Likovno-Danco Ordev, Igor Ordev

IGOR ORDEV
IGOR ORDEV
IGOR ORDEV
LIKOVNO OBRAZOVANIE
ZA
ODDELENIE
Skopje, 2010
Izdava~:
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, bb
Recenzenti: D-r Maja Raunik Kirkov, pretsedatel Suta Topkoska, ~len Agim Saiti, ~len
So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija broj ___________________godina, se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik.
Drag u~eniku I vo ovaa u~ebna godina prodolùvame da crtame, da slikame i da oblikuvame tvorbi po likovno, kako i da se zapoznavame so novi sodrìni od likovnata umetnost. Vo sekoe sledno oddelenie }e u~ime pove}e za likovniot jazik, }e se zapoznavame so novi likovni tehniki i so novi imiwa na istaknati likovni umetnici od Makedonija i od svetot. So pomo{ na u~ebnikot i so pomo{ na va{iot nastavnik po likovno s pove}e }e ja razbirate magijata na likovnoto izrazuvawe i }e se osposobite za prepoznavawe na vistinskite vrednosti vo likovnata umetnost. Uìvajte vo sozdavaweto na va{ite likovni tvorbi, a ~asot po likovno neka vi pretstavuva zadovolstvo. Avtorite
RAZNI TEHNIKI VO LIKOVNATA UMETNOST

4
AVTOPORTRETI NA POZNATI LIKOVNI UMETNICI

5
Albreht Direr: Avtoportret, maslo na platno
Elizabet le Brun: Avtoportret, maslo na platno
Ogist Renoar: Avtoportret, maslo na platno
Tintoreto: Avtoportret, maslo na platno
MOJOT AVTOPORTRET _____________________

(ime)
Pol Sezan: Avtoportret, maslo na platno
_______________________________
(prezime)
_______________________________
(oddelenie)
_______________________________
(osnovno u~ili{te)
(Nacrtaj go svojot avtoportret vo prazniot prostor)
Rubens: Avtoportret, maslo na platno Kamij Pisaro: Avtoportret, maslo na platno
SODR@INA
6 LIKOVNA UMETNOST.............................................................8 LIKOVEN JAZIK ....................................................................10 Linija........................................................................................12 Boja............................................................................................14 Ton.............................................................................................18 Tekstura....................................................................................20 Nasoka ......................................................................................22 Golemina...................................................................................24 Forma-volumen.........................................................................26 Prostor......................................................................................28 Kontrast....................................................................................30 Ritam-povtoruvawe.................................................................32 Harmonija..................................................................................34 Ramnoteà................................................................................36 Gradacija..................................................................................38 Proporcija................................................................................40 Edinstvo....................................................................................42 Kompozicija..............................................................................44 Motiv.........................................................................................46
LIKOVNI PODRA^JA...........................................................54 CRTAWE...................................................................................56 Tekstura....................................................................................58 Forma........................................................................................59 Prostor.....................................................................................60 Kontrast...............................................................................61 Kompozicija.............................................................................62 Tu{...........................................................................................63
SODR@INA
SLIKAWE.................................................................................64 Boja.............................................................................................66 Tekstura..................................................................................68 Prostor......................................................................................69 Akvarel.....................................................................................70 Voso~en pastel.........................................................................71 7
OBLIKUVAWE..........................................................................72 Forma...................................................................................76 Kontrast...............................................................................77 Proporcija................................................................................78 Glina..........................................................................................79
DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII...............................80 GRAFIKA..................................................................................84 Potpi{uvawe vo grafika......................................................86 Linija.............................................................................87 Tekstura........................................................................88 Forma...............................................................................89
ESTETSKO ROCENUVAWE....................................................90 P RE^NIK NA POIMI...............................................................96 TEST 1........................................................................................99 TEST 2......................................................................................101
01
8
LIKOVNA UMETNOST
LIKOVNA UMETNOST Znaeme deka lu|eto se zanimavaat so najraznovidni dejnosti i zanaeti za da si gi olesnat i razubavat sekojdnevniot ìvot i opstanok. Umetnicite sozdavaat dela so koi go razubavuvaat na{eto slobodno vreme i n pravat sre}ni i humani. Postojat pove}e vidovi umetnosti kako {to se muzikata, teatarot, baletot, knièvnosta, fotografijata, a se razbira i likovnata umetnost e edna od niv. Muzi~kata umetnost e nedeliva od na{eto sekojdnevie i go ispolnuva sekoj moment od na{iot ìvot. Teatarskata umetnost e posebno doìvuvawe za sekoj ~ovek so {to se zbogatuva na{iot ìvot so uìvawe vo glumata, dvièweto, dejstvieto i govorot na glumcite izvedeni na scenata. Sekoj od nas koj posetil baletska pretstava znae deka baletot kako umetnost pretstavuva posebno doìvuvawe vo ubavinata na muzikata i prekrasnite dvièwa i igra na baletskite umetnici.
FILM
FOTOGRAFIJA
MUZIKA
BALET
TEATAR
LIKOVNA UMETNOST
CRTE@
Preku televizijata ili koga odime vo kino znaeme deka filmskata umetnost e sekojdnevno prisutna vo na{eto slobodno vreme, so {to n zabavuva i odmora. Sekoj ~ovek saka da ~ita ubava kniga koja vo sekoj moment e negov najdobar prijatel. Knièvnosta kako umetnost go zbogatuva na{iot ìvot i na~inot na izrazuvawe i n pravi pobogati i porazli~ni od drugite. Denes umetnosta na fotografijata n zapoznava so ubavinite na s ona {to n opkruùva. Preku fotografijata se zapoznavame so vol{ebnosta i specifi~nosta na prirodata, gradovite, ìvotot na drugite lu|e, a istovremeno ni prenesuva i n informira za slu~uvawata vo svetot. Likovnata umetnost se izrazuva preku crte`, slika, grafika, skulptura i dizajn so {to go razubavuva na{iot sekojdneven ìvot so vol{ebni likovni dela.
SKULPTURA FRESKA
DIZAJN DA ZAPOMNIME:
SLIKA
Umetnostite se delat na: likovna, muzi~ka, baletska, teatarska, knièvna i umetnost na fotografijata. GRAFIKA
01
9
LIKOVNA UMETNOST
02
10
LIKOVNEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Site umetnosti gi prepoznavame spored nekoja specifi~nost, muzikata spored zvukot i melodijata, knièvnosta i teatarot spored zborot, baletot spored igrata, a filmot spored dejstvoto. Site umetnosti se izrazuvaat so ne{to specifi~no, pa taka i likovnata umetnost. Izrazot na likovnata umetnost go vikame likoven jazik. Likovniot jazik e mnogu lesen za sovladuvawe. Toj se deli na likovni elementi i likovni principi. Nie vo u~ebnikov }e se zapoznaeme poedine~no so sekoj od niv, a preku crtawe, slikawe i vajawe }e gi pretstavime na{ite likovni tvorbi. Likovnite elementi i principi se mnogu ednostavni za razbirawe, a mnogu }e ni pomognat likovno da se izrazuvame, kako i da ja razbereme likovnata umetnost. Likovni elementi na likovniot jazik se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma (volumen) i prostor. Likovni principi se: kontrast, ritam, harmonija, ramnoteà, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.
LINIJA Linijata spa|a vo elementi i nea ja prepoznavame kako traga na podlogata koga crtame i pi{uvame.
TEKSTURA Teksturata e prikaùvawe na rapavi i mazni povr{ini na nekoi predmeti.

BOJA Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i taa gi obojuva vo prekrasni boi site ne{ta {to gi gledame i {to n opkruùvaat.
GOLEMINA Goleminata e element koj ni kaùva deka ne{tata okolu nas se pomali ili pogolemi.
PROSTOR Prostorot se pretstavuva na slikata. Kako prostor se imenuva seto ona niz koe se dviìme nie, pticite, vozilata... Rastenijata rastat slobodno.
FORMA Formata ve}e ja znaeme. Site predmeti, pa i nie samite, imame forma i spored nea se prepoznavame.
TON Tonot zna~i posvetli i potemni boi od edna ista boja. Toj se dobiva mnogu lesno, so me{awe na bojata so crna i bela.
NASOKA Nasoka e pravec na gledawe na eden crte`, slika, skulptura ili grafika.
LIKOVNI PRINCIPI
KONTRAST Kontrastot e likoven princip. Toj zna~i ne{to sprotivno, kako svetlo-temno, golemo-malo, nisko-visoko, toplo-ladno itn.
RITAM Povtoruvaweto ili ritamot go sre}avame sekade, vo muzikata tonovite imaat ritam. Denot i no}ta se povtoruvaat, nedelite, mesecite i godinite isto taka itn.
HARMONIJA Harmonija zna~i kako likovnata tvorba da ja napravime da bide skladna i ubava KOMPOZICIJA Kompozicijata e krajniot princip koj n u~i kako da gi rasporedime liniite, boite, tonovite vo na{ata likovna tvorba.
GRADACIJA Gradacijata e moèbi nov zbor, no so nego u~ime kako vo likovnata tvorba postepeno se menuvaat bojata, linijata, tonot i drugite elementi.
PROPORCIJA Proporcijata e kako da gi napravime skladni raznite golemini vo tvorbata kako celina. DA ZAPOMNIME: EDINSTVO Edinstvoto kako princip go sreduva likovnoto delo vo mirna celina.
RAMNOTE@A Ramnoteàta kako princip }e ni pokaè kako tvorbata da bide odmerena, a rasporedot vo nea ramnomeren.
Likovniot jazik se deli na likovni elementi i likovni principi. Likovni elementi se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma i prostor. Likovni principi se: kontrast, ritam, harmonija, ramnoteà, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.
02
11
LIKOVEN JAZIK
02
12
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
LINIJA
Linijata e osnovniot element od likovniot jazik so koj se izrazuva umetnikot, no i element koj e prisuten sekade okolu nas, vo s ona {to n opkruùva, vo predmetite, prirodata i pojavite. ôvekot linijata ja upotrebuva sekojdnevno za negovite potrebi, so nea pi{uva, pretstavuva razni formi, informira, gi beleì svoite idei, odnosno komunicira so okolinata. Da se potsetime deka liniite se delat na krivi i pravi, a moàt da bidat debeli i tenki, kusi i dolgi. Ako vo na{eto likovno izrazuvawe so edna linija go opi{uvame nadvore{niot lik, odnosno formata na ona {to go prikaùvame - taa linija ja imenuvame kako konturna. So teksturnata linija ja pretstavuvame raznovidnosta na materijalot na povr{inata na ne{tata koi moàt da bidat rapavi ili mazni, grubi ili ne`ni itn.
Linijata vo prirodata
Linijata vo sekojdnevniot ìvot
Linijata okolu nas
Linijata vo prirodata
LIKOVNI ELEMENTI
Konturna linija
Predistoriski crte`, pe{tera Lasko
Konturna linija
Teksturna linija
Crte`, jaglen (linija)
Vasko Ta{kovski: Ostrov, tu{, perce (teksturna linija)
DA ZAPOMNIME: Linijata e likoven element. Razlikuvame krivi, pravi, konturni i teksturni linii.
02
13
LIKOVEN JAZIK
02
14
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
BOJA
S okolu nas {to n opkruùva: prirodata, lu|eto, rastenijata, ìviot svet, predmetite, s ona {to go gledame koga ima svetlost e oboeno so boja. Bez svetlina, ve{ta~ka ili prirodna ne se gleda bojata, odnosno nema boja. Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i s {to postoi na svetot ima svoja boja. Bojata se gleda samo koga ima svetlina, bez svetlina nema boja. So prekr{uvawe na zracite se dobivaat boite na spektarot, a toa se: crvenata, portokalovata, òltata, zelenata, sinata i violetovata. Vo prirodata ovie boi se javuvaat po do`dot, a taa pojava ja vikame vinoìto. Bojata vo likovniot jazik se deli na pove}e na~ini, a prvata podelba e na primarni i sekundarni boi. Primarni boi se crvenata, sinata i òltata. Od niv sekoj od nas moè, so me|usebno me{awe, da dobie sekundarni boi. Sekundarni boi se: zelenata, portokalovata i violetovata.
Boja vo prirodata
Boja vo prirodata
Boja vo prirodata
Prekr{uvawe na svetlinata niz opti~ka prizma
LIKOVNI ELEMENTI
Cinober Karmin
Ultramarin Parisko sina
Hromatski boi
Umetnicite razlikuvaat mnogu vidovi primarni i sekundarni boi, no nie treba da znaeme pove}e za crvenata i za sinata boja. Crvenata boja ja imame kako cinober i karmin, a sinata kako ultramarin i parisko sina. Ova treba da go znaeme bidej}i ako sakame da dobieme violetova boja mora da gi me{ame karmin crvena i ultramarin sina. Boja na gr~ki se vika hroma i od toj zbor site boi na spektarot gi narekuvame hromatski boi. Vo likovniot jazik belata i crnata ne se smetaat za boi tuku ozna~uvaat svetlina ili temnina {to se dodava na drugi boi. Crnata i belata gi narekuvame ahromatski boi. Boite imaat svoj intenzitet, a so toa nekoi dejstvuvaat posvetlo a nekoi potemno. Taka {to boite se delat na posvetli i potemni. @ivotot na ~ovekot ne moè da se zamisli bez postoewe na bojata. Taa gi boi predmetite, oblekata, hranata, znacite za komunikacija i s drugo. Bojata vlijae na psihata na ~ovekot, ~esto pati asociraj}i na ne{to, na sre}a, radost, taga.
Ahromatski boi
Spektar na boi (vinoìto)
02
15
LIKOVEN JAZIK
02
16
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI ôvekot ~uvstvuva toplo i studeno vo dopir so nekoi pojavi ili predmeti. Boite moàt da dejstvuvaat na ~ovekot i da asociraat ~uvstvo na toplo i studeno. Spored ova vlijanie boite se delat na topli i studeni. Na studeno dejstvuvaat òlto zelenata, zelenata, zeleno - sinata, sinata, sino - violetovata i violetovata. Toplo dejstvuvaat òltata, òlto - portokalovata, portokalovata, crvenata i crveno - violetovata. Vo likovnata tvorba boite se kombiniraat najraznovidno, kako sli~ni i kako kontrastni. Ako vo edna tvorba slikame so boi koi se sli~ni, kako na primer: òlta, portokalova i crvena ili sina, violetova i crvena ili òlta, zelena i sina, velime deka tie boi se harmoni~ni. Ako sakame da slikame so boi koi se sprotivni, toga{ velime deka slikame kontrastno. Kaj boite razlikuvame razni kontrasti me|u koi najpoznat
Iluzija na prostor so boja
Ladni i topli boi (u~eni~ka tvorba)
Komplementarni boi
Komplementarni boi
Ladni boi (u~eni~ka tvorba)
Topli boi (u~eni~ka tvorba)
Komplementarni boi
LIKOVNI ELEMENTI
Komplementaren kontrast
e komplementarniot kontrast. Vo ovoj kontrast boite me|usebno se zajaknuvaat i stanuvaat poubavi. Komplementarni boi se crvenata i zelenata, sinata i portokalovata, òltata i violetovata. So boite moè da se dobie iluzija na daleku i blisku, odnosno da se dobie iluzija na prostor. Svetlite i toplite boi dejstvuvaat blisku, a temnite i ladnite boi dejstvuvaat daleku vo likovnata tvorba.
Vinsent van Gog: Selski sokak vo Avers, maslo na platno (komplementaren kontrast)
DA ZAPOMNIME: Imame primarni i sekundarni boi. Primarni boi se: sina, òlta i crvena. Sekundarni boi se: violetova, portokalova i zelena. Primarnite i sekundarnite boi se hromatski, a crnata i belata se ahromatski. Boite se delat i na temni i svetli i topli i ladni. Me|usebno komplementarni boi se: crvena i zelena, sina i portokalova, òlta i violetova.
02
17
LIKOVEN JAZIK
02
18
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
TON
Nasekade okolu nas kade {to ima svetlina se gleda i boja. Vo temnina bojata ne se gleda. Zabeleùvame deka nekoi od boite se posvetli, a nekoi potemni. Ako vo bojata ima pove}e svetlina, taa boja izgleda posvetlo i obratno, bojata e potemna ako vo nea ima pomalku svetlina. Koga bojata e posvetla ili potemna velime deka taa boja ima posvetol ili potemen ton. Ako zamislime deka belata boja e svetlina i ja dodademe na druga boja, }e dobieme posvetol ton od istata boja. Ako, pak, crnata boja ja zamislime kako temnina i ja dodademe na druga boja, }e dobieme potemen ton. Tonot ozna~uva koli~estvo svetlina vo edna boja.
Hromatski tonovi
Pol Kle: Amrt i ogan, tempera (ahromatski tonovi)
Ahromatska tonska skala
Hromatska tonska skala
@or` Sera: Crta~, jaglen (ahromatski tonovi)
LIKOVNI ELEMENTI
Tonot vo prirodata (fotografija)
N. B. Kica: Zaminuvawe na dervi{ot, maslo na platno (ton)
Postojat dva vida na tonovi, ahromatski i hromatski. Ako ahromatskite boi (belata i crnata) gi izme{ame me|usebno, }e dobieme ahromatski tonovi od siva. Ako pove}e od ovie tonovi podredime eden do drug so postepeno osvetluvawe i zatemnuvawe, }e dobieme ahromatska tonska skala. Ahromatskata tonska skala se sostoi od mnogu sivi tonovi pome|u crnata i belata boja. Ton osven so me{awe na crnata i belata boja se dobiva i so pomo{ na linii. Ako sakame da dobieme posvetli tonovi, liniite se nanesuvaat poretko. Za potemni tonovi liniite se nanesuvaat pogusto. Nanesuvaweto na liniite moè da bide paralelno, vkrsteno ili vo razni pravci. Vo edna likovna tvorba moème da upotrebime i svetli i temni ahromatski tonovi. Ako upotrebime mnogu svetli i mnogu temni tonovi, dobivame kontrast na svetlo - temno.
Tomas Ginzboro: Portret na devojki, maslo na platno (ton)
Sveto Manev: Slika 3, crte` (ton)
DA ZAPOMNIME: Tonot e koli~estvo na svetlina vo edna boja. Razlikuvame hromatski i ahromatski tonovi. Hromatski tonovi se dobivaat so me{awe na belata ili crnata so nekoja primarna ili sekundarna boja. Ahromatski tonovi se dobivaat so me|usebno me{awe na crnata i belata.
02
19
LIKOVEN JAZIK
02
20
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
TEKSTURA
S {to e napraveno od nekoj materijal okolu nas ima povr{ina. Povr{inata moème da ja vidime so oko ili da ja po~uvstvuvame so dopir. So gledawe ili so dopirawe zabeleùvame dali povr{inite se rapavi, mazni, prijatni, neprijatni, meki, tvrdi, vla`ni ili suvi. Ako ja crtame, slikame ili vajame povr{inata na nekoja materija, rezultatot go narekuvame tekstura. Site predmeti imaat tekstura. Predmetite moàt da bidat sozdadeni od prirodata ili od ~ovekot. Teksturata na predmetite {to gi sozdala prirodata velime deka e od prirodno poteklo. ôvekot proizveduva mnogu predmeti od raznovidni materijali. Prvin proizveduva materijali, pa od niv pravi predmeti, a potoa na predmetite im pravi razni teksturi, rapavi, mazni, meki, tvrdi i mnogu drugi. Niv gi narekuvame teksturi od ve{ta~ko poteklo.
Prirodna tekstura
Prirodna tekstura na kamen
Prirodna tekstura
Dan~o Kal~ev: Idoli, maslo na drvo (tekstura vo slikarstvoto)
LIKOVNI ELEMENTI
Tekstura so to~ki
Tekstura so linija
Umetnicite na svoite crteì pravat teksturi so pomo{ na linii. Za da pretstavat raznovidni teksturi upotrebuvaat debeli, tenki, dolgi, kusi, pravi i krivi linii. Liniite gi crtaat na razni na~ini, poretki ili pogusti, podebeli ili potenki i dobivaat iluzija na tekstura. Za taa cel se upotrebuvaat najraznovidni materijali za crtawe. Za pretstavuvawe na tekstura so linijata se kombinira i to~kata. So razni golemini i gustina na nanesuvaweto na to~kite moè da se dobie iluzija na rapavo i mazno. I vajarite vo skulpturata imitiraat tekstura. Tie teksturata ja dobivaat so ostavawe tragi vo materijalot, so dlabewe i grebewe vo glinata, kamenot, drvoto ili metalot.
Tekstura so boja Huskovi}: Prizor, maslo na platno (tekstura)
Ordan Petlevski: Izgoruvawe, maslo na platno (tekstura)
DA ZAPOMNIME: Tekstura e prikaùvawe na materijalot na nekoja povr{ina vo likovnoto delo. Imame teksturi od prirodno i ve{ta~ko poteklo, i tekstura vo likovnite tvorbi.
Risto Kal~evski: Pesok i kamen, maslo na platno (tekstura vo slikarstvoto)
Vasil Vasilev: Ana, drvo (tekstura vo skulptura)
02
21
LIKOVEN JAZIK
02
22
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
NASOKA
Nasokata e likoven element kako del od likovniot jazik. Vo likovnata umetnost ima formi koi dejstvuvaat na na{eto oko kako da se dviì vo odreden pravec. Odredeni formi imaat vizuelna sila koi go dviàt na{eto oko vo odreden pravec. Pravecot na dvièwe zavisi od izgledot na formata ili postavenosta na pove}e formi zaedno. Na primer: koga imame pretstaveno edno drvo, na{eto oko se dviì nagore - nadolu, zna~i vertikalno. Ako imame pretstaveno redica drva, edni do drugi, na{eto oko }e se dviì levo - desno, odnosno horizontalno. Kako }e gledame zavisi od toa kako umetnikot gi postavil liniite i povr{inite vo deloto. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i kosa nasoka, kako i dela bez nasoka.
Vertikalna nasoka
Horizontalna nasoka
Bez nasoka
@an Dibife: Vrl vrlina, maslo na platno (bez nasoka)
Vertikalna nasoka
LIKOVNI ELEMENTI
Kosa nasoka
Horizontalna nasoka imame koga liniite i povr{inite od deloto go naso~uvaat na{eto oko da gleda levo i desno, odnosno horizontalno. Na nekoi dela na{eto oko se dviì gore - dolu, odnosno vertikalno. Ako e taka, zaklu~uvame deka tvorbata ima vertikalna nasoka. Ako na{eto oko vo nekoja forma, ili vo nekoe delo se dviì koso, velime deka imame kosa nasoka. Vo nekoi formi okoto miruva i ne se dviì so {to velime deka taa forma e bez nasoka. Bez nasoka moè da bide i celata tvorba ako liniite i formite se postaveni taka {to vizuelnata sila ne go dviì okoto nitu horizontalno, nitu vertikalno, nitu koso.
Alfred Sisle: Regata vo Hampton, maslo na platno (horizontalna nasoka)
Kontrast na nasoka Edgar Dega: Devojka, crte` so moliv (kosa nasoka)
Bez nasoka
DA ZAPOMNIME: Nasoka e vizuelna sila koja go dviì okoto vo odreden pravec vo likovnoto delo. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i kosa nasoka. Imame formi i dela bez nasoka.
Hundertvaser: Gradina, maslo na platno (tvorba bez nasoka)
02
23
LIKOVEN JAZIK
02
24
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
GOLEMINA
S {to gledame okolu nas ima boja, raznovidna forma, no i odredena golemina. Nekoi ne{ta se pomali, a nekoi se pogolemi. Predmetite se pomali i pogolemi vo zavisnost koj predmet so koj se sporeduva. Velosipedot e pomal od avtomobilot koj e pogolem, no avtomobilot e pomal od kombeto koe e pogolemo, no i kombeto e pomalo od avtobusot koj e pogolem itn. Zna~i dali ne{to e pomalo ili pogolemo zavisi od toa so {to go sporeduvame. Site likovni dela se kombinirani od pomali i pogolemi golemini na linii, povr{ini, tonovi, oboeni povr{ini, teksturi, nasoki, formi i volumen.
Malo
Golemo
Pogolemo
Tvorba so isti golemini
Najgolemo
LIKOVNI ELEMENTI
Anri Matis: Sina golotija IV, rabota na hartija (golemina)
Umetnicite vo istorijata se trudele da najdat idealna kombinacija na goleminite, toa {to go slikaat ili vajaat da bide poubavo. Odnosot na razli~ni golemini go vikame proporcija. Proporciite se mnogu va`ni pri pretstavuvaweto na ~ovekot i negovoto telo, kako i vo arhitekturata. Proporciite se bitni i vo povtoruvaweto na goleminite, odnosno vo ritamot. Ako povtoruvame eden ist element, toga{ deloto izgleda monotono, dodeka ako povtoruvame raznovidni elementi, deloto izgleda pointeresno i poubavo za gledawe.
Fiqo de Freitas: Oìvuvawe 1962 (proporcija)
Levit Sol: Mo`ni kombinacii so pravi linii i ~etiri nasoki
DA ZAPOMNIME:
Ianeli Arkanèlo: Bez naslov, sina kompozicija (proporcija)
Goleminata e relativen poim i ozna~uva kombinirawe na razni golemini vo edna tvorba. Me|usebniot odnos na goleminite go narekuvame proporcija.
02
25
LIKOVEN JAZIK
02
26
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
FORMA
Znaeme deka formata e nadvore{niot izgled na s ona {to n opkruùva, kako i na ona {to se pretstavuva vo likovnata umetnost. Da se potsetime deka imame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. So dvodimenzionalni formi umetnicite crtaat, slikaat i pravat grafika, a so trodimenzionalni formi skulptorite, odnosno vajarite gi oblikuvaat svoite umetni~ki dela. Formata po oblik moè da bide otvorena, zatvorena ili perforirana. Otvorena forma e koga prostorot {to ja opkruùva moè da navleze vo vnatre{nosta (~a{a, vaza, {i{e, grne, kapa).
Dvodimenzionalna forma
Dinami~ni formi
Vencislav Rihter: H-1, aluminium (perforirana forma)
Sigatiki formi (kompjuterska tvorba)
LIKOVNI ELEMENTI
Formite vrz okoto na ~ovekot dejstvuvaat stati~no i dinami~no, odnosno stati~nite formi koga gi gledame dejstvuvaat mirno i ne go dviàt pogledot vo nekoj pravec. Dinami~nite formi vo sebe imaat vizuelna sila koja go dviì okoto vo odreden pravec, odnosno formite ne se stati~ni. Trodimenzionalnata forma koja zafa}a del od prostorot se vika volumen. Skulptorite svoite dela gi realiziraat so volumen izraboten od razni vidovi materijali. Volumenot moè da bide aglest ili val~est, ispaknat ili vdlabnat.
Perforirana forma
Stati~ni formi
Jordan Grabulovski: Prostorni belezi, cement (trodimenzionalna forma)
DA ZAPOMNIME: Forma e nadvore{niot izgled na s ona {to n opkruùva. Imame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. Formite moàt da bidat: otvoreni, zatvoreni i perforirani. Razlikuvame u{te i stati~ni i dinami~ni formi.
Dinami~ni formi
02
27
LIKOVEN JAZIK
02
28
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
PROSTOR
S ona {to n opkruùva okolu nas e prostor. Vo prostorot se dviìme, rabotime i se zabavuvame. Ulicata, u~ili{teto, stanot, sobata, gradot, neboto, kosmosot, seloto, poleto... s e prostor. Ovoj prostor go vikame realen zatoa {to postoi i nie se dviìme vo nego. Umetnicite na svoite dela se obiduvaat da go prikaàt prostorot od predistorijata do denes. Prikaùvaweto na prostorot vo umetni~koto delo e iluzija na prostor. Iluzija na prostorot moè da se dobie so svetli i so temni boi. Svetlite boi sekoga{ izgledaat podale~no, a temnite poblisku. Iluzija na prostorot moè da se pretstavi i so pogolemi i so pomali formi. Golemite formi izgledaat poblisku, a pomalite podale~no. Najrealnoto prikaùvawe na prostorot umetnicite go dostignale so upotrebata na perspektivata. Perspektivata go prikaùva prostorot kako {to na{eto oko go gleda vo realnosta.
Realen otvoren prostor
Grad, otvoren prostor, fotografija
Priroda, realen nadvore{en prostor, fotografija
Kamij Pisaro: Bulevarot Monmartr nave~er, maslo na platno (iluzija na nadvore{en prostor)
Zatvoren vnatre{en prostor, fotografija
LIKOVNI ELEMENTI Na primer: ako zastaneme na sredinata na èlezni~kata pruga ili ulica, nie na visina na na{ite o~i imame vidikova linija vo koja se spojuva horizontot, odnosno neboto i zemjata. Na taa vidikova linija, odnosno horizontot ima vidikova to~ka vo koja se spojuva s {to gledame, se spojuvaat liniite koi izgledaat s potesni i potesni, iako ne se. Vo taa to~ka se spojuvaat i stolbovite koi se do liniite. Pri upotrebata na perspektivata imame edna vidikova linija, a moè da imame dve vidikovi to~ki, levo i desno. So perspektiva moè da se pretstavi s ona {to go gledame vo vnatre{niot i vo nadvore{niot prostor, ulici so zgradi, objekti, vozila i lu|e, i vnatre{nosta na prostorot so site predmeti. Perspektivata ja upotrebuvaat likovnite umetnici, a najmnogu arhitektite vo svoite proekti.
Perspektiva so horizont i edna vidliva to~ka
Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki
Perspektiva
Arhitektonska skica so perspektiva
Alfred Sisle: Pat, maslo na platno (perspektiva)
DA ZAPOMNIME: Prostor e s ona {to n opkruùva. Razlikuvame realen prostor i iluzija na prostor. Prostorot se prikaùva so svetli i temni boi i so pomali i pogolemi formi. Najrealno prikaùvawe se postignuva so perspektiva.
02
29
LIKOVEN JAZIK
02
30
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
KONTRAST
Kontrastot e likoven princip koj moè da se primeni so site likovni elementi. Kontrastot zna~i sprotivnost na razli~ni vrednosti vo edna tvorba. Kontrastot moè da bide so poslab i so pojak intenzitet. Tonovite {to se dviàt od crna do bela vo likovnoto delo moàt da se kombiniraat vo kontrastna kompozicija. Kontrastot moè da se dobie so upotreba na linijata, ako vo edna tvorba se upotrebat pravi i krivi, debeli i tenki, kusi i dolgi linii. Kontrastot ~estopati se primenuva so upotreba na temni i svetli boi vo edna tvorba. Svetloto i temnoto pravat golem kontrast. Kontrastot moè da se zabeleì i pome|u primarnite i sekundarnite boi.
Kontrast na linija
Ordan Petlevski: Crte`, tu{, perce (kontrast na linija)
Andrijana Pulemi: Slika, maslo na platno (kontrast na topli i ladni boi)
Kontrast na golemina i boja (u~eni~ka tvorba) Dimitar Ki~evski-Mi~o: Ciklus Feniks, maslo na platno (kontrast na nasoka)
LIKOVNI ELEMENTI Mnogu efektni likovni tvorbi se napraveni so primena na komplementarniot kontrast. Pri ovoj kontrast se dobivaat interesni i zvu~ni boi na likovnoto delo. So ovoj kontrast se zasiluva me|usebniot intenzitet na boite. Golemi i mali golemini na linija, povr{ina ili drugi formi mnogu ~esto se kombiniraat kontrastno vo edna tvorba.
DA ZAPOMNIME:
Marija Kostoj~inovska: Erik, maslo na platno (kontrast na svetlo-temno)
Kontrast na svetlo i temno
Kontrast e upotreba na sprotivni vrednosti vo edna likovna tvorba. Kontrastot se dobiva so site likovni elementi.
Nikola Martinovski: Majka so dete, maslo na platno (kontrast na topli i ladni boi)
Miroslav Masin: Bakneì, maslo na platno (kontrast na golemina i boja)
02
31
LIKOVEN JAZIK
02
32
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
RITAM
Ritamot ili povtoruvaweto e likoven princip koj se primenuva vo odredeni likovni tvorbi. Ritam e koga nekoj likoven element se povtoruva edno po drugo pove}e pati vo edna tvorba. Povtoruvaweto ~esto se sre}ava kaj narodnite rakotvorbi od predistorijata do denes, vo dezenot, kako i vo arhitekturata.
Povtoruvawa vo arhitekturata
Povtoruvawa vo arhitekturata
Povtoruvawa vo prirodata
Ornament (ritam na forma i boja)
Makedonski naroden vez (ritam na forma i boja)
Dezen (ritam na forma i boja)
LIKOVNI ELEMENTI
Regularen ritam
Razlikuvame dva vida ritam, regularen i alternativen. Regularen ritam e koga eden ist element voop{to ne se menuva pri povtoruvaweto. Zna~i, toj se povtoruva pove}e pati. Povtoruvaweto moè da bide horizontalno, vertikalno ili vo site nasoki. Alternativniot ritam e pointeresen so toa {to kaj nego moàt da se menuvaat dva ili pove}e vidovi elementi razli~ni po forma, boja, ton ili golemina.
Alternativen ritam (kompjuterska tvorba)
Alternativen ritam
Umberto Bo~oni: Edinstveni formi na kontinuitetot na prostorot, bronza (sloboden ritam)
DA ZAPOMNIME:
Tome Mi{ev: Dijalog, maslo na platno (sloboden ritam)
Povtoruvaweto na likovnite elementi edno po drugo go narekuvame ritam. Razlikuvame regularen i alternativen ritam.
02
33
LIKOVEN JAZIK
02
34
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
HARMONIJA
Znaeme deka harmonijata e likoven princip so koj gi kombinirame likovnite elementi vo me|usebni harmoni~ni kombinacii. I crteòt i slikata, skulpturata i dizajnot go primenuvaat ovoj princip za da dobijat harmonija vo tvorbata. Harmonija vo edno likovno delo moème da postigneme ako ja izvedeme so sli~ni linii, boi, tonovi, teksturi i so drugi elementi. Vakvata harmonija so sli~nosti se vika harmonija po analogija.
Harmonija so ahromatski tonovi
Vasko Ta{kovski: Krajbre`no drvo, tu{, perce (harmonija so linija)
Veqo Ta{ovski: Prostor II, kombinirana tehnika (harmonija so ton)
Harmonija so ton
Harmonija so linija, forma, tekstura, golemina i ritam
LIKOVNI ELEMENTI
Harmonija postignuvame ako vo edna tvorba upotrebime sli~ni krivi, sli~ni debeli, tenki, dolgi ili kusi linii. Ako upotrebime sli~ni posvetli ili potemni tonovi ili sli~ni golemini. So bojata moème da postigneme harmonija ako upotrebime sli~ni boi vo edna tvorba. Na primer: sina, zelena, zeleno - sina i òlta; crvena, portokalova i òlta; sina, violetova i crvena itn.
Pablo Pikaso: Son, maslo na platno (harmonija so forma)
Anri Ruso: Son, maslo na platno (harmonija so forma i boja)
Stenton Mekdonald Vrajt: Organizacija 5, maslo na platno (harmonija so forma)
Rubens Korubin: Vo moeto atelje, akrilik (harmonija so ton) Ilija Ko~ovski: Predel, drvorez (harmonija so linija i golemina)
DA ZAPOMNIME: So kombinirawe na sli~ni vrednosti dobivame harmonija. Ovoj na~in go narekuvame harmonija po analogija.
02
35
LIKOVEN JAZIK
02
36
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
RAMNOTE@A
Ramnoteàta e likoven princip i del od likovniot jazik so koj se zapoznavme prethodno, no sekoga{ e prisuten vo na{eto likovno izrazuvawe. Ramnoteàta e odlika na site nas i na ona {to n opkruùva. ôvekot se stremi kon umstvena i fizi~ka ramnoteà, prirodata za da se so~uva postignuva ramnoteà. Ovoj princip vo sekojdnevnoto ìveewe e vaèn za za~uvuvawe na celinata na ìvotot i opstanokot. Ramnoteàta vo edna likovna tvorba se postignuva so na~inot na kombinirawe na likovnite elementi vo edna celina.
Simetrija vo prirodata
Simetrija
Pablo Pikaso: Gospo|ici od Aviwon, maslo na platno (asimetrija)
Ornament (simetrija)
LIKOVNI ELEMENTI
Asimetrija
Simetrija (kompjuterska tvorba)
Na~inot na dobivawe ramnoteà go postignuvame so sreduvawe po pat na simetrija ili asimetrija. Spored toa, razlikuvame simetri~na i asimetri~na ramnoteà. Da se potsetime deka simetrija se dobiva koga na dve polovini od tvorbata, na levata i desnata, postavuvame ednakvi vrednosti na isto mesto, so identi~en raspored. Vo likovniot jazik principot ramnoteà ima zada~a da ja regulira taa vrednost vo likovnata tvorba, vo crteòt, slikata, grafikata, skulpturata ili dizajnot.
Dimitar Kondovski: Bez naslov, maslo na drvo (asimetrija)
Dan~o Kal~ev: Slika 1323, maslo na drvo (asimetrija)
DA ZAPOMNIME: Ramnoteà e kombinirawe na likovnite elementi vo edna celina po pat na simetrija i asimetrija.
02
37
LIKOVEN JAZIK
02
38
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
GRADACIJA
Vo likovniot jazik postoi likoven princip nare~en gradacija. Ovoj princip ni pokaùva deka sekoj likoven element moè postepeno da se promeni od edna vrednost vo druga. Tonot moè da se promeni od svetol kon potemen postepeno, bojata od òlta da premine poleka kon zelena, pa sina, potoa kon violetova s do crvena. Gradacija na bojata najdobro moè da se zabeleì kaj spektarot na boite.
Gradacija so boja
Gradacija so ton
Gradacija so linija i nasoka
Teodor @eriko: Portret na starica, maslo na platno (gradacija so ton)
Gradacija so tekstura
LIKOVNI ELEMENTI I formata moè da go promeni svojot lik po pat na gradacija taka {to od triagolnik, so postepena promena, moè da se transformira vo krug. Vo arhitekturata ~esto se primenuva principot na gradacija pri {to prostorot postepeno se namaluva.
Gradacija so golemina
Gradacija so golemina
Gradacija so forma
Pablo Pikaso: @ena koja pegla, maslo na platno (gradacija so ton)
M. Kraqevi}: Devojka so modri ~orapi, maslo na platno (gradacija so ton) Jan Vermer: Devojka, maslo na platno (gradacija so ton)
DA ZAPOMNIME: Gradacija e postepeno preminuvawe na likovnite elementi od edna vrednost vo druga.
02
39
LIKOVEN JAZIK
02
40
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
PROPORCIJA
Likovniot umetnik sekoga{ se stremi kon toa da ja pretstavi ubavinata na ne{tata koi n opkruùvaat. Vo crteòt, slikata, grafikata i vo skulpturata se kombiniraat razni golemini vo edna celina so cel da se dobie idealna ubavina. Odnosot na goleminite vo edna celina se vika proporcija. Umetnicite sekoga{ se stremele kon toa da ja iznajdat idealnata proporcija na ~ove~koto telo so {to bi ja pretstavile ubavinata na ~ovekot.
Proporcija na ~ove~koto telo
Makedonska ku}a (proporcija)
LIKOVNI ELEMENTI
Za ubavinata na proporciite na site ne{ta, na objektite od arhitekturata i na likovnite dela ~ovekot na{ol re{enie. Gr~kite arhitekti svoite hramovi i drugi objekti gi gradele po proporcija. Gr~kite skulptori ~ove~koto telo go vajale spored odredeni proporcii za koi smetale deka se idealni za pretstavuvawe na ubavinata na ~ove~koto telo.
Instrument (proporcija)
Pit Mondrijan: Tablo II, maslo na platno
ôve~ki lik (proporcija)
Gaudi: Katedralata vo Barselona, (proporcija vo arhitekturata)
Vitruvuje: [ema na ~ovek, crte` (proporcija)
DA ZAPOMNIME: Proporcija e me|usebniot odnos na goleminite vo edna umetni~ka tvorba.
02
41
LIKOVEN JAZIK
02
42
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
EDINSTVO
Edinstvoto e likoven princip koj e sli~en so harmonijata. Negova cel e vo likovnata tvorba da gi soedini site delovi vo edna celina. Ovoj princip se postignuva so upotreba na ednakvi ili sli~ni linii, tekstura, ton, boja, forma, volumen, golemini, nasoka ili prostor.
Mihal Larinov: Slika, maslo na platno (edinstvo so sli~ni vrednosti)
Du{an Xamowa: Metalna skulptura 3, (edinstvo so tekstura) Edinstvo so boja
Amadeo Modiljani: Madam Pampadur, maslo na platno (edinstvo so boja) Petar Lubarda: Kosovska bitka, maslo na platno (edinstvo so forma i so boja)
LIKOVNI ELEMENTI
Anri Matis: Rasprskuvawe na listovi, gva{ (edinstvo so forma i so golemina)
Pol Gogen: Mrtva priroda, maslo na platno (edinstvo so ton i so boja)
Jan Arp: Planina, sidro, papok, maslo na platno (edinstvo so forma)
Klod Mone: Pejza`, maslo na platno (edinstvo so boja)
Edinstvo so forma
DA ZAPOMNIME: So upotreba na sli~ni vrednosti na likovnite elementi se postignuva edinstvo vo likovnoto delo.
02
43
LIKOVEN JAZIK
02
44
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
KOMPOZICIJA
Vo kompozicijata kako likoven princip, likovniot umetnik se obiduva likovno da gi rasporedi elementite vo edna umetni~ka celina. Vo kompozicijata se rasporeduvaat liniite, boite, tonovite, formite, volumenot, teksturata so cel da se dobie celina koja ima umetni~ka vrednost. Isto kako i kaj drugite umetnosti, kompozicijata se stremi da napravi raspored na zborovite vo eden umetni~ki tekst, a vo muzikata kompozitorot gi rasporeduva, odnosno komponira notite vo melodija koja slu{atelot so zadovolstvo ja slu{a i uìva vo nejzinata ubavina.
Hristos sedrìtel, ikona, Ohrid (vertikalna kompozicija)
Afrim Spahiu: Pejza`, fotografija (horizontalna kompozicija)
Vasil Vasilev: Vertikalna asocijativna forma 5, drvo (vertikalna kompozicija)
@an Person: Prosti mi, maslo na platno (horizontalna kompozicija)
El Greko: Portret na Sv. Andrea, maslo na platno (dijagonalna kompozicija)
LIKOVNI ELEMENTI
Kompozicijata se dobiva so raspored na boite, primarni, sekundarni, ladni i topli, na tonovite, liniite i drugite likovni vrednosti. Kompozicijata vo likovnata tvorba moè da bide horizontalna, vertikalna ili dijagonalna, vo zavisnost od toa kako se dviì na{eto oko pri gledawe na likovnoto delo. Ako kompozicijata e dolgo horizontalna i vo nea se redat vo ritam pove}e formi i golemini, toa go narekuvame friz.
Fernand Leè: Polihromi nurka~i, maslo na platno (zatvorena kompozicija)
Konstantin Ka~ev: Lihnida, maslo na platno (vertikalna kompozijcija) Q. Wer{: Torzo, maslo na platno (vertikalna kompozicija)
Hans Sebalt: Adam i Eva, bakropis (vertikalna kompozicija)
Amadeo Modiljani: Akt so ogrlica, maslo na platno (dijagonalna kompozicija)
Otvorena kompozicija
Lov na bikovi, friz, Bagdad (horizontalna kompozicija)
DA ZAPOMNIME: Kompozicija e raspored na likovnite elementi vo edna celina. Razlikuvame horizontalna, vertikalna i dijagonalna kompozicija.
02
45
LIKOVEN JAZIK
03
46
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST So motivot vo likovnata umetnost se zapoznavme vo prethodnoto oddelenie. Vidovme deka likovnata umetnost gi zadovoluva duhovnite potrebi na ~ovekot. ûvstvuvame zadovolstvo i ubavina koga gledame eden crte`, slika, vajarsko delo ili grafika. Sodrìnata na likovnoto delo moè da bide prepoznatliva, odnosno vo nea da prepoznaeme nekoj lik, predmet ili dejstvo, no moè da bide i delo koe e sostaveno od ubavi kombinirani linii, boi, tonovi, povr{ini, volumen vo koi na{eto oko i nie samite uìvame i se odmorame. Ako vo likovnote delo prepoznavame lik na ~ovek, predmet, del od prirodata ili ne{to drugo, velime deka toa delo ima motiv. Motivot moè da bide portret, avtoportret, karikatura, figura, akt, ànr, ìvotni, enterier, pejza` ili mrtva priroda. Ako pak vo likovnoto delo imame samo kombinacija na linii, boi, tekstura, tonovi, volumen, formi i sl. velime deka toa delo e bez motiv, odnosno deka e apstraktno.
PORTRET
Koga na likovnoto delo e pretstaven lik na ~ovek, toj motiv go narekuvame portret. Umetnicite mnogu ~esto niz istorijata i denes prikaùvale portreti na lu|e, vladeteli, vidni i zaslu`ni lu|e ili obi~ni lu|e so razni profesii. Umetnicite vo izrabotkata na portretot se stremat da go prikaàt fizi~kiot izgled na ~ovekot, no vo isto vreme da gi pretstavat i negovata psiholo{ka karakteristika i izrazot na liceto.
Leonardo da Vin~i: Mona Liza, maslo na platno (so motiv)
Mark Rotko: Bela i zelena vo sina, maslo na platno (apstraktno)
Endi Vorhold: Portret na Mik Xeger, grafika
LIKOVNA UMETNOST
AVTOPORTRET
Avtoportret e koga avtorot go pretstavuva svojot lik na likovnoto delo. Imame tvorbi vo koi se prikaùva samo likot na avtorot, a mnogu ~esto niz istorijata slikarot koga slika grupna scena so mnogu likovi vo nekoe dejstvo, na nekoj lik od grupata go slika svojot avtoportret. Taka se slu~uva vo sceni so istorisko, biblisko ili mitolo{ko dejstvo.
Endi Vorhold: Portret na Ingrid Bergman, sito-pe~at
Miroslav Kraqevi}: Avtoportret so ku~e, maslo na platno
Blagoja Nikolovski: Portret na starica, maslo na platno Antoan Vato: Avtoportret, maslo na platno
Pol Sezan: Avtoportret, maslo na platno
Ogist Renoar: Portret na Viktor ôku, maslo na platno
Kamij Pisaro: Avtoportret, maslo na platno
03
47
MOTIV
03
48
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
KARIKATURA
Karikaturata e specifi~en motiv vo koj umetnikot ja potencira psiholo{kata karakteristika na ~ovekot, negovata nesekojdnevna, sme{na, neprijatna ili ne~ove~na osobina, odnosno negativnite osobini kaj lu|eto.
Onore Domie: Karikatura, litografija
FIGURA
Samoto ime na motivot ni objasnuva deka delata vo koi e prisuten ovoj motiv ni prikaùvaat figura na lu|e. Ovoj motiv e mnogu zna~aen za nas zatoa {to ni go prikaùvaat ~ovekot i negovata karakteristi~na obleka niz istorijata bidej- }i vo ovoj period ne postoela fotografijata kako dokument na vremeto. Preku ovoj motiv se zapoznavame kako bile oble~eni lu|eto vo damne{ni vremiwa, vo Egipet, Rim, Grcija, vo razni istoriski periodi, a vo niv prepoznavame vladeteli, sve{tenici, vojnici, zanaet~ii, razni profesii i obi~ni lu|e.
Onore Domie: Konte, bronza
Onore Domie: Voobrazeniot bolen, litografija
Onore Domie: Krispen i Skapen, maslo na platno
Onore Domie: Advokat, laviran tu{
LIKOVNA UMETNOST
AKT
Ako na likovnoto delo prepoznavame golo ~ove~ko telo, na ma` ili na èna, velime deka toj motiv e akt. Aktot bil motiv na umetnikot u{te od predistorijata do denes. Preku ovoj motiv umetnikot ni ja pretstavuva ubavinata i skladnosta na ~ove~koto telo bez obleka. Mnogu umetnici vo svoeto tvore{tvo imaat napraveni dela so ovoj motiv.
Konstantin Ka~ev: Lihnida, maslo na platno
Ogist Renoar: Na pro{etka, maslo na platno
Angeliko: Sv. Katerina, tempera
Ogist Roden: Bakne`, mermer
Amadeo Modiljani: Gola èna, maslo na platno Pol Gogen: Tahi}anka, maslo na platno Ivan Me{terovi}: Se}avawe, mermer
03
49
MOTIV
03
50
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
@ANR
Umetnicite go crtaat i go slikaat ona {to go doìvuvaat, gledaat, odnosno ona {to gi opkruùva vo ìvotot. Mnogu ~esto na svoite dela prikaùvaat sceni od sekojdnevniot ìvot, lu|e, sobiri, obi~ai, razni dejstva. Ovoj motiv go narekuvame ànr-sceni. Preku ovie dela na koi se pretstaveni ànr -sceni, nie, dene{nite lu|e, se zapoznavame so ìvotot na lu|eto niz istorijata. Osoznavame kako tie se oblekuvale, kako ìveele, so koi alatki se sluèle, kako izgledala nivnata okolina, ìveali{tata. I ovoj motiv e dokument za vremeto vo koe bile sozdadeni delata.
@IVOTNI
@ivotnite sekoga{ bile del od ìvotot na ~ovekot, kako doma{ni ili ìvotni vo prirodata. Nekoi od niv mu pomagale da opstane, da se prehrani, a nekoi mu sluèle so nivnata ubavina ili za zabava. Vo istorijata nekoi civilizacii i narodi go zemale likot na nekoe ìvotno kako nivni simbol na ubavina ili mo}, kako {to e likot na kow, sokol, bik, lav, orel i sl. I likovnite umetnici na svoite dela gi prikaùvale ìvotnite sakaj}i da ja pretstavat nivnata ubavina i sila. Pretstavuvaweto na ìvotnite kako motiv go narekuvame animalizam.
Edgar Dega: â{a pelinkovec, maslo na platno
Jan Vermer: Pijanistki, maslo na platno
Diego Velaskez: Kova~nica, maslo na platno
Eduard Mone: Pojadok na treva, maslo na platno
Predistoriski crte` od Lasko
LIKOVNA UMETNOST
ENTERIER
Enterier e motiv koga umetnikot go prikaùva vnatre{niot prostor na domot ili drugi prostorii vo koi ìvee ili raboti. Kako i drugite motivi, i ovoj motiv e dokument za vremeto vo koe e napraveno deloto.
Crven sad vo oblik na govedo, terakota, Teheran
Tuluz Lotrek: Crn igra~ vo bar, crte`
Leonardo da Vin~i: Studija na kow, crte` Vermer: Soba, maslo na platno Velaskez: Mali dvorski dami, maslo na platno
Reljef
Pablo Pikaso: Koza, bronza
Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo na platno
03
51
MOTIV
03
52
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
PEJZA@
Site nie sakame da odime vo priroda za da uìvame vo nejzinata ubavina. I likovnite umetnici prikaùvaj- }i ja ubavinata na planinite, {umite, ezerata, poliwata, rekite, neboto, selata i gradovite ni ja prenesuvaat taa ubavina vo na{ite domovi, galerii ili vo prostorot vo koj se dviìme. Ovoj motiv se narekuva pejza`.
Vasko Ta{kovsi: Plaà na dinosaurusi, maslo na platno
Piter Brojgel: Lovci na snegot, maslo na platno Adem Kastrati: Zimski pejza`, maslo na platno
Pol Sezan: Zaliv Lstewa, maslo na platno
Rubens Korubin: Gradina, akrilik Nikola Martinovski: Pejza` od Zapre{i~, maslo na platno
LIKOVNA UMETNOST
MRTVA PRIRODA
Umetnikot gi zabeleùva site ne{ta okolu sebe i gi odbira kako sodrìna za svoite dela. Ako na deloto prepoznavame razni predmeti, rastenija, ili mrtvi ìvotni, velime deka vo deloto kako motiv e pretstavena mrtva priroda.
Dan~o Kal~ev: Mrtva priroda, maslo na platno
Eduard Mone: Cve}e, maslo na platno
Eugen Delakroa: Mrtva priroda, maslo na platno Pablo Pikaso: Zelena mrtva priroda, maslo na platno
Dragan Najdenovski: Mrtva priroda, maslo na platno
Pol Sezan: Mrtva priroda, maslo na platno
03
53
MOTIV
04
54
LIKOVNI PODRA^JA
LIKOVNA UMETNOST Vo prethodnoto oddelenie se zapoznavme so likovnata umetnost i likovnite podra~ja. Ve}e znaeme deka imame crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vizuelni komunikacii i dizajn. Ako umetnikot upotrebuva nekoj materijal so koj preku linija, tekstura ili drugi formi se izrazuva so crtawe, velime deka toa delo spa|a vo podra~jeto crtawe. Vo likovnoto podra~je slikawe, umetnikot pravi sliki vo koi se izrazuva so boja i oboeni povr{ini. Ova podra~je sekoga{ bilo najmnogu prisutno vo likovnata umetnost. Koga likovnoto delo se izrabotuva po pat na pe~atewe, so {to se dobivaat pove}e isti likovni tvorbi, velime deka toa podra~je e grafika.
Crte`
Rembrant: Pletenki, laviran tu{
Klod Mone: Katedralata vo Ruen, detaq
Rubens Korubin: Pejza` pod mese~ina, akrilik Kolio Karanfilov: Glava crvena, terakota
LIKOVNA UMETNOST
Dizajn na spisanie
Za razlika od crteòt, slikata ili grafikata, umetnicite skulptori izrabotuvaat dela vo prostorot. Toa se skulpturi ili reljefi napraveni od razni materijali, kako {to se: kamenot, metalot, drvoto ili plastikata. Osven {to imame umetnici koi izrabotuvaat umetni~ki dela, postojat i umetnici koi gi imenuvame kako dizajneri. Toa se umetnici koi go kreiraat izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba. Ovie umetnici go razubavuvaat na{eto sekojdenevie i predmetite {to gi upotrebuvame. Dizajnerite go osmisluvaat izgledot na koricite i ilustraciite za u~ebnicite i knigite koi gi ~itame, vesnicite i spisanijata, plakatite, reklamite, bilbordite, ambalaàta na proizvodite {to gi kupuvame vo prodavnica, oblekata, igra~kite, predmetite za doma}instvo, mebelot, avtomobilite i s ona {to go sre}avame okolu nas.
Crte`, tu{, jaglen
Dizajn na nakit
Carska povorka, friz, reljef, mermer
DA ZAPOMNIME: Likovnata umetnost se deli na slednite likovni podra~ja: crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vizuelni komunikacii i dizajn.
Keramika, terakota
Dizajn na enterier
04
55
LIKOVNI PODRA^JA
05
56
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE Kako vo prethodnoto, taka i vo ova oddelenie }e crtame, a vo isto vreme }e go razvivame na{eto likovno izrazuvawe preku crte`. Crteòt e likovna tvorba so koja se izrazuvale i se izrazuvaat likovnite umetnici bez razlika dali se slikari, grafi~ari, skulptori ili dizajneri. Vo umetnosta crteòt sluì kako po~etok vo sozdavaweto na novo likovno delo, zabeleùvawe na po~etnata ideja i ponatamo{na razrabotka kako toa delo }e izgleda. Zabeleùvaweto na po~etnata ideja se pravi so skica ili kroki-crte`. Skica ili kroki e brz crte` na ne{to {to go gledame ili na nekoja ideja koja vo momentot sme ja zamislile. Skicata se pravi so brzi i ednostavni potezi bez prikaùvawe na detali. Za razlika od skicata, so crteòt se pravat i studii na ona {to }e se slika, modelira ili dizajnira. Studija vo likovnata umetnost e tvorba vo koja umetnikot vo detali gi prikaùva ne{tata. Toa se pravi podolgo vreme i se posvetuva posebno vnimanie. Znaeme deka moè da se crta so site materijali koi na hartijata ostavaat tragi.
Dan~o Ordev: Akt, kroki, tu{, drvce
Rembrant: Skica za slika, crte`
Edgar Dega: Balerina, crte`
LIKOVNO PODRA^JE
Brza skica na ~ovek
Edgar Dega: Crte`, jaglen
Vasko Ta{kovski: Drvo na periferija, tu{, perce
Du{an Xamowa: Skica za spomenik, tu{, perce
Leonardo da Vin~i: Studija za posledna ve~era, crte`
Studija so moliv
Du{an Xamowa: Skica za skulptura, tu{, perce
DA ZAPOMNIME: Vo crtaweto likovno se izrazuvame so crte`. Skica ili kroki e brz crte`, a studija e detalen crte`.
05
57
CRTAWE
05
58
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
TEKSTURA
Vo likovnata umetnost se crta s ona {to moè da se vidi okolu nas i s ona {to moème da si go zamislime vo na{ata fantazija. Seto toa {to go gledame i zamisluvame go prikaùvame so linija. Kako vo prirodata, taka i vo crteòt sekoja forma ima svoja karakteristi~na povr{ina. Povr{inite ne se isti, nekoja e rapava, nekoja mazna, gruba ili ne`na. Ve}e znaeme deka pretstavuvaweto na karakterot na povr{inite pretstaveni so crtawe go narekuvame tekstura. Teksturata vo crteòt ja prikaùvame so raznovidni linii, no moè i so to~ki. Ako upotrebime to~ki, nie treba da izmislime razni vidovi, golemi, mali, vo razni kombinacii, pove}e i pomalku gusto naneseni. Istoto vaì i za liniite koi treba da bidat raznovidni, debeli, tenki, dolgi, kusi, krivi i pravi i naneseni vo razni kombinacii. Ako na na{iot crte` moème da gi razlikuvame nacrtanite formi spored raznovidnosta na teksturata, nie sme uspeale da go prikaème materijalot na crteòt.
Tekstura so linija i to~ki
Tekstura so linija
Vinsent van Gog: Pejza`, tu{, perce (tekstura)
Tekstura
DA ZAPOMNIME: Teksturata vo crteòt ja dobivame so upotreba na raznovidni linii i kombinacija na to~ki.
Ordan Petleski: Raspukuvawe, tu{ (tekstura)
Kamij Pisaro: Saem na sviwi, tu{ i perce (tekstura so to~ki)
LIKOVNO PODRA^JE
FORMA
Vo likovniot jazik se zapoznavme so formata kako likoven element. S ona {to sakame da go nacrtame ima forma, a toa e likot na ona {to go gledame ili zamisluvame. Vo crtaweto se izrazuvame so dvodimenzionalni formi koi gi prikaùvame so linija. Koga gledame eden crte`, toj moè da izgleda smireno ili nemirno, vo zavisnost od toa so kakvi linii i formi e nacrtan. Sekoja forma vo sebe sodrì vizuelna sila koja go dviì okoto vo odreden pravec so {to nekoi formi izgledaat smireno, odnosno velime deka se stati~ni. Onie formi koi izgledaat nemirno gi narekuvame dinami~ni. Ako vo crteòt upotrebime pove}e stati~ni formi, crteòt }e izgleda smireno, a ako upotrebime pove}e dinami~ni formi i samiot crte` }e izgleda nemirno, odnosno dinami~no. Koi i kakvi formi i linii upotrebuvame naj~esto zavisi od nas, od na{iot karakter i od li~nosta.
Crte`, moliv
Amadeo Modiljani: ôvek so brada, tu{
Dinami~ni formi
DA ZAPOMNIME: Formite vo crteòt moàt da izgledaat stati~no i dinami~no.
Skica, crte`, tu{
Stati~ni formi
05
59
CRTAWE
05
60
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
PROSTOR
Znaeme eka o ikovnata metnost rikaùvame d v l u p iluzija na prostor, odnosno realniot prostor {to n opkruùva go prikaùvame so linija, boja, ton ili so drug likoven element. Vo crtaweto e va`no da dobieme iluzija na blisku i daleku. Ako nacrtame pomali i pogolemi formi, pomalite izgledaat kako da se podaleku, a pogolemite poblisku. Na primer, pomala i pogolema figura na ~ovek, vo crteòt pomalata izgleda kako da e podaleku i obratno. Vo crteòt ~esto upotrebuvame prostor so pomo{ na perspektiva. Vo perspektivata imame horizont, odnosno vidikova linija i vidikova to~ka vo koja se spojuvaat site linii od ona {to go gledame. Na primer, ako zastaneme na sredinata na ulicata site paralelni linii okolu nas, od trotoarite, zgradite, drvoredot se dviàt kon horizontot, se smaluvaat i se spojuvaat vo vidikovata to~ka. Ova moème da go vidime na primerite vo u~ebnikov.
Realen prostor so golemo-malo
Perspektiva, crte`
Perspektiva so vidikova to~ka
DA ZAPOMNIME: Iluzija na prostor se prikaùva i vo crteòt so pomo{ na golemi i mali formi i so perspektiva.
Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki
LIKOVNO PODRA^JE
KONTRAST
Likovniot element kontrast ~esto e prisuten vo crtaweto. Kontrast dobivame so upotreba na raznoviden intenzitet na liniite, podebeli i potenki, dolgi i kusi, pravi i krivi. So raznovidnosta na intenzitetot na linijata dobivame crte` so bogatstvo na raznovidni linii.
Kontrast na linija
Kontrast na linija (detska tvorba)
Kontrast na linija
Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce (kontrast na linija i tekstura)
Edvard Munk: Vrisok, tu{ (kontrastna linija)
DA ZAPOMNIME: So upotreba na raznovidni linii dobivame kontrast vo crteòt.
05
61
CRTAWE
05
62
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
KOMPOZICIJA
Svesno ili nesvesno sekoj {to crta pravi kompozicija na povr{inata na koja crta. Nie gi redime formite i liniite vo eden raspored za koj mislime deka e najdobar so {to gradime kompozicija po na{a èlba i zamisla. Kompozicija pravime od slobodni ili geometriski tela ili formi, linii, to~ki, tekstura. Koga crtame mrtva priroda so ovo{je ili drugi plodovi, nie gi komponirame taka {to crteòt da ni bide so ubava kompozicija, zna~i ne gi rasporeduvame slu~ajno po celata povr{ina, bez cel ili bez ~uvstvo.
Crte`, moliv
Mrtva priroda, pastel
Mrtva priroda, pastel
Crte`, pastel
Mrtva priroda, moliv
Mrtva priroda, moliv
DA ZAPOMNIME: I vo crteòt gradime interesna kompozicija na likovnite elementi po na{a èlba i zamisla.
LIKOVNO PODRA^JE
TU[
Kako u~enici, naj~esto crtame so crn tu{, no moème da rabotime i so tu{evi vo boja. Postojat tu{evi so mnogu interesni boi za crtawe. So niv moème da crtame so metalno perce so ostar vrv, so drvce ili so ~etka koja ima vrv. Tu{evite vo boja se interesni zatoa {to ni ovozmoùvaat da napravime crte` bogat so raznobojni linii i povr{ini, oboen so raznovidni boi. So tu{evite vo boja se crta na ist na~in kako i so crniot tu{. Se crta na mazna podloga, a najdobro e na hamer-hartija. Pokraj toa {to moème da crtame, koga }e go zavr{ime crteòt, nie moème tu{ot da go razredime so ~etka i voda i da napravime laviran crte`. Toa zna~i deka formite, odnosno ne{tata {to sme gi nacrtale moème da gi pomineme so ~etkata kako da gi slikame, so razni boi ili so edna boja, so posvetli i potemni tonovi. Kakvi linii i kakva boja }e upotrebime zavisi od na{ata ideja koja sme ja zamislile kako avtori.
Vasko Ta{kovski: Ku}a vo staro Skopje, tu{, drvce
Anri Matis: Akt vo studio, tu{, perce
Laviran crte` so tu{ i ~etka
DA ZAPOMNIME: Tu{ot e crta~ka tehnika. Crtame so perce, drvce ili ~etka na maznata strana na hartijata. Ako go razredime tu{ot so voda, dobivame laviran crte`.
Bonard: Petel, tu{, ~etka
Difi: Svira~, tu{, perce
05
63
CRTAWE
06
64
SLIKARSTVO
LIKOVNO PODRA^JE Vo prethodnite oddelenija se zapoznavme so slikarstvoto kako likovno podra~je od likovnata umetnost. Vo ova podra~je so razni boi ili oboeni materijali se pravi likovna tvorba nare~ena slika. Slikata se pravi so boja. Bojata se dobiva od prirodno i od ve{ta~ko poteklo. Prvata sostojba na bojata e vo oblik na siten prav koj go imenuvame kako pigment. Ovoj pigment ponatamu se me{a so nekoe vrzno sredstvo i se dobiva akvarel, tempera, maslena boja, polikolor ili akrilik koi se te~ni tehniki za slikawe. Od pigmentot se pravat i tehniki koi se vo kruta sostojba kako {to se pastelot, voso~niot pastel, molivot vo boja i dr. Osven {to imame boi so koi direktno slikame, vo slikarstvoto imame i tehniki vo koi so gotovi oboeni materijali pravime slika. Vo ovie tehniki spa|aat kolaòt, mozaikot, vitraòt i tapiserijata. Vo tapiserijata imame volnica vo razni boi so koi se tkae tapiserijata. Vo vitraòt sostavuvame tvorba so raznovidno oboeni stakla koi me|usebno se spojuvaat so olovo. Mozaikot e tehnika vo koja se upotrebuvaat raznovidni kam~iwa koi sostaveni vo edna celina ja gradat tvorbata koja naj~esto e postavena na yidna povr{ina.
Poden mozaik od golemata bazilika, Heraklea
Mikica Trujkanovi}: Tvojot den, kombinirana tehnika
Pigment
Izrabotka na boja od pigment
LIKOVNO PODRA^JE Za nas najdostapen e kolaòt {to ve}e sme go upotrebile vo slikaweto. Vo ovaa tehnika, so pomo{ na oboeni povr{ini od hartija, vesnici, spisanija ili od tekstil, so se~ewe i kinewe na raznovidni formi, pravime slikarska tvorba po na{a zamisla. So krutite boi se slika direktno na podlogata, a te~nite se nanesuvaat so ~etka ili slikarski {pahli. Te~nite boi prvo mora da se razredat so sredstvo koe go narekuvame medium. Medium za akvarelot, temperata, gva{ot i polikolorot e vodata, a za maslenite boi se lenenoto maslo i terpentinot. So pomo{ na va{iot nastavnik po likovno }e nau~ite kako podobro se koristi i se rakuva so ~etkata i so tehnikite za slikawe za da dobiete najdobri likovni rezultati. Naj~esto se slika so edna tehnika, no ponekoga{ tehnikite se kombiniraat so {to se dobiva slikarska tvorba vo kombinirana tehnika.
Freska vo crkva, Voznesenie Hristovo, Male{evo
Litiska ikona, Ohrid
Petar Mazev: Kurban, maslo na platno Gitara, akvarel Hunder Vaser: Gra|anin, kombinirana tehnika
DA ZAPOMNIME: Slikarstvoto e likovno podra~je. Pigment e boja vo prav. Slikarski tehniki se: akvarel, tempera, masleni boi, polikolor, akrilik, pastel, voso~en pastel, kola`, mozaik, vitra` i tapiserija.
Rada Petrova-Malki}: Bez naslov, tapiserija
Mikica Trujkanovi}: Parodija Viktori, kombinirana tehnika
06
65
SLIKARSTVO
06
66
SLIKARSTVO
LIKOVNO PODRA^JE
BOJA
Vo prethodnite sodrìni vidovme deka bez bojata ~ovekot ne moè da go zamisli svojot ìvot. Isto taka i slikarstvoto ne moè da se zamisli bez upotreba na boite, hromatski ili ahromatski, primarni ili sekundarni, ladni i topli, kontrastni i harmoni~ni. S ona {to n opkruùva i seto ona {to }e go odbereme za da se prikaè na na{ite tvorbi ima boja. Nekoi predmeti, pojavi ili drugi ne{ta se oboeni vo razni boi, no nekoi sekoga{ gi sre}avame vo ista boja. Na primer: neboto sekoga{ go zamisluvame sino, trevata i lisjata sekoga{ se zeleni, bananata i limonot sekoga{ se oboeni so òlto, portokalot e so portokalova boja, domatot e crven, lubenicata i zelkata se zeleni itn. Site ne{ta za koi znaeme deka se oboeni vo nekoja odredena boja velime deka imaat lokalna boja. Spored toa moème da zaklu~ime deka lokalna boja e bojata vo koja se oboeni nekoi predmeti, pojavi ili rastenija koi gi poznavame kako takvi. Ona {to ima lokalna boja ne moème da go zamislime vo druga osven vo negovata lokalna boja. Na primer: bananata ne moème da ja zamislime kako violetova ili crna, portokalot sin ili violetov, lubenicata sina itn. Za razlika od prethodnoto, predmetite koi nemaat lokalna boja moème da gi zamislime vo site boi kako {to se: avtomobilot, velosipedot, mebelot, oblekata, igra~kite, penkalata, torbite itn.
Komplementaren kontrast
Lokalna boja
LIKOVNO PODRA^JE
Lokalna boja na jagoda
Lokalna boja, u~eni~ka tvorba
Lokalna boja na ovo{je
Lokalna boja na portokal i jagoda
DA ZAPOMNIME: Vo slikarstvoto osnovno sredstvo e bojata. Razlikuvame hromatski i ahromatski boi, primarni i sekundarni, ladni i topli, kontrastni i harmoni~ni. Lokalna boja e prepoznatlivata oboenost na ne{tata {to n opkruùvaat.
Lokalna boja, u~eni~ki tvorbi
06
67
SLIKARSTVO
06
68
SLIKARSTVO
LIKOVNO PODRA^JE
TEKSTURA
Poznato ni e deka slikata se gradi so razni povr{ini oboeni so boja, so ton, so linija, no i so upotreba na raznovidna tekstura. Tekstura so boja se dobiva koga na povr{inata sakame da imitirame nekoja materija, rapava ili mazna. So toa slikata stanuva pointeresna i pobogata. Tekstura na slikata dobivame so istraùvawe, upotreba na materijalite za boewe na razni na~ini, vo zavisnost od na{ata fantazija. Moème da ja dobieme so nanesuvawe na poretka i pogusta boja, boja vrz boja, crtawe vrz bojata, so prskawe na boja vrz boja, so grebewe na suvata ili vodena boja so nekoj predmet i na sekoj drug na~in na koj }e se setime, a celta e da se dobie iluzija na tekstura. Teksturata moè da n asocira na nekoj star yid, na kora od drvo, na stara hartija, na kamen ili na druga interesna povr{ina.
Slikarska tekstura
Slikarska tekstura
Tekstura
Slikarska tekstura
Tawa Balak: Na kamenot, maslo na platno (tekstura)
DA ZAPOMNIME: Slikarska tekstura e koga so eksperimentirawe i razli~ni na~ini na rabota so bojata dobivame raznovidni slikarski povr{ini.
Slikarska tekstura
LIKOVNO PODRA^JE
PROSTOR
ôvekot se dviì, ìvee i raboti vo prostorot. @ivotnite, rastenijata i predmetite se prisutni isto taka vo prostorot. Toa go narekuvame realen prostor. Prostorot obi~no go delime na vnatre{en i nadvore{en. Nadvore{niot prostor e otvoren i niz nego moème da se dviìme bez nikakvi prepreki. Vnatre{niot prostor e zatvoren i vo nego ìveeme, rabotime, kupuvame, u~ime ili se zabavuvame za{titeni od toplo ili ladno, od sneg, do`d, veter ili drugi nepogodi. Umetnicite vo svoite dela se obiduvaat da pretstavat iluzija na prostor, odnosno crteòt ili slikata da dobie iluzija na blisku ili daleku. Prostorot se dobiva so upotreba na pomali i pogolemi formi, so topli i ladni boi, so preklopuvawe i so perspektiva.
Realen prostor
Perspektiva na soba Iluzija na prostor so boja i perspektiva
Vinsent van Gog: No}na kafeana, maslo na platno (perspektiva)
Leonardo da Vin~i: Poslednata ve~era, freska
Jakopo Tintoreto, maslo na platno (perspektiva)
DA ZAPOMNIME: Vo slikarstvoto iluzija na prostor dobivame so pogolemi i pomali formi, so topli i ladni boi, so preklopuvawe i so perspektiva.
06
69
SLIKARSTVO
06
70
SLIKARSTVO
LIKOVNO PODRA^JE
AKVAREL
Akvarelot e vodena slikarska tehnika so koja slikaat i umetnicite i u~enicite. Bojata se razreduva so obi~na voda i so pomo{ na ~etkata se nanesuva na rapavata strana od hartijata. So akvarelot se dobivaat ne`ni, lesni i proyirni nanosi na boja, za razlika od temperata. Pri slikaweto treba da se upotrebuva pove}e voda so {to se dobiva proyirnost na boite. Za rabota ni se potrebni blok za crtawe, akvarelni boi~ki i meki ~etki so ostri vrvovi. Se slika so vrvot i sredniot del od ~etkata so lesno i brzo nanesuvawe na bojata. Pred da po~neme da slikame na rabotnata povr{ina postavuvame vesnikarska hartija, a potrebni ni se i dva golemi sada za voda (od jogurt ili od kiselo mleko) za miewe na ~etkite, odnosno eden za ~ista, eden za ne~ista voda. Vodata vo kan~iwata treba po~esto da ja menuvame so nova za da moème da dobieme tvorba so poubavi i po~isti boi. So akvarelot najdobro e da slikame direktno so ~etkata, bez da crtame so moliv, se raboti od levo kon desno i od gore kon dolu.
Pribor za akvarel
Pol Sezan: Avtoportret, akvarel
Akvarel
Akvarel
DA ZAPOMNIME: Akvarel e slikarska tehnika. Bojata se razreduva so voda, se slika na rapava hartija so ~etka.
LIKOVNO PODRA^JE
VOSOÊN PASTEL
Voso~en pastel e materijal so koj moè da se crta i da se slika. Toj e vo tvrda sostojba, ima forma na kreda i direktno se raboti na podlogata za slikawe. Kako podloga ni sluì blago rapava hartija. Za da se dobijat interesni efekti pri slikaweto, moème da upotrebime i hartija vo boja. So materijalot slikame direktno na hartijata vo eden sloj, a moème da pokrivame boja vrz boja vo pove}e sloevi. Po nanesuvaweto na pove}e sloja, tvorbata moème da ja grebeme so ostra alatka so {to se dobivaat interesni efekti i kombinacii.
U~eni~ka tvorba, voso~en pastel
06
71
SLIKARSTVO
07
72
OBIKUVAWE VO PROSTOROT-MODELIRAWE
LIKOVNO PODRA^JE
Vo prethodnite oddelenija ve}e se zapoznavme so skulpturata kako edno od likovnite podra~ja vo koe likovnite tvorbi zafa}aat del od prostorot, odnosno se trodimenzionalni. Za razlika od skulpturata, crteòt, slikata i grafikata se dvodimenzionalni. Znaeme deka tvorbite vo ova podra~je se delat na polna plastika i reljef. Polna plastika e sekoe delo koe e postaveno i stoi vo otvoren ili zatvoren prostor i moè da se gleda od site strani. Ovie dela se stati~ni, a ima i polna plastika koja ne miruva i koja go menuva svojot izgled. Skulpturata koja ne e stati~na ja narekuvame mobil. Reljefot e delo koe e sekoga{ postaveno na nekoja yidna povr{ina kako dekoracija na javni i reprezentativni objekti ili drugi spomenici. Razlikuvame dlabok, visok i plitok reljef (bareljef).
Frla~ na disk, Rim, mermer (polna plastika)
Portret na Amen Hotep, Egipet (dlabok reljef)
Detaq od ikonostas, crkva Sv. Spas Bratot na po~inatiot, Egipet (plitok reljef) Luka de la Robija: detaq od reljef, visok reljef
LIKOVNO PODRA^JE
Aleksndar Kalder: Akusti~en tavan, mobil
Keti Kolvic: Avtoportret, bronza
Plitok reljef e koga imame mali ispaknuvawa vo prikaùvaweto na formite. Za dlabok reljef velime deka e koga formite se prikaàni so dlabewe vo reljefnata plo~a, ako pak imame pretstaveni ispaknati skulpturi koi samo so eden del se povrzani so plo~ata velime deka e toa visok reljef. Ako se {etame vo na{iot ili vo drugi gradovi vo svetot, ~esto }e se sretneme so likovni dela od skulpturata. Tie se postaveni da pretstavat nekoe dejstvo, da odbeleàt nekoj nastan ili da go ovekove~at likot na nekoja zaslu`na li~nost od istorijata ili dene{nicata. Ako vakvoto delo go pretstavuva samo portretot na ~ovekot so del od gorniot del na teloto, toa delo go narekuvame bista. Toa se spomenici na zaslu`ni lu|e koi gi pametime po nivnite zaslugi. Imame bisti na narodni heroi, na revolucioneri, nau~nici, pisateli, umetnici, a i na obi~ni gra|ani.
Du{an Xamowa: Memorijalen spomenik na Kozara, beton
Zmiska boìca, Krit, terakota:
Boro Mitri}eski: Kiril i Metodij, bronza
DA ZAPOMNIME: Skulpturata e likovno podra~je. Se deli na polna plastika i reljef. Mobil e podvi`na skulptura. Razlikuvame dlabok, visok i plitok reljef. Bista e skulptura koja pretstavuva portret na ~ovek.
07
73
07
74
LIKOVNO PODRA^JE
Na plo{tadi i na javni mesta ~esto pati sre}avame skulpturi koi pretstavuvaat nekoe istorisko dejstvo ili nekoja poznata li~nost vo prirodna golemina ili pogolemi. Ovie objekti gi narekuvame spomenici. So niv gi ~estvuvame va`nite nastani i zaslu`nite li~nosti. Naj~esto spomenicite se napraveni vo kamen ili izlieni vo bronza so {to nivnoto vremetraewe e neograni~eno. Skulptorskite dela se izveduvaat od materijali koi se stabilni i otporni na vlijanieto na vremenskite uslovi. Naj~esto delata se napraveni od terakota, kamen, drvo, bronza i metal, a moè da se izrabotat i od razna plastika, hartija stiropor, pa i od razni otpadni materijali.
Stefan Manevski: Mig na vremeto, metal
Tutankamon, Egipet, oboena skulptura @arko Ba{evski: Spomenik na Aleksandar Makedonski, bronza
Petre Nikolovski: Objekt HHHIII 92, instalacija
M. Aristid: Sputana akcija, bronza
07
LIKOVNO PODRA^JE Na~inot na gradewe na skulptorskoto delo e najrazli~en vo zavisnost od èlbite na avtorot i od negoviot izbor na materijalot. So glina se modelira so dodavawe i odzemawe, so drvo i kamen so dlabewe i odzemawe, so metal i bronza so liewe ili so gradewe po pat na kombinirawe i dodavawe na razni formi koi me|usebno se sostavuvaat i zavaruvaat. So plastika, hartija i stiropor se gradi skulptura po pat na sostavuvawe, previtkuvawe, se~ewe, perforirawe i lepewe. So otpadni materijali se gradi asambla`, odnosno grupna skulptura vo koja se kombiniraat razni materijali vo edna celina spored idejata na avtorot. Vo skulpturata nema ograni~uvawe za upotrebata na materijalite. Nekoi avtori se izrazuvaat kombiniraj}i i razni plodovi, granki, kamewa, korewa i drug materijal po svoj izbor.
75
Marijeta Sidovska: Jam loking for a men in a miror, kom. teh.
Detska tvorba so hartija
Intervencija vo prostor Robert Smitson: Zatvorawe na ulicata, kombinirana tehnika
DA ZAPOMNIME: Spomenik e skulptura koja odbeleùva va`ni li~nosti od razni oblasti ili istoriski slu~uvawa. Skulptorskite dela se izrabotuvaat od: terakota, kamen, drvo, bronza, metal, a moè i od plastika, hartija, stiropor i drugi materijali.
Vladimir Avram~ev: Predel VIII, keramika
07
07
76
LIKOVNO PODRA^JE
FORMA
Formata e glavniot izraz vo skulpturata bidej}i go potencira trodimenzionalniot oblik na deloto. Ve}e znaeme deka skulpturata zafa}a del od prostorot i toj zafaten prostor go narekuvame volumen. Volumenot po svojot izgled moè da bide aglest, val~est ili trkalezen, ispaknat ili vdlabnat. Vo odnos na prostorot formata moè da bide zatvorena, otvorena ili perforirana. Zatvorena e onaa forma koja e polna i prostorot ne navleguva vo nea, na primer: topka, jabolko, kamen, kocka itn. Otvorena forma e onaa vo koja prostorot delumno vleguva vo volumenot, na primer: ~a{a, vazna, grne, kapa, tenxere i sl. Perforirana forma ja narekuvame onaa forma ili volumen vo koja postojat pomali ili pogolemi otvori, na primer: re{eto, prsten, sinxir, narakvica i sl.
Stanko Pavlevski: Skulptura, metal
Branko Veli~kovski: Torzo, terakota
Alberto Xakometi: Paleta od ìca, ìca
Vencislav Rihter: Centralna forma, metal
DA ZAPOMNIME: Formata moè da bide otvorena, zatvorena i perforirana. Volumen e prostorot {to go zafa}a odredena skulptura. Razlikuvame val~est, aglest, trkalezen, ispaknat i vdlabnat reljef.
LIKOVNO PODRA^JE
KONTRAST
Kontrastot kako princip vo likovniot jazik ~esto se primenuva za da go razubavi deloto na umetnikot. Kontrastot se upotrebuva vo crteòt, slikata, grafikata i vo skulpturata. Vo skulpturata pri modeliraweto i komponiraweto na pove}e delovi vo edna celina namerno se upotrebuvaat golemi i mali, val~esti i aglesti formi, mazni i rapavi teksturi. So kontrastot umetnikot ja zbogatuva likovnata vrednost na deloto i doìvuvaweto na gleda~ot.
Du{an Xamowa: Skulptura 45,
Hans Arp: Glava, bel mermer
Henri Mur: Semejstvo, bronza
Hain Stenbak: Bez naslov, kombinirana tehnika
DA ZAPOMNIME: Likovniot princip kontrast se primenuva vo skulpturata so upotreba na vdlabnati i ispaknati, golemi i mali, val~esti i aglesti formi, kako i so mazna i rapava tekstura.
07
77
07
78
LIKOVNO PODRA^JE
PROPORCIJA
So proporcija se zapoznavme vo likovniot jazik. Vo skulpturata naj~esto e izrazena èlbata da se iznajde idealnata ubavina na ona {to se prikaùva, a taa prete`no se donesuva na ~ove~kiot lik i teloto na ~ovekot. Ubavinata pretstavuva me|usebni idealni proporcii na site delovi na ~ovekot. Sekoj umetnik koj se stremi kon ubavinata go primenuva ovoj princip, a ve}e znaeme deka ovoj problem go re{avale i skulptorite vo stara Grcija, a vo ponovo vreme i Leonardo da Vin~i.
Mikelanxelo: David, mermer
Mikelanxelo: Mojsie, mermer
Kanon za proporcija na ~ovek, Grcija
DA ZAPOMNIME: Vo skulpturata se postignuva idealna proporcija na delovite vo edna celina. Primeri se gr~kite skulpturi.
LIKOVNO PODRA^JE
GLINA
Glinata e materijal so koj sekoj skulptor ja zapo~nuva svojata rabota. So nea moè da se oblikuva sekakva forma i ideja na umetnikot. Se modelira so lesno dodavawe i odzemawe i so lepewe na materijalot. Se raboti so race ili so upotreba na razni alatki nare~eni {pahtli. Skulpturata izrabotena vo glina ne moè da ostane vo ovoj materijal zasekoga{ zatoa {to }e po~ne da se roni pod vlijanie na vlagata vo vozduhot. Ako sepak sakame da go so~uvame deloto vo glina, glinata se pe~e pod visoka temperatura so {to se pretvora vo terakota, pe~ena glina. Terakotata e sli~na na grn~arskite proizvodi. Vo praktikata umetnicite naj~esto od deloto vo glina pravat kalap od koj se lijat edna ili pove}e identi~ni skulpturi vo bronza ili vo drug metal.
Alatka za modelirawe so glina
Rabota so glina
Grn~arski predmeti
Sarkofagot od Cerveteri, oboena terakota Portret vo glina
DA ZAPOMNIME: Glinata e skulptorski materijal so koj se modeliraat likovnite dela. Se raboti so prsti i {pahtli. Pe~enata glina se narekuva terakota.
Aneta Svetieva: Kapa~ka, terakota
Terakota
07
79
08
80
DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

LIKOVNO PODRA^JE
Ve}e se zapoznavme so dizajnot kako likovno podra~je vo koe likovnite umetnici go pravat izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba. Izgledot na predmetite za sekojdnevna upotreba go pravat umetnici - dizajneri. Vo toa, pokraj s drugo spa|a i nakitot kako i razni ukrasni predmeti. Denes okolu nas se slu~uvaat mnogu ne{ta za koi sakame da doznaeme koga i kade se slu~uvaat, da bideme informirani za da go izbereme ona {to n interesira. Toa go postignuvame so sredstvata za vizuelna komunikacija. S {to n informira so boja ili so forma e vizuelna komunikacija, na primer: soobra}ajni znaci, plakati, posteri, flaeri, bilbordi, spisanija, vesnici, za{titni znakovi i sl.
Ma{ina za pi{uvawe
Dizajn na strujna lamba
Televizor
Dizajn na detska igra~ka
Fotelja
LIKOVNO PODRA^JE
Nakit Nakit
Avtomobil
Gitara
Korica na spisanie za deca
08
81
08
82

LIKOVNO PODRA^JE
Preku koricite na knigite ja prepoznavame i odbirame sodrìnata {to sakame da ja ~itame. So ~estitkite komunicirame i si gi ~estitame raznite praznici i ubavi slu~uvawa vo na{iot ìvot. Kako i vo sekoe likovno podra~je, likovnite umetnici {to gi dizajniraat vizuelnite komunikacii dobro go poznavaat likovniot jazik i go primenuvaat vo svojata umetni~ka rabota. Se upotrebuvaat formata, linijata, tonot i bojata kako elementi na privlekuvawe na ~ovekot. Harmonijata, kontrastot, proporcijata i kompozicijata se prisutni vo sekoj dizajn.
Plakat
Ilustracija
Ilustracija
Dizajn na CD
Ilustracija, Crvenkapa
LIKOVNO PODRA^JE
Zname na Republika Makedonija
Korica za spisanie za deca
Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost
Korica za kniga
Bilbord
DA ZAPOMNIME: Izgledot na predmetite za upotreba go pravat umetnici nare~eni dizajneri. Site sredstva so koi se informirame za ona {to se slu~uva okolu nas se narekuva vizuelna komunikacija.
Inicijali za bukvata O
08
83
09
84
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE Ve}e znaeme deka grafikata se dobiva po pat na otpe~atuvawe. Vo crtaweto, slikaweto i skulpturata dobivame samo edna tvorba so direktna izvedba. Vo ova podra~je so poseben proces na rabota moème da otpe~atime isti grafiki vo pove}e primeroci. Za da napravime grafika, prvo mora da izbereme podloga koja }e ja podgotvime za pe~atewe. Podlogata koja ja obrabotuvame pretstavuva matrica ili kli{e so koe se pe~ati grafikata. Za matrica moè da upotrebime karton, plo~a od linoleum, gips, drvo, kamen ili metal, vo zavisnost od toa vo koja tehnika sakame da rabotime. Na matricata za pe~atewe ja iscrtuvame na{ata ideja za grafika. Ako za podloga imame linoleum, gips ili drvo, prvo go crtame crteòt so crna boja. Koga crteòt }e bide gotov, so specijalni alatki za dlabewe (dleta) gi vadime belite povr{ini od crteòt, a crnite ostanuvaat ispaknati na povr{inata. So toa matricata e podgotvena za pe~atewe.
Dlabewe na matrica od linoleum
Nanesuvawe boja na matrica
Pe~atewe na grafika
Grafi~ka ma{ina za pe~atewe
Vadewe na grafikata
LIKOVNO PODRA^JE Vtora etapa e procesot na pe~atewe na grafi~kiot list. Na edna plasti~na, staklena ili metalna povr{ina stavame pe~atarska boja, a moè i tempera, i so valjak ja nanesuvame na matricata. Koga }e naneseme boja, na kli{eto vnimatelno stavame hartija koja odozgora ne`no ja pritiskame so dlanka ili so nekoj val~est predmet (laìca ili valjak). Koga }e zaklu~ime deka hartijata dobro nalegnala na povr{inata, ja vpila bojata od matricata, poleka ja odlepuvame od nego. So ovaa postapka na{ata grafika e otpe~atena. Na ovoj na~in moème da otpe~atime grafi~ki listovi kolku sakame.
M. Aristid: Ov~ar~eto Koridon, drvorez
Albreht Direr: Sv. Toma, gravura
Matrica i otpe~atok od linorez
Rembrant: Portret na Jan Lutie Postariot, bakropis
DA ZAPOMNIME: Grafikata e likovno podra~je. Likovnite tvorbi vo grafikata se dobivaat so otpe~atuvawe na pove}e isti grafiki. Matrica ili kli{e e podlogata so koja se pe~ati. Dleta ili dlaba~i se alatki za obrabotka na matricata.
09
85
GRAFIKA
09
86
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE
POTPI[UVAWE NA GRAFIKA
Grafikata kako likovna tvorba ima vrednost samo ako e potpi{ana od avtorot. Listot se potpi{uva na dolnata horizontalna strana od otpe~atokot, od levo na desno. Prvo se stava redniot broj na otpe~atenata grafika i vkupniot broj na otpe~ateni grafiki. Na primer: ako grafikata {to sme ja otpe~atile e treta po red, a vkupno imame devet isti grafiki brojkata }e bide 3/9. Vedna{ po brojot se naveduva tehnikata vo koja e otpe~atena tvorbata, na primer: karton-pe~at, gipsorez, linorez i sl. vedna{ po tehnikata se naveduva godinata koga e otpe~atena grafikata, na primer: 2010. Vo sredinata na dolnata ivica se pi{uva naslovot na grafikata, na primer: drvo; pejza`; portret i sl., a vo desniot agol se stava potpisot na avtorot koj ja kreiral grafikata. So potpi{uvaweto na grafikata stanuva tvorba na avtorot i se zdobiva so umetni~ka vrednost. Avtorot sekoga{ treba da gi potpi{uva grafikite na ovoj na~in.
3/9, sito-pe~at, 1990 Alfa II Dan~o Ordev
DA ZAPOMNIME: Sekoja grafika se odbeleùva od strana na avtorot. So potpi{uvaweto grafikata stanuva originalno likovno delo.
LIKOVNO PODRA^JE
LINIJA
Linijata posebno vo grafikata, kako i vo crteòt, e osnoven element za izrazuvawe. Bogatstvoto na grafikata go dobivame so upotreba na raznovidni debeli, tenki, dolgi, kusi, pravi i krivi linii. So linijata go izrazuvame ona {to sakame da go prikaème zaedno so formite preku koi gi prepoznavame prikaànite ne{ta.
Milan Sokol: Glava I, linorez
Kruèn pat, drvorez, nepoznat avtor
Linija vo grafikata
Dim~e Nikolov: Predel HHI, bakropis
Pablo Pikaso: Slikar so model koj plete, bakrorez
Ilija Ko~ovski: Zapisi, drvorez
DA ZAPOMNIME: Grafikata naj~esto se izrazuva preku bogatstvoto i raznovidnosta na linijata.
09
87
GRAFIKA
09
88
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE
TEKSTURA
Drug likoven element koj e isto taka vaèn kako i linijata e teksturata. So teksturata gi odreduvame karakteristikite na raznite formi i povr{ini vo me|usebnite prepoznavawa. Teksturata ja dobivame so dlabewe i reèwe na matricata so razni vidovi tekstura koja ja dobivame preku raznite vidovi linii i to~ki, nivnata gustina i razli~nite pravci na nanesuvawe. Ako analizirame nekoja od prikaànite grafiki i teksturi vo u~ebnikov, }e vidime deka na prv pogled }e gi voo~ime razlikite me|u formite so pomo{ na nivnata tekstura.
Ordan Petlevski: Memento, drvorez
Dragan Bikov: Jadro, kombinirana tehnika
Piter Brojgel: Vo lov, bakropis
DA ZAPOMNIME: Teksturata e osnovno izrazno sredstvo vo sekoja grafika.
Burhan Ahmeti: Esenski fragment, akvatinta
LIKOVNO PODRA^JE
FORMA
Seto ona {to se prikaùva na grafi~kata tvorba moè da go prepoznaeme preku negovata forma. Formata ja prikaùvame so pomo{ na linijata, teksturata, a ponekoga{ i so bojata. Vo grafikata, kako i vo drugite likovni podra~ja so ubavinata na formite gi izrazuvame na{ata ideja i èlba za ona {to sakame da go izrazime.
Basra Mekoli: Kreirawe na ìvotot, digitalna grafika
Sito-pe~at
Sito-pe~at
Sito-pe~at
DA ZAPOMNIME:
T. Kauzari}: Kvadrat D, sito-pe~at
Vo grafikata formata se definira so linijata, bojata i raznovidnosta na teksturata.
09
89
GRAFIKA
10
90
ESTETSKO PROCENUVAWE
LIKOVNA UMETNOST Na ~asovite po likovno, del po del, go sovladuvame likovniot jazik so negovite karakteristi~ni likovni elementi i principi. Vo prakti~nata rabota se trudime likovniot jazik da go primenime vo na{ite tvorbi, a vo isto vreme istite da gi prepoznaeme vo delata na svetskite i makedonskite likovni umetnici. Izrazuvaj}i se likovno i gledaj}i vredni i poznati likovni dela, nie se zdobivame so sposobnost da ocenime {to e dobro, a {to ne. Estetikata e nauka za ubavoto. So pra{aweto na ubavoto se zanimavale mnogu filozofi, umetnici i esteti~ari so cel da dojdat do su{tinata na vrednostite vo umetni~koto delo od oblasta na site umetnosti. So pomo{ na va{iot nastavnik po likovno, preku razgovori za va{ite tvorbi, za likovnite dela, vie istovremeno steknuvate sposobnost da procenite {to e vredno a {to ne e vo edna likovna umetni~ka tvorba. Estetsko procenuvawe moè da napravite na sekoja tvorba od sekoe likovno podra~je, na crte`, slika, skulptura, grafika ili dizajn. Gledaj}i edno likovno delo sekoj od nas go gleda kako likovna vrednost koja sekoga{ pobuduva vo nas odredeni pozitivni ~uvstva i zadovolstvo, vizuelno, mislovno i emotivno. Pokraj likovnata vrednost i tehni~kata izvedba, na na{ite ~uvstva i doìvuvawe vlijae kombinacijata na boite, tonot, liniite, svetlo - temnoto, formite ili sodrìnata, odnosno motivot. Doìvuvaweto moè da bide individualno vo zavisnost od li~nosta koja go gleda.
CRTAWE
PRIMER 1
Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce Gledaj}i go crteòt na Van Gog, moème da gi zabeleìme slednive kvaliteti na crteòt: - Na crteòt zabeleùvame upotreba na bogatstvo od raznovidni linii i to~ki, vo razni golemini i gustini. - Formite vo crteòt, ku}ata, patot, neboto, drvoto jasno i ~isto se odvoeni edni od drugi so toa {to umetnikot za sekoja od niv upotrebil raznovidni linii, odnosno raznovidna karakteristi~na tekstura. U{te na prv pogled site formi jasno se prepoznavaat. - Tehni~ki, crteòt izgleda ~isto, jasno, ednostavno i precizno. - Sekoj od nas emotivno razli~no moè da ja doìvee atmosferata na crteòt. Nekoj }e ja doìvee kako mirna ulica vo prikve~erina, samo {to ne se zapalile svetilkite, nekoj moè da ja doìvee kako rano nautro samo {to lu|eto izleguvaat od svoite domovi itn.
Vinsent van Gog: @olta ku}a, tu{, perce
10
91
10
SLIKAWE
92
PRIMER 2
Ordan Petleski: Sogoreno podra~je, maslo na platno Analiziraj}i ja slikata na Ordan Petleski, moème da go zabeleìme slednovo: -Umetnikot na svojata slika se izrazil so ubavinata na slikarskata tekstura na bojata. So razni postapki dobil raznovidna i bogata tekstura. Zabeleùvame deka upotrebil sli~ni boi i kontrast na svetlo-temno na oddelni mesta so {to gi potenciral formite. -Oblikot na formite e zaoblen i kombiniran so raznovidni golemini. -Upotrebil sli~ni boi so {to slikata izgleda smireno i harmoni~no. -Iako na slikata nema prepoznatliv motiv, nie moème so zadovolstvo neograni~eno vreme da ja gledame i da uìvame vo slikata.
Ordan Petleski: Sogoreno podra~je, maslo na platno
GRAFIKA
PRIMER 3
Piter Brojgel: Vo lov, bakropis, grafika Gledaj}i ja grafikata na Piter Brojgel, gi voo~uvame slednive vrednosti: - Umetnikot upotrebil bogatstvo od kombinacija na raznovidni linii, to~ki i teksturi. Grafikata izgleda ~isto, jasno, ednostavno i precizno. - Pretstavenite formi na motivot, ku}ite, drvoto i lu|eto vizuelno se oddeleni so raznovidna tekstura i temno - svetlo edni od drugi. - So pomali i pogolemi formi na drvjata i ku}ite i so potemni i posvetli povr{ini na teksturata go ~uvstvuvame prostorot, odnosno imame iluzija na daleku i blisku. - Tehni~ki zabeleùvame deka otpe~atokot e ~ist i jasen. - Ako grafikata ja pogledneme vnimatelno, del po del, sekoj od nas moè da pronajde sodrìni so koi moè da se raskaè cela prikazna.
Piter Brojgel: Vo lov, bakropis, grafika
10
93
10
SKULPTURA
94
PRIMER 4
Mikelanxelo - Roden: skulptura Analiziraj}i ja skulpturata na Umberto Bo~oni, moème da go zabeleìme slednovo: - Umetnikot ja izrabotil skulpturata so volumen so sli~ni golemini i sli~ni trkalezno-val~esti formi. - Formata na skulturata e moderna, no sepak asocira na ~ove~ka figura koja se dviì, iako ne e realisti~ki prikaàna. - Asocijacijata na figura vo dvièwe e postignata so formite koi se dinami~ni i sami po sebe ni asociraat ritam vo prostorot. Gledaj}i gi formite, tie vizuelno ni sugeriraat kako celata figura da se dviì napred. - Celata skulptura e harmoni~na i ja doìvuvame kako edinstvo na volumenot. - Umetnikot izgleda deka ja izrabotil vo bronza i vo òlta boja za da pridonese {to pove}e na ~uvstvoto za dinami~nost i ritam. Dali so druga boja bi go donele ova ~uvstvo?
Mikelanxelo - Roden: Skulptura
PRIMER 5
Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost, dizajn Ovoj plakat R Makedonija go izdade po povod 100 godini od Ilindenskoto vostanie. Plakatot treba da ja pretstavi na{ata borba za nezavisna Makedonija. Plakatot na lu|eto treba da im ja prikaè sodrìnata na porakata za koja e napraven. Od ovoj plakat moème da go razbereme slednovo: - Glavniot simbol, na{eto zname, e pretstaven na plakatot so {to vedna{ zabeleùvame deka plakatot prenesuva poraka za dràvata. - Plakatot e ispolnet so simboli. - Vo centarot magli~esto e pretstaven spomenikot Makedonium, mestoto kade {to se rodilo Ilindenskoto vostanie. Zamaglenosta ja pretstavuva dale~nosta od 100 godini. Zad Makedonium se pojavuva sonceto kako simbol na svetlosta i slobodata, a od centarot niz celiot plakat se branuva makedonskoto zname. - Celiot plakat e oboen so nacionalnite boi na Makedonija. - Osven porakata koja vizuelno ni se pretstavuva, imame i tekst koj tekstualno ni objasnuva po koj povod e izdaden plakatot.
Plakat za 100 godini makedonska nezavisnost, dizajn
10
95
11
RE^NIK NA POIMI
A Amater - qubitel na umetnosta koj ima druga svoja profesija, a se zanimava so likovno tvore{tvo od qubov, a ne profesionalno. Animalist - likoven umetnik koj osobeno se zanimava so prikaùvawe, odnosno so crtawe ili vajawe na ìvotni. Antika - naziv na starite kulturi, osobeno na rimskata i na gr~kata. Apstraktna umetnost - pravec vo modernata umetnost koj go napu{ta prikaùvaweto na realniot svet i tvori so slobodni formi. Arabeska - ornament vo arapski stil koj se sostoi od stilizirani geometriski i rastitelni elementi. Atelje - rabotilnica, rabotna prostorija na likoven umetnik ili na lica za kreativni profesii. Ambalaà - likovno dizajnirawe na materijalot vo koj se pakuva i se prodava proizvodot. B Bareljef - mnogu nizok, plitok reljef vo skulpturata. Bienale - izlo`ba koja se odrùva sekoja vtora godina. Bista - prikaùvawe na glavata i gorniot del od ~ove~koto telo vo vajarstvoto. V Valer - soodveten francuski zbor za ton. Viweta - mal crte` ili slika {to sluì kako ukras na nekoj tekst. Vitra` - prozorec ili staklena povr{ina, izrabotena ili ukrasena so par~iwa raznobojno staklo. G Galerija - prostor izgraden so namena za izloùvawe na umetni~ki dela. Gva{ - tehnika za crtawe so vodeni boi i so bela temperna. Grafi~ki list - otpe~atena grafi~ka likovna tvorba. Galeriska skulptura - skulptura koja po svojata golemina moè da se izloùva vo galerija (realna i minijaturna golemina). D Dekoracija - ukrasenost, odnosno ukrasuvawe na prostorot, kako i na poedine~ni formi na ukrasuvawe. Dizajn - crte` namenet za oblikuvawe na proizvodi za industrisko proizvodstvo. Dizajner - umetnik, specijalist za estetsko oblikuvawe na predmeti ili povr{ini za industrisko proizvodstvo. @ @anr - prikaùvawe na sliki od sekojdnevniot ìvot preku likovna tvorba. I Ilustracija - slika ili crte` povrzan so dejstvo od pi{uvan tekst. Istorija na umetnost - nauka za pojavata i razvojot na umetni~kite pravci, nivnata vrednost i istorisko zna~ewe. Iluzija - iluzija vo slikarstvoto e pretstavuvawe prostor, ton, perspektiva itn. Industriski dizajn - likovno oblikuvawe na predmeti za sekojdnevna upotreba koi{to se proizveduvaat industriski. K Katalog - publikacija vo koja se popi{ani site izloèni dela na muzejot, galerijata, izlo`bata ili tvore{tvoto na umetnikot. Ki~ - neumetni~ka zanaetska ili umetni~ka produkcija. Ki~ e delo koe nastanuva poradi evtina èlba za dopa|awe, zna~i dopadlivo nadomestuvawe za umetnosta, a se pojavuva kako rezultat na nerazviena umetni~ka sredina. Kolorit - oboenost, svojstvo, izraz, efekt na umetni~koto delo postignato so boja. Kroki - brz i lesen crte` so ednostavni linii i malku detali.
96
L Lazurna boja - providno nanesuvawe na boja niz koja moè da se vidi podlogata. Likovna umetnost - zaedni~ki imenitel za arhitektura, slikarstvo, vajarstvo i grafika, tvorbi koi ~ovekot kreativno gi sozdava. Linearno - karakteristika na slikarsko, skulptorsko ili grafi~ko delo na koe glavno izrazno sredstvo im e linijata. M Marina - umetni~ko prikaùvawe na morski pejza`. Minijatura - slika ili skulptura vo izrazito mal format. Mozaik - umetni~ka tvorba koja se izrabotuva so sostavuvawe na raznobojni kocki~ki od staklo, kamen i sl. Monografija - kniga vo koja iscrpno se prikaàni ìvotot i tvore{tvoto na nekoj umetnik. Monohromija - slikarsko delo izraboteno samo so edna boja. N Naturalizam - nastojuvawe na umetnosta, pojavite i predmetite da se prikaàt povistinski i porealni. O Ornament - geometriski, rastitelni ili zoomorfni stilizirani formi so koi e
ukrasena nekoja povr{ina, koi moàt da se povtoruvaat ili variraat. Obvivka - likovno oblikuvawe, dizajnirawe na korica za kniga ili za drug reklamen materijal. P Paleta - povr{ina na koja slikarot gi me{a boite pred da gi nanese na deloto. Panorama - prikaùvawe na prirodata so {iroki i dale~ni vidici. Pejza` - slika na koja se prikaùva priroda. Primeneta umetnost - naziv na umetni~ko oblikuvani predmeti za upotrebliva namena. Profil - izgled na lik ili na predmet gledani otstrana. R Ramen pe~at - grafi~ka tehnika bez dlabewe na podlogata (sito-pe~at, monotipija, litografija). Reproduktivna grafika - kopija ili dela koi ne se ra~no pe~ateni, tuku so ofset-industriski pe~at. S Signatura - svoera~en potpis na umetnikot na slikata, grafikata ili skulpturata {to ja izrabotil.
Skica - provizorna, nafrlana i nedoterana slika, crte`, skulptura ili gradba. Stilizacija - uprostuvawe, sveduvawe na formite od prirodata na ednostavni i osnovni oblici. T Tapiserija - op{t naziv na umetni~ko delo izraboteno od tekstilen materijal. Terakota - op{t naziv za proizvodi od glina koi se zacvrsteni so pe~ewe. Triptih - likovno delo sostaveno od tri dela. F Faktura - povr{ina na umetni~koto delo vo slikarstvoto so koja se dobivaat nekoi osobenosti na povr{inata. Figurativnost - karakteristika na likovnoto delo koga na nego moè da se prepoznae konkreten lik, sodrìna ili motiv. C Crte` - likovno delo na povr{ina, ostvareno so linija kako glavno izrazno sredstvo. [ [tafelaj - slikarski stalak - nosa~, nogalki na koi umetnikot ja postavuva slikata pri rabota.
11
97
RE^NIK NA POIMI
TEST
98
Drag u~eniku, Koga }e dojde{ do ovie testovi, ve}e si se zapoznal so pogolemiot broj na sodrìni od u~ebnikov. Do denes sigurno si nau~il dosta nepoznati raboti, a nekoi ti se ve}e poznati. Ovie testovi se samo proverka na tvoite znaewa. Nekoi delovi od testot se so odgovori na postavenite pra{awa, a nekoi se re{avaat so crtawe. Se nadevam deka testovite ne se te{ki i deka bez pogolem napor }e gi re{i{. Testovite }e gi popolnuva{ vo vreme koga }e re{i nastavnikot po likovno, prviot pri krajot na prvoto, a vtoriot pri krajot na vtoroto polugodie. Odgovorite na sekoe pra{awe }e se ocenuvaat so bodovi koi }e gi opredeli nastavnikot po likovno. Ti poèluvam uspe{no re{avawe na testovite, dobri ocenki i zadovolstvo pri rabotata.
TEST 1
IME I PREZIME ________________________________________________________ ODDELENIE ____________________________________________________________ UÎLI[TE _____________________________________________________________ DATUM _____________________ 1. Nabroj gi likovnite elementi: -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ 3. Nabroj gi likovnite podra~ja: -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ 2. Nabroj gi likovnite principi: -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ -________________________________ 4. Nacrtaj tekstura. so linii so to~ki
99
5. Nacrtaj gi slednive vidovi formi: zatvorena otvorena
perforirana
TEST 1
100
6. Oboj gi predmetite so lokalna boja. banana lubenica limon portokal
7. Odredi na koja nasoka i pripa|a sledniov crte`: kosa horizontalna vertikalna
8. Nacrtaj formi bez nasoka.
9. Nacrtaj stati~ni formi.
10. Nacrtaj iluzija na prostor so preklopuvawe.
TEST 2
IME I PREZIME ________________________________________________________ ODDELENIE ____________________________________________________________ UÎLI[TE _____________________________________________________________ DATUM _____________________ 1. Koe od ovie dela ti se dopa|a pove}e?
101
Dan~o Kal~ev: Mrtva priroda, maslo na platno
Ordan Petlevski: Izgoruvawe, maslo na platno
so motiv
apstraktno
2. Nacrtaj tvorba so simetrija.
3. Pretstavi gradacija na forma.
TEST 2
102
4. Nacrtaj regularen ritam.
5. Nacrtaj alternativen ritam.
6. Nacrtaj tvorba so motiv po tvoj izbor.
7. Nacrtaj tvorba bez motiv.
8. Navedi tri primeri na dizajn. - ______________________________ - ______________________________ - ______________________________
9. Navedi tri primeri na vizuelna komunikacija. - ______________________________ - ______________________________ - ______________________________
ZABELE[KI
103
ZABELE[KI
104
__________________________ LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA V ODDELENIE Jazi~en lektor ___________________________ Grafi~ki dizajn ___________________________ Kompjuterska podgotovka ___________________________ Podgotovka za pe~at ___________________________ Pe~ati _________________ Tira` ________
105
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski Skopje

Likovno-Danco Ordev, Igor Ordev

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Likovno-Danco Ordev, Igor Ordev

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

IGOR ORDEV

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, bb

RAZNI TEHNIKI VO LIKOVNATA UMETNOST

AVTOPORTRETI NA POZNATI LIKOVNI UMETNICI

Albreht Direr: Avtoportret, maslo na platno

Elizabet le Brun: Avtoportret, maslo na platno

Ogist Renoar: Avtoportret, maslo na platno

Tintoreto: Avtoportret, maslo na platno

MOJOT AVTOPORTRET _____________________

Pol Sezan: Avtoportret, maslo na platno

(Nacrtaj go svojot avtoportret vo prazniot prostor)

Rubens: Avtoportret, maslo na platno Kamij Pisaro: Avtoportret, maslo na platno

TEKSTURA Teksturata e prika`uvawe na rapavi i mazni povr{ini na nekoi predmeti.

Linijata vo sekojdnevniot `ivot

Linijata okolu nas

Predistoriski crte`, pe{tera Lasko

Crte`, jaglen (linija)

Vasko Ta{kovski: Ostrov, tu{, perce (teksturna linija)

Prekr{uvawe na svetlinata niz opti~ka prizma

Ultramarin Parisko sina

Spektar na boi (vino`ito)

Iluzija na prostor so boja

Ladni i topli boi (u~eni~ka tvorba)

Ladni boi (u~eni~ka tvorba)

Topli boi (u~eni~ka tvorba)

Pol Kle: Amrt i ogan, tempera (ahromatski tonovi)

Ahromatska tonska skala

Hromatska tonska skala

@or` Sera: Crta~, jaglen (ahromatski tonovi)

Tonot vo prirodata (fotografija)

N. B. Kica: Zaminuvawe na dervi{ot, maslo na platno (ton)

Tomas Ginzboro: Portret na devojki, maslo na platno (ton)

Sveto Manev: Slika 3, crte` (ton)

Prirodna tekstura na kamen

Dan~o Kal~ev: Idoli, maslo na drvo (tekstura vo slikarstvoto)

Tekstura so boja Huskovi}: Prizor, maslo na platno (tekstura)

Ordan Petlevski: Izgoruvawe, maslo na platno (tekstura)

Risto Kal~evski: Pesok i kamen, maslo na platno (tekstura vo slikarstvoto)

Vasil Vasilev: Ana, drvo (tekstura vo skulptura)

@an Dibife: Vrl vrlina, maslo na platno (bez nasoka)

Alfred Sisle: Regata vo Hampton, maslo na platno (horizontalna nasoka)

Kontrast na nasoka Edgar Dega: Devojka, crte` so moliv (kosa nasoka)

Hundertvaser: Gradina, maslo na platno (tvorba bez nasoka)

Tvorba so isti golemini

Anri Matis: Sina golotija IV, rabota na hartija (golemina)

Fiqo de Freitas: O`ivuvawe 1962 (proporcija)

Levit Sol: Mo`ni kombinacii so pravi linii i ~etiri nasoki

Vencislav Rihter: H-1, aluminium (perforirana forma)

Sigatiki formi (kompjuterska tvorba)

Jordan Grabulovski: Prostorni belezi, cement (trodimenzionalna forma)

Realen otvoren prostor

Grad, otvoren prostor, fotografija

Priroda, realen nadvore{en prostor, fotografija

Zatvoren vnatre{en prostor, fotografija

Perspektiva so horizont i edna vidliva to~ka

Perspektiva so horizont i dve vidikovi to~ki

Arhitektonska skica so perspektiva

Alfred Sisle: Pat, maslo na platno (perspektiva)

Ordan Petlevski: Crte`, tu{, perce (kontrast na linija)

Andrijana Pulemi: Slika, maslo na platno (kontrast na topli i ladni boi)

Kontrast na svetlo i temno

Miroslav Masin: Bakne`i, maslo na platno (kontrast na golemina i boja)

Ornament (ritam na forma i boja)

Makedonski naroden vez (ritam na forma i boja)