokratnemu lastniku druge nepr (sluea neprpredmet slunosti), vselej bremeni slueo nepr kot celoto Zahtevki: 1. posebna toba na varstvo slunosti=konfesorna toba (ko posestno varstvo ni mogoe, tj.pri neg slunostih) 2.samopomo 3. posestno varstvo (za pozitivne slunosti) *konfesorna toba: akt.legitim: slunostni upravienec (dokazat obstoj slunosti-vsebino, upravienost), pasivno: vsak, ki protipravno moti izvrevanje slunosti; dajatvena t: opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrevanje slunosti, tudi prepoved prihodnjih motenj Nujna pot: stvarna slunost, ki se ustanovi prisilno s pravnomono sodno odlobo (gre za prisilen poseg v LP ), nastane s konstitutivno odlobo dr organa (pravnomonost!); predpostavke:sodie dovoli nujno pot za nepreminino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroki. ne onemogoa ali znatno ovira uporaba nepr, im manj obremeniti tuja nepr, -upravi je dolan plaati nadomestilo. Sklep o doloitvi nujne poti vsebuje: 1.natanen potek nujne poti, 2.nain uporabe in 3.viino denarnega nadomestila Postopek po ZNP.
Stvarna slunost: kdaj nastane, kdaj preneha po volji lastnika slueega zemljia (sodno izpodbijanje obstoja slunosti zaradi razloga, da se ne uporablja ve) glej tudi t.12

Nastanek: z 1.zakonom (priposestvovanje), 2.pravnim poslom, 3.odlobo dr.organa (npr.nujna pot)

16. Posest pri roni zastavi in hipoteki

Rona zastava-zastavna pravica na premininah (pignus) Zastavni upnik ima posest Hipoteka-zastavna pravica na nepremininah Zastavitelj ima posest
(kdo uporablja nepreminino pri hipoteki. Dolnik ali upnik.) 17. Reivindikacijska toba, negatorna, konfesorna, imisije

1.Reivindikacija 92.SPZ: lastninska toba s katero zahteva vrnitev individualno doloene preminine od kogarkoli (ne glede na em temelji posest toenca). Dokazno breme nosi tonik=lastnik, in mora 1. stvar opisati/oznaiti, 2.dokazati svojo LP na stvari (zadostuje, da dokae, da je LP pridobil, njen nadaljnji obstoj pa se domneva), 3. dokazati dejansko oblast toenca
(kaj se dokazuje pri lastninski tobi ) dokazat svojo lastninsko pravico-da jo je pridobil in dejansko oblast toenca!

2. Negatorna/prepovedna 99.SPZ: posebna t, s katero lastnik varuje svoj poloaj, e ga kdo drug protipravno ovira pri izvrevanju njegove LP. Tonik ima stvar v posesti, vendar toenec to posest moti (trajajoe ali ponavljajoe se motenje; NE enkratno oz.e t-ec e opustil). Razlika od posestne t: gre za petitorno t, namen je da se trajno uredijo lastninska razmerja. Tonik (lastnik ali domnevni lastnik) mora dokazat, 1.da je (domnevni) lastnik in 2.da ga toenec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugae kot z odvzemom stvari. Zahteval bo 1.prepoved vznemirjanja in bodoega ali vzpostavitev prej stanja, e je t-ec povzroil kodo, tudi povrnitev kode. 3. Konfesorna (glej t.14*) 4. Imisije Obliga pr varstvo-133.OZ je oblikovano ire kot spz, tako glede aktivne legitimacije kot tudi glede kode, za katero zadoa, da zgolj grozi.

SPZ varstvo pred imisijami je mogoe uveljavljati z negatorno tobo. 18. Predkupna pravica v etani lastnini Pri manjih nepr v EL zakon doloa zakonito predkupno pravico pri prodaji posameznega dela v EL, gre za nepr, kjer imamo dva ali ve eta.lastnikov in ne ve kot pet posameznih delov. 124.SPZ: e ima nepr dva/vel eta.lastnikov in nima ve kot 5 posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v eta.lastnini drugi eta.lastniki predkupno pravico. Smiselno se uporabljajo dolobe SPZ o zakoniti predkupni pravici solastnikov. ( e predkupno pr uveljavlja hkrati ve solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja prekupno pr v sorazmerju s svojim idealnim deleem) 19. Delitev stanovanjske stavbe v solastnini 69., 70. SPZ
Vsak solastnik lahko vedno zahteva delitev lastnine (solastnina ni prisilna skupnost), raten v neprimernem asu. Lahko 1.sporazumna(posel, ki,presega redno upravljanje) ali 2.sodna delitev (sodie odloi v nepravdnem post; najprej prizadeva za 1.fizino, 2. civilno-prodaja in delitev izkupika, lahko tudi enemu, drugi ga izplaajo- v tem primeru zakonita zastavna pravica drugih).

20. Izkljuitvena toba 123.SPZ Je skrajni ukrep za najhuje kritve sosedskega soitja znotraj odnosa etane lastnine, ko druga sredstva ne pomagajo ve (opustitvene tobe na podlagi LP-negatorna, motenja posesti ali spl prepovedi vznemirjanja133.OZ) Razlog: grobo krenje temeljnih pravil sosedskega soitja ali dolnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako da postane skupnost s kriteljem nevzdrna. 123.SPZ: etani lastniki, ki imajo ve kot polovico solastnikih deleev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se krilec opomni. e krilec kljub opominu spet sklep, da se vloi toba za njegovo izkljuitev in prodajo njegovega posameznega dela (pravila izvrbe); 'toenec je dolan prodati svojo nepr' 21. Kdaj se lahko gradi na tujem zemljiu (vertikalna, horiz. akcesija, stavbna pravica) 47.SPZ gradnja ez mejo nepr ; Lahko dogovor: sprememba meje, slunost, stavbo pravico v korist graditelja, obligacijska pravica e ni dogovora: 47.SPZ, sodie v nepravdnem post odloi: 1.ustavitev gradnje/poruit stavbo/vzpostaviti prvotno stanje, 2. doloitev nove meje in primerna odkodnina (le e posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo) Z odlobo o doloitvi nove meje-graditeljevo zemljie se povea za tisti del sosednjega zemlj, na katerega sega gradnja. LP se pridobi s pravnomonostjo odlobe (vpis v ZK nima konstitutivnega uinka), govorimo o horizontalni akcesiji, LP se je razirila v horizontalni smeri. Horizontalna akcesija je mogoa na podlagi pr.posla ali odlobe dr.organa, medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona (8. in 54.SPZsuperficies solo cedit/povezanost zemljia in objekta; prirast:LP se raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine)

OZ 23. Naelo enakopravnih dajatev - oderuka pogodba, ezmerno prikrajanje 8.OZ: (1)Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleenci iz naela enake vrednosti vzajemnih dajatev. (2) Zakon doloa, v katerih primereih ima kritev tega naela pravne posledice. Ni splono naelo, velja le pri dvostranskih odplanih vzajemnih pogodbah. Zakon doloa, v katerih primerih ima kritev tega naela tudi pravne posledice, tudi e je v konkretni pogodbi kreno to naelo, to ne vpliva na veljavnost sklenjene pogodbe. Pomanjkanje ekvivalence namre ne pomeni ninosti. Sodie na ekvivalenco ne pazi po uradni dolnosti. (izjeme; 1.pogodbe na sreo, 2. predmet pog ima posebno vrednost za dolo. osebo)

Naelo je konkretizirano v tevilnih institutih, institut ezmernega prikrajanja in oderutva sta najpomembneji posledici kritve tega naela. ezmerno prikrajanje 118.OZ: okodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, e je bilo med obveznostmi strank oitno nesorazmerje (e za pravo vednost tedaj ni vedela/ni bila dolna vedeti). pravo dopua odstopanje od ekvivalence v razumnih mejah. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po enem letu od sklenitve pogodbe. Zaradi prikrajanja posel ni e sam po sebi neveljaven, ampak ga mora prikrajana stranka izpodbijati. Izpodbija ga tako, da toi ali ugovarja na razveljavitev posla. Posledica je vzpostavitev prejnjega stanja. Vsaka stranka ima pravico zahtevati, da ji druga stranka vrne tisto korist, ki jo ima brez temelja in sprio tega, da posel ne velja ve. Mona je konvalidacija . Oderuka pogodba 119.OZ: e kdo izkoristi 1.stisko ali 2.teko premoenjsko stanje drugega, njegovo 3.nezadostno izkuenost, 4.lahkomislenost ali 5.odvisnost (govorimo o ibkejem/ranljivejem poloaju/lastnosti) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju (objektivni element oderutva) s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina. Gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom (zaita javnega interesa) Subjektivni element: oderutvo je posledica zavestnega ravnanja, nesorazmerje med izpolnitvama ni nakljuno, gre za namero prikrajati drugo stranko, zato da se dosee premoenjska korist Ker gre za ninost, lahko zahteva ugotovitev neveljavnosti ne samo prikrajanec, ampak vsakdo, ki ima pravni interes. Ninost se lahko upoteva tudi po uradni dolnosti, posledica neveljavnosti pa je kondikcija. Vsaka stranka lahko zahteva tisto korist, ki jo je na podlagi pogodbe izroila drugi stranki. Vendar pa utegne biti za prikrajanca preteko, e mora vzpostaviti prejnje stanje, saj tako lahko zaide v stisko, e je posel sklenil v stiski. Zato ima prikrajanec pravico zahtevati vrednost, za katero je bil prikrajan (pravini znesek), s tem pa pogodba ostane v veljavi. Govorimo o prilagoditvenem zahtevku, s katerim se zahteva, da se obveznost zmanja na pravien znesek. 535.OZ: Meano darilo e je po isti/drugi pogodbi tudi obdarjenec dolan obogatiti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoe vrednosti. 24. Naelo skrbnosti. Kako je to pomembno pri neposlovni odkod odg. (merilo krivde) 6.OZ: Udeleenci v obligac.razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pr.prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij=skrbnost dobrega gospodarja. Pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti pa morajo ravnati z vejo skrbnostjo, po pravilih stroke in obiajev=skrbnost dobrega strokovnjaka Skrbnost je obenem merilo za presojo, ali je stranka ravnala tako, da ji ni mogoe oitati, da je ravnala krivdno oz. merilo za doloitev stopnje krivde. 25. Naelo soasnosti izpolnitve, kako to izgleda? (pri kupoprod. pog: plailo z istoasno izroitvijo/ vpisom v
ZK)

26.Navidezna pogodba 50.OZ: Navidezna/simulirana pog nima uinka med strankama, gre za zavestno razhajanje med voljo in izjavo. e ta navidezna pog prikriva kakno drugo pog, velja ta druga, e so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. 27. Predpogodba 33.OZ: jasen dogovor, da bosta sklenili doloeno pogodbo, s predpogodbo se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba; predpogodba vee, e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe, na zahtevo zainteresirane stranke naloi sodie drugi stranki, naj sklene pogodbo

28. Kaj storiti v primeru e mi nekdo odsvoji stvar, na kateri ima monejo pravico? Dejansko gre za situacijo, ko kupim stvar od prodajalca, nato pa mi to stvar odsvoji nekdo z monejo pravico. V taknem primeru seveda lahko uveljavljam pravice iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake, v konkretnem primeru razveljavitev pogodbe in vrailo kupnine, uveljavljam pa lahko tudi odkodninski zahtevek za morebitno kodo. 29. POVZROITEV KODE 131.OZ koda: zmanjanje premoenja (navadna ), prepreitev poveanja premoenja (izgubljeni dobiek), povzroitev telesnih, duevnih bolein, strah, okrnitev ugleda p.o. (nepremoenjska ) 133.OZ Popularna toba Krivdna odgovornost: 1.namenoma 2.iz malomarnosti -neodgovorne osebe, -mladoletnik (14 dalje odgovovarja), -silobran, -stiska, -samopomo, -privolitev okodovanca (volenti non fit iniuria-tistemu, ki to hoe, se ne godi krivica, 140.OZ), -odgovornost za drugega, -za delavce odgovornost delodajalca: za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu/(v zvezi z delom tretji osebi,
odgovarja pravna/fizina os, pri kateri je delavec takrat delal, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako kot je bilo treba. kdaj lahko ok. terja odkodnino direktno od delavca (huda malomarnost, namenoma povzroena koda), -koda nevarne stvari, -posebni primeri, povrnitev kode

premoenjske: 1.naturalna restitucija (vzpostaviti stanje, kot bilo, preden je koda nastala), 2. denarna
odkodnina , RENTA: v primeru smrti, telesne pokodbe, okvare zdravja; plauje meseno vnaprej; pravico zahtevati potrebno zavarovanje; *173.OZ oseba, ki jo je umrli podpiral/preivljal/po zakonu pr zahtevati od njega preivljanje *174.OZ popolna/delna nezmonost okodovanca za delo, nj.trajno poveanih potreb, unienje/zmanjanje monosti nadaljnjega razvoja/napredovanja. Renta je osebna pravica, vezana na osebo okodovanca (podeljena prav njemu zaradi njegovega in samo njemu lastnega prikrajanja), zato jo ni mo prenesti na drugega s pravnim poslom. Ko zapade, pa postane upnik navadne denarne terjatve in tako je prenos zapadlih zneskov dopusten, vendar mora biti doloen s pisnim sporazumom ali pravnomono sodno odlobo. Pravico do rente tudi ni mogoe podedovati, ko pa zneski rente zapadejo ja (velja enako kot zgoraj; pazi strogo: pravnomonost sodne odlobe). nepremoenjska: kritev osebnostne pravice-objava sodbe/popravka, pravno priznane nepremo.kode: 1.telesne boleine, 2. duevne boleine (zmanjanje ivljenjskih aktivnosti- trajno, le izjemoma zaasno, ko gre za res teke primere, skaenost, razalitev dobrega imena in asti, okrnitev svobode, osebnostne pravice, smrt blinjega, posebno teke invalidnosti blinjega, kritev dostojanstva, kritev moralnih avtorskih pravico po ZASP), 3.strah, 4.okrnitev ugleda pravne osebe; upoteva se tudi bodoa nepremoenjska koda; 30. Okodovanec, ki zahteva nepremoenjsko odkodnino, umre - ali imajo dedii pravico do tega? 184.OZ: Pravica do povrnitve nepremoenjske kode je osebna. To pomeni, da je vezana na osebo upravienca, zato ni podedljiva. Osebno naravo izgubi, ko je terjatev za plailo denarne odkodnine priznana s 1.pravnomono odlobo ali s 2.pisnim sporazumom, odtlej gre le e za vpraanje izpolnitve premoenjske (denarne) obveznosti. Strogo: pravnomonost! Terjatev za povrnitev nepremoenjske kode ne sodi v zapuino okodovanca, ki je umrl po izdaji sodbe sodia prve stopnje, a predno je sodba postala pravnomona. 31. Kaj spada pod telesne boleine so vrsta NEPREMOENJSKE KODE (boleine in nevenosti z zdravljenjem; tudi bodoa koda) tudi zaasna zmanjana aktivnost-a ne spada to pod DUEVNE? Komentar str.1023) Telesne boleine so najstareja vrsta nepremoenjske kode. So posledica telesnih pokodb ali najrazlinejih okvar zdravja. Kaj vse sodi pod pojem telesnih bolein, daje sodna praksa. Tako je ustaljeno stalie, da se 1.najrazlineje nevenosti med zdravljenjem (na primer kraja nezavest,

hospitalizacija, vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij, rentgensko slikanje, operacije, infuzija, transfuzije, injekcije, previjanje ran, odstranitev ivov, uporaba invalidskega vozika in bergel, bolniki stale, obiskovanje ambulante, fizioterapije), ki jih trpi okodovanec, obravnavajo v okviru odkodnine za telesne boleine. Upoteva se intenzivnost, trajanje bolein in potek zdravljenja. Okodovancu pripada tudi 2.odkodnina za bodoo nepremoenjsko kodo v okviru zahtevka za posamezno vrsto kode, e je po obiajnem teku stvari mogoe ugotoviti, da bodo telesne boleine trajale tudi v prihodnosti. 32. Odgovornost ole za otroka. Kdaj kljub nadzoru ole dogovarjajo stari? 7-14let, 137.OZ mladoletnik ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati 144.OZ: Odgovornost drugih za mladoletnika: e mladoletnik povzroi kodo pod nadzorstvom skrbnika, ole ali ustanove odgovarjajo skrbnik, ola ali ustanova, razen e dokaejo, 1.da so opravljalo nadzorstvo z dolno skrbnostjo ali da bi 2.koda nastala tudi pri dolnem nadzorstvu. Odgovornost je solidarna, e odgovarja tudi mladoletnik. 145.OZ: Posebna odgovornost starev: e mladoletnik povzroi kodo izven nadzorstva starev, stari odgovarjajo, e je koda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih zgledov ali grdih navad, ki so jih mladoletniku dali stari ali e se tudi sicer koda lahko pripie njihovi krivdi. Nadzornik, ki je plaal odkodnino, ima prosti starem regresni zahtevek. 146.OZ: Odgovornost starev iz pravinosti: e je kodo povzroil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodie glede na premoenjsko stanje starev in okodovanca naloi povrnitev celotne/delne kode starem, e tako terja pravinost. 163.OZ: Odgovornost tistega, ki opravlja spl. koristna dela Krivdna; odgovarja za kodo, e brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve 33. Nevarno stvar izroi sosedu 149.OZ: za kodo nastalo v zvezi z nevarno stvarjo, se teje, da izvira iz te stvari, razen e se dokae, da ta ni bila vzrok (izpodbojna zakonita domneva). Za kodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. 152.OZ: Namesto imetnika stvari odgovarja, enako kot on, tisti, ki mu je imetnik zaupal stvar v uporabo, ali tisti, ki je sicer dolan stvar nadzorovati. 34. Kdaj se lahko zmanja odkodnina 170.OZ: e koda ni bila povzroena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je ibkega premoenjskega stanja in bi jo plailo popolne odkodnine spravilo v pomanjkanje ali e je okodovalec povzroil kodo, ko je kaj delal v okodovanevo korist (lahko sodie odmeri manjo, upoteva skrbnost, ki jo okodovalec kae v lastnih stvareh. 35. POBOT; 311.OZ Nepobotljive terjatve-primeri Splono pobot: Obe terjatvi glasita na denar/druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in e sta obe zapadli. Pobot ne nastane takoj, ko se steejo pogoji zanj, ampak mora to ena stranka drugi izjaviti-izjava o pobotu. Pobot izkljuen (316.OZ): -terjatev, ki je ni mogoe zarubiti-101.ZIZ (zakonita preivnina, odkodnina za izgubljeno preivnino zaradi smrti, odkodnina zaradi telesne pokodbe, denarna socialna pomo, starevski dodatek, pomo ob rojstvu otroka, dodatek za veliko druino, dodatek za nego otroka, tipendije, prejemki iz naslova redov, medalj ) -terjatev stvari, ki bile D dane v hrambo/na posodo/brezpravno vzel/pridral

-terjatev, nastala z namerno povzroitvijo kode -odkodninska terjatev za kodo, storjeno z okvaro zdravja/povzroitvijo smrti -terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preivljanja 36. Poravnava med domnevnim oetom in sinom - nato se ugotovi, da sin ni sin - roki za izpodbijanje zamujeni, kaj sedaj? 1050.- 1059.l 1058.OZ: Poravnava je nina, e temelji na zmotnem preprianju obeh strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni. Poravnava je nina, e sta v zmoti obe stranki. e je v zmoti samo ena stranka, je lahko poravnava izpodbojna zaradi prevare. Odpoved pravici do uveljavljanja ninosti poravnave nima pravnega uinka. *mona odkodninska toba* 37. Ali mono poravnavo izpodbijati zaradi ezmernega prikrajanja? Zaradi ezmernega prikrajanja se ne more zahtevati razveljavitev poravnave(1055.OZ). Gre za naelo volenti non fit iniuria = tistemu, ki hoe, se ne godi krivica. Strani se s poravnavo zavestno odreeta ugotavljanju prave vrednosti njunih obveznosti. POROTVO 1012.-1034.OZ 38. Ali porok odgovarja, etudi je dolnik umrl? Da, za ves dolg 1023.OZ: e glavni dolnik umre in njegov dedi iz podedovanega premoenja ne more plaati celotnega dolga, porok kljub temu odgovarja za celotno obveznost. 39. e gre dolnik v steaj, ali porok e vedno odgovarja? 1022.OZ: U dolan priglasiti svojo terjatev, hkrati pa obvestiti poroka, zmanjanje obveznosti glavnega D v steaju ne pomeni tudi zmanjanje porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. 40. Kaj e ni darilnega namena? Razlog za sklenitev darilne pog: brezplano okroistiti obdarjenca. Biti mora dopusten, sicer je pog nina. Nagib je konkreten vzrok, ki prevesi voljo posameznega darovalca v smeri odloitve, da bo daroval.
Nagibi, iz katerih je bila sklenjena odplana pogodba, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen e je nedopusten nagib bistveno vplival na odloitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, drugi pogodbenik pa je to vedel, ali bi moral vedeti. V takem primeru je pogodba nina.

Za neodplane pog pa velja, da je nagib v vsakem primeru del podlage pogodbene obveznosti. Darilna (in vsaka neodplana) pogodba je nina, e je darovalca k sklenitvi vodil nedopusten nagib, eprav obdarjenec za to ni vedel. Pri darilni pogodbi se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, zaradi katere je darovalec sklenil darilno pogodbo. Zmota v nagibu je zmota o vzroku, ki je stranko napeljal do tega, da se je zavezala darovati (npr. darovalec podari, ker je zmotno mislil, da mu je obdarjenec reil ivljenje, v
resnici pa je ostal iv po nakljuju)

41. Preklic darila Darilna pogodba je praviloma nepreklicna. Samo v primerih, ki jih doloa zakon, lahko pride do preklica pogodbe. Dolobe o pravici do preklica so kogentne, saj OZ doloa, da je odpoved pravici do preklica nina. Preklic je doloen tako iz socialnih kot tudi moralnih razlogov v smislu odnosa do darovalca. Razlogi za preklic so natanno doloeni: 1.darovaleve premoenjske stiske: darovalec lahko preklie darilno pogodbo, e po sklenitvi pogodbe pride v poloaj, da je ogroeno njegovo preivljanje;

2.hude nehvalenosti obdarjenca: podana je, e se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovemu blinjemu obnaa tako, da bi bilo po temeljnih moralnih naelih nepravino, da bi obdarjenec prejeto obdral; 3.pozneje rojenih otrok darovalca: e darovalec ele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel Preklic je asovno omejen, saj je moen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic. Preklic pa ima tudi predpisane posledice. e je pogodba e izpolnjena ima preklic za posledico 1.vrnitev darovanih stvari ali pravice oziroma 2.plailo vrednosti, za katero je obdarjenec obogaten. e pa pogodba e ni izpolnjena pa preklic pomeni njeno prenehanje.

ZZZDR 42. Do kdaj in kdaj lahko razvezani zakonec zahteva preivnino? 81.-83. ZZZDR V 1.postopku za razvezo ZZ ali s 2.posebno tobo, v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomono razvezana. Po koncu postopka za razvezo zakonske zveze sme zahtevati preivnino le, e so 1.pogoji za preivljanje obstajali e v asu razveze in 2.obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preivnino. 43. Posli med zakoncema 62.ZZDR Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. 44. Ali se lahko razdeli skupno premoenje zakoncev e med ZZ? Zakaj je to dobro?
*monost delitve v zz *ali se lahko zahteva delitev premoenja in doloitev deleev e v asu zakonske zveze? *je mona razdelitev premoenja v asu ZZ (da), v em je prednost (samost. razpolaganje)

60.ZZZDR 58: V asu trajanja ZZ se skupno premoenje razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. Zakonca se lahko 1.sama sporazumeta o viini deleev na skupnem premoenju ali pa 2.zahtevata, da doloi sodie ta dele. Nastane solastnina. To je dobro za to, ker lahko potem razpolagata s tem premoenjem neodvisno drug od drugega. 45. Odgovornost zakonca za skupna dolgove
(s skupnim premoenjem in s svojim posebnim)

56/2: Odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim premoenjem kakor tudi s svojim posebnim. 46. Kdo lahko zahteva ugotovitev oetovstva? 90.-92. ZZZDR 1.Tisti, ki je priznal otroka za svojega (razsoden, star najmanj 15let), pa se mati ne strinja, lahko vloi tobo na ugotovitev oetovstva (90/2) 2.Mati v otrokovem imenu, e pove ime otrokovega oeta in ta oetovstva ne prizna (91) 3.Otrokov skrbnik s privolitvijo CSD 4.Otrok, ko postane polnoleten 47. Ugotovitev oetovstva proti dediem 92/2: Toba na ugotovitev oetovstva se lahko vloit tudi po smrti domnevnega oeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti. 48. Kdaj lahko oe toi na ugotovitev 90/2.ZZZDR: e se mati ne strinja s priznanjem oetovstva (ni rojen v ZZ), v 5L po rojstvu

49. Do kdaj lahko otrok izpodbija oetovstvo? Tobo na ugotovitev oetovstva lahko vloi otrok, ko postane polnoleten. Ustavno sodie je rtalo rok 5 let, kar velja od 5.11.2008. 50. Dva se poroita, mo temelje hie postavil e pred poroko, posebno premoenje 51.ZZZDR: Premoenje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi ZZ, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga, premoenje, ki pa ga zakonca pridobita z delom v asu trajanja ZZ je njuno skupno premoenje. 51. Sosed in televizor; mo kupi tv na kredit - ali sodi v skupno premoenje in kaj lahko ena stori, e mo
eli prodati tv sosedu brez njenega dovoljenja

ena soseda obvesti, da tv sodi v skupno premoenje, zato se ga lahko odsvoji samo s soglasjem obeh zakoncev 52. Dolnost preivljanja-otrok, zakonec , stari- kdo ima prednost OTROKA: 123.ZZZDR: Stari so dolni preivljat svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmonostmi zagotovijo ivljenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. e se otrok 1.redno ola, pa tudi e se 1.redno ola vpisan na izredni tudij, so ga stari dolni preivljati najve do dopolnjenega 26.leta. ZAKONCA: 50.ZZZDR: Zakonec, ki 1.nima sredstev za ivljenje, pa 2.brez svoje krivde ni zaposlen ima pravico, da ga drugi zakonec preivlja, kolikor je to v njegovi moi. Po razvezi ZZ, ima zakonec iz istih razlogov pravico od drugega zahtevati preivnino. (v postopku in eno leto po razvezi-s posebno tobo) Pravica do preivnine preneha, e razvezani zakonec, pridobi premoenje/dohodje, e sklene novo ZZ/ivi v zunajzakonski skupnosti. STARE: 124. ZZZDR: Polnoletni otrok je dolan preivljati po svojih zmonostih svoje stare, e ti 1.nimajo dovolj sredstev za ivljenje in 2.si jih ne morejo pridobiti. Ni pa dolan preivljati tistega od starev, ki iz neopravienih razlogov ni izpolnjeval preivninskih obveznosti do njega. 131.b ZZZDR: Preivljanje otrok in zakonca, ki jih je zavezanec dolan preivljati, ima prednost pred preivljanjem starev zavezanca. 53. Ali je otrok dolan preivljati stare? kdaj morajo otroci preivljat stare 124.ZZZDR Polnoletni otrok je dolan preivljati po svojih zmonostih svoje stare, e ti 1.nimajo dovolj sredstev za ivljenje in 2.si jih ne morejo pridobiti. Ni pa dolan preivljati tistega od starev, ki iz neopravienih razlogov ni izpolnjeval preivninskih obveznosti do njega.
54. Preivnina, ali je zakonec dolan preivljati zakonca (da), kdaj lahko zakonec to zahteva (med ZZ, ob razvezi, v 1 letu po razvezi), kaj e je ta zakonec ubil stara svojega zakonca (ni upravien do preivnine). 81.a/3: Sodie lahko zahtevek za preivnino zavrne, e bi bilo plailo preivnine upraviencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdrnosti zz, 1.krivino do zavezanca ali 2. e je upravienec pred/med postopkom za razvezo zz oziroma po razvezi storil k.d. zoper zavezanca, otroka ali stare zavezanca. Ali je otrok dolan preivljati stara (da) - kaj, e je ve otrok (se presodi, kateri je najbolj zmoen) 126: e je ve oseb skupaj dolnih koga preivljati, se ta dolnost razdeli mednje po njihovih zmonostih in tudi glede na to, koliko je bil kdo deleen skrbi in pomoi.

ZD 55. Oporona sposobnost Oporona sposobnost je sposobnost napraviti, spremeniti ali preklicati oporoko. Oporono sposoben je vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let. Razsodnost, ki se zahteva za oporono sposobnost, se ocenjuje z blajimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost. (Sodna praksa teje, da je testiranje manj zahteven posel kot sklepanje nekaterih pogodb) Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je oporoitelj oporono nesposoben. Odloilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v asu, ko je testiral. e zapustnik v asu testiranja ni bil oporono sposoben, je oporoka neveljavna (izpodbojna). 56. Ali lahko, e ostaneta po zapustniku vdova in bratranec, bratranec izpodbija oporoko? Ne, ker nima pr. interesa, saj je v III. dednem redu in ni nujni dedi. Oporoko lahko izpodbija samo tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi: tisti, ki bi zaradi neveljavnosti priel do kakne koristi (da bi kaj dobil iz zapuine ali bi se reil kaknega bremena).
*Zapustnik z oporoko premoenje zapusti nekomu tretjemu, zapustil je pa eno in bratranca, ali lahko bratranec izpodbija oporoko (ne, nima pr. interesa)

57. Kaj e je dvom v oporoki, v korist koga se razlaga? 84/2: V dvomu se je potrebno drati tistega, kar je bolj ugodno za zakonitega dedia oziroma tistega, ki mu je z oporoko naloena kakna obveznost. Ta reitev izhaja iz domneve, da je dedovanje po zakonitem dednem redu v najve primerih v skladu z zapustnikovo voljo. e oporoitelj hoe, da pride do druganega dedovanja, naj to izrazi s tako dolonostjo in poudarkom, da bo dvom izkljuen (logika tega stalia ni v redu! Veina evropskih drav predpisuje, da je potrebno v dvomu razlagati oporono doloilo tako, da bo po monosti obveljalo). 58. Ali mora biti dedi v oporoki naveden s polnim imenom? *ali mora biti dedi v oporoki tono doloen
(mora biti dololjiv)

83.ZD:Za doloitev dediev, volilojemnikov ali drugih oseb, ki jim je v oporoki doloena kakna korist, zadoa, da so v oporoki podatki, na podlagi katerih se da ugotoviti, kdo so. 59. Kakno oporoko, e je prestar, da bi prebral? Sodna oporoka, notarska oporoka. 60. Sposobnost oporoitelja pri pisni oporoki pred priami (znati mora brati in pisati) 61. Kaj e e po pravnomone zapuinskem sklepu pride nov dedi (pravda), kaj e je najdeno novo premoenje (se razdeli skladno s sklepom o dedovanju, niso pa dedii vezani na prej sklenjen dedni dogovor) 221: Pozneje najdeno premoenje: sodie ne opravi nove zapuinske obravnave, temve razdeli to premoenje z novim sklepom na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju. Kadar so dedii e v zapuinskem postopku sklenili sporazum o delitvi in nainu delitve zapuine, kar je upotevano v izreku sklepa o dedovanju, se razpored pozneje najdenega premoenja v dopolnilnem sklepu o dedovanju opravi kot, da dogovora o delitvi ni bilo. Dedii se namre lahko dogovorijo, da se pozneje najdeno premoenje razdeli povsem drugae kor prvo. Sodie pa mora upotevati odpoved dedovanju. 222: Pozneje najdena oporoka: sodie jo razglasi, polje zapuinskemu, ta ne opravi nove zapuinske obravnave, temve obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi.

223: Novi dedi: zapuinsko sodie ne opravi nove zapuinske obravnave, temve napoti dedia, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi. 62. Premoenje, ki ga je zapustnik dal otroku za redno olanje (OBVEZNO se mu ne vteje v dedni dele) *Stroki za olanje 54: Kar je bilo porabljeno za preivljanje dedia in za njegovo obvezno olanje, se ne vrauna v njegov dedni dele. Nadaljnje olanje odloi sodie glede na okoliine, upotevajo predvsem vrednost zapuine ter stroke za olanje in usposobitev drugih dediev za samostojno ivljenje. 63. Kaj lahko stori oporoitelj, e eli, da oporoka ne velja? Preklie, spremeni, napravi novo 99: Oporoitelj lahko vselej preklie oporoko (v celoti/deloma), z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu napravi oporoka. Oporoitelj lahko preklie pisno oporoko tudi tako, da ko unii. 64. Zapustnik ree, da se dediu ne vteje darilo-kako se to upoteva, Se upoteva, dokler ni prikrajanj nujni dele 46/3: Darilo se ne vrauna , e je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vrauna v dedni dele, ali e se da iz okoliin sklepati, da je bila to zapustnikova volja. (dedi obdri kot da darila sploh ne bi bilo-48.) Pri tem ostanejo v veljavi dolobe o nujnem deleu. Kako pri krenem nujnem delezu? Se vraa! Najprej oporona razpolaganja, nato darila (od zadnjega v obrnjenem vrstnem redu), dokler nujni dele ni krit 65. Zakoniti dedi ne pride na zapuinsko obravnavo in tudi drugae pasiven 205: Sodie odloi o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga to pomeni, da ne uveljavlja nujnega delea

ZPP 66. Tonik umre, kaj stori sodie? Sodba izdana proti osebi, ki ne obstaja, je absolutno nina in kot takna ne more postaviti materialno pravnomona. Nesporno stalie sodne prakse je, da zoper tistega, ki je umrl pred vloitvijo tobe, toba sploh ni mogoa in jo je potrebno zavrei. Enako velja za tonika. **Smrt PRED vloitvijo tobe: absolutna ovira za zaetek postopka, e oseba v trenutku vloitve tobe ni ve iva = absolutno nina sodba Ni pomembno ali je stranka za asa svojega ivljenja pooblastila odvetnika za vloitev tobe. Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja sicer ne preneha, vendar to velja le, e pooblastitelj umre po zaetku postopka. e pooblastitelj umre po izdaji procesnega pooblastila, vendar e prej, preden pooblaenec vloi tobo, pooblastilo preneha. To pomeni, da odvetnik tobe ne bo mogel vloiti ne v imenu umrlega ne v imenu njegovih dediev. **Smrt PO koncu pravdnega postopka: ni ovira za odvetnikovo vloitev predloga za izvrbo. Pravdni in izvrilni post se glede vpraanja vpliva smrti stranke tejeta za celoto. **Smrt MED POSTOPKOM: e med postopkom umre stranka, ki je ne zastopa pooblaenec, se postopek prekine (205.ZPP)

e pa je stranka imela pooblaenca se postopek nadaljuje brez prekinitve (procesno pooblastilo s smrtjo stranke ne prenega-100.ZPP), sodba pa se bo morala glasiti na dedie umrle osebe (tudi e neznani ali poimensko e nedoloeni dedii) e stranka umre med postopkom, sodba pa se glasi na ime umrle osebe, je to absolutna bistvena kritev postopka v zvezi v (ne)sposobnostjo biti stranka. e gre za zavrnilno sodbo, ne gre za kritev, saj pri zavrnitvi ne morejo nastati problemi v izvrbi (Vrhovno sodie).
-stranka umre(e dedii ne prevzamejo sodie zavre, ker ni stranke)

67. Pravdna/Procesna sposobnost strank 77.ZPP Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. V nasprotnem primeru, mora stranka opraviti procesna dejanja po zakonitem zastopniku. To velja za 1.otroke, ki so mlaji od 15 let in za 2.osebe, ki jim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Nastanek popolne poslovne sposobnosti se vee na starost 18 let (pred tem, e sklene zz ali z odlobo sodia, e postane roditelj). Otrok med 15 in 18 letom starosti (omejeno poslovno sposoben) nima procesne sposobnosti pri nepogodbenih odkodninskih in obogatitvenih pravdah. Vrhovno sodie je zavzelo stalie, da delna poslovna sposobnost mladoletnika ne omogoa samostojnega razpolaganja z dedno pravico. e se sklene pogodba s popolno poslovno nesposobno osebo, je pogodba nina. e se sklene z mladoletnikom med 15 in 18 letom (delna poslovna sposobnost), je pogodba izpodbojna. 68. Kdaj se vroi na sodno desko? 145.ZPP Vsako spremembo naslova je potrebno sporoiti sodiu. e stranka tega ne stori, odredi sodie, da naj se vse nadaljnje vroitve opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Vroitev velja za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. 69. Zamudna sodba - kaj e ni sklepna (v dopolnitev, dodaten rok za odpravo nesklepnosti), ali je lahko delna (ja) Sodie izda zamudno sodbo: - e toenec ne odgovori na tobo v roku 30 dni; Pod pogojem, da je toba sklepna (to pomeni, da mora iz dejstev navedenih v tobi, izhajati utemeljenost tobenega zahtevka). Zakon doloa pogoje za izdajo zamudne sodbe: 1.da je pravilno vroena toeni stranki 2.da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati 3.da je toba sklepna 4.da dejstva, na katera se opira tobeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predloil sam tonik, ali z dejstvi, ki so na splono znana. e je toba nesklepna (318!), sodie toniku 1.naloi rok, za odpravo nesklepnosti s sklepom. e toea stranka tobe ustrezno ne odpravi, sodie tobeni zahtevek 2.zavrne (ZPP-D). Sodie pa ne vraa tobe v popravo, e je oitno, da stranka nesklepnosti tobe ne bi mogla odpraviti.
- zamudna sodba. Kaj, e je zahtevek za nepremoenjsko kodo pretiran (nesklepnost, naj popravi. Lahko tudi delna zamudna sodba + zavrnitev preseka)

70. Dopolnitev-kako v pritobenem postopku Prepozno, nepopolno in nedovoljeno pritobo zavre s sklepom predsednik senata sodia prve stopnje brez naroka (nepopolna-ne vsebuje navedbe sodbe in podpisa pritonika)

71. Vloi tobo, vendar taksa ni plaana. Kaj stori sodie? 105.a ZPP; Ob vloitvi tobe mora biti plaana sodna taksa. V nasprotnem sodie 1.doloi rok v nalogu za plailo sodne takse in opozori na posledice naplaila. e v tem roku sodna taksa ni plaana (in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obrono plailo), se 2.teje, da je vloga umaknjena. 72. Kaj e ne pride tonik? 1.narok- e ne pride nobena stranki, se teje, da je toea stranka tobo umaknila Pozneji narok-ne pride toea; sodba na podlagi stanja spisa (e opravilo narok in dejansko stanje dovolj razjasnjeno), drugae pa se teje, da je toea tobo umaknila (razen e se toena ne strinja z domnevo umika) 73. Kaj e stranka med pravdo odsvoji predmet spora 190.ZPP: pravda se lahko nadaljuje, gre za zavarovanje tonika

ZIZ 74. Kaken mora biti ugovor v ZIZ 53. ZIZ: Dolnik lahko zoper sklep o izvrbi vloi ugovor. O ugovoru odloa sodie prve stopnje, ki je izdalo sklep o izvrbi (nedovolutivno pravno sredstvo). Ugovor mora biti obrazloen, v nasprotnem primeru ga sodie zavrne, dolnik pa lahko proti njemu vloi pritobo. Za obrazloenega velja ugovor, v katerem je dolnik navedel dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloil potrebne dokaze. Ugovor je mogoe vloiti iz vseh razlogov, ki prepreujejo izvrbo, posamezne pa zakon tudi nateva. Na splono lahko dolnik vloi ugovor zaradi bistvene kritve pravil ZIZ in ZPP, napano uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. 75. Ugovor po izteku roka 56.ZIZ Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaa na samo terjatev in je nastopilo po izvrljivosti odlobe oz. po sklenitvi poravnave, lahko dolnik vloi tudi po pravnomonosti sklepa o izvrbi, vse do konca izvrilnega postopka, e ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvrbi. Dolnik je dolan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v asu vloitve. Sodie zavre kasneji ugovor, e temelji na razlogih, ki bi jih dolnik lahko uveljavil v prejnjem ugovoru. 76. Kako je z ugovorom 3. osebe v ZIZ Ugovor lahko vloi tudi tretji, ki verjetno izkae, da ima na predmetu izvrbe pravico, ki prepreuje izvrbo. (ta predlaga, da sodie izvrbo na predmet izree za nedopustno) e ugovor ni obrazloen oz. pravica verjetno izkazana, se teje da je ugovor neutemeljen. Upnik mora na ugovor v 8 dneh odgovoriti, v nasprotnem primeru se teje, da je ugovor utemeljen. Ugovor tretjega ne zadri izvritve. Tretji pa ima monost, da v 30-ih dneh po pravnomonosti sklepa o ugovoru vloi tobo zaradi nedopustnosti izvrbe. 77. Kdaj je mona obnova v ZIZ ZIZ omogoa obnovo postopka zoper tisti del sklepa o izvrbi, v katerem je odloilo o predlogu upnika za plailo na podlagi verodostojne listine (dajatven del). Obnova postopka je prav tako mona proti pravnomonemu sklepu, s katerim je sodie predlogu za nasprotno izvrbo ugodilo ali ga zavrnilo. 78. Kaj e dolnik izvritelja ne spusti v stanovanje Denarna kazen; 33., toka 3 ZIZ

79. Ali odloa o dolnikovi nepreminini, prodani na javni drabi, v ZIZ ali v pravdi V ZIZ , 183.ZIZ 80.Kaj se zgodi s stvarnim bremenom pri izvrbi na nepreminine (ostane), kaj s predkupno pravico, najemnimi razmerji? 174.ZIZ: Stvarne slunosti na nepr z njeno prodajo ne ugasnejo. Tudi ne ugasnejo osebne slunosti, stvarna bremena in stavbne pravice, ki so bile vpisane v ZK pred pravicami zastavnih upnikov oz.upnika na igar predlog je sodie dovolilo izvrbo. 175.ZIZ: Najemno ali zakupno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema/zakupa. Kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca. 182.ZIZ: Kdor ima zakonito ali vknjieno pogodbeno predkupno pravico oz. odkupno pravico na nepr, ki je predmet izvrbe, ima prednost pred najugodnejim ponudnikom, e takoj po konani drabi izjavi, da kupuje nepreminino pod enakimi pogoji. e bila nepr prodana s neposredno pog, povabi sodie predkupnega upravienca, da se izjavi na sodiu na zapisnik ali eli izkoristiti svojo pravico. Kupec sme ponuditi nato vijo ceno. 81. Stvari izzvzete iz izvrbe-par primerov 1.Predmet izvrbe ne morejo biti: 32.ZIZ -stvari, ki niso v pravnem prometu -rudna/naravna bogastva -objekti/naprave, ki dravi,obini nujno potrebna --II- za javne slube -druge pravice in stvari za katere tako doloa zakon Prejemki, ki so izvzeti iz izvrbe: 101.ZIZ (spada v poglavje: Izvrba na denarno terjatev dolnika) -zakonita preivnina -odkodnina za izgubljeno preivnino zaradi smrti -denarna socialna pomo -starevski dodatek, pomo ob rojstvu otroka, dodatek za veliko druino, dodatek za nego otroka, -tipendije -prejemki iz naslova redov in medalj 82. Rok za plailo kupnine po ZIZ 191.ZIZ: Kupec mora poloiti kupnino v roku, ki je doloen v odredbi o prodaji. e ne poloi varina se mu ne vrne, sodie na predlog upnika in glede na okoliine prodaje pozove na plailo kupnine drugega naslednje najbolje kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo ter jim doloi rok za poloitev kupnine. Lahko pa tudi prodajo s sklepom razveljavi in doloi novo prodajo. ______________________________________________________________________________________ _ ZZK-1 83. Zaznamba izvrbe, uinek (pridobi hipoteko) Zaznamba izvrbe pomeni nastanek prisilne zastavne pravice, s katero ima upnik ve monosti, da pride do poplaila svoje terjatve. Pravica, ki prisilno nastane v postopku izvrbe na podlagi zaznambe sklepa o izvrbi na nepreminino, zakon imenuje, zastavna pravica. Za to pravico je potrebna sodna odloba (sklep o izvrbi). ZIZ pa posebej doloa kot pridobitni nain v izvrbi zaznambo. Zastavna pravica tako nastane z zaznambo sklepa o izvrbi. Zastavna pravica v izvrbi pa preneha, e je izvrilni postopek ustavljen. 84. Plomba Plomba je oznaba vpisa tevilke delovnega naloga na zemljikoknjini vloek.

Je pomoen vpis v zk s katerim se javno objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet zk postopek, v katerem zk sodie o vpisu e ni odloilo. Namen plombe je, da se z njenim vpisom objavi dejstvo, da glede doloene nepreminine tee zk postopek. - zk postopek se zane v trenutku, ko zk sodie prejme predlog za vpis zk oz listino, na podlagi katere o vpisu odloa po uradni dolnosti. Zk sodie vpie plombo po uradni dolnosti potem, ko se je zael zk postopek. - Plomba je odloilna za zagotavljanje vrstnega reda vpisov v zk, na kar kaeta dve pravili. Zk sodie mora vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka, in mora odloiti o vpisih in opravljati vpise po vrstnem redu, ki se doloi po trenutku zaetka zk postopka. - Zakon plombi doloa iro vsebino, ki omogoa seznanitev z bistvenimi znailnostmi postopka, ki je v teku. Vpiejo se podatki; opravilna t,pod katero se vodi zk postopek; trenutek zaetka zk postopka; datum vpisa plombe v zk; vrsta vpisa; oznaka, da gre za plombo - Plomba se izbrie iz zk skupaj z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet zk postopka 85. Naelo formalitete: 7.ZZK-1: Stvarne pravice na nepr se pridobijo/prenehajo s trenutkom zaetka uinkovanja vpisa v ZK, e zakon ne doloa drugae. 86. Zaznamba spora *-zaznamba spora-a je ovira za nadaljnje vpise-NE, katere zaznambe pa so -o pridobitvi pravice o prenehanju pravice o doloitvi nujne poti Ni ovira za nadaljnje vpise. Tudi zaznamba vrstnega reda izvrbe izrednega pr.sredstva ni ovira za nadaljnje vpise Ovira za nadaljnje vpise: -zaznamba steaja, 94.ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve 99.ZZK-1 80.ZZK-1 Uinki zaznambe spora: ima za posledico, da sodna odloba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, uinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjiena 87. Naelo pravnega prednika 9.ZZK-1: Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist uinkuje listina, ki je podlaga za vpis. Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri uinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v ZK vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaa.

V katerih postopkih lahko pride do spremembe odloitve o e odloeni stvari na I. stopnji (nepravdni, zapuinski)