NARTOVANJE IVS (impulse ventilation system)

1 Prezraevanje gara in ODT v lui zakonodaje

Pri nartovanju prezraevanja gara se v RS najve uporablja nemka smernica VDI in ameriki standard NFPA. Prezraevanje gara je prvenstveno nartovano z namenom vzdrevanja koncentracije ogljikovega monoksida (CO) kot referenne vrednosti v emisiji dimnih plinov pod doloeno vrednostjo, na primer 60 ppm (za as 15 minut po VDI 2053) ali 35 ppm (za as 1 h po 2007 ASHRAE HVAC Application Handbook - Enclosed Vehicular Facilities), lahko pa je vrednost potrebnega najmanjega prezraevanja izmenjave zraka predpisana kar s tevilno vrednostjo (po ASHRAE Standard 62.1-2007 kot 3,7 l/s/m2 = 222 l/min/m2 ali po NFPA 88A-2007 kot 300 l/min/m2). Garae pa morajo imeti najvekrat nartovan in vgrajen tudi sistem za odvod dima in toplote ob morebitno nastalem poaru, saj upotevajo statistiko, najve ljudi ob poaru umre zaradi dima in ne zaradi neposrednega uinka ognja. Glede odvoda dima in toplote pa nartovalca tega sistema najvekrat uporabljana nemka smernica VDI 2053 v svoji toki 4.3 napoti na gradbene predpise oziroma na DIN 18232-5 in VDI 3819. Slednji napotek pa (samo na prvi pogled) ni prav pomemben, saj mora nartovalec upotevajo ZGO-1 glede varnosti pred poarom, ki predstavlja eno od estih bistvenih zahtev, ki jih mora izpolnjevati objekt, upotevati gradbene predpise. Te pa tretji odstavek 9. lena zakona opredeljuje takole: Gradbeni predpisi se lahko sklicujejo na standarde oziroma tehnine smernice, ki se nanaajo na doloeno vrsto objekta in doloijo njihovo obvezno uporabo, oziroma doloijo, da velja domneva, da je doloen element skladen z zahtevami gradbenega predpisa, e ustreza zahtevam standardov oziroma tehninih smernic. Slovenska tehnina smernica Poarna varnost v stavbah pa glede dimenzioniranja ODT zahteva pri NODT uporabo smernice SZPV 405-1, pri MODT pa uporabo standarda DIN 18232-5. Tako postane upotevanje slednjega standarda za nartovalca sistema ODT, na katerega ga usmerja e smernica VDI 2053, izredno pomemben dejavnik za njegovo nadaljnje odloanje glede uporabljenega naina ODT. Imenovani DIN standard pa odvod dima in toplote razume izkljuno z ustvarjanjem z dimom siromane plasti d znotraj dimne povrine AR (Raucharm Schicht d in der Rauchabschnittflche AR), kjer je brezdimna cona d opredeljena kot zastavljena ista viina od poda do spodnjega roba dimnega sloja (angestrebte lichte Hhe vom Fuboden bis zur Unterkante der Rauchschicht). Upotevajo isti standard mora biti celoten prostor razdeljen na posamezne dimne povrine AR z velikostjo najve do 1600 m2, pri emer te tvorijo izkljuno dimni predpasniki (Rauchschrzen), kateri morajo segati pod stropom najmanj 1 m (sie muss mindestens 1 m betragen). Podobno obrazloitev sistema odvoda dima in toplote razume tudi smernica VDI 3819, kjer je kot naloga sistema ODT zapisano: zagotovitev z dimom revnega sloja v spodnjem obmoju prostora za vzpostavitev pobega in reevanja ljudi, za itenje vrednostnih predmetov in za zagotovitev gasilcem preuevanje in naskok (Aufgabe ist eine raucharme Schicht im unteren Bereich eines Raumes zu sichern, um Flucht- und Rettungsmglichkeiten fur Personen zu schaffen, Sachwerte zu schtzen und der Feuerwehr eine Erkundung und einen Innenangriff zu ermglichen). Ta nemka smernica napoti nartovalca e na sklop standardov DIN EN 12101, katere je prevzela tudi RS in nosijo oznako SIST EN 12101. Slovenska tehnina smernica Poarna varnost v stavbah pa zahteva, da ventilatorji uporabljeni za MODT izpolnjujejo zahteve iz standarda SIST EN 12101-3. Zato je pomembno tudi kako sklop standardov SIST EN 12101 opredeljuje sistem odvoda dima in toplote (smoke and heat exhaust ventilation system), na kratko kar SHEVS? Kot sistem, pri

katerem so vsi sestavni deli druno izbrani za odvod dima in toplote v namen ustvarjanja dvigajoega sloja vroih plinov nad hladnejim, istim zrakom (system in which components are jointly selected to exhaust smoke and heat in order to establish a buoyant layer of warm gases above cooler, cleaner air). Skratka, slovenska tehnina smernica Poarna varnost v stavbah pri nartovanju MODT od nartovalca zahteva dvoje: 1) za dimenzioniranje sistema MODT uporabo standarda DIN 18232-5; 2) za predpisane ventilatorje izpolnitev zahtev iz standarda SIST EN 12101-3; ZGO-1 pa dopua tudi monost nartovanja ne nujno ob upotevanju gradbenih predpisov, ampak tudi po zadnjem stanju gradbene tehnike, pri emer je skozi ZGO-1 to opredeljeno kot stanje, ki v danem trenutku, ko se izdeluje projektna dokumentacija ali izvaja gradnja, predstavlja doseeno stopnjo razvoja tehnine zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkuenj s podroja graditve objektov. Vendar pa za takne primere etrti odstavek 9. lena zakona predpisuje, da mora projekt, v katerem niso bili uporabljeni standardi oziroma tehnine smernice, temve je projektant pri svojem delu uporabil reitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, zagotavljati vsaj enako stopnjo varnosti kot projekt, pripravljen z uporabo standardov ali tehninih smernic, kar pa morajo potrditi pristojni organi za odloanje s postopkom, v katerem se to dokae. Tako projekt, pri katerem so uporabljene drugane tehnine reitve kot opredeljene z gradbenimi predpisi in v njih navedenimi tehninimi smernicami in standardi, podlee ne samo reviziji po ZGO-1, ampak tudi presojanju oziroma odloanju s postopkom s strani pristojnih organov. Literatura: 1) Zakon o graditvi objektov ZGO-1 (Ur. l. RS, t. 110/02 s spremembami do t. 108/09) 2) VDI 2053: Raumlufttechnische Anlagen fr Garagen. Ausgabe: 2004 3) DIN 18232-5:2003-04 Rauch- und. Wrmefreihaltung Teil 5: Maschinelle Rauchabzugsanlagen (MRA); Anforderung, Bemessung 4) VDI 3819 Blatt 1. Brandschutz in der Gebudetechnik - Gesetze, Verordnungen, Technische Regeln. Ausgabe: 2009 5) NFPA 88A Standard for Parking Structures 2007 Edition 6) 2007 ASHRAE HVAC Application Handbook - Chapter 13: Enclosed Vehicular Facilities 7) SIST EN 12101-3:2002 Sistemi za nadzor dima in toplote 3. del: Specifikacije za elektrine ventilatorje za odvod dima in toplote

2 Neposredna primerjava MODT in IVS

V predhodnem poglavju je natanno obrazloeno, kaj pomeni ODT ali v primeru uporabe ventilatorjev MODT upotevajo s strani RS privzetih standardov SIST EN 12101 in tudi s strani tehnine smernice Poarna varnost v stavbah predpisanega kot obveznega standarda DIN 182325 za dimenzioniranje: sistem, pri katerem so vsi sestavni deli druno izbrani za odvod dima in toplote v namen ustvarjanja dvigajoega sloja vroih plinov nad hladnejim, istim zrakom oziroma ustvarjanje z dimom siromane plasti d znotraj dimne povrine AR. V zadnjem asu pa se pojavlja tako s strani investitorjev kot tudi izdelovalcev tudij poarne varnosti tenja po brezkanalskem nartovanju sistema za odvod dima in toplote, to je s sistemom impulznega prezraevanja (impulse ventilation system) oziroma MODT, imenovanega tudi jet, potisni ali indukcijski sistem prezraevanja ali MODT, katerega nain delovanja pa

v izhodiu ni mo enaiti z MODT kot ga poznata standarda SIST EN 12101 in DIN 18232-5. Najbolje razliko med obema sistemoma ponazori britanski standard BS 7346-7:2006 Components for smoke and heat control systems Part 7: Code of practice on functional recommendations and calculation methods for smoke and heat control systems for covered parks. Ta standard namre opredeljuje in louje nartovanje obeh sistemov. Pri opredelitvi pojmov britanski standard v poglavju 3 Izrazi in opredelbe (Terms and definitions) v dveh tokah zelo jasno loi oba sistema. Tako v toki 3.27 opredeli sistem impulznega prezraevanja (IVS) kot sklop ventilatorjev za povzroitev zranega udarca znotraj prostora v namen pospeitve zraka za ustvarjanje vzorca gibanja zraka in dima znotraj tega prostora (impulse ventilation system (IVS): set of fans used to exert thrust on the air within a space to accelerate air to creat a desired pattern of movement of air and smoke within that space), v toki 3.42 pa sistem odvoda dima in toplote (ODT) kot sistem v katerem so sestavni deli druno izbrani za odvod dima in toplote v namen ustvarjanja dvigajoega sloja vroih plinov nad hladnejim, istim zrakom (smoke and exhaust ventilation system (SHEVS): system in which components are jointly selected to exhaust smoke and heat in order to establish a buoyant layer of warm gases above cooler, cleaner air). Zadnja opredelba je smiselno povsem enaka zapisani v SIST EN 12101. Tako je mo ugotoviti, da se pri sistemu impulznega prezraevanja povzroa elen tok meanice zraka in dima po celotni viini prostora v doloeni smeri, od koder se nato ta meanica odsesava (sploh ne nujno pod stropom) in vodi na prosto, pri (obiajnem) sistemu odvoda dima in toplote pa se vzpostavlja pod stropom sloj vroih dimov, pod njim pa po celotni povrini brezdimna cona, dim pa se nato pod stropom odsesava na prosto. Oba sistema sta tlorisno prikazana na sliki 1. kanalski ODT odvodni kanali brezkanalski IVS impulzni ventilator

mesto odvodnega ventilatorja

mesto odvodnega ventilatorja

Slika 1: Kanalski ODT in brezkanalski IVS V prerezu prostora gara pa nain delovanja impulznega sistema odvoda dima in toplote, to je z meanjem zraka in dima oziroma redenjem dima po celotni viini prostora, prikazuje slika 2 na naslednji strani.

odvod dima in toplote z dvodnim ventilatorjem

impulzni ventilator

Obmoje turbolentnega meanja

vstop zraka

Slika 2: Shema imulznega odvoda dima in toplote Literatura: 1) BS 7346-7:2006 Components for smoke and heat control systems practice on functional recommendations and calculation methods for control systems for covered parks 2) DIN 18232-5:2003-04 Rauch- und. Wrmefreihaltung Teil Rauchabzugsanlagen (MRA); Anforderung, Bemessung 3) SIST EN 12101-3:2002 Sistemi za nadzor dima in toplote 3. del: elektrine ventilatorje za odvod dima in toplote Part 7: Code of smoke and heat 5: Maschinelle Specifikacije za

3 Vpliv uporabe IVS ob poaru na evakuacijo

V prejnjem poglavju je obrazloena razlika med MODT po SIST EN 12101 ali DIN 18232-5 in IVS po BS 7346-7. Pri tem ni nepomembno, da ima britanski standard v uvodnem poglavju obrazloeno, da nadzor dima kot zaitno sredstvo za pobeg v garaah zakonodaja UK ne zahteva (smoke control is not required in UK legislation to protect means of escape in car parks). Vseeno pa standard navaja, da je mogoe v doloenih primerih v ta namen uporabiti poleg MODT tudi IVS. V poglavju 12 britanskega standarda, ki obravnava obiajni MODT (SHEVS), je obrazloeno, da ta sistem zagotavlja dobro vidljivost v istem zraku pod plastjo dima, kar omogoa prosto gibanje tako za evakuacijo, kot tudi za dostop gasilcem do ognja (This maintains good visibility in the clear air beneath the smoke layer, allowing free movement either for evacuation, or for fire-fighter access to the fire). Britanski standard v poglavju 11 podaja tudi navodila za nartovanje IVS v namen zaitnega sredstva za pobeg, pri emer je izpostavljen naslednji najpomembneji cilj: Nujno je paziti, da ne bo pot dostopa do toke za pobeg onemogoena vsled slabe vidljivosti ali dostopnosti. (Care should be taken to ensure that routes for access to a point of escape are not compromised due to poor visibility or accessibility.) In nadalje tudi kriterij nartovanja: V etai je potrebno zagotoviti

zadostno tevilo izhodov / poti za pobeg, vzdrevanih brez vpliva dima za ocenjeno zaetno tevilo oseb za njihovo varno evakuacijo, ob odtetih vseh tistih izhodih v smeri odvoda dima in toplote, ki so pod vplivom dima. (There should be sufficient number of storey exit doors / escape routes maintained unaffected by smoke for the estimated population initially in the car park storey to evacuate safely, with all storey exits in the extract direction in the affected smoke control zone discounted.) Kot obrazloeno, je ob uporabi IVS ob poaru vidljivost v smeri od mesta poara proti odvodnemu ventilatorju, ki vodi meanico dima in zraka skozi jaek na prosto, mono oslabljena, kar je potrebno upotevati pri doloitvi mest za pobeg ali evakuacijo. Kako izgleda odvod dima in toplote ob poaru v garai z uporabo IVS je prikazano na sliki 3. Iz nje je razvidno, da je evakuacija z desne strani, gledano v smeri odvoda dima, na levo stran proti stopniu najmanj otekoena, e ne celo onemogoena, zato je nujen e drug varnostni izhod za pobeg ali evakuacijo.

Slika 3: Prikaz odvoda dima in toplote z uporabo IVS Vsled tega dejstva je potrebno nartovanje sistema IVS ter evakuacijskih poti ter varnostnih izhodov nartovati soasno oziroma integrirano. Torej, e tudija poarne varnosti postavlja zahtevo za ODT kot zaitno sredstvo za evakuacijo, dopua ali pa celo priporoa IVS v ta namen, obiajni zapis v tudiji, da bo ta sistem obdelan v nartu strojnih intalacij, ni mogo. V taknem primeru morajo biti e v tudiji poarne varnosti prikazani scenariji vseh mogoih mest nastanka poarov, razline smeri odvoda dima in evakuacijske poti do varnostnih izhodov. Te scenarije pa bo nato lahko prevzel in tehnino obdelal projektant strojnih intalacij in strojne opreme. Literatura: 1) BS 7346-7:2006 Components for smoke and heat control systems Part 7: Code of practice on functional recommendations and calculation methods for smoke and heat control systems for covered parks

4 Nartovanje IVS v primeru poara v garaah

Standard BS 7346-7 louje nartovanje IVS ob poaru za tri namene: IVS za zagotovitev odvoda dima IVS kot podpora gasilcem za dostop IVS kot zaitno sredstvo za pobeg 4.1 Nartovanje IVS za zagotovitev odvoda dima Poglavje 9 britanskega standarda si v tem primeru kot cilj postavlja dvoje: - podpora gasilcem z zagotavljanjem prezraevanja in s tem hitrejega odvajanja dima iz prostora po tem, ko je bil poar e pogaen; - redenje dima in nianje temperature v asu poteka poara; Pri nartovanju tega sistema pa je potrebno upotevati naslednje: - ob zaznavi poara, se mora(jo) takoj vklopiti ventilator(ji) za odvod dima in toplote; - po ustrezni zakasnitvi se vkljui ustrezno tevilo ventilatorjev, ki je potrebno za usmerjanje dima proti odvodnim ventilatorjem. Zakasnitev mora biti usklajena s asom, doloenim kot as za pobeg. Zakasnitev je nujna, da beee osebe niso ovirane s strani tega sistema. Sistem na noben nain ne sme prepreevati osebam dostopa do varnostnih izhodov vsled dima in toplote nastalih ob poaru, kar bi povzroil prezgodnji vklop impulznih ventilatorjev. Zakasnitev je odvisna od enega ali ve faktorjev: a) velikosti in geometrije garae b) tevila in mest postavitve ventilatorjev za odvod dima in toplote ter IVS ventilatorjev c) tevila in vrste oseb d) tevila in mest primernih izhodov - as zakasnitve mora biti potrjen v soglasju s soglasodajalci (approving authorities). - uskladiti mesta umestitve sredstev za pobeg z mestom postavitve odvodnega ventilatorja. - uskladiti umestitev mest za pobeg (stopni, varnostnih hodnikov, predprostorov) z mesti postavitve IVS ventilatorjev, da ne bodo njihova vrata pod vplivom dinaminega tlaka. - prepreiti za zrak nepreminih mest. - urediti vtok nadmestnemu zraku. - prepreiti hitrost zraka na poteh za pobeg in klaninah vejo od 5 m/s. - pri postavitvi IVS ventilatorjev upotevati odpor zranemu toku in turbulence, ki ga povzroijo preklade in nosilci ter ostale ovire pod stropom. - kljub izpolnitvi potrebam obiajnega prezraevanja gara z manjimi koliinami odvedenega zraka, zagotoviti z glavnimi odvodnimi ventilatorji koliino odvoda najmanj z izmenjavo 10-krat na uro. - paziti, da tevilo vklopljenih IVS ventilatorjev ne povzroa veje koliine pretoka zraka, kot jo odvajajo oziroma so sposobni odvesti glavni ventilatorji. - sistem mora biti povsem neodvisen od ostalih sistemov (razen sistema obiajnega prezraevanja gara). - izpuna mesta na prostem ne smejo povzroati vraanja meanice dima in zraka v stavbo, ali iriti v sosednje stavbe, ali kako drugae neustrezno vplivati na poti za pobeg. - glavni odvodni sistem na prosto morata sestavljati najmanj dva sklopa, pri emer mora zagotavljati vsak od njiju najmanj 50 % potrebne pretone koliine v primeru okvare enega sklopa.

v primeru, da je v garai nameena e stabilni gasilni sistem sprinkler, razmestiti obe in IVS ventilatorje tako, da bo imelo delovanje ventilatorjev kar najmanji vpliv na potrebni vzorec prenja vode. vsak del glavnega odvodnega sistema imeti loeno elektrino napajanje, ki je sposoben delovati tudi v primeru izpada glavnega elektrinega dovoda. vsi ventilatorji in pripadajoa oprema morajo biti elektrino povezani v zaitenem kablovju, ki zagotavlja delovanje tudi v asu poara. IVS se mora sproiti ob izpolnitvi najmanj enega od naslednjih pogojev: a) zaznavi dima b) zaznavi hitrega dviga toplote c) vekriterijske zaznave poara d) sproenja pretonega stikala stabilnega gasilnega sistema sprinkler e) sproitve stikala s strani gasilcev vsi ventilatorji v sistemu morajo izpolniti zahtevo standarda (BS) EN 121010-3 za razred F300, kar pomeni potrjeno sposobnost delovanja pri 300 C za as 60 minut. e so ventilatorji nameeni znotraj stavbe, vendar v drugem poarnem sektorju, morajo biti poarno loeni s poarno zaito, kot je sicer zahtevana v tem delu stavbe, kjer so nameeni, nikakor pa manj kot za as 1 ure.

Raunski postopek pa je enostavno naslednji: Glavni odvodni sistem mora zagotavljati najmanj 10kratno menjavo zraka v najveji etai ali poarnem sektorju in mora biti uporaben za vsako od eta ali sektorjev. 4.2 Nartovanje IVS kot podpora gasilcem za dostop Poglavje 10 britanskega standarda ima v tem primeru en sam postavljen cilj: - omogoiti dostop gasilcem z namenom im hitreje doloitve mesta poara in prietka njegovega gaenja ter po potrebi im hitrejega preiskovanja in reevanja; Na tem mestu je v obrazloitev cilja prikazana spodnja slika - slika 4.

1 mesto dodvoda dima in toplote 2 dostop gasilcev proti ognju OPOMBA: potemnjeni ventilatorji so delujoi Slika 4: Obiajno delovanje IVS kot podpora dostopanja gasilcem

Pri nartovanju tega sistema pa je potrebno upotevati naslednje: - nartovanje mora temeljiti na izraunih. Ne glede katera od metod je uporabljena pa morajo biti upotevani izhodini kriteriji obnaanja iz naslednjih alinej; - odvodna koliina mora biti izraunana za odstranitev masne meanice zraka in dima dvigajoega se proti izpunim mestom. Pri tem se morajo uporabiti lastnosti razvitih poarov iz tabele 1. Vsi izrauni in uporabljene presoje morajo biti v celoti dokumentirane (izbira razvitega poara, dinamina mo vetra, vstop zunanjega zraka, obremenitev snega, nizke temperature, mesta postavitve izstopnih odprtin glede na vplive, skupna koliina zraka, hitrost vtoka zraka, ). Zaprta garaa brez Zaprta garaa z vgrajenim stabilnega gasilnega sistema stabilnim gasilnim sprinkler sistemom sprinkler Razsenost 5mx5m 2mx5m Obseg 20 m 14 m Sproena toplota 8 MW 4 MW Tabela 1: Lastnosti razvitih poarov sistem mora zagotavljati vsem nivojem garae in ostalim delom stavbe, razen izpostavljenemu poaru, obutno ohranjanje stanje zraka brez dima. prostorska hitrost zraka povzroena z IVS ventilatorji mora biti zadostna, da zaustavi napredovanje irjenja dima pod stropom v razdalji do 10 m od mesta poara za vsa mona mesta poarov v nasprotni smeri od povzroene prostorske hitrosti zraka. zagotovljen mora biti najmanj en dostop gasilcem (od zunaj ali preko varovanega stopnia), ki omogoa prosto pot do vsakega monega mesta poara. zagotovljen mora biti kolikor toliko dima prost prehod za priblianje poaru na vsaj 10 m. nartovanje mora upotevati nosilce in njivo postavitev pri ocenjevanju uinka irjenja dima pod stropom in najmanjo potrebno hitrost potiskanega zraka za njegovo premagovanje. uskladiti umestitev mest za pobeg (stopni, varnostnih hodnikov, predprostorov) z mesti postavitve IVS ventilatorjev, da ne bodo njihova vrata pod vplivom dinaminega tlaka. prepreiti za zrak nepreminih mest. sistem mora izpolniti zastavljeni cilj kljub morebitni okvari ventilatorja najblijega mestu poara. sistem mora biti sposoben voditi pretok dima kadarkoli nastopi poar v garai. pretona koliina odvedenega dima skozi ventilatorje in kanale na prosto mora biti izvedena ob izhodiu, da je tlak blizu sesalnih mest v garai enak atmosferskemu tlaku na prostem. omogoen mora biti dotok nadomestnega zraka. hitrost zraka na poteh za pobeg ne sme prekoraiti hitrost 5 m/s. odprtine za nadomestni zrak morajo biti dovolj velike, da ne povzroajo ponovnega kroenja zraka. Hitrost zranega curka na vstopu ne sme biti veja od 2 m/s. IVS ventilatorji morajo biti sposobni premagovati upor nadomestnemu zraku v koliini, potrebni za premagovanje irjenja dima pod stropom. Namen te zahteve je vzdrevanje doloenega podtlaka v garai napram atmosferskemu tlaku, kar zagotavlja doloeno zaito stopniem in predprostorom, skozi katere dostopajo gasilci. tevilo vklopljenih IVS ventilatorjev ne sme povzroati veje koliine pretoka zraka, kot jo odvajajo oziroma so sposobni odvesti glavni ventilatorji. V namen nadzora dima in toplote mora biti garaa deljena na dimna obmoja ne veja od 2000 m2, s sistemom javljanja poara, sposobnim doloitve mesta poara na glavni nadzorni ploi. Lastnost poara

sistem se mora sproiti ob izpolnitvi najmanj enega od naslednjih pogojev: a) zaznavi dima b) zaznavi hitrega dviga toplote c) vekriterijske zaznave poara Vse monosti od a) do c) morajo imeti tudi monost razveljavljanja s stikalom s strani gasilcev. Nartovanje, ki temelji na ustvarjanju dimnih obmoij znotraj vejih prostornin mora biti, ali: a) loeno s fizinimi preprekami, ki ustvarjajo strugo dimu in povzroenemu zranemu toku in loujejo sosednja obmoja, ali b) prikazano z uporabo CFD modeliranja, da se dim ob poaru zadruje znotraj obmoja, in je usmerjen proti odvodnim ventilatorjem ter ne omogoa dimu, da se pretaka v druga obmoja garae, ali c) dokazano odgovarja nartovanemu namenu s potrjenim preizkusom pred prevzemom. v primeru, da je v garai nameena e stabilni gasilni sistem sprinkler, razmestiti obe in IVS ventilatorje tako, da bo imelo delovanje ventilatorjev kar najmanji vpliv na potrebni vzorec prenja vode. ob zaznavi poara, se mora(jo) takoj vklopiti ventilator(ji) za odvod dima in toplote. Po ustrezni zakasnitvi se vkljui ustrezno tevilo ventilatorjev, ki je potrebno za usmerjanje dima proti odvodnim ventilatorjem. Zakasnitev je nujna, da beee osebe niso ovirane s strani tega sistema. Sistem na noben nain ne sme prepreevati osebam dostopa do varnostnih izhodov vsled dima in toplote nastalih ob poaru, kar bi povzroil prezgodnji vklop impulznih ventilatorjev. Zakasnitev je odvisna od enega ali ve faktorjev: a) velikosti in geometrije garae b) tevila in velikosti dimnih obmoij e) tevila in mest postavitve odvodnih in impulznih ventilatorjev f) tevila in vrste oseb g) tevila in mest primernih izhodov alternativno je lahko nartovanje izvedeno tudi po inenirskih metodah, ki dokazujejo, da je razpololjiv varni as dostopa iz dimnega obmoja veji kot zahtevani varni as dostopa povean za primerni varnostni preseek. podatek o prostih dostopih mora biti samodejno prikazan na glavnem mestu, namenjenemu vstopu gasilcem v stavbo.

Oprema mora biti sposobna izpolniti naslednje zahteve: - aerodinamine lastnosti potisnih ventilatorjev morajo biti preizkuene skladno z BS 848-10 ali z ustreznim evropskim standardom. - vsako dimno obmoje mora imeti najmanj dva odvodna ventilatorja, ki morata biti nameena vzporedno. Vsak mora nalogo izpolniti 100 % tudi ob okvari enega od njiju. - vsi ventilatorji v sistemu morajo izpolniti zahtevo standarda (BS) EN 121010-3 za razred F300, kar pomeni potrjeno sposobnost delovanja pri 300 C za as 60 minut. - Vsa strojna in elektrina oprema, povezana z napeljavo ventilatorjev, ki je lahko izpostavljena vroim plinom, mora biti sposobna ohranjanja lastnosti in celovitosti za enak as kot sami ventilatorji, to je 300 C za as najmanj 60 minut. 4.3 Nartovanje IVS kot sredstvo za pobeg Poglavje 11 britanskega standarda ima v tem primeru en sam postavljen cilj: - omogoiti zaito na poteh pobega osebam znotraj iste etae kot je nastal poar, zagotovitev dima proste poti na prosto ali pa zaitenega stopnia, ki vodi na varno mesto.

Pri nartovanju tega sistema pa je potrebno upotevati naslednje: - pri nartovanju IVS za namen pobega mora sistem povsem odgovarjati sistemu iz prejnjega poglavja, poleg tega pa e izpolniti naslednje zahteve. - zagotovljeno mora biti zadostno tevilo izhodov / poti za pobeg, vzdrevanih brez vpliva dima za ocenjeno zaetno tevilo oseb za njihovo varno evakuacijo, ob odtetih vseh tistih izhodih v smeri odvoda dima in toplote, ki so pod vplivom dima. - Vsa obmoja izven doloene dimne poti med virom poara in odvodnim mestom morajo biti uporabna. - Znotraj obmoja pod vplivom dima mora biti beeim osebam zagotovljeno gibanje brez vpliva dima in toplote. Dokazan mora biti veji razpololjiv varni as dostopa iz dimnega obmoja kot zahtevani varni as dostopa povean za primerni varnostni preseek. Oprema mora biti sposobna izpolniti vse zahteve iz prejnjega poglavja. Literatura: 1) BS 7346-7:2006 Components for smoke and heat control systems Part 7: Code of practice on functional recommendations and calculation methods for smoke and heat control systems for covered parks

5 Primeri opreme in izvedbe

Slika 5: Primer potisnega ventilatorja IVS

Slika 6: Primer mer potisnega ventilatorja IVS

10

sunek (thrust) sila, ustvarjena na izstopu iz potisnega (jet) ventilatorja

Slika 7: Primer tehninih karakteristik potisnega ventilatorja IVS

Slika 8: Primer mer in tehninih karakteristik indukcijskega ventilatorja IVS

11

Slika 9: Primer indukcijskega ventilatorja IVS

Slika 10: Primer vgradnje indukcijskega ventilatorja IVS

12

Slika 11: Primer CFD (Computational Fluid Dynamics) Literatura: 1) prospekti proizvajalca COLT 2) prospekt proizvajalca SYSTEMAIR

13