NARTOVANJE IVS (impulse ventilation system)

Prezraevanje podzemnih gara je prvenstveno nartovano za vzdrevanje koncentracije ogljikovega monoksida (CO) kot referenne vrednosti v emisiji dimnih plinov pod doloeno vrednostjo, na primer 60 ppm (za as 15 minut po VDI 2053) ali 35 ppm (za as 1 h po 2007 ASHRAE HVAC Application Handbook - Enclosed Vehicular Facilities), lahko pa je vrednost potrebnega najmanjega prezraevanja izmenjave zraka predpisana kar s tevilno vrednostjo (po ASHRAE Standard 62.1-2007 kot 3,7 l/s/m2 = 222 l/min/m2 ali po NFPA 88A-2007 kot 300 l/min/m2). Najvekrat pa morajo imeti podzemne garae nartovan tudi sistem za odvod dima in toplote ob morebitno nastalem poaru, saj upotevajo statistiko, najve ljudi ob poaru umre zaradi dima in ne zaradi neposrednega uinka ognja. Glede odvoda dima in toplote pa nartovalca sistema ODT smernica VDI 2053 v svoji toki 4.3 napoti na gradbene predpise oziroma na DIN 18232-5 in VDI 3819. Standard pa odvod dima in toplote razume izkljuno z ustvarjanjem z dimom siromane plasti d znotraj dimne povrine AR (Raucharm Schicht d in der Rauchabschnittflche AR), kjer je brezdimna cona d opredeljena kot zastavljena ista viina od poda do spodnjega robu dimnega sloja (angestrebte lichte Hhe vom Fuboden bis zur Unterkante der Rauchschicht). Upotevajo isti standard mora biti celoten prostor razdeljen na posamezne dimne povrine AR z velikostjo najve do 1600 m2, pri emer te tvorijo izkljuno dimni predpasniki (Rauchschrzen), kateri morajo segati pod stropom najmanj 1 m (sie muss mindestens 1 m betragen). Podobno obrazloitev sistema odvoda dima in toplote razume tudi smernica VDI 3819, kjer je kot naloga sistema ODT zapisano: zagotovitev z dimom revnega sloja v spodnjem obmoju prostora za vzpostavitev pobega in reevanja ljudi, za itenje vrednostnih predmetov in za zagotovitev gasilcem preuevanje in naskok (Aufgabe ist eine raucharme Schicht im unteren Bereich eines Raumes zu sichern, um Flucht- und Rettungsmglichkeiten fur Personen zu schaffen, Sachwerte zu schtzen und der Feuerwehr eine Erkundung und einen Innenangriff zu ermglichen). Ista smernica napoti tudi na sklop standardov DIN EN 12101, katere pa naj bi uporabljali tudi v RS, saj so privzeti in nosijo tudi oznako SIST EN 12101. Tako je pomembno vpraanje za nas predvsem, kako ravno ta sklop standardov opredeljuje sistem odvoda dima in toplote (smoke and heat exhaust ventilation system), na kratko kar SHEVS? Kot sistem, pri katerem so vsi sestavni deli druno izbrani za odvod dima in toplote v namen ustvarjanja dvigajoega sloja vroih plinov nad hladnejim, istim zrakom (system in which components are jointly selected to exhaust smoke and heat in order to establish a buoyant layer of warm gases above cooler, cleaner air). Nadalje je e pomembna obrazloitev zakaj ravno SHEVS ker predstavlja pri varovanju ivljenj sredstvo za pobeg (means of escape (life safety)). V zadnjem asu pa se pojavlja tako s strani investitorjev kot tudi izdelovalcev tudij poarne varnosti tenja po brezkanalskem nartovanju sistemov za odvod dima in toplote, to je s sistemom impulznega prezraevanja (impulse ventilation systems), imenovanimi tudi jet, potisni ali indukcijski sistemi. Teava pri tem pa nastopi predvsem zaradi nerazumevanja in/ali nepoznavanja razlike med prvim in drugim sistemov odvoda dima in toplote, saj oba sistema nista povsem enaka in tako ne kar enostavno in brezpogojno nadomestljiva. Zakaj tako, najbolje ponazori kar britanski standard BS 7346-7:2006 Components for smoke and heat control systems Part 7: Code of practice on functional recommendations and calculation methods for smoke and heat control systems for covered parks. Ta standard namre opredeljuje in louje nartovanje obeh sistemov, pri emer (zelo verjetno) tudi ni nepomemben uvodni zapis v njem: Obvladovanje dima kota zaitno sredstvo za pobeg v garaah zakonodaja UK ne zahteva. (Smoke control is

not required in UK legislation to protect means of escape in car parks.). Pri opredelitvi pojmov, standard tako jasno louje oba sistema: 3.27 impulse ventilation system (IVS) set of fans used to exert thrust on the air within a space to accelerate air to creat a desired pattern of movement of air and smoke within that space; (sklop ventilatorjev za povzroitev zranega udarca znotraj prostora v namen pospeitve zraka za ustvarjanje vzorca gibanja zraka in dima znotraj tega prostora); 3.42 smoke and exhaust ventilation system (SHEVS) system in which components are jointly selected to exhaust smoke and heat in order to establish a buoyant layer of warm gases above cooler, cleaner air; (sistem v katerem so sestavni deli druno izbrani za odvod dima in toplote v namen ustvarjanja dvigajoega sloja vroih plinov nad hladnejim, istim zrakom); Tako je mo ugotoviti, da se pri sistemu impulznega prezraevanja povzroa elen tok meanice zraka in dima po celotni viini prostora v doloeni smeri, od koder se nato ta meanica odsesava (sploh ne nujno pod stropom) in vodi na prosto, pri (obiajnem) sistemu odvoda dima in toplote pa se vzpostavlja pod stropom sloj vroih dimov, pod njim pa po celotni povrini brezdimna cona, dim pa se nato pod stropom odsesava na prosto. Zato je tudi pomembna tudi nedvoumna opomba v poglavju 11 britanskega standarda, ki navaja navodila za nartovanje sistema impulznega prezraevanja tudi v namen zaitnega sredstva za pobeg: Nujno je paziti, da ne bo pot dostopa do toke za pobeg onemogoena vsled slabe vidljivosti ali dostopnosti. (Care should be taken to ensure that routes for access to a point of escape are not compromised due to poor visibility or accessibility.) V poglavju 12, ki komentira obiajni sistem odvod dima in toplote (SHEVS), pa je obrazloeno, da ta zagotavlja dobro vidljivost v istem zraku pod plastjo dima, kar omogoa prosto gibanje tako za evakuacijo ali dostop gasilcem do ognja (This maintains good visibility in the clear air beneath the smoke layer, allowing free movement either for evacuation, or for fire-fighter access to the fire.) Razliko med obema sistemoma nazorno pokaeta tudi dve sliki iz britanskega standarda:

Iz slike tudi jasno izhaja, da mora biti dostop gasilcem v primeru uporabe sistema impulznega prezraevanja ravno v nasprotni strani od mesta za odvod dima in toplote, kar nujno zahteva uskladitev dostopnih poti gasilcem in odvodnih mest! O primernosti tega sistema tudi za evakuacijo pa se slika ne opredeljuje! V standardu pa je mo najti e tevilna nujna navodila za nartovanje sistema impulznega prezraevanja v namene: *ienja dima (smoke clearance), pri emer je ta definiran kot sistem, katerega prvotni namen je odstranitev dima iz prostora po e obvladanem ali pogaenem ognju (whose primary purpose is to remove smoke from space after fire has been controlled or extinguished); *podpore dostopa gasilcem (to assist fire-fighting access); *v namen zaitnega sredstva za pobeg (to protect means of escape), pri emer je izredno pomembna toka 11.2.2 Zagotovljeno mora biti zadostno tevilo etanih vrat / smeri pobega izven izpostavljenosti vplivu dima za ocenjeno tevilo oseb v garani etai, da je zagotovljena varna evakuacija, pri emer se ne upotevajo izhodne poti v smeri odvoda dima! (There should be a sufficient number of storey exit doors/escape routes maintained unaffected by smoke for the estimated population initially in the car park storey to evacuate safely, with all storey exits in the extract direction in the affected smoke control zone discounted); Slika na naslednji strani e posebej jasno pokae potrebo najmanj po dveh povsem nasprotnih poteh pobega, saj predstavljeni poar s sistemom impulznega prezraevanja kot ODT povsem louje del prostora in onemogoa varen pobeg do nartovanih evakuacijskih vrat. Vsekakor je jasno, da je potrebno pri nartovanju oziroma uporabnosti tega sistema upotevati: 1. velikost in geometrijo prostora garae, 2. velikost in tevilo dimnih (kontrolnih) con, 3. tevilo uporabnikov garae in/oziroma namembnost stavbe, 4. tevilo in mesto lokacij poti pobega.

Namen tega sestavka ni in seveda niti ne more biti podajanje odgovora kdaj oziroma v katerih garaah je mo (smiselno) uporabiti sistem impulznega prezraevanja ne da bi bilo to morebiti v nasprotju s slovensko zakonodajo in e uveljavljenimi pravili stroke, podaja pa glede na tehnino razlinost obeh sistemov nujno pobudo, da stroka v RS im preje postavi ustrezna pravila ali smernico, ki bodo ustrezna tako za izdelovalce tudij poarne varnosti in posledino za projektante nartov prezraevanja, za revidente, seveda pa ne nazadnje tudi za inpekcijske slube.

Ljubljana, 02. marec 2010

Mitja Lenassi, univ. dipl. in. str.