1 2 3

START PROGRAMA .......................................................................................................................... 2 NASTAVITEV STRANI ........................................................................................................................ 4 OBLIKOVANJE BESEDILA .................................................................................................................. 5 3.1 3.2 3.3 Oblikovanje znakov.................................................................................................................. 5 Oblikovanje odstavka .............................................................................................................. 6 Stolpci ...................................................................................................................................... 8

4 5 6

AVTOMATSKO OBLIKOVANJE TEVILKE STRANI ............................................................................ 10 ISKANJE IN ZAMENJAVA BESED Z ISKALNIKOM ............................................................................. 12 DELO S TABELAMI .......................................................................................................................... 13 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.7 6.8 6.9 Vstavljanje tabele .................................................................................................................. 13 Premikanje po tabeli, vstavljanje besedila ............................................................................ 14 Vstavljanje celic ..................................................................................................................... 14 Brisanje stolpcev, vrstic ......................................................................................................... 15 Delitev tabele ........................................................................................................................ 16 Oblikovanje tabele................................................................................................................. 16 irina in viina tabele ............................................................................................................. 18 Vstavljanje formul v tabelo ................................................................................................... 18 Tabela v besedilo ................................................................................................................... 19

DELO S SLIKAMI ............................................................................................................................. 21 7.1 7.2 Vstavljanje slik in izrezkov ..................................................................................................... 21 Oblikovanje slik...................................................................................................................... 22

SLOGI IN OBLIKOVANJE ................................................................................................................. 24 8.1 8.2 8.3 Dodeljevanje sloga ................................................................................................................ 24 Spreminjanje sloga ................................................................................................................ 25 Nov slog ................................................................................................................................. 26

NAPISI ZA SLIKE, TABELE, GRAFIKONE ........................................................................................... 28

10 GLAVA IN NOGA ............................................................................................................................ 29 10.1 Nastavitve robov za glavo in nogo......................................................................................... 30

11 Opombe, zaznamek, komentar ..................................................................................................... 31 11.1 11.2 11.3 Opomba ................................................................................................................................. 31 Zaznamek............................................................................................................................... 32 Komentar ............................................................................................................................... 33

12 AVTOMATSKO KAZALO .................................................................................................................. 34 13 TISKANJE ........................................................................................................................................ 35 1

1 START PROGRAMA

Opiimo zaetno okno programa Word. Na traku, ki je nartovan za preprosto brskanje, so kartice, ki so urejene glede na doloene scenarije ali predmete. Kontrolniki na vsaki kartici so urejeni v ve skupin. Kartice: ob zagonu programa se pokae standardni nabor kartic, obstajata pa e drugi dve vrsti kartic, ki sta na traku prikazani samo po potrebi, torej takrat, kadar sta uporabni za vrsto opravila, ki ga trenutno izvajate. Ko na primer kliknete predmet, je ustrezen nabor kontekstnih jezikov prikazan v barvi poudarka poleg standardnih jezikov. Skupine na vsaki kartici razdelijo opravilo v podopravila. Ukazni gumbi v vsaki skupini izvedejo ukaz ali prikaejo meni z ukazi. Za vejo pomo se izpie opis ukaza, e kazalec mike 1 samo postavimo nad ukazni gumb.

Kazalec mike ne smemo zamenjati s kazalcem besedila besedila. Kazalec mike nam kae, kam prestavljamo miko in kje se bo sproil ukaz, e bomo pritisnili na gumb. Zaetniki vekrat postavijo kazalec na pravo mesto vendar pozabijo tudi klikniti na gumb.

V levem zgornjem kotu je gumb Microsoft Office, ki odpre spodnji meni.

Zraven gumba Microsoft Office se nahaja orodna vrstica za hitri dostop, ki nudi hitri dostop do pogosto uporabljenih ukazov. Orodno vrstico za hitri dostop si lahko prilagodimo z dodajanjem ukazov, tako da izberemo Wordowe monosti in Prilagajanje. Kazalec besedila doloa toko na 'papirju', kjer se bo zaelo pisati besedilo. Kazalec utripa, da ga laje opazimo in loimo od drugih rt na ekranu. Statusna vrstica prikazuje podatke o naem dokumentu. Na kateri strani dokumenta se nahajamo, koliko je vseh strani skupaj, koliko je vseh besed, na kateri jezik je nastavljen rkovalnik in drugo. Z drsniki se premikamo po e napisanem besedilu. Z miko primemo2 drsnik in ga premaknemo godol ali levo-desno.

Prijemanje z miko je pogost ukaz v Wordu. Uporablja se tudi za oznaevanje besedila. Za razliko od klika pri prijemanju levi gumb pritisnemo in ne spustimo. Elementi, na katere smo kliknili, v tem primeru drsnik, se prestavljajo skupaj s kazalcem mike. 3

2 NASTAVITEV STRANI
Nastavitev strani je dobro opraviti pred oblikovanjem in urejanjem. Primerjamo lahko s pisanjem na navaden papir, velikost lista in irino robov moramo izbrati preden sploh zanemo pisati. Seveda nam Word dopua to urejati tudi kasneje vendar se nam lahko spremeni postavitev e oblikovanih strani. Orodje za nastavitve strani najdemo v kartici Postavitev strani Priprava strani. Pogovorno okno nam ponudi 3 kartonke 3 nastavitev.

1. ROBOVI a. Nastavimo irino in viino robov, to je del lista, na katerem ni besedila. b. Nastavimo usmerjenost besedila oziroma kako je obrnjen na list. 2. PAPIR a. Tukaj nastavimo velikost papirja, na katerega bomo tiskali. Ponavadi je velikost A4. Lahko vpiemo tudi isto svoje mere papirja, ki ga uporabljamo.Veji papir, kot je A3, lahko nastavimo tedaj, e imamo nameen tiskalnik, ki lahko taken papir tiska. 3. POSTAVITEV

Kadar nam pogovorno okno ponudi ve strani nastavitev in ima vsaka stran svoj naslov (kot razdelilni kartoni v fasciklu), jih imenujemo kartonki.
4

3 OBLIKOVANJE BESEDILA
3.1 Oblikovanje znakov
Orodje za oblikovanje znakov najdemo v kartici Osnovno Pisava. Odpre se naslednje pogovorno okno:

PREDEN SMO ZAGNALI TO ORODJE, SMO MORALI OZNAITI DEL ALI VSE BESEDILO, KI GA ELIMO OBLIKOVATI.

Znakom lahko spreminjamo naslednje lastnosti, spremembe oblike lahko takoj preverimo v oknu za predogled. Pisava Pisava, spremeni obliko znakov, slog pisave, izbiramo med obiajno, krepko, leeo in krepko leeo pisavo, velikost,

veja tevilka pomeni veje znake,

barve pisave slog podrtavanja

Razni uinki Od teh bi posebej omenil Podpisano in Nadpisano, ki se uporablja za oznake kot m2 ali a2+a1 (tevilke so podpisane oziroma nadpisane).
POMANJANE VELIKE RKE

Prertano

Razmik med znaki Kakor pove e ime orodja, lahko tukaj nastavimo vejo ali manjo razdaljo med znaki Poviamo ali spustimo celotno vrstico, kot da bi pisali med vrsticami

3.2 Oblikovanje odstavka

e elimo oblikovati en odstavek, kliknimo kamorkoli v njega. e jih elimo oblikovati ve, jih oznaimo. Orodje za oblikovanje odstavkov najdemo v kartici Osnovno - Odstavek. Pogovorno okno nam ponudi 2 kartonka nastavitev: 1. Zamiki in razmiki 2. Potek besedila

Poglejmo si zavihek Zamiki in razmiki: Poravnava: Izbiramo med: Levo poravnavo Sredinsko poravnavo Desno poravnavo Obojestransko poravnavo

Zamikanje: Pod tem sklopom lahko doloimo poseben zamik odstavka: 6

Visee, pomeni, da je prva vrstica poravnana bolj levo od vseh ostalih vrstic odstavka. Naredimo primer: 1. Odpri dokument Uvod 2. Oznai celotno besedilo 3. Izberi zaganjalnik pogovornega okna Odstavek v kartici Osnovno 4. Pri izbiri Zamikanje - Posebno izberi Visee 5. Pritisni V redu Besedilo bi moralo izgledati, kot na sliki. Prve vrstice odstavkov so na svojem mestu, vse ostale so pomaknjene v desno.

Razmik: Razmik pred in po odstavku doloi, koliko prostora naj bo praznega pred in za odstavkom. Mogoe bo kdo opazil, da je bolj enostavno pritisniti kaken Enter in ima takoj ve praznega prostora med odstavki. Na papirju zgleda isto v redu, vendar, ko urejamo besedilo v Wordu, moramo vedno imeti v mislih, da je glavna prednost urejevalnika besedil ravno monost popravljanja, jemanja in dodajanja besedila, takrat pa lahko Enter (ki pomeni nov odstavek) postane problemek. Razmik vrstic doloi, koliko prostora naj bo praznega med vrsticami istega odstavka.

Poglejmo tipien problem v dokumentu imamo vse liste obrnjene Pokonno, en list pa bi eleli obrniti Leee, kaj sedaj? Brez odsekov ni nobene monosti za takno oblikovanje. Odseke lahko vstavimo kot prelome strani. 1. Postavimo se na mesto v dokumentu, od koder elimo nadaljevati z drugim odsekom. 7

2. Na kartici Postavitev strani poiemo skupino Priprava strani in izberemo gumb Prelomi. Ker elimo nov odsek uporabiti za drugaen poloaj lista, bomo uporabili vrsto preloma Naslednja stran. 3. Naslednja stran je tako e del naslednjega odseka in ima lahko razlino oblikovanje strani.

4. e elimo nadaljevati dokument s postavitvijo Pokonno, moramo na spet vstaviti Prelom odseka na naslednjo stran in izbrati Pokonno postavitev.

3.3 Stolpci
Obiajen dokument ima besedilo na listu v enem stolpcu. Besedilo v ve stolpcih je lahko zanimivo za broure ali letake in podobno. Za izbiro stolpcev je monih ve nainov, poglejmo enega. 1. Na kartici Postavitev strani poiemo skupino Priprava strani in poiemo gumb Stolpci 2. Odpre se nam okno kjer lahko izberemo tevilo stolpcev, ki jih elimo imeti.

3. e elimo nastavljati irino stolpcev izberemo monost Ve stolpcev.

Oblikovanje stolpcev velja za cel dokument oziroma za cel odsek. e elimo omejiti oblikovanje stolpcev na samo del dokumenta, moramo del loiti z odseki, kot je opisano v prejnjem naslovu. Orodje za stolpce nam to opravilo malo olaja, saj lahko oznaimo samo del besedila in oblikovanje stolpcev uporabimo samo za ta del. Orodje avtomatsko loi besedilo na nove odseke.

4 AVTOMATSKO OBLIKOVANJE TEVILKE STRANI

Obiajno boste eleli strani v svojem dokumentu oteviliti. To lahko storite e takoj ko imate samo prvo stran, vse ostale bo Word tevilil sam, tudi e boste brisali ali dodajali strani. Orodje za avtomatsko tevilenje najdemo v kartici Vstavljanje skupina Glava in noga ukazni gumb tevilka strani.

V meniju, ki se odpre s klikom na ukazni gumb tevilka strani, izberemo poloaj tevilke strani Vrh strani, Dno strani ali Robovi strani.Ko izberemo poloaj, se odpre galerija nartov, kjer izberemo ustrezen nart otevilevanja strani. Na voljo imamo zelo veliko monosti, ki so razdeljene na ve sklopov. Lahko pa tudi sami poljubno ustvarimo nain otevilenja (celo rke). V drugem sklopu menija izberemo ukaz Oblikuj tevilke strani. Odpre se pogovorno okno Oblika zapisa tevilk strani, kjer lahko nastavimo drugo obliko zapisa tevilk, vkljuimo lahko tevilko poglavja in doloimo, s katero tevilko naj Word zane otevilevati na dokument. Svojo izbiro potrdimo s klikom na gumb V redu.

Orodje za avtomatsko tevilenje strani nam omogoa hitro in osnovno nastavitev tevilenja. Takoj ko vstavimo tevilke strani, se nam na traku pojavi in odpre nova kartica z imenom Nart, kjer se 10

nahajajo orodja za glavo in nogo. Ta orodja nam omogoajo e ve monosti za izdelavo glave in noge. Naredimo primer: 1. Odprimo nov dokument 2. Izberemo poveavo pogleda 25% 3. Sedaj drimo tipko CTRL in pritisnemo 5x Enter 4. Skupaj imamo sedaj 6 praznih strani. Izberemo ukaz za vstavljanje tevilk strani: kartica Vstavljanje skupina Glava in noga ukazni gumb tevilka strani. 5. Izberemo Dno strani in obliko Navadna tevilka 3. Strani so avtomatsko otevilene, kot na sliki. tevilke so na spodnjem delu lista na desni strani.

tevilke na sliki so poveane, v dokumentu boste uporabili manje.

Sedaj poskusimo oblikovati tevilke tako, da bo prva stran neotevilena (npr. naslovnica), tevilenje pa se zane z 1: 1. Postavite se na prvi list 2. V kartici Vstavljanje izberemo ukaz tevilke strani in nato Oblikuj tevilke strani 3. V novo odprlem oknu izberemo Zani z 0 4. V novi kartici Nart izberemo v skupini Monosti Drugae za prvo stran.

11

5 ISKANJE IN ZAMENJAVA BESED Z ISKALNIKOM

Prednost digitalnih dokumentov izkoristimo tudi tako, da lahko hitro iemo doloeno vsebino tudi v zelo obsenih dokumentih. NAJDI Orodje za iskanje najdemo v kartici Osnovno skupini Urejanje ukazni gumb Najdi.

1. V vnosno vrstico napiemo del besede ali besedne zveze, ki jih iemo. Iemo lahko npr. besed in kliknemo gumb nadaljuj iskanje. 2. Program poie prvo besedo, ki vsebuje znake besed (to so lahko besede besedi, besedil/a) in jih oznai. 3. e enkrat kliknemo na gumb in program bo nael naslednjo besedo in tako naprej. Iskanje lahko doloimo bolj tono, mogoe bi eleli, da program loi med velikimi in malimi rkami. Iskanje lahko omejimo z monostmi, ki jih odkrijemo s klikom na gumb Ve. Obkljukamo elene monosti in iemo naprej. ZAMENJAJ Orodje za zamenjavo najdemo v kartici Osnovno skupini Urejanje ukazni gumb Zamenjaj. 1. Vpiemo iskani del besede ali besedno zvezo v prvo vrstico 2. V drugo vrstico vpiemo znake, s katerimi elimo avtomatsko zamenjati iskani del besede ali besedno zvezo. Recimo, da smo ugotovili, da smo v obsenem dokumentu neko ime vsaki pisali napano, Waington namesto Washington. V prvo vrstico bomo napisali Waington in v drugo Washington. S klikom na gumb Zamenjaj vse se bo zamenjava izvrila, hkrati pa vam bo program javil, koliko krat je zamenjal dano besedo.

12

6 DELO S TABELAMI
6.1 Vstavljanje tabele
Tabele lahko vstavimo na dva naina. Prvi nain: 1. Kazalec besedila postavimo na mesto, kjer elimo ustvariti tabelo 2. Kartica Vstavljanje skupina Tabele ukazni gumb Tabela Vstavi tabelo

3. vpiemo eleno tevilo stolpcev in vrstic, 4. kliknemo V redu. Izrie se tabela. V traku pa se pojavita dve novi kartici, ki vsebujeta orodja za tabele, Nart in Postavitev. Ti dve kartici nam pomagata pri delu s tabelami. Drugi nain: 1. Kazalec besedila postavimo na mesto, kjer elimo ustvariti tabelo 2. Kartica Vstavljanje skupin Tabele ukazni gumb Tabela 3. Z mikinim kazalcem vleemo dol za stolpce in desno za vrstice. V dokumentu se nam sproti izrisuje, kako bo tabela izgledala. 4. Ko je stolpcev in vrstic dovolj, kliknemo levi gumb. Tako potrdimo izbiro tabele.

13

6.2 Premikanje po tabeli, vstavljanje besedila

Tabela je razdeljena na celice. Tabela spodaj ima 3 stolpce in 3 vrstice, skupaj 9 celic. Vsaka celica je celota, ki se lahko oblikuje drugae. V vsako celico lahko vpisujemo besedilo in ga oblikujemo. PREMIKANJE PO TABELI Iz celice v celico se lahko premikamo z miko ali s Tabulatorjem. Ime Nejc Urka Priimek Fram Novak Starost 14 18

S tipko Enter kazalca besedila ne bomo prestavili v vrstico nije ampak bomo v obstojei vrstici naredili nov odstavek. VSTAVLJANJE BESEDILA Besedilo piemo v vsako celico posebej. Kliknemo na celico in vpiemo besedilo. V naslednjo celico se prestavimo s Tabulatorjem ali z miko.

6.3 Vstavljanje celic

V obstojee tabele lahko vstavljamo nove vrstice in nove stolpce. NOVE VRSTICE NA KONEC TABELE 1. Kazalec besedila postavimo v zadnjo celico v tabeli (desno spodaj). 2. Pritisnimo Tabulator. Ustvarila se je nova vrstica. 3. Pritiskajmo Tabulator e naprej in po zadnji celici se spet ustvari nova vrstica. 4. Ali pa se postavimo na konec zadnje celice(izven tabele) in pritisnemo enter. NOVA VRSTICA NEKJE VMES 1. Kazalec besedila postavimo v vrstico, poleg katere elimo ustvariti novo. 2. Ukaz za vstavljanje nove vrstice najdemo med orodji za tabele: Kartica Postavitev skupina Vrstice in stolpci ukazni gumb Vstavi nad (vstavi vrstico nad trenutno vrstico) ali Vstavi pod (vstavi vrstico pod trenutno vrstico) 3. Nova vrstica je ustvarjena.

NOV STOLPEC 1. Kazalec besedila postavimo v stolpec, poleg katere elimo ustvariti novega. 14

2. Ukaz za vstavljanje novega stolpca najdemo med orodji za tabele: Kartica Postavitev skupina Vrstice in stolpci ukazni gumb Vstavi na levo (vstavi stolpec levo od trenutnega stolpca) ali Vstavi na desno (vstavi stolpec desno od trenutne vrstice) 3. Nov stolpec je ustvarjen.

Naredimo primer: 1. 2. 3. 4. V nov prazen dokument vstavi tabelo, 5 stolpcev in 3 vrstice V prvi vrstici vpii naslove stolpcev, tevilke od 1 do 5 V drugi vrstico napii v vsak stolpec rko A V tretji vrstici napii v vsak stolpec rko B.

Tvoja tabela izgleda takole: 1 A B 2 A B 3 A B 4 A B 5 A B

5. Vstavi novo vrstico med prvo in drugo vrstico. 6. Vstavi nov stolpec med drugi in tretji stolpec. Tvoja tabela mora izgledati takole: 1 2 3 4 5

A B

A B

A B

A B

A B

6.4 Brisanje stolpcev, vrstic

e elimo izbrisati vsebino, oznaimo celice in pritisnemo Delete. e pa elimo izbrisati celotno vrstico ali stolpec, naredimo naslednje: Prvi nain:

15

1. Oznaimo vrstice ali stolpce, ki jih elimo izbrisati. 2. Kartica Osnovno skupina Odloie ukazni gumb Izrei Drugi nain: 1. Postavimo kazalec besedila v celico vrstice ali stolpca, ki ga elimo izbrisati 2. V orodjih za tabelo izberemo: Kartica Postavitev skupina Tabele in stolpci ukazni gumb Izbrii. 3. Odpre se meni, kjer izberemo, kaj elimo izbrisati: celice, stolpce, vrstice, tabelo.

6.5 Delitev tabele

Eno tabelo lahko razdelimo na dve tabeli. Naredimo primer: 1. Ustvarimo tabelo, 5 vrstic, 2 stolpca. 2. Sedaj elimo iz ene tabele narediti dve tabeli (prva vsebuje 2 stolpca, druga 3). 3. Kazalec besedila postavimo v vrstico, ki bo prva v razdeljeni tabeli (v naem primeru v 3. vrstico) 4. V orodjih za tabelo izberemo: Kartica Postavitev skupina Spajanje ukazni gumb Razdeli tabelo. Tabela je sedaj razdeljena na dve.

6.6 Oblikovanje tabele

Za primer poglejmo, kako bi spremenili oblikovanje prve vrstice, imenovane tudi Naslovna vrstica 1. Oznaimo celice prve vrstice 2. V orodjih za tabelo izberemo: Kartica Nart skupina Slogi tabel ukazni gumb Senenje. Izberi modro barvo polnila. 1 A B 2 A B 3 A B 4 A B 5 A B

Prva vrstica je tako obarvana z drugano barvo. Sedaj elimo razdelilno rto prve vrstice narediti debelejo. 1. Oznaimo celice prve vrstice 16

2. V orodjih za tabelo izberemo: Kartica Nart skupina Slogi tabel puica na desni strani ukaznega gumba Obrobe. 3. Odpre se nam veliko monosti obrob. Izberemo isto zadnjo monost Obrobe in senenje 4. Odpre se pogovorno okno, kjer imamo vse monosti obrob in senenja zbrane na istem mestu. Izberemo kartonek Obrobe.

5. 6. 7. 8.

Slog rte pustimo ravno rto. Barvo rte pustimo samodejno. irino spremenimo na 2pt. Na desni strani pogovornega okna vidimo okno za predogled in gumbe z narisanimi rtami. e je v predogledu prikazano, da bodo odebeljene rte narejene okrog cele vrstice, potem kliknimo na nastavitev Brez na levi strani. 9. Kliknimo na gumb, ki ima narisano rto spodaj in zgoraj. 10. Oblikovanje rte, ki smo ga izbrali, se je sedaj preneslo na spodnjo in zgornjo rto celic, ki smo jih oznaili. Kliknemo V redu.

1 A B

2 A B

3 A B

4 A B

5 A B

Sedaj poglejmo e en primer, kako lahko hitro oblikujemo celo tabelo s Samooblikovanjem. 1. Klikni v tabelo, tokrat je dovolj, da je samo kazalec besedila postavljen kamorkoli v tabeli. 2. V Orodjih za tabelo izberi: Kartica Nart skupina Slogi tabel. Trenutno je prikazanih sedem razlinih slogov, e elimo vejo izbiro, kliknemo puico za dol, ki se nahaja desno od slogov in prikazala se bo naslednja vrstica slogov. Izberemo eleni slog. Tabela je oblikovana. Postopek lahko ponovite in izberete drug slog tabele.

1
A B

2
A B

3
A B

4
A B

5
A B

17

6.7 irina in viina tabele

Ko ustvarimo tabelo, program prilagodi irino in viino ez cel list. Velikost celic, stolpcev ali vrstic lahko spremenimo. 1. V Orodjih za tabelo izberemo kartico Postavitev skupina Tabela ukazni gumb Lastnosti. 2. Odpre se pogovorno okno:

3. V kartonku Stolpec in Vrstica nastavimo eleno irino/viino Lahko pa irino in viino spreminjamo tudi z miko. 1. Izberi rto v tabeli, ki jo eli prestaviti. Recimo, e elimo poveati irino prvega stolpca, z miko primemo to rto. 2. rto lahko sedaj prestavljamo levo ali desno.

6.8 Vstavljanje formul v tabelo

V tabelah lahko nastavimo enostavne raunske operacije. Poglejmo si primer: 1. Ustvarimo tabelo: 5 stolpcev in 2 vrstici. 2. Vpiimo tevilke v vse celice, razen v zadnji stolpec. 3. Postavimo kazalec besedila v zadnjo celico, kjer elimo izraunano vsoto.

4. V Orodjih za tabelo izberemo kartico Postavitev skupina Podatki ukazni gumb Formula.

18

5. Program izpie najbolj pogost ukaz =SUM(ABOVE) (vsota zgoraj). 6. Kliknete V redu in program seteje tevila v stolpcu nad formulo.

12 2

4 9

7 5

4 9

27 25

Ko spremenimo tevilke v celicah se vsota ne popravi samodejno. Pri vsaki spremembi je potrebno izvesti ukaz za posodobitev setevka: 1. Klikni na obstojei setevek (se obarva) z desnim gumbom mike. 2. Izberi ukaz Posodobi polje. Za zapleteneje formule je bolje uporabljati Excel.

6.9 Tabela v besedilo

Dogaja se, da bi eleli podatke iz tabele pretvoriti v besedilo. Koristen postopek, kadar imamo tabelo, kjer je v celicah veliko napisanega. 1. Kliknemo v tabelo, ki jo elimo pretvoriti 2. V Orodjih za tabele izberemo kartico Postavitev - skupina Podatki ukazni gumb Pretvori v besedilo. Odpre se pogovorno okno: 3. Izberemo, na kaken nain loimo besedilo v celicah med sabo.

Tabela: 1 A B Besedilo 1 A B 2 A B 3 A B 4 A B 5 A B

2 A B

3 A B

4 A B

5 A B 19

Obratna pot, pretvorba besedil v tabelo, je manj uspena. al bo potrebno podatke v tabele e vedno vnaati celico za celico. 1. Oznaimo besedilo, ki ga elimo pretvoriti v tabelo 2. Kartica Vstavljanje skupina Tabele ukazni gumb Tabela. Odpre se meni, kjer izberemo ukaz Pretvori besedilo v tabelo. 3. Odpre se pogovorno okno, kjer nastavimo tevilo stolpcev, tevilo vrstic pa se prilagodi tevilu stolpcev in ga sami ne moremo spreminjati. Izbrati moramo e, kje naj loi besedilo (pri odstavkih, tabulatorjih, podpijih, drugo)

20

7 DELO S SLIKAMI
7.1 Vstavljanje slik in izrezkov
V dokument lahko vstavljamo slike in izrezke4. 1. Kazalec besedila postavimo na mesto, kamor elimo postaviti sliko 2. Kartica Vstavljanje skupna Ilustracije ukazni gumb Izrezki 3. Na desni strani se odpre opravilno podokno za iskanje izrezkov, v polje za iskanje vpiimo (v angleini), kaken izrezek iemo. Poskusimo z besedo sport (kot port) in kliknemo Pojdi. 4. Program nam prikae vse izrezke na to temo. Kliknemo na izrezek, ki nam odgovarja in slika je e v naem dokumentu.

Sliko lahko vstavimo tudi iz datoteke, ki jo imamo shranjeno na trdem disku. Postopek je podoben, kot pri vstavljanju izrezkov. Le da izberemo v kartici Vstavljanje Slika. Sliko lahko poiemo tudi na internetu. Pri tem moramo paziti na to, da napiemo, literaturo, kje smo sliko nali.

Izrezki v Wordu pomenijo slike, ki so na voljo v samem programu oziroma na Microsoftovi spletni strani. 21

7.2 Oblikovanje slik

Ko enkrat kliknemo na sliko, se v traku pojavijo orodja za sliko kot nova kartica Oblika. Na tej kartici se nahaja ve skupin, ki vsebujejo ukazne gumbe za oblikovanje slik. Podrobneje si jih poglejmo, kakor si sledijo po vrsto od leve proti desni: 1. Prilagodi sliko lahko: posvetlimo ali potemnimo poveamo ali zmanjamo kontrast slike prebarvamo, da bo videti stilizirana (npr. v odtenkih sivine ali sepia) stisnemo, e elimo zmanjati velikost dokumenta spremenimo v drugo sliko, pri tem pa ohranimo oblikovanje in velikost trenutne slike ponastavimo in s tem zavremo vse spremembe oblikovanja slike.

2. Slogi slik Doloimo e obstojei slog, ki doloa obliko slike, nain senenja, okvir, Spremenimo obliko slike, pri tem pa ohranimo oblikovanje Doloimo barvo, irino in slog rte za oris izbrane oblike Uporabimo vizualni uinek za sliko (npr. sijaj, senco, odsev, 3D-vrtenje,)

3. Razporedi Doloimo poloaj slike, kako se slika obnaa glede na ostalo besedilo, ali je slika v vrstici z besedilom ali pa jo besedilo oblije z vseh strani. e pustimo postavitev V vrstici z besedilom, lahko poloaj slike spreminjamo samo skupaj z besedilom. Ostale postavitve nam dovoljujejo, da sliko z miko enostavno primemo in jo prestavljamo po dokumentu. Poravnamo lahko robove ve izbranih predmetov, lahko jih tudi usredinimo ali enakomerno porazdelimo po strani. Predmete lahko zdruimo v skupino, tako da jih je mogoe obravnavati kot en predmet. Predmete lahko zasuemo in zrcalimo.

22

4. Velikost Sliko lahko obreemo Spremenimo lahko irimo/viino (dobro je, da zaklenemo razmerje med irino in viino, da slike ne popaimo)

23

8 SLOGI IN OBLIKOVANJE
Kadar odprete nov prazen dokument, v okencu z oznako sloga pie navaden, ki ima standardne nastavitve za: Oblikovanje znakov: vrsta pisave (Times New Roman), velikost pisave (12pt), barva pisave, (samodejna/rna), jezik (slovenina)

in oblikovanje odstavkov: razmik med vrsticami (enojni), razmik pred in po odstavku (0) poravnava besedila (leva)

Slogi lahko vsebujejo e druga oblikovanja, obrobe, senenja, tevilenje,

8.1 Dodeljevanje sloga

Slog dodelimo na naslednji nain: 1. Kazalec besedila postavimo v odstavek, za katerega elimo spremeniti slog. 2. Na kartici Osnovno izberemo skupino Slogi 3. Izberemo eleni slog iz seznama in dodelitev je konana.

Primer: 1. Odprimo prazen dokument. 2. Napiimo prvo vrstico Naslov1. 3. V drugo vrstico napiimo Naslov2.

4. Sedaj oznaimo prvi odstavek (Naslov1) in izberemo slog Naslov 1. 5. Oblikovanje prvega odstavka se spremeni, povea se tudi razmik med prvo in drugo vrstico. 6. In za Naslov2 izberemo Naslov 2.

24

8.2 Spreminjanje sloga

Narejene sloge lahko spremenimo. Vse spremembe bodo takoj vidne na dokumentu, ki ga imamo odprtega. Primer: Recimo, da elimo spremeniti slog Navaden, 1. Odpremo seznam vseh slogov.

2. Na seznamu poiemo slog Navaden in na njega kliknemo s desnim mikinim gumbom, da se nam odprejo vse monosti za delo s slogom. Izmed teh monosti izberemo Spremeni. 3. Odpre se naslednje okno za nastavitev sloga.

25

Ime Slogu lahko spremenimo ime Slog za naslednji odstavek Tukaj lahko doloimo, kateri slog naj se izbere, ko pritisnemo Enter. Po slogu Navaden je obiajno, da ostane slog enak. Po slogu Naslov pa ponavadi izberemo, naj se nadaljuje s slogom Navaden. Oblikovanje Doloimo vrsto pisave, velikost, barvo, poravnavo, razmik vrstic in odstavkov. e elimo e ve oblikovnih monosti, kliknemo gumb Oblika. Oblika Odpre se seznam vseh monosti za oblikovanje. Gumbe za oblikovanje pisave in odstavkov smo nali e v osnovnem oknu za nastavitve. Na tem seznamu pa so blinjice do celotnih monosti za nastavitev oblikovanja, kjer lahko spreminjamo: Velikost pisave Obliko pisave Razmik med odstavki Razmik pred in po

Spremembe se izvedejo samo na odprtem dokumentu. Ko odpremo nov prazen dokument, je slog navaden enak, kot je bil pred spremembo. e elimo, da bi bil nov slog navaden privzet za vse nove dokumente, obkljukamo e vrstico Dodaj predlogi.

8.3 Nov slog

1. Na kartici Osnovno izberemo skupino Slogi ter pritisnemo gumb, ki nam odpre dodatne monosti za delo z slogi. 2. Izberemo gumb Nov slog.

26

3. Nastavitve so enake, kot pri spreminjanju sloga. Dodatne monosti so: a. Ime novega sloga. b. Vrsta sloga pustimo odstavek, ker oblikujemo Odstavni slog. c. Na katerem slogu temelji nov slog na ta nain lahko izberemo e obstojei slog in ga samo spremenimo. Primer: Ustvariti elim nov slog z imenom Zanimivo. Temelji na slogu Navaden in naslednji odstavek naj se prav tako nadaljuje z Navaden. Za slog bomo izbrali pisavo Colonia MTC velikosti 15pt in odebljeno. Pisava naj bo zelene barve in naj ima povean zamik med znaki za 2 toke. Podrtana naj bo z vijugasto rto. 1. Vklopimo seznam slogov in izberemo gumb Nov slog. 2. Poimenujemo nov slog. 3. Slog temelji na Navaden in naslednji odstavek nastavimo na Navaden. 4. Pisavo spremenimo na Colonia MTC. 5. Velikost pisave spremenimo na 15pt. 6. Spremenimo barvo pisave na zeleno. 7. Gumba za Zamik med znaki ne bomo nali v tem oknu. Kliknemo na gumb Oblika in nato pisava. 8. Na kartonku Pisava izberemo ustrezen slog podrtavanja. 9. Kliknemo V redu. 10. e elimo, da je slog na voljo v vseh novih dokumentih, oznaimo e vrstico Dodaj predlogi in kliknemo V redu. Slog bo izgledal nekako takole:

Besedilo oblikovano s slogom Zanimivo.

27

9 NAPISI ZA SLIKE, TABELE, GRAFIKONE

Slike, okvirje in tabele lahko poimenujemo z napisi. Prednosti taknega naina opisa so: Napisi se avtomatsko tevilijo po vrsti. Napis se ustvari poleg elementa in nimamo teav s postavitvijo. Napis je pogoj, e elimo poleg avtomatskega kazala besedila izdelati e avtomatsko kazalo slik.

Naredimo en napis za sliko. 1. Najprej oznaimo sliko s klikom. 2. Za vstavljanje napisov izberemo kartico Sklici ter v skupini Napisi izberemo gumb Vstavi napis.

3. Program za napis predlaga oznako Slika 1 in vrstni red napisa, trenutno je to prvi napis v dokumentu. 4. e oznake ne elimo, izberemo monost Odstrani oznako iz napisa in prikazana bo samo tevilka 5. e elimo vpisati svojo oznako (najverjetneje), potem izberemo gumb Nova oznaka in jo vpiemo (brez tevilke). 6. Doloimo lahko tudi poloaj, nad ali pod sliko. 7. Kliknemo V redu in napis se ustvari.

28

10 GLAVA IN NOGA
Glava in noga dokumenta vsebujeta besedilo, ki se ponavlja na vsaki strani. Ponavadi je v tem delu dokumenta tevilka strani, logotip podjetja ali osnovni podatki. Primer 1: Recimo, da elimo na vrhu vsake strani naega dokumenta na ime in priimek. 1. Vklopimo pogled na Glavo in nogo. Ukaz najdemo na kartici Vstavljanje in skupina Glava in noga in izberemo Glava. Odprejo se nam e pripravljene oblike. Tukaj sedaj izberemo eno izmed njih. 2. Kliknemo v okvirek zgornjega dela dokumenta. 3. Vpiemo besedilo Ime in priimek. 4. Kliknemo Zapri na orodni vrstici za Glavo in nogo. Besedilo Ime in priimek se sedaj pojavi na vsakem listu na vrhu. Ko smo pogled na Glavo in nogo zaprli, je besedilo v Glavi postalo nejasno. Takno je samo zaradi lajega dela z dokumentom, izpisano bo na enak nain kot ostalo besedilo. Primer 2: Sedaj poglejmo, kako bi vstavili tevilke strani v nogo dokumenta. 1. Postavimo se v glavo oziroma nogo dokumenta 2. Na kartici Vstavljanje in skupini Glava in noga poiemo gumb tevilka strani.

3. Izberemo pozicijo kjer elimo imeti tevilko strani. 4. Na kartici Postavitev strani pritisnemo gumb Priprava strani

29

5. Obkljukamo vrstico Drugae za prvo stran. Glava in noga na prvi strani dokumenta ne bosta prikazani. V tem primeru smo v orodjih za nastavitve lahko opazili e nekaj zanimivosti. a. Pri oblikovanju tevilk strani smo lahko opazili, da je mono nastaviti tevilenje kot nadaljevanje iz prejnjega odseka ali pa zaetek novega tevilenja. b. Pri pripravi strani smo lahko opazili e vrstico Drugae za lihe in sode. Ta ukaz nam omogoi, da lahko naredimo drugane glave in noge za lihe in sode strani. Pri tevilenju strani to pomeni, da lahko ima liha stran tevilko na desni, soda stran pa tevilko na levi strani lista. e tiskamo obojestransko, bodo tevilke na ta nain na zunanji strani dokumenta.

10.1 Nastavitve robov za glavo in nogo

V nastavitvah lahko posebej doloimo, koliko dale od roba lista se izpie glava in noga. 1. Na kartici Postavitev strani pritisnemo gumb Priprava strani. 2. Po potrebi spremenimo nastavitev roba za glavo in nogo.

30

11 Opombe, zaznamek, komentar

11.1 Opomba
Sprotna opomba je namenjena sprotnim razlagam raznih pojmov. Uporabljamo jo pri izdelavi prironikov in podobnih gradiv. Sprotna opomba se uporablja pri elektronskem pregledovanju dokumentov in pri tiskanju. Opombe so lahko zapisane na koncu strani ali na koncu dokumenta. 1. Oznaimo besedo ali del besedila, za katerega elimo napisati Opombo. 2. Na kartici Sklici poiemo skupino Sprotne opombe in kliknemo na gumb za urejanje.

3. Izberemo lahko sprotne opombe 5 ali konne opombe6. 4. Izberemo obliko zapisa tevil, oznako po meri in s katero tevilko se tevilenje opomb zane. 5. Otevilevanje je lahko zvezno (Opombe se tevilijo od zaetka do konca dokumenta), zani z vsakim odsekom (pri vsakem odseku se tevilenje zane od zaetka), in zani z vsako stranjo (na vsaki strani se tevilenje zane od zaetka). Opombe se avtomatsko prestavljajo, kadar briemo ali vstavljamo nove strani, tako, da so vedno na pravem mestu. e kazalec mike postavimo nad besedo, ki je oznaena z opombo, se vsebina opombe prikae v oblaku.

5
6

Napisane so na koncu vsake strani Napisane so na koncu dokumenta. 31

11.2 Zaznamek
Z zaznamki posebej poimenujemo in oznaimo del besedila, grafiko ali tabelo. Zaznamki se ne tiskajo in so namenjeni samo elektronskemu pregledovanju dokumentov. 1. Oznaimo del besedila. 2. Na kartici Vstavljanje poiemo skupino Povezave in pritisnemo gumb Zaznamek.

3. Doloimo ime zaznamka. IME SE MORA ZAETI S RKO IN NE SME VSEBOVATI PRESLEDKOV ALI LOIL. 4. Kliknemo na gumb Dodaj.

Zaznamke uporabimo tako, da se po dokumentu hitreje znajdemo in premikamo. 1. S tipko F5 sproimo ukaz iskanja.

2. Izberemo iskanje zaznamkov. 3. Na desni strani se pojavi seznam vseh zaznamkov. Ko izberem enega, se kazalec besedila takoj prestavi na tisto mesto v dokumentu.

32

11.3 Komentar
Komentarji so namenjeni oznaevanju sprememb v dokumentu. Recimo, da morate pregledati in popraviti dokument nekoga drugega. Ko se je delalo s papirjem, je bilo popravljanje zelo pregledno, vse spremembe so bile vidne, ker je bil original ponavadi prertan. Wordovo dokument pa lahko enostavno odpremo in spreminjamo ter popravljamo besedilo. al na ta nain avtor dokumenta ne bo mogel slediti vsem vaim spremembam oziroma bo to storil zelo teko. Kadar torej pregledujemo dokumente, lahko nae misli oznaimo s komentarji. 1. Oznaimo del besedila, ki ga elimo komentirati. 2. Na kartici Pregled poiemo skupino Komentarji in izberemo Nov komentar.

3. Oznaeno besedilo je sedaj rdee in povezano z rdeim oblakom, kamor lahko vpiete va komentar. 4. Povea se tudi rob besedila na desni strani, zato je komentar prikazan v spodnji sliki. 5. Komentar izbriemo tako, da nanj kliknemo z desnim gumbom in izberemo monost Izbrii komentar.

33

12 AVTOMATSKO KAZALO
Pogoj za avtomatsko generiranje kazala je uporaba slogov. e smo v besedilu nastavili sloge za naslove, potem se kazalo naredi kar samo. 1. Izberemo prostor za kazalo in tja prestavimo kazalec besedila. Najbolj obiajno mesto za kazalo je na zaetku dokumenta. 2. Na kartici Sklici poiemo skupino Kazalo ter izberemo monost Vstavi kazalo 3. Izberemo kartonek Kazalo vsebine.

4. Nastavitve lahko kar pustimo in kliknemo V redu. 5. Kazalo je ustvarjeno. 6. Vseeno lahko e vedno dodajamo ali briemo poglavja. Kadar naredimo spremembe, lahko vedno kliknemo na kazalo z desnim gumbom in izberemo monost Posodobitev kazala Celotnega kazala. Kartonek za Kazalo slik deluje podobno kot Kazalo vsebine, samo da za seznam izbere vse napise slik, okvirjev in tabel, ki smo jih vstavili v dokument.

34

13 TISKANJE
Konno smo pripravljeni na dokument preseliti na papir. Sproimo ukaz za tiskanje: gumb Office Natisni Preden kliknemo V redu, poglejmo, kaj vse lahko nastavimo.

Na vrhu je prikazan izbrani tiskalnik. e jih imamo priklopljenih ve, lahko izberemo drugega. Gumb Lastnosti prikae monosti tiskalnika, torej so za vsak tiskalnik drugane Natisni v datoteko ponavadi ne bomo uporabljali, namesto v tiskalnik bi nae tiskanje poslali v datoteko na naem raunalniku. Rono obojestransko bomo izbrali takrat, kadar bomo eleli tiskati na obe strani lista. Tiskalnik se bo po vsaki strani ustavil, da bomo lahko list obrnili in ponovno vstavili v tiskalnik. Obseg strani tukaj doloimo, kaj elimo natisniti, Vse, trenutno stran (kjer se pa nahaja kazalec besedila) ali tono doloene strani (vpiemo lahko tevilke npr. 1-10 za tiskanje od 1. do 10. strani ali 1, 3-5 za tiskanje 1. strani in od 3. do 5.) tevilo kopij Zbiranje kopij e ima na dokument 10 strani in elimo natisniti 2 kopiji dokumenta, bo tiskalnik natisnil vsako kopijo dokumenta posebej. e izklopimo zbiranje kopij bo tiskalnik natisnil najprej 2 izvoda prve strani, nato dva izvoda druge strani

35