v Soboto

sJ|J, .. -|... .O
Generacija, ki si je veraj in danes
ogledala srednjeolske klopi in
predavalnice fakultet, je na
vsakem koraku oboroena z
informacijami. Te zna tudi dobro
izbrskati na spletu, e preden jih v
oli predstavijo profesorji.
Manj pogosto pa znajo mladi
informacije povezovati, iz njih
ustvariti nekaj novega in logino
sklepati, kaejo mednarodne pri-
merjave znanja. Hkrati ivijo v ve-
dno hitreje razvijajoem se svetu,
njihovo znanje in sposobnost pri-
dobivanja tega morata biti fek-
sibilna, prilagodljiva. Ko bodo kona-
li olanje, bodo na trgu potrebe po
novih, druganih poklicih.
Novim generacijam in svetu, v
katerem ivimo, bi morale nae
univerze s programi in tehnolo-
kim razvojem vsaj slediti, e jih e
ne prehitevati. Bolj kot s poplavo
programov sumljivega izvora, ki
so nekaj asa rasli kot gobe po
deju, bi resne univerze in
fakultete lahko tekmovale z
najuspenejimi svetovnimi
univerzami. Prihajajoe generacije
bodo namre laje kot kadarkoli
prej prestopile navidezno mejo in
poiskale ustrezne programe v
tujini. Iz te pa tudi ne bodo za
prazen ni drli na tudij k nam, kar
so si nekateri v zadnjih letih eleli.
Reformi visokega olstva v
evropskem prostoru smo sicer bili
pria. Bolonjska se je pri nas bolj
slabo obnesla. Izkazalo se je celo,
da so poveini poskuali le
prepleskati pikavo ogrodje, sedaj
pa se e vidi, da bi bilo bolje, ko bi
akademiki, medtem ko so
razmiljali o tem, koliko kreditnih
tok bo vreden njihov program in
ali bodo imeli dovolj ur, spreminja-
nje strukture in vsebine tudijske
snovi vzeti zares. Ceno nekako-
vostno izpeljane reforme nosijo
tudenti. Na lestvicah e naprej
kraljujejo amerike in angleke uni-
verze, sledijo pa jim tiste, ki urijo
tako imenovane azijske tigre.
Koliko asa bodo nae univerze e
spale zimsko spanje? Utrip
najuspenejih svetovnih univerz
je hitreji, okostenele strukture
bolje prilagajajo potrebam trga,
mladim zagotavljajo delovne
prilonosti ob koncu tudija,
pomlajujejo kadre. Kjer je merilo
kakovost, se ne zgodi ravno
pogosto, da profesorji piejo
raziskovalne lanke le zaradi
lastnega napredovanja. Prav tako
ni v navadi, da bi akademiki, ko se
enkrat dokopljejo do redne
profesure, pozabili na osnovno
poslanstvo in se zgolj predali
ugodnostim, ki se na njihov raun
stekajo s tega naslova.
Da so premiki pri nas prepoasni,
opozarjajo tudi svetle izjeme
profesorjev, ki s tudenti dosegajo
vidne uspehe na svetovnih
tekmovanjih v znanju. Pogosto
imajo ve kot s samimi tekmovanji
opravka z nefeksibilnim sistemom
doma. Manjanje generacij je nekaj
prizemljitve e vneslo v visokool-
sko polje, saj se bodo fakultete e
letos za tudente morale boriti. To
dokazujejo s poplavo oglasov in
prodajnih akcij v zadnjih tednih.
Ponudba je tako na ravni srednjih
ol kot fakultet namre bistveno
veja od povpraevanja. Nekoliko
jo je univerzitetnemu prostoru, ki
je doslej gradil na kvantiteti,
zagodlo e visokoolsko ministr-
stvo, ki za merilo fnanciranja
vpeljuje kriterije kakovosti.
In prav slednja naj bo tista, ki naj
jo imajo mladi pri izbiri nadaljnje-
ga olanja v mislih, ko jih bodo
vabili na limance in poskuali
prepriati za ta ali oni odlien
program. S kakovostnim znanjem
imamo mo, lastna nevednost pa
je ezlo v rokah drugih. Ker smo v
Evropi med vodilnimi po tevilu
olajoe se mladine, bo kakovost-
na izbira olanja pri iskanju slube
odloilnega pomena.
Gledano skozi oi kakovosti in
primerljivih programov v tujini pa
ponudba pri nas zagotovo ni ve
veja od povpraevanja.
Informativni dan
esti |/|
Franja it, nJv|n.| \--.
intervju
Matja Kovai,
predsednik
uprave nKbM
>> 25
V ivo
akajo na upor
nika, kakren je
Leone Glembay
>> 1011
intervju
belinda
Radulovi,
kostumografka
>> 2223
Pop kultura
Toma Pengov
v Kinu ika
>> 2425
Dnevnik
Jure Goji,
Mar
>> 31
C
i
r
i
l

H
o
r
j
a
k
. sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
intervju

|n|- .J..J
||| J| svJ||
|||-n|| .J| |.,
|J sJ -|| s|
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O 3 intervju
Odloilna sta razvoj
in cena delnice
irena Ferluga
Nova KBM posluje dobro in morda
se bo ez nekaj let strategija
poasne, a konstantne rasti izkazala
za pravilno, pravi Matja Kovai,
predsednik uprave NKBM. Dodaja,
da je izid dokapitalizacije, ki jo
pripravlja uprava, mejnik, od
katerega je odvisno, kako se bo
banka razvijala v prihodnje. Banka
se po sve kapital odpravlja na
kapitalske trge po Evropi, delnico pa
namerava uvrstiti na borzo v
Varavi. Po trenutni trni ceni nekaj
ve kot 10 evrov za delnico bi
NKBM zbrala okoli 130
milijonov evrov.
Kaj ste poroali ministru za
fnance prejnji teden, ko ste se
vrnili iz Poljske?
Niesar mu ni bilo treba poroati,
lo je za sestanek, vezan na nae
bodoe aktivnosti, tudi ni navade,
da bi ministru karkoli poroali. Je
pa res, da je minister predstavnik
naega najvejega lastnika in je
logino, da se o nekaterih stvareh
obasno pogovorimo.
Ali se v pripravah na izvedbo
dokapitalizacije z najvejim
lastnikom vsaj posvetujete?
Naeloma je obravnava vseh
delniarjev enaka, tudi najvejega,
je pa res, da se zaradi sklepa vlade
glede odstopa predkupne pravice
v zameno za pravice prve zavrnit-
ve potencialnim novim investitor-
jem, in ker lahko pride do
sprememb v lastniki strukturi
NKBM, pogovarjamo o tehninem
vidiku.
Omenili ste odstop predkupne
pravice vlade stratekemu
partnerju, e bi sprejel pogoje
vlade in podpisal delniarski
sporazum, v katerem bi ob
njegovem izstopu iz lastnitva
NKBM vladi zagotovil
predkupno pravico. Kaken
strateki partner bi bil
dobrodoel za NKBM?
Ne govorimo o strate-
kem partnerju, ampak
o institucionalnem
investitorju.
Strateki partner ima po navadi
veino v lastnitvu, a taknega ne
iemo. Banka ni naprodaj, iemo
pa institucionalne investitorje, ki
bi bili fnanno sposobni spremlja-
ti bodoi razvoj banke. Vlada ima
seveda, glede na to, da namerava
nekatere pravice odstopiti,
doloene zahteve do potencialnih
investitorjev.
Vam je znano, ali je kateri od
potencialnih investitorjev
pripravljen sprejeti takne
pogoje vlade?
NKBM se sreuje z investitorji vse
leto, ko predstavljamo razvojne in
poslovne narte. Imamo okoli 80
sestankov na leto s posameznimi
zainteresiranimi. Podrobneje
zaradi enake obveenosti
delniarjev ne morem govoriti. Na
koncu je to stvar bilateralnega
dogovora drave s posameznimi
investitorji.
O nekaj imenih je bilo v zadnjem
asu sliati: od Goldman Sachsa,
Katarja do kitajskih bank. Kdo,
priakujete, bi lahko bil zaintere
siran za nakup delnic NKBM?
Investicijski svet je velik,
monosti je veliko. Katar Holding
je globalno eden vejih institucio-
nalnih investitorjev in z vidika
stabilnosti in podpiranja bodoega
razvoja je eden kvalitetnejih
investitorjev. Med drugim je
udeleen v Volkswagnu, v
Porscheju, v Barclays banki, v
panski banki Santander, skratka,
je v prvi ligi svetovnih institucij.
Obstaja e veliko drugih investitor-
jev tega tipa, to so skladi lastnike-
ga kapitala, vsak pa ima svoje
posebne elje in potrebe.
Kaj je tisto, kar bi privlailo
investitorje, da bi se odloili
investirati v delnico NKBM?
Dvoje. Eno je priakovan razvoj
banke, e ima razvojno perspekti-
vo, da bo ez nekaj let uspeneja,
veja. Drugi del je v korelaciji s
ceno za delnico, ki je v tem
trenutku v primerjavi s konku-
renti ugodna. Ta korelacija bo
prevladovala pri investicij-
skih odloitvah posame-
znih investitorjev.
Kakno lastniko strukturo bi si
eleli po konani dokapitalizaciji?
Znotraj lastnike strukture, ko
imamo razpreno lastnitvo med
fzine osebe in institucionalne
investitorje, ob enem vejem
investitorju (dravi) je mono
veliko variacij. Najbolj bistveno
je, da lastnika struktura
omogoa podpiranje razvojnih
potencialov banke. To pomeni,
da e banka aktivno raste, e ima
aktivno in ambiciozno politiko,
kar NKBM nedvomno ima in se
eli iriti znotraj regije, potem je
prav, da investitorji to vedo
vnaprej in se s tem strinjajo. Kajti
ko bo ez nekaj let prila nova
potreba po kapitalu, ko bo to
narekovala poslovna potreba, da
bodo pripravljeni podpirati ta
razvoj. Zavedati se moramo, da
investitorji razvoja ne podpirajo,
ker bi do NKBM gojili kaken
specifen psiholoki moment,
ampak eli vsak prvenstveno
zasluiti. Vendar, e banka
posluje dobro, se bo njena
vrednost poveevala in to bo
zadovoljilo vse delniarje.
V zadnjem asu delnice NKBM na
borzi kupujejo predvsem tuji
skladi, ki imajo skupno e 10
odstoten dele. Prodajajo pa
slovenski institucionalni
vlagatelji in mali delniarji. Ali to
kae na nezaupanje domaih
vlagateljev v banko?
Ne bi ocenjeval prodajnih
vzgibov posameznih delniarjev.
Glede nakupnega vidika tujih
investicijskih skladov, ki so v
zadnjem letu podvojili svoj dele v
NKBM, je oitna presoja, da banka
posluje dobro in da je njeno
vrednotenje ugodno, priakujejo
torej, da bodo ez nekaj let z
morebitno prodajo imeli dobiek.
Mali delniarji e vedno objokuje
jo 27 evrov za delnico, ki so jih
plaali ob delni privatizaciji leta
2007. Taknega teaja verjetno ne
bo ve kmalu.
Tega ne morem komentirati, je
pa dejstvo, da so vsi trgi doiveli
velikanske popravke in da so
delnice na povsem druganih
nivojih, kot so bile pred tremi ali
tirimi leti. Seveda si elimo, da
bi bilo vrednotenje nae banke
vije.
Zakaj ste se v okviru sedanje
dokapitalizacije odloili delnico
uvrstiti na Varavsko borzo?
Varavska borza je bila lani
evropska borza z najve novimi
izdajami vrednostnih papirjev
oziroma z najve zbranega novega
kapitala skozi javne ponud be
delnic. S tega vidika je najbolj
primerna, da se uvrsti naa delnica
nanjo. Ima tudi svoje pomanjkljivo-
sti, a po velikosti je e prehitela
Dunajsko borzo, ki nam je sicer
blije, tudi investitorji nas bolj
poznajo, a je po svoji dinamiki
Varavska borza bistveno bolja. Ne
smemo zanemariti dejstva, da
imajo pokojninski skladi na
Poljskem zakonsko obveznost, da
morajo veino svojih sredstev
nalagati na poljskem kapitalskem
trgu. Zato je kotacija na Varavski
borzi dodatek v smislu iritve
monih potencialnih investitorjev
v NKBM.
Za uvrstitev na borzo mora
druba izpolniti doloene pogoje
in tudi poceni to verjetno ni.
Za NKBM kot drubo v prvi
kotaciji na Ljubljanski borzi, ki
ima v svoji lastniki strukturi e
vrsto let mednarodne institucio-
nalne investitorje, ko izpolnjuje-
mo zahteve transparentnega
poroanja, to ni poseben problem,
saj so ta pravila delovanja znotraj
borz v EU zelo podobna. Sama
dokapitalizacija je vedno pogojena
z doloenimi stroki za svetovalce,
revizijske in pravnike storitve.
Gre za tehnini proces oblikovanja
prospekta in drugih potrebnih
opravil. Ti stroki so med 2 in 2,5
odstotka celotne transakcije.
Kotiranje oziroma stroek kotacije
na Varavski borzi pa je relativno
poceni.
Kako dale so priprave prospek
ta, kdaj ga boste objavili?
O tem natanneje ne morem
govoriti, prospekt je v zakljuni
fazi, ko bo pripravljen, ga bo
pregledala Agencija za trg
vrednostnih papirjev, po odobrit-
vi bo v procesu pridobivanja
evropskega potnega lista za
prospekt o tem obveena borza v
Varavi, kjer ne potrebujemo
odobritve poljskega regulatorja,
ker je na regulator sprejet v
okviru EU.
Kaj pomeni, da ne bo arbitrae
med ceno delnice na Ljubljanski
in Varavski borzi?
To je dnevna poravnava med
borzami, kar pomeni, da bo lo za
enoten pool delnic. e bi se
namre poravnave opravljale z
eno- ali dvodnevnim zamikom, bi
lahko prilo do razlinih cen in
zaradi razlike v asovnem
zapiranju transakcij do arbitrae.
Glede na to, da imamo tehnine
reitve za poravnave znotraj enega
dneva in da bo oznaka delnice na
obeh borzah enaka, se to ne more
dogajati. To pomeni dodatno, vijo
zaito za vse delniarje. Ni logike,
da bi bila cena delnice na obeh
borzah razlina, ker gre za enoten
sklad delnic, ki kotira delno na
dveh borzah.
Kdaj, nartujete, bi bila dokapita
lizacija konana?
Znotraj prvega polletja letonjega
leta.
Kakne bi bile razvojne posledice
za banko, e drava ne bi sode
lovala v dokapitalizaciji? >>
Matja Kovai,
predsednik uprave Nove KBM
,n|J ||)
cena delnice
~ sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
intervju
Tudi e drava ne bi sodelovala v
tej dokapitalizaciji, se njen dele ne
bi dramatino znial. Sicer bi
zdrsnil pod 50 odstotkov, a bi
imela e vedno dale nad 25
odstotki lastnitva, kar pomeni, da
se nobena temeljna sprememba v
banki ne bi mogla zgoditi brez
njenega soglasja. e pa upoteva-
mo, da je dele naslednjega vejega
delniarja nekajkrat manji od
dravnega, bi imela drava v
procesu odloanja na skupini e
ne prevladujoe, pa vsaj najpo-
membnejo vlogo. Sicer pa tuji
investitorji in kreditorji banke ne
postavljajo pogoja, da bi morala
drava ostati veinski lastnik, e
zagotavljamo dovoljnjo viino
kapitala. Bolj bistveno vpraanje je
uspenost dokapitalizacije, ne pa
sodelovanja drave. e bo dokapita-
lizacija uspena, bomo okrepili
kapitalsko ustreznost banke do te
mere, da bomo sposobni tako
razvoja kot nadaljnje kreditne
aktivnosti e uspeneje kot doslej.
Kaj kaejo prve sondae trga v
tujini: kakna je prepoznavnost
banke v tujini?
Za to delamo e nekaj mesecev. Od
jeseni, ko smo intenzivirali stike z
investitorji, ki investirajo v ta del
Evrope, smo opravili ve kot sto
sestankov z njimi, predstavili smo
svoje narte in trenutno poslova-
nje. Glede na to, da smo cenovno
ugodneji od naih konkurentov v
regiji, je zanimanje dokaj dobro.
Trna cena delnice na borzi je
precej pod knjigovodsko vred
nostjo. Ali ste zato ugodneji od
konkurentov?
Objavljeni sta bili dve poroili
analitikov Raifeisna in Citi Group,
ki za nao delnico priporoata
nakup, kar je za potencialne
investitorje dober znak, ker
pomeni, da analitiki ocenjujejo
delnico NKBM kot perspektivno
nalobo. Ciljane cene teh analiti-
kov so precej vije od dananje
cene.
Zakaj je dokapitalizacija pravza
prav potrebna in v kakne
namene boste porabili zbran
denar?
V preteklih dveh letih in pol krize
banka ni izkoristila nobenega
dravnega porotva za refnancira-
nje banke, pa smo kljub temu
zagotavljali pozitivno rast
kreditnega portfelja gospodarstva
v Sloveniji, kar pomeni, da smo
aktivno podpirali prizadevanja
slovenskega gospodarstva za
prehod iz krize. Tako bomo
delovali tudi naprej, saj menimo,
da lahko le razvoj prinaa uspene
zgodbe. Banka za svoj razvoj in rast
potrebuje kapital in druge
fnanne vire, da lahko opravljamo
svoj posel. Zaenkrat so nae
kapitalske ustreznosti primerne,
ne omogoajo pa bistvenega in
hitrega razvoja. NKBM se s krizo
relativno dobro spopada, vidimo
pa tudi prilonosti na trgu. Veliko
stvari je zelo poceni. Poleg tega se
poveuje pritisk na kapitalsko
ustreznost bank z novo, strojo
regulativo Basel III, zato elimo za
to stabilnost poskrbeti im prej, saj
se zavedamo, da bodo v prihodnjih
letih mnoge evropske banke
potrebovale dodaten kapital,
takrat bo konkurenca za kapital
velika.
Kako boste zagotavljali rast
banke tudi s kakno akvizicijo?
Kapital se bo uporabil za tri
elemente, prvi je stabilna kapital-
ska osnova banke in s tem
omogoena organska rast kreditira-
nja, ki je temeljna za uspeno
poslovanje gospodarstva. Brez
tega, da bomo banke s krediti
podpirale gospodarstvo, ne more
biti razvoja. Sledita konsolidacija
skupine in iritev bannega
poslovanja v regiji. Nekatere nae
drube so sicer v veinski lasti
NKBM, a imajo drugi delniarji e
velike delee. S prihajajoo
regulativo bo za nas ugodneje
imeti v teh drubah im veji
dele. Toda konsolidacije so
dolgotrajen proces, na katerega
mora biti banka kapitalsko
pripravljena.
S tem mislite na Zavarovalnico
Maribor in Adria Bank Dunaj? Pa
bo NKBM dovolj mona za ti dve
konsolidaciji?
Tudi na ti dve drubi. Z uspeno
dokapitalizacijo bomo to zagotovo
izpeljali. Po zaetnih pogovorih s
Pozavarovalnico Sava glede
Zavarovalnice Maribor so se ti
zaradi aktivnosti nae dokapitaliza-
cije ustavili in jih bomo nadaljeva-
li, ko bo za to primeren as.
Pogovorov e nismo formalizirali,
oboji smo ostali na naelni ravni
pojasnjevanja pogleda na razvoj
zavarovalnice in njeno potencialno
kapitalsko strukturo.
Pa vendar e ni konana konsoli
dacija Credy banke v Srbiji. Kako
draga je bila ta naloba, o kateri
mnogi menijo, da je bila nepotreb
na?
Na posebne probleme, ki jih ne bi
videli e prej, po prevzemu nismo
naleteli. Zadovoljni smo z uspehi
restrukturiranja, po sedmih
mesecih smo prepolovili tevilo
zaposlenih in stroke poslovanja.
Obseg poslov smo poveali za 30
odstotkov in banko pripeljali do
operativnega pozitivnega poslova-
nja. Vse to smo opravili zgolj z
dokapitalizacijo, v naslednjih treh
letih pa bomo odkupili tudi delee
manjinskih delniarjev. Res pa je,
da nas aka e vlaganje v tamkaj-
nje trie. Toda e pogledamo
dimenzijo srbskega trga in razvojni
potencial, je to eden od trgov, ki
lahko v prihodnje prinaa pozitiv-
ne uinke.
Na nedavni konferenci Euromo
neyja na Dunaju je bilo sliati, da
imajo banke v vzhodni in
centralni Evropi veliko likvid
nost, a je ne morejo plasirati
zaradi visoke tveganosti nalob.
Se tudi NKBM sreuje s tem
problemom?
Kratkorona likvidnost bank je
zelo visoka, dolgoronih virov pa
ni toliko, kot bi si nai klienti
eleli, saj povpraujejo preteno po
dolgoronih virih. Vpraanje je,
kateri so tisti razvojni projekti, pri
katerih banka ne poveuje svojih
tveganj. Banke smo skozi krizo
postale bolj previdne, zato je lahko
tudi to eden od vzrokov za
neaktivnost na trgu. e ves as
negujemo odnose z naimi klienti,
ki so glavni vir naih virov, ve kot
70 odstotkov so depoziti prebival-
stva, z razlinimi spodbudami pa
skuamo ronost kratkoronih
virov podaljati. Ta rast je omejena
,n|J ||)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O intervju
s potencialom prihrankov v
gospodarstvu, toda to je temelj
bannega poslovanja.
Ni pa dovolj, zato morate iskati
vire tudi na tujih trgih, kjer so
zdaj sredstva draga.
To je res, medbanni trgi so spet
zaeli delovati, vendar dolgoronih
virov ni na pretek. Je pa tudi
vpraanje, koliko je prilonosti za
nalobe. Rasti, ki smo jih dosegali v
zadnjem letu, so bile pokrite e z
osnovnim virom. e se bo rast
intenzivirala, e se bo poveala
gospodarska rast, bomo morali
posei po tujih virih. Glede na to,
da je NKBM od velikih bank v
Sloveniji ena najmanj zadolenih
bank na tujih trgih, ne priakujem
teav s pridobivanjem novih virov,
e bomo ohranili vse parametre
poslovanja na nivojih, kot jih
imamo.
Kreditni kr pa e kar traja.
Kaken klju za odpravo tega kra
vidite vi?
To morate vpraati tiste, ki ga
povzroajo, predvsem tuje banke
pri nas, ki zniujejo kreditno
aktivnost, krijo bilanne vsote in
izpostavljenost do gospodarstva, ki
bi prav zdaj najbolj potrebovalo
njihovo podporo. Banke moramo
biti ob svojih klientih tudi takrat,
ko so teki asi.
Kaken je psiholoki vpliv teav,
ki jih ima najveja banka v
Sloveniji? Lani je imela izgubo,
drava pa se ne more dogovoriti z
belgijsko solastnico o dokapitali
zaciji.
Konkurence ne elim komentira-
ti, je pa res, da ima prva banka v
dravi velik vpliv na celoten
sektor. Menim, da bi bilo bolj
primerno, da e katera koli banka
potrebuje podporo kapitala ali
drugega intrumenta, bi bilo to
treba zagotoviti im prej, ker bi se s
tem izognili dolgotrajnemu
razreevanju problema, ki ga je
tako in tako treba reiti. Res pa je,
da je treba imeti potencial za
reevanje problemov.
Vlada pripravlja zakon o davku na
bilanno vsoto. Kakne posledice
bo imel ta zakon za NKBM?
Nimam dovolj informacij, da bi
lahko sodil o tem. Poakati
moramo na osnutek tega ukrepa.
Samo upam, da obdavitev ne bo
temeljila na zateenih izhodiih v
letu 2010, ker bi to pomenilo, da bi
bile banke, ki smo aktivno
pomagale gospodarstvu v letih
krize in nismo zmanjevale svoje
izpostavljenosti, ponovno kaznova-
ne za svojo proaktivnost.
Koliken del krivde za globljo
krizo v Sloveniji kot drugod po
Evropi po vai oceni nosijo
banke, s tem da naj bi lo predv
sem za kreditiranje meneder
skih prevzemov?
Spomnim se tudi let, ko smo bile
banke obsojane, da premalo
kreditiramo in premalo rastemo.
Tudi takrat, ko so bile rasti
bilannih vsot do 40 odstotkov pri
rasti nacionalnega produkta okoli
5 odstotkov. Ali se takrat nihe ni
vpraal, ali je to bilo normalno?
Sam se spomnim, da sem se moral
pred kamerami zagovarjati, zakaj
je NKBM tako neambiciozna, da
nartuje le 25-odstotno rast bilan-
ne vsote, medtem ko njeni
konkurenti nartujejo 40-odstotna
poveanja. Danes vidimo posledi-
ce. Je pa dejstvo, da bo to dobra ola
za marsikoga v celotnem sektorju,
katere rezultat bo v bolj previdnem
nartovanju prihodnosti. A to ne
velja le za Slovenijo, saj je globalno
prilo do bistvenega pretiravanja v
izpostavljenostih, zaradi esar je
tudi nastala ta kriza.
KBC, solastnica NLB, je v etrtek
objavila rezultate poslovanja v
letu 2010 z 1,7 milijarde evrov
dobika. Pri nas pa se banke ele
zdaj zaenjajo istiti, ko objavlja
jo vse nije dobike in vse vije
oslabitve in rezervacije. Zakaj tak
zamik?
Slovenija je e vedno v vajeniki
dobi gospodarstva in bannitva.
Banke v tujini in drave, ki imajo
dolgoletne izkunje boja z razlini-
mi krizami, ki se v kapitalizmu
ciklino pojavljajo, so v letih 2008
in 2009 drastino poistile svoje
bilance. Spomnimo se, da je celoten
ameriki in evropski banni sistem
izkazoval veliko skupno izgubo.
Drave so z veliko neglasovalnimi
delnicami dokapitalizirale banke,
da so jih usposobile za delovanje.
Oiene in dokapitalizirane banke
so imele bolje izhodie za hitrejo
vrnitev na trg. V Sloveniji oitno
nismo tako vei premagovanja
krize, to smo delali sukcesivno.
Struktura naega bannega sistema
je drugana, ker prevladujejo
komercialne banke, kjer se teave
zrcalijo ele kasneje, ko gospodar-
stvo e porpa vse svoje rezerve.
Verjamem, da bo ta izkunja
prinesla znanje, kako ravnati v
prihodnje. Sam bi pogledal
Nemijo, ki je odreagirala zelo
odlono in hitro, ni gledala na
psiholoke vidike. Nemka vlada je
podprla celo avtomobilskega
proizvajalca Opel, eprav je bil v
lasti amerike frme General
Motors. Toda s tem je ohranila
industrijsko proizvodnjo v Nemiji
in 50.000 delovnih mest, znanje, ki
se je tam generiralo. To delajo zrele
drave z veliko izkunjami.
In z veliko denarja, kar je pri
slovenskem proraunu problem.
Slovenija je bila pred krizo zelo
malo zadolena drava, imela je
vse monosti za takne posege,
celo ve kot Nemija. Je pa bilo
upravljanje krize s hitrimi
reakcijami stabiliziranja sistema
razlino. Slovenija je veliko
naredila s hitro zadolitvijo in s
fnannim stabiliziranjem
likvidnosti fnannega sistema, na
drugih strukturnih elementih pa je
odreagirala manj uspeno, na
primer pri razbremenitvi gradbe-
nitva ali omogoanju dodatnih
investicij. Gradbenitvo res
povzroa probleme, a to je sektor,
ki znatno prispeva k rasti bruto
drubenega proizvoda.
Koliko menederskih prevzemov
je kreditirala NKBM?
Glede na povpreje bannega
sistema podpovpreno, konkret-
nih tevilk ne morem razkrivati.
Glede na teave, ki iz tega izhajajo,
v nai bilanci niso tako dramatine
kot morda drugje.
Kolikno kodo je banka utrpela
pri propadu cerkvenih Zvonov
Holdingov?
Posameznih poslov s klienti ne
morem razkrivati, vendar so nae
terjatve do teh klientov v bilancah
izkazane korektno in poteno.
Dele oslabitev in rezervacij se v
NKBM e vedno poveuje.
Agencija Fitch je decembra lani
ocenila, da bo poslabanje
kreditnega portfelja pritiskalo
tudi na kapitalsko ustreznost
banke. Kako boste upravljali ta
tveganja?
NKBM, ki je v veinski lasti
drave, ima zelo omejen manevr-
ski prostor pri zaplembah vrednost-
nih papirjev, ki jih imamo v
zastavi. Kot povezana oseba z
dravo bi pri marsikaterem
vrednostnem papirju sproili
potrebo po prevzemu skladno z
zakonom o prevzemih. Ker iemo
reitve, da to kljub temu izpeljemo,
se nam ti problematini plasmaji
nabirajo, zaradi esar pa niso ni
slabe zavarovani. Iz tega je
navidezno problem nekoliko veji,
kot je v resnici, kar je tudi stvar
metodologije prikazovanja
problematinih kreditov. Skrbi pa
me, ker imamo v Sloveniji banke v
zastavi precej stanovanjskih enot,
poslovnih prostorov ali nedokona-
nih gradbenih projektov podjetij,
ki so v velikih teavah. Zaplemba
nepreminin je v Sloveniji zapleten
in dolgotrajen postopek. Tako se
dogaja, da namesto da bi lahko
banka skozi pravno proceduro
relativno hitro prevzela nedokona-
ne projekte, jih dokonala, kar
pomeni tudi zaposlila gradbince in
jih ponudila trgu, potencialno po
diskontnih cenah, tega ne more.
Tako nedokonani projekti
propadajo, kar je dvojna koda,
tako narodnogospodarsko kot za
banko. Upam, da nam bo uspelo
najti pravno regulativo, ki ne bo
itila smo dolnika, ampak tudi
upnika.
Letos banke e vedno poveujete
oslabitve in rezervacije. Kdaj,
priakujete, se bo ta trend obrnil?
Mislim, da je letonje leto zadnje z
nadpovprenimi slabitvami. e
danes vidimo, da veina predvsem
izvozno naravnane industrije
dobro deluje, glede na to, da nai
najveji partnerji zelo dobro
poslujejo. Doloen del ienja v
gospodarstvu, ki je bil narejen
skozi prisilne poravnave in steaje
in bo narejen e letos, bo veliko
prispeval k temu, da bodo tisti, ki
bodo preiveli, s pozitivnim
uinkom zacelili svoje rane.
NKBM ima najvejo aktivnost v
severovzhodni Sloveniji. Ali
tukajnje gospodarstvo e kae
znake oivljanja?
Problemi se zaradi teav v
gradbenem sektorju selijo v sektor
obrtnitva. Prisilne poravnave in
steaji velikih partnerjev so
obrtnitvo precej prizadeli. Ker
poznam ta sektor, zaupam vanje,
vem, da so to podjetniki, ki so
preiveli zelo teke ase, in
verjamem, da bodo preiveli tudi
to krizo.
Stranka SLS zahteva izredni sklic
parlamentarnega odbora za
fnance, ker zahteva pregled
odgovornosti za menederske
odkupe. Zahtevajo podatke o
kazenski in odkodninski
odgovornosti nadzornih svetov in
uprav bank v preteni dravni
lasti. Ali vas to kaj skrbi?
Tega ne elim komentirati. Vemo,
kako se podatki pregledajo,
preverijo, stvar presoje je, kaj je
normalen poslovni riziko.
V krizi je tudi v bankah zmanje
vanje strokov stalnica. V prvi
vrsti gre za zmanjevanje tevila
zaposlenih. Za koliko je letos pred
videno zmanjanje v NKBM in s
kaknimi metodami?
Trenutno je v banki 1390 zaposle-
nih. Precej kritike je letelo na nas,
ko smo pred dvema letoma na
skupini napovedali, da bo to ena
od posledic krize. Mislim, da je zelo
poteno, da zaposleni to izvedo
pravoasno, in to delamo dogovor-
no. V bankah moramo nekaj
storiti, ker prihodkov ni ve toliko.
Naloga vodstva je, da skupaj z
zaposlenimi poie za obe strani na-
jugodnejo monost. V zadnjih
dveh letih smo za 10 odstotkov
zniali tevilo zaposlenih, pa to ni
povzroilo nobene negativne
konotacije. V letonjem letu
nameravamo zniati tevilo
zaposlenih e za 5 odstotkov v
banki, v skupini pa smo zniali
tevilo zaposlenih za skoraj 500, za
368 v Srbiji, v Sloveniji pa za nekaj
manj kot 150.
Dva med njimi sta odla prosto
voljno. Boris Cekov, direktor KBM
Leasinga, in Stanko Brglez,
pooblaenec uprave banke. Proti
Borisu Cekovu poteka tudi toba.
Je njegov odhod povezan z njo?
S strani banke ni nikakrne tobe,
e ste mislili to. Oba sta sama
izrazila eljo po odhodu, kar je
zaradi narave dela potekalo nekaj
mesecev. Ni lo za neraziene
probleme, poznam vzroke, ki so
zelo osebne narave, zato so
pekulacije o ozadjih teh odhodov
neprimerne. Vzrok odhodov niso
bile nepravilnosti ali kak drugaen
nadzor.
O reviziji lizing poslov v dravnih
bankah je poslanec Joe Tanko na
vlado naslovil poslansko vpraa
nje. Ali ta revizija e poteka in
kdo jo opravlja?
Tega ne morem komentirati.
Kakna je povprena plaa v
NKBM, brez upotevanja zaposle
nih po individualnih pogodbah?
Povprena bruto plaa je 1828
evrov, kar pomeni povpreno neto
plao 1250 evrov.
To spraujem, ker je bila konec
leta 2010 podpisana kolektivna
pogodba dejavnosti bannitva,
potem ko je delodajalska stran
odpovedala prejnjo pogodbo.
Kako ocenjujete zmanjevanje
pravic zaposlenih v NKBM, kot je
zmanjanje tevila dopusta?
Ne vem, ali so izgubili kakne
bistvene ugodnosti, vem pa, da je
za delavce ugodno poveanje
izhodine plae. Ali smo nekatere
stvari v drugih delih pogodbe
defnirali na drugaen nain, je dru-
go vpraanje. tevilo dni dopusta je
bila anomalija, e nekdo z dolgo
delovno dobo pridobi 35 dni
dopusta, saj se produktivnost meri
na produktivno porabljene ure
zaposlenega. Mislim, da bi lahko te
stvari tudi ostale, e bi delavci
nadpovpreno opravljali svoje
delo.

|J ,Jv-.n
Js-| . J.vJ
|| ,.| ..s||-
.-. v.-JnJsn-.
,,|.. s,.J|||
,J.-|J ,J
,.-v.-.. s||JnJ
. .|JnJ.
J ,.-v.-.||
o sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
tema
Kako je bil spoet kapitalizem
jure stojan
Sombart je e toliko bolj nevaren,
ker so ga pokopali e leta 1941.
Njegov izprijeni vpliv pa see iz
onostranstva. Ne zato, ker bi ti
njegova prikazen v glavo epetala
zlohotne misli, eprav jih je zapisal
kar nekaj. Ne, zadostuje, da ga
pozna in, zdaj je treba biti
previden, da ga tu in tam omeni.
Kar je toliko bolj ironino, pred
smrtjo so ga omenjali vsi drubo-
slovci, od Nemije pa vse do
Zdruenih drav Amerike. O njem
je poroal New York Times! Zdaj to
ponejo le e redki, pa e to z
izdatnimi opraviili.
Kako nevaren je Sombart, je lani
na svoji koi izkusila amerika
pravnica Elena Kegan. Predsednik
Obama jo je predlagal za vrhovno
sodnico in za las je manjkalo, da bi
jo senatorji zavrnili. Desno
umerjeni novinarji so namre
izbrskali nekaj okantnega.
Keganova je pred dvajsetimi leti v
svoji diplomski nalogi omenila
Wernerja Sombarta. Ali kot so
pojasnili mediji, sklicevala se je na
nemkega socialista, ki je podpiral
naciste. V nekaj urah so po spletu
zaokroile fotomontae. Keganova
v nacistini uniformi, Keganova s
kljukastim kriem, Keganova, ki
bere Mein Kampf ... Da je kljub tej
aferi le postala vrhovna sodnica, se
lahko zahvali srenemu nakljuju.
Je namre Judinja in e tako
zagrizeni nasprotniki so morali
priznati, da nekako le ne goji
antisemitskih predsodkov. A nauk
ostaja, profesor Sombart je slabo
mislil in zato so sumljivi vsi, ki ga
omenjajo. Morali bi ga pozabiti.
Zakaj je nastal kapitalizem
In pozabili so ga skoraj vsi. To je
toliko bolj nenavadno, ker so tudi
drugi nemki akademiki podpirali
naciste in jih zato niso izbrisali iz
ubenikov. Denimo flozofa Martina
Heideggerja, ki je pravi mednarodni
sloves dosegel ele po drugi svetovni
vojni. Danes velja za enega najvejih
mislecev, ne samo dvajsetega
stoletja, zgodovine nasploh. Ampak
v tridesetih je tudentom pogosto
razpredal, da nemka bit potrebuje
frerja. Filozofsko je utemeljeval
podlonost nacistom. V primerjavi s
tem je bil Sombart celo skromen. Po
Hitlerjevem vzponu je samo javno
razglaal, kako zelo podpira naciste.
In oba sta, kot vplivna profesorja,
sprejemala reimska priznanja in
spletkarila proti judovskim
sodelavcem. Morda flozof bolj
odpuajo, a druboslovci so v
glavnem neizprosni.
Koliko napora vlagajo nekateri v
interpretacijo Sombartovega dela,
se danes udita nemka sociologa
Reiner Grundmann in Nico Stehr.
elijo pokazati, ali da ni bil
zagovornik rasizma in nacizma, ali
da to ni elel biti, ali da je to postal
samo nekako po nakljuju. Veliko
truda za ni. Sombart je bil nemki
ovinist, sovrano nastrojen proti
Judom, povrhu pa je v ivljenju
zamenjal veliko politinih prepri-
anj. Ali kot je zapisal leta 1934: Za
nemko veliino, mo in slavo bomo
rade volje rtvovali vse teorije in vsa
naela, pa e nosijo liberalen ali
kakren koli drug peat.
Svojo intelektualno pot je zael kot
zagrizen marksist. In to izvrsten
marksist, e naj verjamemo
Friedrichu Engelsu. To je prvi, je
Sombarta pohvalil v tretjem
zvezku Kapitala, da je kaknemu
nemkemu univerzitetnemu
profesorju uspelo, da je v Marxo-
vem pisanju razbral tisto, kar je
Marx tudi res povedal. Sombart si
ni elel ni ve, kot da Marxovo
delo dopolni in razloi psiholoke
in kulturne vidike nastanka
kapitalizma.
Zakaj je nastal kapitalizem? Prav to
vpraanje je gnalo Wernerja
Sombarta in v svoji vnemi je
zanemaril kljuno naelo znanosti:
dejstva so dejstva, izpeljave so
izpeljave, moralne sodbe pa niso
znanstvene. Sombart je ostal dovolj
marksista, da je sovrail duh
kapitalizma. Sovrail pa je tudi tiste,
ki so po njegovem mnenju odgovor-
ni za njegov nastanek - Jude.
Eden od razlogov za gospodarski
napredek Juda je dejstvo, da je bil
Izrael tujec in prilek, Sombart
pie v svojih znailnih blodnjah.
e elimo razloiti, zakaj se je Jud
dral zase, bomo korenine tega
nali v zapovedih judovske vere.
Judi so ustvarili geto, ki je bil iz ne-
judovskega stalia privilegij, ne pa
proizvod sovranosti. Judi so bili
za Sombarta rasa trgovcev,
preprodajalcev. Potomci german-
skih plemen pa naj bi tvorili raso
herojev in podjetnikov, ki v
nasprotju s trgovci ustvarjajo novo
vrednost. Kot ugotavlja ameriki
zgodovinar Jerry Muller, Sombart
je samo pograbil antisemitske
stereotipe in jim podelil akadem-
sko patino. Prikazal jih je, kot da
bi bili znanost.
Zakaj v ZDa ni socializma
In prav zato danes nihe ve ne
jemlje resno tistih Sombartovih
del, ki so se v asu njegovega
ivljenja najbolje prodajala.
Denimo knjigi Judje in gospodar-
sko ivljenje in Sodobni kapitali-
zem. Res je, da Sombartove knjige
e zmeraj tiskajo in prevajajo -
ampak isto velja tudi za Hitlerjev
Mein Kampf, Moj boj. Veina
Sombartovih del se danes bere kot
svarilni zgled, esa vse se v
druboslovju ne sme. In kako
sprevreno je, e se druboslovci
obraajo po vetru.
Sombart je bil
velik mojster te
bande, se je
spominjal vplivni
ekonomist Ludwig von
Mises. In dodal, da je leta
1918 veina nemkih
druboslovcev
simpatizirala s
socialnimi
demokrati, leta
1933 pa so se
pridruili
nacistom. e pa
bi zmagali
boljeviki, bi drubo-
slovci najbr postali
komunisti. Profesor Sombart
si je res zasluil priznanje svojih
kolegov, saj je v svoji osebi v
najveji moni meri zdruil vse
njihove hibe. Nikoli ni poznal
druge ambicije, kot da bi privlail
pozornost nase in delal denar.
Njegovo impozantno delo o
sodobnem kapitalizmu je zgodo-
vinska poastnost. Pa vendar se je
bilo bolj vznemirljivo pogovarjati
Werner Sombart. Leta 1863 rojeni
nemki sociolog, ekonomist in ekonomski
zgodovinar. Marksist in antisemit.
Predvsem pa nevaren lovek. v roke
vzame napano od njegovih knjig,
pa ti unii ivljenje; ali pa vsaj kariero.
|.|s.. |.v|. |.
.n- v-s-| JJ
.|vn. |. J.|
J|J, .|J, nJs,
J|.s |n |,,
s- |J .,.-J.-||J
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O tema
Kako je bil spoet kapitalizem
kapitalizem
C
i
r
i
l

H
o
r
j
a
k
s Sombartom kot z veino drugih
profesorjev. Vsaj neumen ni bil.
In e smo pri Sombartovih odlikah
- tudi on jih je imel nekaj in
priznavali so mu jih tudi najveji
nasprotniki. Najprej to, da je bil
izvrsten pisec. Bil je briljanten, kot
ga je ocenil Joseph Schumpeter,
zelo stimulativen, kljub vsem
napakam. In kljub vsem svojim
nevarnim idejam je Sombart
izrekel tudi nekaj taknih, ki e
zmeraj ostajajo. Tako je leta 1906
postavil Sombartovo vpraanje:
zakaj v Zdruenih dravah
skorajda ni socializma? e je
namre socializem reakcija
delavcev na kapitalizem, zakaj v
Ameriki ni nikdar zaivelo
radikalno delavsko gibanje?
Vpraanje e danes buri druboslov-
ce, nekoliko manj Sombartovi
odgovori. Ti so, v grobem, trije. Ame-
riani preve oboujejo svojo
ustavo. Njihov politini sistem
temelji na dveh strankah. Ti dve pa
vedno prilagajata svoje politine
programe in tudi lane zajemata
iz vseh drubenih razredov. Ob
tem pa je profesor Sombart
pozabil, da ameriki delavski ra-
zred ni ena sama gmota, z
enim samim interesom, pa
pa zelo raznolika skupina
priseljencev iz zelo razlinih
delov sveta.
od kod izvira luksuz
Potem pa je tu e Sombarto-
va knjiga iz leta 1913,
Luksuz in kapitalizem. To
delo pa druboslovci e
zmeraj navajajo,
predvsem preuevalci
kulture in ekonom-
ski zgodovinarji
potronitva. Som-
bart se je
namre lotil
podviga, ki v
sodobni
ekonomiji e zmeraj velja za skoraj
nedosegljiv ideal - pojav na ravni
celotnega gospodarstva (na makro
ravni) je elel pojasniti z delovanjem
vsakega posameznika (na mikro
ravni). In tako je razvil zelo izvirno
teorijo, kako je vedno veje povprae-
vanje po luksuznih proizvodih
spodbudilo kapitalistini nain
proizvodnje. Luksuz namre zahteva
najbolje in najbolj dragocene
sestavine, uvoene iz vseh delov
sveta. Torej dobre nabavne in
logistine verige, pa tudi veliko
obratnega kapitala. Luksuz zahteva
tudi zelo specializirane delavce, ki so
bili deleni dolgega in dragega
olanja. Ker je trg za luksuz v vsaki
dravi omejen na elito, morajo
proizvajalci izvaati po vsem svetu.
Ker pa kupci niso ravno najbolji
planiki, potrebuje luksuzna
industrija tudi izdatne vire premo-
stitvenega fnanciranja.
Veliki potroniki luksuznih dobrin
so bili za Sombarta drubena elita,
predvsem vladarski dvori,
aristokracija, pa tudi novopeeni
bogatai, predvsem banniki. Kaj
jih ene? enske, je odgovoril
Sombart. Toda tiste zunaj zakonske-
ga jarma, ljubice kraljev in,
stopniko pod njimi, kurtizane
plemenitaev. One so postavljale
modne trende, ne pa plodne
matere ali krepostne stare device.
Zaradi pretresov, ki jih je evropska
druba izkusila po kriarskih
vojnah, se je zael spreminjati
odnos med spoloma. Zaradi teh
sprememb se je povsem na novo
vzpostavil nain ivljenja vladajo-
ih razredov. Ta nova ureditev pa je
imela bistven vpliv na oblikovanje
modernega gospodarskega sistema.
Sombart je tudi razloil, katere
psiholoke temelje ima luksuzna
potronja. Ves osebni luksuz
najprej izvira iz isto utnega
veselja do uivanja: kar drai oko,
uho, nos, okus in tip, se bo upredme-
tilo na vedno bolj pretanjen nain v
uporabnih predmetih kakrne koli
vrste. Vsa elja po vedno veji
dovrenosti in vedno tevilnejih
utnih draljajih pa ima na koncu
svoj razlog v naem spolnem
ivljenju: konec koncev sta utna
naslada in erotika eno in isto.
Sombart pa je tudi opozoril - in
druboslovci se e danes strinjajo z
njim -, kako je luksuz postajal
vedno bolj zaseben. To se lepo vidi
pri luksuzni hrani. Srednjeveki
dvori so imeli velike pojedine, na
katerih so se mastili vsem pred
omi, pozneji aristokrati pa so raje
obedovali v zasebnosti. Obenem pa
so potroniki postali tudi neuaka-
ni. Luksuzna gradnja je dober
primer. e je srednjeveki mogotec
naroil gradnjo palae, se je lahko
vanjo prvi vselil ele njegov sin ali
vnuk. Ko je Ludvik XIV. prenavljal
Versailles, je najel dve ekipi
gradbenikov. Eni so delali podnevi,
drugi ponoi. Da ne bi razoaral
svoje prilenice Louise de La
Valliere in njene naslednice
Madame de Montespan. Kot je
zapisal Sombart: enska ne more
akati. Zaljubljeni moki pa sploh
ne. In tako je Sombart zakljuil
svojo knjigo: Luksuz, ki je bil tudi
sam otrok zunajzakonske ljubezni,
je spoel kapitalizem.
S sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
aktualno
Vladna strategija - vse se plaa, vse se davi
karolina BaBi
Pred kratkim smo bili pria
politini neumnosti, ki je prila iz
vrst ministrstva za gospodarstvo,
javno pa jo je izrazila ministrica
Darja Radi, ko je suvereno podprla
predlog prepovedi gradnje
objektov v lastni reiji. V sklopu
predlogov za reevanje gradbenega
sektorja so na ministrstvu skovali
idejo, ki bi omejila pravico do
gradnje v lastni reiji le na majhne
objekte tipa garae, ute, lope in
podobno. Skratka, onemogoili bi
ljudem graditi svoje hie v lastni
reiji in s tem bi gradbincem
zagotovili nova naroila.
Tukaj nas morata zbosti v oi vsaj
dve dejstvi. Prvi, gre za oitno
podleganje politike eni moni
interesni skupini, tj. gradbenitvu.
In drugi, gre za resno poseganje v
nain ivljenja posameznikov in
skupnosti. Ta predlog je za ljudi
drubeno in ekonomsko nespre-
jemljiv, povrhu pa e aljiv. Gradnja
hie v lastni reiji je za mnoge
ekonomsko gledano edina
monost, saj je cena gotove hie v
reiji gradbenega podjetja tudi za
tretjino vija kot gradnja v lastni
reiji, po drugi strani pa je gradnja
v lastni reiji za mnoge ivljenjski
projekt, v katerem se povezujejo s
lani oje in ire druine ter
drugimi posamezniki. Predlog
ministrice bi torej mnogim
onemogoil gradnjo lastne hie,
hkrati pa je tudi aljiv do specif-
nega naina ivljenja.
Ta predlog se lepo prilega novi
strategiji nae vlade, ki se je
odloila poblagoviti im ve
odnosov med ljudmi, z namenom
seveda, da bi sproila rast gospodar-
stva in zaposlenosti ter da bi
posledino pobrala ve davkov.
Pred kratkim smo bili pria
podobni politini neumnosti, in
sicer v predlogu zakona o prepree-
vanju dela na rno, kjer se mono
omejuje koncept sosedske pomoi.
Tudi pri tem gre za podobno resno
poseganje v ekonomske zmonosti
posameznika in za hudo alitev
skupnostnega naina ivljenja.
Minister Ivan Svetlik je sicer v
zadnjih dneh vekrat poskual ta
vladni predlog omiliti s svojo
interpretacijo, da namre ne gre za
poseganje na podroje sosedske
pomoi, prostovoljstva in humani-
tarne dejavnosti, vendar prvotnega
predloga kljub izrazitemu odporu
javnosti niso spremenili. Samo
pomislimo, kako dale bi tovrstni
predlogi lahko li. Ali nam bo
prijatelj e lahko skuhal veerjo, ne
da mu zanjo plaamo in on odvede
davek? Ali si bomo lahko sami
kosili travo, okopavali grede in
istili stanovanja ali bomo morali
za to najemati druge, samo zato, da
pokrpamo probleme brezposelno-
sti? Vpraati se moramo, ali smo
res dali vladi pooblastila za to, da
nam zdaj doloa, katere dejavnosti
v svojem ivljenju bomo delali za
plailo, katere pa hoemo deliti z
drugimi lani skupnosti kot del
ivljenja, ki poteka zunaj trnih
razmerij?
niso vse lovekove
dejavnosti delo
esar glavni akterji teh novih
zakonskih predlogov ne razumejo,
je razlika med delom in drugimi
lovekovimi dejavnostmi v
ivljenju. Na eni strani imamo
delo, ki je po defniciji plaano
delo, je torej nekaj, kar lovek,
eprav vasih z veseljem, opravlja
zato, da prejme sredstva za
ivljenje. Drugo pa so lovekove
dejavnosti, ki so del ivljenja
posameznika ter skupnosti in
nimajo nikakrne zveze s trnimi
razmerji in plaili. V ta razred
sodijo nai primeri sosedske
pomoi in gradnje v lastni reiji.
etudi si ljudje v tej prostovoljski
domeni pomoi usluge pogosto
vraajo in torej nekako plaajo, teh
razmerij ne moremo obravnavati
kot trna razmerja, saj jih ljudje
primarno ne izvajajo zaradi plaila,
ampak zato, ker se kot lani neke
skupnosti utijo dolni skrbeti tudi
za druge, hkrati pa lahko sami
raunajo na pomo drugih. Gre za
drubeno domeno skupine ljudi, v
katero drava z zakoni in davki ne
sme posegati, e ne eli osvojiti
naziva totalitarne drave.
V primerih novih predlogov
zakonov lahko torej prepoznamo
tenjo vlade, da bi vse dejavnosti
loveka, ki imajo obliko razmerja
do drugega loveka, opredelili kot
delo, ki je po defniciji nekaj, kar je
plaano in posledino seveda
obdaveno. Gre za tenjo, da se vse
odnose med ljudmi razume kot
trne odnose in da se ivljenje kot
tako in v celoti razume kot
dejavnost sluenja denarja.
Da bi pospeila gospodarsko rast, zmanj
ala brezposelnost in pobrala ve davkov,
se je naa vlada odloila razviti novo
obliko prostega trga, ki temelji na pri
siljevanju ljudi v trna razmerja. ta nova
prisila slii na razna imena: plaaj sosedu
za pomo, raunaj prijatelju, ne zidaj
si sam, vzemi raun in podobno
Vladna strategija
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O aktualno
Vladna strategija - vse se plaa, vse se davi
Ponovno se je naa vlada izkazala
za bolj papeko od papea, saj zdaj,
ko e ves svet konno malo
prepoznava mnoge pasti in
zablode neoliberalnega sistema,
sama v polnem zamahu in
sistemsko uvaja neoliberalne
kapitalistine principe in jih v
prakso prenaa z ve gorenosti,
kot so je kadarkoli premogli celo
njegovi idejni oetje in misijonarji.
Naa vlada oitno ne ve, da
lovekovo ivljenje ni blago na
prostem trgu in da se vse loveko-
ve dejavnosti ne morejo kvantita-
tivno ovrednotiti.
Prosti trg, ki ga oblikujejo
interesne skupine
Ministrica Radieva koncept
prostega trga uporablja enkrat
tako, drugi drugae. Kakor pa
oitno naroajo interesi v ozadju.
Ko je minister za kmetijstvo Dejan
idan omenil zakon, ki bi omejil
viino trgovskih mar in s tem
zaitil pozicijo nekaterih deleni-
kov v prehranski verigi, se je
Radieva hitro sklicala na idejo
prostega trga, v katerega se ne sme
posegati, e naj se pravino in
stabilno oblikujejo cene. Ko pa se je
priela ruiti gradbena industrija,
je pozabila na to pravilo in si idejo
prostega trga prilagodila: gradbin-
cem pa je le pripravljena malce
pomagati, da jih ta presveti prosti
trg ne bi povsem uniil, in tako se
je domislila, da bo ljudem z
zakonom naloila, da morajo
gradnjo svoje hie prepustiti
gradbenim podjetjem.
Kar je pri tovrstnih zakonih e
posebno problematino, je oiten
vpliv moi posameznih interesnih
skupin v ozadju. Pri zavraanju
zakona o marah so to trgovci. Pri
prepovedi gradnje v lastni reiji so
to gradbinci. Pri predlogu o
ukinitvi obveznih garancij so to
proizvajalci in trgovci tehninih
izdelkov. Pri obvezni uvedbi
varnostnikov na skoraj vseh javnih
prireditvah so to varnostna
podjetja. Pri veji obdavitvi
celotnega dviga privarevanega
denarja v pokojninskih skladih
prav ti skladi sami in tako v
neskonnost. Zakone v Sloveniji
oitno piejo kar doloene
interesne gospodarske skupnosti.
Poasi nam bodo z zakoni zaeli
doloati, katere izdelke naj
kupujemo in koliko. Vlada pod
pretvezo nekaknega kvazi
prostega trga oitno podpira
doloene interesne skupine. In e
tem programom snamemo masko
svobodnega trga, vidimo le golo
dejstvo zakonskega podpiranja in
subvencioniranja doloenih
politino monih gospodarskih
subjektov; in to z resnim posega-
njem v vsakdanje ivljenje
posameznikov in drube.
taktike malega loveka in
strategije velikih monopolov
Lahko bi rekli, da se veliki
monopolni gospodarski subjekti
tako mono zavzemajo za spreje-
manje zakonov, ki bi stisnili male
potronike v kot, prav zato, ker
spoznavajo, da kljub izrazitim
poskusom monopoliziranja
celotnega ivljenja pri tem niso
stoodstotno uspeni. Sodobnemu
kapitalizmu je sicer uspelo
napraviti loveka zelo odvisnega
od gospodarskega sistema, in sicer
tako, da se je samooskrbnost
manjih skupnosti precej onemogo-
ila, lovek si vse manj hrane in
dobrin priskrbi v druini ali oji
skupnosti in je zato vse bolj
odvisen od irega gospodarskega
sistema. Najve koristi od te
splone lovekove odvisnosti imajo
seveda veliki monopolisti in fnan-
ne institucije, mali lovek pa se
uti vse manj varnega in posledi-
no podrejenega.
Vendar pa odvisnost loveka ni
toliko celovita, kot bi si veliki
gospodarski subjekti eleli. lovek
e vedno premore veliko tega, kar
je francoski antropolog Michel de
Certeau poimenoval taktika.
Taktika je po Certeauju lovekova
zelo naravna veina, ki mu je
skozi vso zgodovino omogoala
preivetje v e tako nemogoih
okoliinah. Gre za tisto veino, ki
loveku omogoa pretentati
sistem, ujeti prave trenutke in
izkoristiti okoliine tako, da si
zagotovi preivetje. e tako
monim sistemom in njihovim
strategijam torej pogosto ne uspe
povsem zasunjiti loveka prav
zaradi njegove neverjetne zmono-
sti taktinega plutja skozi sistem.
S tega vidika lahko reemo, da ima
lovek doloen vztrajnostni
mehanizem, ki nikakor ne bo
popustil pred sistemom pritiska.
Naj se vlada in monopolisti e tako
trudijo, e se bo posamezniku ali
skupinam posameznikov ekonom-
sko, socialno, ustveno ali iz
drugih razlogov zdelo, da je
njihovo preivetje odvisno od
dejavnosti sosedske pomoi,
prostovoljstva ali fuanja, bodo
uporabili vse svoje spretnosti
taktiziranja, da bodo te dejavnosti
ohranili. Te veine preivetja si
lovek ne bo pustil kar tako
odvzeti in v tem lahko najdemo
vsaj nekaj optimizma pri razmilja-
njih o omenjenih problemih
vladnih poskusov poseganja v
neformalna in netrna razmerja
med ljudmi.
odnosi zaupanja in skrbi
Dodajmo pa e, da je v teh vladnih
poskusih nekaj zelo paradoksalne-
ga. V korist velikih in monih
akterjev na gospodarskem
podroju torej vlada rtvuje tiste
oblike skupnostnega ivljenja, ki
temeljijo na neformalnem in
neekonomskem povezovanju ljudi,
na pomoi in prostovoljstvu, ter
konec koncev deloma tudi na sivi
ekonomiji. eprav seveda lahko
reemo, da ima siva ekonomija
doloene negativne posledice za
drubo, pa moramo vseeno
izpostaviti mnoge pozitivne
uinke. Po eni strani siva ekonomi-
ja omogoa mnogim ljudem, ki bi
jih sicer sistem pustil pod ravnijo
revine, da se prebijejo skozi
ivljenje. Hkrati omogoa razmerja
med ljudmi, ki niso strogo
ekonomska, omogoa torej
razmerja, ki temeljijo na medseboj-
nem zaupanju, saj gre veinoma za
vzajemno izmenjavo brez pogodb,
notarskih overjanj, sodnih izterjav
in podobnih formalnih procedur.
Gre torej za prakticiranje odnosov,
ki so edini lahko temelj drubene
vezi, torej odnosov zaupanja in
skrbi.
e si ljudje preko plota izmenjajo
jajca in solato in e manikerka
nekomu uredi nohte v zameno za
popravilo hla ali e nekdo
nekomu popravi avto in v zameno
dobi popravilo pralnega stroja, ali
lahko te dejavnosti obsojamo kot
drubene probleme? Prav nasprot-
no, te dejavnosti ljudi so dokazi e
zadnjih ostankov drubene
povezanosti ljudi, e zadnji temelji
tiste skupnostne substance, ki nas
brani pred tem, da pademo v
totalno formalizacijo in ekonomi-
zacijo odnosov in drube kot take.
e torej vlada poskua razgraditi te
drubene vezi, da bi iztrebila
negativne uinke sive ekonomije,
potem dela ve kode kot koristi.
Najbolj negativnih vidikov sive
ekonomije, kot so zaposlovanje na
rno in izkorianje ibkih ter
sistemsko neplaevanje davkov in
podobno, se mora vlada lotiti tako,
da male vsakodnevne dejavnosti
ljudi, ki tvorijo drubeno vez in
mnogim omogoajo preivetje,
pusti nedotaknjene. Argumenti o
oviranju potene konkurence tukaj
ne pridejo v potev. Upokojenka, ki
preko plota proda deset jajk, bo
prej vsaj majkeno pozitivno
vplivala na razgradnjo monopol-
nih prehranskih sistemov, ki
pritiskajo z vse vijimi cenami, kot
pa negativno vplivala na prosti trg.
Siva ekonomija je v tem pogledu
podobno kot sosedska pomo in
prostovoljstvo del tega skupnostne-
ga temelja, ki drubo dri poveza-
no in stabilno. Drava, ki poskua
te vezi razrahljati, dela sebi
nepopravljivo kodo, saj drube
brez kohezivnosti ni mogoe drati
skupaj drugae kot s totalitarnimi
prijemi. Ali elimo iveti v drubi,
kjer bo vsak stik med dvema
lovekoma opredeljen s trnimi
vrednostmi in reguliran z zako-
nom?
oblike drubene emancipacije
Ker so se v preteklih dveh stoletjih
trna razmerja in primat kapitala
izrazito zajedli v vse pore drube-
nih odnosov, moramo ljudje danes
ne le protestirati proti taknim
vladnim potezam, ki rahljajo e
zadnje ostanke drubene vezi,
temve si moramo prizadevati za
irjenje polja dejavnosti sosedske
pomoi, neformalnega izmenjeva-
nja dobrin in storitev, pomoi pri
gradnji in podobno. Te dejavnosti
lahko danes razumemo kot eno
kljunih oblik drubene emancipa-
cije, torej osvoboditve od prevladu-
joega ekonomiziranja ivljenja.
Dejavnosti, ki niso opredeljene kot
plaano delo ali kot storitev na
trgu, morajo postati v naih
ivljenjih bolj pogoste, spontane in
zaelene. Nao veino taktinosti,
ki je nujna za preivetje, moramo
ohraniti oziroma e dodatno
razviti. Tako si lahko lovek
neodvisno od glavnih akterjev
gospodarstva, kot so velike
mednarodne fnanne korporacije
in monopolni giganti, zagotovi
preivetje, manj stresno ivljenje,
vejo povezanost z ljudmi v svojem
okolju, vejo stopnjo samooskrbe s
prehrano in temeljnimi dobrinami
in e kaj.
Deloma je sodobna druba pri tem
e dokaj uspena. Imamo veliko
prostovoljstva. Predvsem na
podeelju imamo e vedno kar
nekaj sosedske pomoi. Uvajajo se
tudi asovne banke, kjer gre za
izmenjavo storitev zunaj denarne-
ga sistema. Imamo spletno dogovar-
janje za skupne prevoze na dalje
razdalje, ki ljudem niajo potne
stroke in so ekoloko bolj
sprejemljivi. Te dejavnosti moramo
e bolj iriti na nova podroja in jih
mnoiti. Nikakor pa privoliti v
vladne poskuse obdavevanja teh
oblik skupnostnega ivljenja.
Drava naj svoje blagajne preteno
polni iz kapitala, ki se danes mnoi
na fnannih trgih povsem mimo
vsakdanjega ivljenja ljudi in ne da
bi ti imeli kakne koristi iz tega
naslova.
Bolj ko bomo ljudje zmoni
oblikovati ivljenje neodvisno od
sodobne fnanne religije, manj
ko bomo verjeli v pomembnost in
zveliavnost fnannega in trnega
sistema, manj bo ta vplival na nae
vsakdanje ivljenje. Netrni in
neformalni odnosi med ljudmi
namre niso le temelji drubene
vezi, temve so tudi temelji
monosti emancipacije drube.
||n|s-. v-|||
- v .Jn|| Jn-|
v-|. ,Js|.|
v|Jn| ,.-J|J J.|
||| s svJJ |n-.
,.-|J, v-nJ.
,.vJn- ,.-J
|J ||.| |..
.|-.. JJ,J..
vnJs| n|sJ
s,.-.-n|||
,| |J|.)
O sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
V ivo
Ni e upornika, kakren je Leone Glembay
Darka ZVonar PreDan
Veer pred mnoinim zborova-
njem politine opozicije sredi
Beograda se je v enem najbolj
znanih beograjskih gledali,
Ateljeju 212, zbrala kulturna in
politina smetana na najvejem
kulturnem dogodku sezone,
vrnitvi Krleevih Glembajevih na
beograjske odrske deske po
tiridesetih letih. Priakovanja in
bojazni so bili v obeh primerih
podobni, e e ne kar enaki: ali bo
vse skupaj minilo mirno, brez
izpadov, ki bi pokvarili umetniki
vtis. Kdor hoe, lahko v tem najde
e en dokaz za podobnost med
kulturo in politiko, eprav se je opo-
zicijski miting, medtem ko so
nekateri na vse pretege iskali
vzporednice z vretjem v Egiptu,
dogajal pod srbskimi zastavami, v
Ateljeju 212 pa to sezono burijo
strasti, simbolino reeno,
jugoslovanske zastave. Marketinki
slogan teatra pod taktirko upravni-
ka Kokana Mladenovia se namre
glasi N(EX)T YU, kar naj bi
pomenilo bivo in naslednjo
Jugoslavijo v enem paketu.
krlea in izloba bolh
Mitoloki Miroslav Krlea se 30 let
po svoji smrti temu paketu dobro
prilega. aen in opljuvan, kot
Goethe na weimarskem dvoru -
tako se je oznail sam - dvignjen v
viave Titovega dvora, nato pa,
Hrvat in komunist, v Srbiji skoraj
dosledno pahnjen v pozabo. Skoraj,
res, e ne tejemo izjem, kakrna je
ta, da je prav Atelje 212 pred
desetletjem, na valu nove tolerance
po prelomnem 5. oktobru, postavil
na oder Krleevo Ledo. Zdaj se je
hrvaki pisec vrnil na velika vrata.
In spet se je zgodovina ponovila, v
doloenem smislu morda res kot
farsa. e v asu dialektinega
materializma in neuvrenosti
(mimogrede: ob letonji 50.
obletnici gibanja neuvrenih naj
bi prav Beograd gostil zunanje
ministre neuvrenih drav, tudi
tistih na ozemlju bive Jugoslavije)
so bolj kot Krleeve drame
zanimale javnost polemike, ki jih
je njihov avtor imel pred vojno s
partijskimi tovarii. Kaj Krleevo
umetniko preslikavanje predvoj-
nega (malo)meanskega sveta, v
svetu skrbno doziranih informacij
so ljudje hoteli zvedeti ve o Titovi
vlogi pri obraunu na levici, kako
so Bakari, Rankovi, ilas
obraunavali s Krleo in on z njimi,
zakaj ni el v partizane, kako je
ivel pod ustai z Antejem
Paveliem na elu v Zagrebu, o
komunistini gospodi, ki se ji
seveda ni reklo tako ... Zdaj ko se je
na Balkanu izlegla nova jara
gospoda, novi Glembajevi, ki
gradijo vile in odpuajo noseni-
ce, je mrtvi dramatik e na samem
zaetku nove gledalike sezone
zael razburjati duhove. V Srbiji in
e bolj na Hrvakem.
Ob stoti obletnici Krleevega
rojstva, leta 1993, je Milovan ilas,
medvojni in povojni komunistini
funkcionar, potem pa disident,
zapisal, da o Krlei v Beogradu
govorijo, da je zastavonoa
hrvakega nacionalizma in celo
srboer, a da to ni res. Res je Krlea
pisal kritino o srbskih generalih
in Beogradu kot izlobi, prepolni
bolh, a najbolj kritien je bil do
Zagreba, hrvake generale je
napadal bolj kot srbske. Danes je
Krlea praktino prepovedan v
Beogradu, je e potoil ilas, ki je
imel s Krleo vroe-hladna
obdobja. Ni ga v knjigarnah, ni ga
na gledalikih deskah. koda.
Zdaj se je vrnil na te deske, a e
preden je bilo to narejeno, je strasti
razvnel upravnik Ateljeja 212
Kokan Mladenovi. Mo vznemirja
e s tem, ker se provokativno
oznauje za Jugoslovana. Krlea je
eden najpomembnejih avtorjev, ki
so ustvarjali v Jugoslaviji; Glemba-
jevski ciklus je nastal desetletje po
formiranju junoslovanske
skupnosti; Glembajevi so aktualni,
ker se je na prostoru bive Jugoslavi-
je oblikovalo novo, brezskrupulo-
zno in gnilo meanstvo, so bili
njegovi poudarki tudi za hrvaki
tisk. Hitro se je odzval hrvaki
pisec Hrvoje Hitrec, predsednik
Hrvakega kulturnega sveta, e do
tu vse lepo in prav, vendar ni nikjer
razvidno, da je Krlea hrvaki
pisec. Ustvarjal je res v prvi in
drugi Jugoslaviji, a bi Glembajeve
napisal, tudi e Hrvaka ne bi zala
v Jugoslavijo, e bi ostala v Avstro-
Ogrski. e ve, Glembajevi so
izrazito srednjeevropska, a nikakor
balkanska niti jugoslovanska
drama, napisani so po skandinav-
skem vzoru, Krlea z njo niti
duhovno niti zemljepisno nikakor
ne misli jugoprostora.
Hitrec in
velikosrbski provokator
To, da je bil jugoslovansko
(junoslovansko) usmerjen, je
njegova osebna politina prtljaga, a
kot avtor je ostal v srednjevrop-
skem krogu. etudi je pozneje
govoril o jeziku kot skupni posodi,
se je prav on v dobi najvejega
srbskega pritiska na hrvaki jezik v
Kraljevini Jugoslaviji popolnoma in
zavestno distanciral od tega nasilja
z nesmrtnimi Baladami Petrice
Kerempuha. S tem je hotel rei, da je
Hrvaka imela in ima tri knjine
jezike in e bo imperialistina
srbska jezikovna politika e naprej
arogantna in barbarska, se Hrvati
lahko odreejo knjinemu jeziku na
podlagi tokavskega nareja ter se
naslonijo na akavsko in kajkavsko
knjievno zapuino. V komunisti-
ni Jugoslaviji je Krlea podpisal
Deklaracijo o nazivu in poloaju
hrvakega knjinega jezika, s tem je
pokazal, da se kot hrvaki pisec
zaveda hrvake (ne samo) jezine
posebnosti, je med drugim zapisal
Hitrec.
Mladenovieva ugotovitev, da se
na Krleo lahko gleda skozi idejo
jugoslovanstva, je za Hitreca
navadna foskula. Zbodlo ga je, da
Mladenovi najavlja sezono,
posveeno ideji Jugoslavije, na
vpraanje hrvakega novinarja o
morebitnem bodoem enotnem
kulturnem prostoru Jugoslavije pa
pravi: Sem Jugoslovan. Ne
dopuam, da se me ima za
jugonostalgika, ker bi to pomenilo,
da priznavam, da SFR Jugoslavije ni
ve ... Ona ivi v stotisoih tistih, ki
so prostor Jugoslavije doivljali kot
enovit.
Hitrec se ne jezi samo na Mladeno-
via, ki govori o skupnem jeziku,
hrvakem, srbskem, bonjakem,
pa celo rnogorskem, marve tudi
na novinarja, da prenaa besede
velikosrbskega provokatorja, ki
ali hrvaki jezik in hrvaki
narod. Krlea kot dramski pisec
manjka bivemu prostoru Jugoslavi-
je zato, ker je moan avtor, pravi
Hitrec in oita Srbom, da jemljejo,
ker svojega nimajo, tuje in to prek
ideje skupnega prostora proglasijo
za nae. To so poeli s starimi
Dubrovniani in tudi z mlajimi,
kaj ne bi s Krleo, ki se je politino
tako in tako nagibal k jugoslovan-
stvu, e pribije ... In e: Torej,
Atelje 212 postavlja Glembajeve.
udo boje, zakaj ne? A zakaj
propagiranje jugoslovanstva in
aljenje Hrvatov in hrvakega
jezika? Bo to res originalni, Krleev
tekst Glembajevih, ne srbohrvaki
ne hrvako-nemki, marve tekst,
ki zahteva znanje hrvakega in
nemkega jezika, vse drugo je
osiromaenje, potvarjanje.
Mi nimamo krlee,
oni ne nuia
Je potemtakem udno, e je
vpraanje, v katerem jeziku se bo na
beograjski oder vrnil Krlea, ves as
viselo v zraku? In je moral reiser
Jago Markovi odgovarjati tudi na
vpraanje, kaj ima hrvaka drama,
katere najvidneji predstavnik je
Krlea, esar srbska nima. Poglejmo,
kako se je izvil: Ne razmiljam v
teh kategorijah. e tako gledamo, a
jaz ne bi, potem velja: mi nimamo
Krlee, oni ne Nuia. A te velikane
ima vsakdo, ki so mu blizu. Nismo si
zasluili vseh teh naih velikih
piscev, e pogledam, kaken odnos
imamo do njih. Govorim o asu, ko
je igrati Krleo v Beogradu incident,
v asu e vedno rnega nacionaliz-
ma, ko se velikega umetnika trpa
na raven politikanta.
Druga zanka, v katero se reiser ni
hotel ujeti, je bilo vpraanje, kaj pa
Glembajevi, ki so se povzpeli iz
revine z zloinom, krajo in lami,
kot dananji tajkuni. Aktualnost ni
moj motiv, je Markovi vztrajno
ponavljal pred predstavo in med
njo. Nikakor. Aktualno je banalno.
Tajkuni so in bodo, a to ni pomemb-
no za to veslojno dramo. S tajkuni
naj se ukvarja policija, jaz se ne
bom. Gre za veliko ve, za stanje
duha, barve asa. Naj ne pride
nihe, ki bi rad videl hajko. Beograd
ima resno, pravo obinstvo, mislim
na meanski, tihi Beograd, ki ga ni
na sprejemih in fotkah z banketov
po modnih revijah niti na drugih
skorojevievskih korzih za kazanje.
To je Beograd, ki bere knjige, ki
uiva v dobrih prevodih, astni,
razoarani Beograd, ki ve, kaj je
dana beseda, ki ima spomin, a
oproa ...
Zdaj so e otroci
A tajkunski poanti ni bilo mogoe
uiti. O njih je govoril recimo
slovenski igralec Boris Cavazza,
povabljen, da v tej po jugoslovan-
skem kljuu meani predstavi igra
starega Glembaja, Ignaca, ki bi ga
bil moral po prvotnem nartu
igrati Miki Manojlovi, a je zaseden
Srbija in vrnitev
Glembajevih
upornika
,/.||v /-|- ..)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O V ivo
Ni e upornika, kakren je Leone Glembay
drugje, v teh dneh tudi s Krleo v
Mariboru. Danes so to neki drugi
Glembajevi, je razlagal Cavazza,
jaz jih imenujem nouveau riche,
kradejo, kradejo, enske pa
prijemajo na to, kar kradejo.
Predstava je aktualna, vendar je ne
bodo gledali tajkuni, ki bi jo
morali, marve ozaveeni. Tako je
z vsako predstavo, tisti, ki bi
morali, ne gledajo, to je ta zaarani
krog gledalia.
Medtem ko je makedonski prvak
Nikola Ristanovski, Cavazzev
glembajevski sin Leone, prepozna-
val v Glembajevih druinsko
dramo in ugotavljal, da vse
kasneje socialne, drubene
pokodbe izvirajo iz druinskih, je
znameniti Bitefov selektor,
teatrolog Jovan irilov, modroval
takole: Ni nakljuje, da se danes Kr-
lea spet pojavlja na naem
prizoriu, in to s svojo najmonej-
o dramo Gospoda Glembajevi.
Mar se niso na drubenem
prizoriu spet nagnetli tajkuni, le
da znotraj njihovega sloja e ni
upornika, kakren je Leone
Glembay. Zdaj so to e otroci, a
bodo tudi uporniki prili.
Morda so se zdele na predveer
mitinga pred skupino to nevarne
besede, a se je vse izteklo mirno. In
v slogi. Jago Markovi je postavil
na oder Glembajeve v hrvakem
originalu in se ga, ne samo jezika,
zvesto dral. Za nekatere celo
preve zvesto. Tako je kritiarka v
dnevniku Danas ugotavljala, da so
se marketinko projekta dobro
lotili, vendar po teatralnosti
reklame izdelek ni izpolnil vseh
priakovanj; nova postavitev
Jagoa Markovia ni povsem nova;
ko se je reiser trudil, da bi se
izognil oitnim vzporednicam s
sedanjostjo, so priakovanja ostala
nezadovoljena, morda so bila tudi
neupraviena, nepotrebna, a bila
so; izostalo je novo branje Glemba-
jevih, ni bilo vzvienosti, pa tudi
katarze ne, eprav jo je Markovi
napovedoval. Potem pa pohvala
igralcem in spravljiv sklep, da je
kljub vsemu to pomembno
gledaliko dejanje. Dnevnik
Politika pa: Zrelo miljena, dobro
igrana predstava.
Brez predsednikov
Zadovoljno je bilo, po burnem
aplavzu sode, tudi premierno
obinstvo. Tajkunov vsaj v prvih
vrstah resda ni bilo opaziti,
politike pa. Tito je neko prihajal
na Krleeve premiere in ga tako
povzdignil na raven dvornega
umetnika, in ni nakljuje, da so
ateljejevci stene foajeja, kjer se je
po predstavi trlo visokih gostov,
oblepili z velikimi fotografjami
Krlee in njegove ene Bele, ki jih
je posnel sam Tito. Zdaj se je v dneh
pred predstavo uljalo o prihodu
dveh ali celo treh predsednikov,
srbskega Tadia, hrvakega
Josipovia in slovenskega Trka, a
jih ni bilo.
Sijajna predstava, reija, obin-
stvo, atmosfera, je bil zadovoljen
hrvaki ambasador v Srbiji eljko
Kupreak. Vse ve je zagrebkega
teatra na beograjskem prizoriu
in to je samo eno od znamenj
naega dobrega sodelovanja. Res je
malo pred tem na odru Jugoslovan-
skega dramskega gledalia
gostovalo Zagrebko gledalie
mladih s tremi predstavami
mladih hrvakih reiserjev Boruta
eparovia, Oliverja Frljia in Ivice
Buljana.
Tako mlada, pa e ... Slovenka,
se je kolegu nasmejala Anica
Dobra, ob Cavazzi in Ristanovskem
nosilni steber tokratnih Glembaje-
vih. Srbska igralka, ki je nekaj asa
ivela v Nemiji, kjer e vedno
precej snema, po daljem asu pa se
je z Glembajevimi vrnila na odrske
deske, je manji slovenski drubi
ravnokar razlagala, da je po mami
Slovenka. Ne Slovenka, baronica
Castelli, se je zasmejal nagovorje-
ni, nekdo drug pa je navrgel, da je v
zadnjih Glembajevih pred tremi
leti, v rekem teatru, lahkoivo
baronico povzpetnico igrala
oziroma pela Severina, v fnalu pa
so na odru karnevalske maske
Sanaderja, Kosorjeve, eksa,
Todoria preluknjali naboji.
Tokratne, Krlei veliko zvesteje
Glembajeve si je ogledal tudi
upravnik rekega gledalia arko
Radi, priel je e hrvaki zgodovi-
nar in publicist Slavko Goldstein,
prav tako makedonski veleposla-
nik v Srbiji, tudi sam reiser,
Ljubia Georgijevski. In seveda iz
Hrvake krleevec Slobodan
najder, pisec in publicist. Reperto-
arska ideja N(EX)T YU se mi zdi
sijajna, e bi mene posluali, a me
ne, bi to napravili tudi v kaknem
hrvakem gledaliu, je dejal.
V senci natae in Dae
Naslednje dni so srbski mediji
ugotavljali, da je zmagalo spozna-
nje, da sta brez vzajemne komuni-
kacije hrvaka in srbska kulturna
scena provincialni in da je
sodelovanje koristno tudi zaradi
zbiranja denarja pri donatorjih.
Najprej je bil Tadi na Ovari
oziroma v Vukovarju in Prosineki
v Crveni zvezdi, potem pa Krlea v
Ateljeju 212, je zapisal eden od
kolumnistov Danasa. Najprej, prvi
prodor, so, na alost, res na alost,
naredili folk pevci in splavi na
beograjskih rekah, kamor so
prihajali mladi iz drav nekdanje
skupne Jugoslavije, da se napijejo v
deeli brez fajronta, ob moderni
orientalski glasbi ..., je isto zgodbo
v drugi razliici nadaljevala
njegova kolegica in se spraevala,
ali so Glembajevi v Ateljeju 212
znanilci nekih druganih,
kakovostnejih vezi.
Kljub odmevnosti vrnitev Glembaje-
vih seveda ni bila glavna tema
srbskih medijev. Problemi, ki
najhuje muijo Srbijo, niso jezikovni
in umetniki: trajk uiteljev in
policistov, nezadovoljni zdravniki,
farmacevti, tudi zaposleni v kulturi
... Od 700 tiso do milijon ljudi se
vsak dan bori za preivetje,
povprena plaa je manj od 40 tiso
dinarjev (400 evrov), vrednost
potronike koarice pa veja od 50
tiso. Na drugi strani je po pisanju
srbskega tiska v zadnjem letu dni
2000 politikov povealo svoje
imetje (ki ga morajo prijaviti
agenciji za boj proti korupciji) za
najmanj celoletno povpreno plao,
vsaj za 3800 evrov. Podatek, ki je
seveda odlino izhodie za naslove
v stilu: Ne znajo voditi drave, znajo
pa napolniti svoje epe. Tudi
odgovor na vpraanje, kako lahko
politiki bogatijo v krizi, se ponuja
kar sam od sebe. Kot je dejal politik
in psiholog arko Kora: Vse, kar ni
dedovanje ali prodaja, je razlog za
sum.
Glembajevi so imeli ostro konku-
renco tudi v dramatinih medij-
skih zgodbah, kdo je zastrupil
lastnika Pinka eljka Mitrovia, kaj
je z resninostnim Dvorom, v
katerem si poskua ustvariti ime,
e se lahko temu ree tako, tudi
slovenska Urka (epin), nad vso to
poplavo tabloidne resninosti,
prosto po gledalikem upravniku
Mladenoviu, pa je kraljevala
melodrama o loitvi pop pevke
Natae Bekvalac, herke znanega
nogometnega trenerja, in Danila
Ikodinovia - Dae, vaterpolista.
Miting opozicije je minil v senci
loevanja Natae in Dae, je v svoji
vsakodnevni kolumni v Danasu
ugotavljal pisatelj Svetislav Basara
in sklenil: Deela, kjer je melodra-
matina loitev dneve in dneve
glavna tema, ne more kdove koliko
priakovati niti od oblasti niti od
opozicije.
J - |-J.J,
|| |-.- |n|-, ||
.|v v JJ|.|| ,.-
vJJ||, sn|, ..J
.n| |-J.J,
|| v-, | - Jn
|-s-J, || |. s,J
.|n, J,.J ...
,/.||v /-|- ..)
. sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
V ivo
Lopovi in beda skozi
oi armencev
siMona DreVenek
Tri tiso let so se Armenci otepali
zavojevalcev, se spopadali z
naravnimi nesreami in se
sprijaznili, da velika veina
rojakov ivi v diaspori. Na temelju
kljubovanja so preoblikovali
kavkako domovino in po
dvajsetih letih samostojnosti
uvideli, kje pravzaprav so: med
boleimi spomini armenskega
genocida, zagreenega s strani
Turije na zahodu, v venem
strahu pred morebitno novo vojno
z Azerbajdanom zaradi nereene-
ga vpraanja z ozemljem Gorskega
Karabaha na vzhodu in nepredvid-
ljivo Gruzijo, ki lahko vsak
trenutek prekine dotok energentov
in dravo ponovno pahne v temo,
na severu.
In da je ivljenje ljudi, ki imajo e
tako in tako malo e stresneje, je
poskrbela kar politika, ki je lovke
raztegnila tudi v gospodarski
sektor in obratno. V Armeniji
politino igro vodijo oligarhi. Eden
ima monopol nad plinom, drugi
nad sladkorjem in moko, tretji nad
gradbenitvom itd. Vsi ti oligarhi
imajo trumo straarjev, luksuzne
avtomobile s posebnimi registrski-
mi tablicami, s katerimi dirjajo po
Erevanu, in nepreminine. Prav
nepremininski biznis, ki ga v 90
odstotkih obvladujejo Rusi, je v
razcvetu. Novogradnje, veliko vije
kot neko hie, na katerih temeljih
so zrasle, rastejo kot gobe po deju.
Severna in Osrednja avenija v
srediu Erevana spominjata na
Perzijo in jemljeta dih ob zanimi-
vih betonskih kreacijah.
A te zgradbe so e vedno prazne in
e nekaj asa bodo, zatrjujejo
domaini, ki so bili prisiljeni
zapustiti stara domovanja pod
pretvezo, da bodo bodisi dobili
nova, ko bo hia zgrajena, ali pa si
bodo s ponujenim denarjem kupili
nov dom. Zalomilo se je tako pri
besedah kot pri dejanjih: hie so
bile zgrajene in akajo bogatine, ki
jih ni od nikoder, ljudje pa po
veini niso dobili zadostne
odkodnine, da bi si sploh lahko
kupili nov dom.
In medtem ko v Erevanu na veliko
gradijo, si Gyumri e 22 let po katas-
trofalnem potresu, ki ni prizanesel
skoraj nobeni druini, ni opomogel
in kae brazgotine razjarjene
zemlje. Kaejo jih tudi tisti, ki
mesta niso nikoli zapustili - dva
tiso izmed teh jih e zmeraj
prebiva v kontejnerjih. e manj
ronato je v prizadetih obmejnih
vaseh, kjer ceste e danes niso
popravljene in kjer se pouti, da si
prispel na konec sveta.
ljudje brez pravic
Sedrak Baghdasaryan, 57-letni
gradbeni inenir in vodja nevladne
organizacije The Victims of State
Needs (rtve dravnih potreb), je
bil rojen na Severni aveniji. Tam je
preivel otrotvo, srednja leta,
vzgajal otroke. Pred njim je enako
poel njegov oe, pred njim
njegova babica, pred njo njegova
prababica. Hia je bila v druinski
lasti ve kot 150 let. Znosno
ivljenje se je 25. decembra 2005
prevesilo v neznosno. Drava
oziroma Erevan se je odloil za
kozmetini popravek mesta ali
kakor so to spretno povedali
javnosti: za prenovo zaradi potreb
drave.
Ve kot tiso druin, iveih v
hiah na omenjeni ulici, ki so
kljubovale prodaji hie za mizeren
denar, je bilo prisilno izseljenih z
domovanj. Med njimi tudi
Baghdasaryan, ki je prav zato
postal nekaken armenski Robin
Hood, ki bije bitko za pravice vseh
opeharjenih tudi v tujini. Na boi
so prili dravni izterjevalci, ki
delajo po nalogu sodia. Slednje je
izdalo odlobo, da nas izseli iz
stanovanja. In to sredi zime! Na
silo. Z dvema otrokoma, se
spominja sogovornik, ki ne bo
nikoli pozabil razlage sodia, da
jim v zameno niso ponudili
stanovanja v novogradnji, kakor so
dejansko obljubljali (e nisi sprejel
ponujenega denarja), saj so stavbe
na elitni lokaciji namenjene
elitam. Kot mnogi drugi, ki niso
elita, se je Baghdasaryan moral
znajti sam in se je 26. decembra
preselil v tretji okoli, deset
kilometrov zunaj centra, kjer za
250 evrov meseno najema
trisobno stanovanje. S ponujeno
kompenzacijo 20 tiso amerikih
dolarjev si novega doma ne bi
mogel kupiti nikdar.
Leta 2000, ko je predsednik Robert
Kocharyan predstavil nart za
rekonstrukcijo Erevana, ki so ga
podpirali mnogi prebivalci, eprav
je entuziazem zbledel, kakor hitro
so ugotovili, da jim na poti stoji
nekaj starih stavb, najbr veina ni
priakovala, da se bodo morali
boriti za tisto, kar je bilo njihovo in
jim je bilo odtujeno. V lui tega
Baghdasaryan opozarja, da je bilo
unienje stanovanjskih hi
neskladno z zakonodajo in da ima
tukaj prednost denar, ne pravice
prebivalcev. Tristo primerov
lastnikov zemlji, ki jih je preuil,
zgovorno pria o diskriminacij-
skem pristopu: Podjetje, ki je
organiziralo gradnjo, je za 110
kvadratnih metrov Ruzzani
Avoyan plaalo 104 tiso dolarjev
in ji dalo na razpolago 600
kvadratnih metrov v severnem
delu okolia, Knariku Arakelyanu,
lastniku 115 kvadratnih metrov
velikega stanovanja, pa le 46 tiso.
V svojem imenu in imenu drugih je
zael kriarski pohod na
institucije. Mesto ga je toilo in ga
leta 2004 skualo v imenu Armeni-
je prisiliti, da bi podpisal pogodbo
v vrednosti 20 tiso dolarjev, kar je
odklonil in el pravico iskat na
sodie za lovekove pravice (kjer
trenutno na razsodbo aka e 40
primerov, op. a.). To je v treh
primerih dosodilo, da je armenska
vlada ravnala neskladno s loveko-
v armenski prestolnici Erevan so stare prebivalce novega elit
nega dela mesta na silo izselili in jim za nepreminine, ki so
bile v druinski lasti ve kot 150 let, dali le drobi ali ni; v Gyu
mriju e 22 let po potresu, ki je vzel najmanj 25 tiso ivljenj,
nekaj tiso druin ivi v kontejnerjih; v vasi akhurik ob turki
meji, ki e zdaj nima asfaltirane ceste, pa se zdi, da si na koncu
sveta oziroma na kraju, kjer ne bi ivel niti pes
armencev
Na ulicah Erevana
,|-.-.s)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O 3 V ivo
vimi pravicami. Obsodba je
armensko oblast streznila do mere,
da je ponudila vije odkupne cene.
Mojemu kolegu so sprva za
stanovanje ponujali 46 tiso
dolarjev. Ko so izvedeli, da je dal
primer na mednarodno sodie, so
mu ponudili 150 tiso, razlaga o
strahu birokracije in dodaja, da so
po vseh teh letih stanovanje
ponudili tudi njemu. Gesto
pozdravljam, pravi, stanovanje si
bom ogledal, vendar se bojim, da
bom dobil stanovanje nekoga, ki je
zapeaten z enako usodo kot jaz.
Denar se sveti tudi v temi
Prihodnost mnogih zgradb v
Erevanu ostaja nejasna. Zasebniki s
tujim kapitalom in s pomojo
mesta, ki tem veselo prodaja
zemljo, s imer v doloenih
predelih mesta prihaja do druin-
ske privatizacije, e vedno gradijo.
Po besedah Baghdasaryana je
mesto do sedaj na rno prodalo od
40 do 60 odstotkov vseh zasebnih
hi, ki so bile e od 18. in 19.
stoletja v lasti obiajnih ljudi, ki so
ob prisilni prodaji za 1 kvadratni
meter dobili izplaanih 52
amerikih dolarjev, medtem ko so
gradbena podjetja in zasebniki za
en kvadratni meter zaraunali od
25 do 30 tiso dolarjev. Z unie-
njem bivalnih povrin so ne le
krili pravice ljudi, ampak poveali
tevilo revnih in s tem krili tudi
programe za zmanjanje revine.
Ob tem se seveda pojavlja vpraa-
nje, kako lahko drava mee ljudi
na cesto in zida na rno? Je kriva
zakonodaja ali pa se res vsi drijo
reka, da se denar sveti tudi v temi?
Vahram Soghomonyan, armenski
politolog in strokovnjak za
revino, pravi, da je zakonodaja
dobra, a je nihe ne upoteva, ljudje
niti ne vedo za svoje pravice: Tisti,
ki jih poznajo in so se borili, so svoj
boj dobili. V Erevanu vlada kaos, ni
javnega mnenja, zasebni interesi so
glavni in s pridom izkoriajo
luknje v zakonu. Mesto - oziroma
njegovi uradniki - uniuje samo
sebe.
S stalii izseljenih Soghomonyana
in Baghdasaryana se nikakor ne
strinja minister za gospodarstvo
Nerses Yeritsyan. Pravi, da so v
srediu mesta poruili le barake
in namesto njih zgradili nove
stavbe. To je bilo le na Severni
aveniji. In prav na severni aveniji
hie samevajo. Gradili so jih pred
dvema, tremi leti in ker je bil
marketing nekaterih gradbenih
podjetij slab in ker so slabo
raziskali trg, so nekatere stavbe
prazne, pojasnjuje Soghomonyan
in dodaja, da so sedaj gradbene
investicije v Erevanu zamrznjene
in da se v mestu ne da ve graditi.
In oitno tudi prodati ne, ponekod
pa niti dokonati. A kot pravi
minister za gospodarstvo, je skrb
navkljub visokim cenam nepremi-
nin odve in da se bodo ljudje
priselili tja. Ob tem zavraa tudi
oitke nevladnih organizacij, ki
trdijo, da ljudje niso bili obveeni
o svojih pravicah ter da se je trg
nepreminin privatiziral: Veliki
razvojni narti ne morejo biti
dokonani tako, da bi bili zadovolj-
ni popolnoma vsi.
kje so stanovanja?
Leta 1988 je obmoje Gyumrija
stresel potres z mojo 6,9 po
Richterjevi lestvici. To je bil drugi
moneji potres po letu 1926,
posledice sunkov tresoe se zemlje
pa so e vedno vidne na ve kot
tiso objektih, zgrajenih v 18. in 19.
stoletju. Drugo najveje mesto v
Armeniji je v zadnji naravni
katastrof izgubilo 25 tiso
someanov, med njimi ogromno
otrok. V nekdanjem kulturnem
mestu je poleg institucij, hi in
ivljenj ugasnila tudi industrija. e
ve - ve kot dve desetletji po
nesrei se ni spremenilo veliko:
stavbe e zmeraj niso sanirane,
ceste do okolikih vasi e vedno
niso prekrite z asfaltom, ve kot
dva tiso druin pa e danes ivi v
zaasnih bivaliih - kontejnerjih -
in prav ni ni videti, da bi jih lahko
kmalu zapustili.
Skoraj vse zgradbe v Gyumriju so
preivele potres, pravi Alexan Ter-
Minasyan, meneder Hotela Berlin,
dobrodelnega projekta za rtve
potresa, s katerim so fnancirali
izgradnjo bolninice in katere del je
danes hotel. Lokalna infrastruktu-
ra, predvsem ole in bolninice, je
bila najveja rtev potresa, saj se je
sesule kot hiica iz kart, pravijo
preiveli. Ti so med drugim
prepriani tudi, da bi bilo tevilo
rtev precej manje kot 25 tiso, e
bi se potres zgodil pet minut
kasneje - otroci bi namre konali
pouk in bi bili na prostem, stran od
nevarnih in mestoma povrno
zgrajenih objektov. Na drugi strani
so prepriani tudi, da bi bilo rtev
manj, e se potres ne bi zgodil
pozimi, ko je bilo precej hladno, in
e bi bili lokalni delavci pripravljeni
na humanitarno katastrofo taknih
razsenosti. Pa niso bili. Armenija
se je zavedala, da se sama ne more
izkopati izpod kupa kamenja in
tako se je prvi po 2. svetovni vojni
zgodilo, da je Mihail Gorbaov
dovolil pomo tujcev, tudi in
predvsem Amerianov, na obmoju
tedanje Sovjetske zveze.
23 let po katastrof in kljub
izdatnim denarnim investicijam je
v Gyumriju in okolikih vaseh tik
ob turki meji spomin na 7.
december 1988, ki je z izgubo vsaj
enega blinjega sooil skorajda
vsako druino na tem obmoju, e
kako iv. Predvsem med tistimi, ki
so takrat izgubili vse, kasneje pa e
upanje na to, da bodo morda le
dobili stanovanje in jim ne bo
treba ve iveti v kontejnerjih.
Na vpraanje, zakaj se ni ne
premakne in kako pomagati tem
ljudem, minister za gospodarstvo
Nerses Yeritsyan odgovarja, da se
ni ne zgodi v enem letu in da bi
morali biti v Armeniji po potresu,
da bi razumeli njegove razsenosti.
Za poasneje ukrepanje s prstom
kae tudi na zgodovinske dogodke:
Kakor da ne bi bil dovolj sam
potres, je kmalu po tem razpadla e
Sovjetska zveza. Vsi denarni fondi,
iz katerih naj bi rpali fnance za
obnovo, so izginili ali pa nikoli
prili. Nato se je zaela e vojna v
Gorskem Karabahu. Po vojni dve
do tri leta nismo imeli elektrike.
Ves denar, ki smo ga imeli, smo
vlagali v obnovo osnovne infras-
trukture. Glede na drubeno
omreje in infrastrukturo smo
imeli napredno dravo, potem pa
smo dobili najrevnejo dravo, ki
ivi znotraj konfiktnega obmoja.
e pogledate s te perspektive, se 20
let ne zdi tako dosti.
Dele mesta Gyumri, mesto Spitak,
ki je bilo v celoti porueno, in nekaj
okolikih vasi pa naj bi po besedah
gospodarskega ministra vendarle
akala svetleja prihodnost.
Predsednik drave je namre pred
prihodnjimi volitvami napovedal
zavarovanje potresnih obmoij,
ljudje, ki e vedno ivijo v kontej-
nerjih, pa naj bi dobili hie. Vlada
bo v obnovo vloila ve kot 250
milijonov amerikih dolarjev. S
tem bomo zagotovili stanovanja
kot tudi poslovno gotovost za tam
ivee. To bomo dosegli s preobraz-
bo Gyumrija v tehnoloko mesto,
pojasnjuje minister in dodaja, da
elijo mestu vrniti sij preteklosti in
nekdanjemu regionalnemu centru
za umetnost in kulturo ponovno
vdahniti ivljenje s standardi, ki
veljajo za 21. stoletje. V naslednjih
desetih letih naj bi zgradili nov
tehnoloki park, univerze in novo
mestno jedro, s imer naj bi
Gyumri ponovno postal moderno
in hkrati zgodovinsko mesto.
na koncu sveta
Ko bo Gyumri spet zgodovinski, bo
morda asfaltirana tudi glavna
cesta, ki vodi do turke meje. Za
zdaj pa je v vas Akhurik, dva
kilometra oddaljeno od turke
meje, mogoe priti le po razriti
blatni cesti. Vonja po vijugasti
poti, polni lukenj in mlaku, ki jih
je pustilo deevje, spravlja ob ivce
oferja, ki se boji, da bo zdaj zdaj
nekje nasedel in potem nam, kot
pravi, bog pomagaj. Na travnikih
vzdol ceste se pasejo krave, tu in
tam je videti kakno staro,
razpadajoo stavbo, zapuene hie
brez oken in vrat.
Kar poglejte, kako ivimo.
Poslikajte to revino in jo
pokaite svetu. Pokaite jim,
kakno je stanje cest in hi.
Pokaite jim kraj, kjer ne bi ivel
niti pes! nas je takoj, ko smo
izstopili iz avta, ogovoril stareji
gospod, ki je skupaj s kolegi
postopal pred osnovno olo. To so
gastarbajterji, ki pol leta delajo v
Rusiji in se ez zimo vrnejo v vas.
Ker v vasi ni nobenega delodajalca,
pa postopajo naokoli ali pa se
ukvarjajo z vzrejo krav in kmetij-
stvom, kar je izredno teko, saj
rodovitnost naih tal, e jo
merimo s kategorijami 1 do 6, pri
emer je 1 najbolja kakovost in 6
najslaba, sodi v 5. in 6. kategorijo,
kar pomeni, da je skorajda
nerodovitna, razlaga 52-letna
upanja vasi Varditer Gasparyan.
1300 prebivalcev oziroma 365
druin, kolikor jih po potresu e
ivi v Akhuriku, se mora znajti,
kakor ve in zna. In e je v svetu
trend, da se mladi za boljo
prihodnost podajo s trebuhom za
kruhom, se s to teavo v njeni vasi
ne sooajo: Tudi v mestu danda-
nes ni veliko monosti za delo in
e zapusti vas, ne gre v Gyumri
ali Erevan, ampak v Rusijo. V
zadnjih 15 letih se je v Rusijo
preselilo 50 druin, ki svoje zemlje
niso prodale. e vedno upajo, da se
bodo neko vrnili.
Kljub temu pa na obmoju, ki ga je
1988. prizadel potres, ni tako
ivahno kot neko. Uradna
statistika namre pravi, da je med
ruevinami ivljenje izgubilo 25
tiso ljudi. Gasparyanova, ki je vse
to videla na lastne oi, a se na sreo
mlekarna v Gyumriju, kjer je
delala, ni sesula, pa meni, da je
tevilka podcenjena, saj je pod
ruevinami ostalo ujetih tudi
veliko e ivih ljudi, ki jih nismo
mogli reiti.
Pred potresom je tukaj ivelo 150
tiso ljudi, zdaj govorijo o 50
tisoih, vendar tega ne verjamem,
saj teh 50 tiso prebivalcev ne vidi
nikjer. Ko gre zveer po 19. uri in
na cesti ne vidi ive due, pomeni,
da je mesto prazno, je prepriana
sogovornica, ki se e vedno dobro
spomni 7. decembra in si obmoij,
kjer so ugasnila ivljenja, e danes
ne more ogledati. Rane torej niso
zaceljene? So, pravi, ampak
spomin je iv. Vsaka druina v tej
regiji je v potresu izgubila najmanj
enega blinjega.
| ,.|s||n| ,.JJ|
sJ |.J-. .
|vJ.n| .--.
|.,||| .
.-.|||| JJ|.-v,
.J|-n ,JJ-
|n .s-|n||| ,
sJ ,J -. . |v
J.n| .--. ..
.n|| JJ . JJ 3O
|sJ JJ|.-v
Protesti v centru Erevanu marca
2008, ko so oblasti angairale
celo vojake ,|-.-.s)
~ sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
intervju
Ni ve znanosti posamezne deele
Marjan logar
V zaetku decembra lani je na
Univerzi v Mariboru potekal 9.
boini simpozij slovenskih fzikov
v organizaciji Centra za uporabno
matematiko in teoretino fziko
(CAMTP). Namen sreanja je
strokovno druenje slovenskih
fzikov, k aktivni udelebi pa
povabijo nekatere ugledne goste iz
tujine. Letonje sreanje je bilo
posveeno prof. Siegfriedu
Grossmannu z Univerze v Marbur-
gu ob Lahni ob njegovi 80-letnici.
Na boinem simpoziju v Mariboru
je Grossmann ves as aktivno
sodeloval.
Siegfried Grossmann je eden
najvejih teoretinih fzikov 20. in
21. stoletja v svetovnem okviru.
Njegovo znanstveno delo obsega
tevilna podroja, ki jih je obravna-
val v ve kot 240 znanstvenih
lankih. Je avtor ve ubenikov in
ima tevilne svetovalne funkcije v
Nemiji. Veliko je naredil tudi za
fziko v Sloveniji, za kar mu je leta
2005 takratni upan Boris Sovi
podelil peat mesta Maribor.
Vae znanstveno delo obsega
tevilna podroja fzike, kot so
jedrska fzika, splona statistina
fzika, transportna teorija,
nelinearna dinamika, mehanika
tekoin in teorija turbulence,
fazni prehodi, laserska fzika in
e kaj. Kako bi na kratko in
preprosto opisali nekatera od
njih?
Zaniva s transportno teorijo. V
vsakdanjem ivljenju se velikokrat
sreamo s prenosom toplote. Ko
ogrevamo prostor, v katerem
ivimo, zunaj pa je mrzlo, skozi
stene tee toplotni tok. Seveda
elimo ta tok prepreiti in toploto
obdrati v prostoru, da ne bi
izgubljali preve dragocene
energije. Zato moramo poznati in
preuiti ustrezne procese, v tem
primeru prenos toplote. Ti procesi
so odvisni od molekul in njihove
strukture v dani snovi. Pri tem je
zelo pomembna mejna plast med
trdno steno in okolnim zrakom.
Zaradi gibanja zraka se prenos
toplote povea. Upadanje tempera-
ture skozi steno od znotraj proti
zunanjosti je bolj strmo, ker zrak
odnaa toploto. To povea njen
pretok - in s tem izgube - skozi
steno. Preuiti je treba upadanje
temperature in prenos toplote v
okolnem zraku pa difuzijo molekul,
saj so interakcije med molekulami
odgovorne za prenos razlinih
lastnosti. To doloa primerne snovi
za izolacijo sten. Zmanjanje
toplotnih izgub pa pomeni
ohranjanje toplote in ceneje
vzdrevanje temperature v
prostoru.
S tega podroja transportne
teorije in obravnave realnih
plinov je tudi eden vaih prvih
znanstvenih uspehov.
Gre za tako imenovani Boltzman-
nov izrek H ali H-teorem. (Ludwig
Boltzmann je bil uenec slovenske-
ga fzika Joefa Stefana in je po
Stefanovi smrti l. 1893 prevzel
njegovo mesto na dunajski
univerzi, op. p.) Ta obravnava
znamenito transportno enabo za
realne pline na osnovi interakcij
med molekulami in njihovo
priblievanje ravnovesnemu
stanju. Rezultat v ravnovesnem
stanju pa ustreza enabi idealnih
plinov, kjer teh interakcij ni. V
Boltzmannovi enabi je nedosled-
nost, saj ni upoteval vseh interak-
cij med molekulami, s tem pa je
izgubil prav tiste odloilne za
ravnovesno stanje. Nikoli pa nisem
ugotovil, ali se je Boltzmann
zavedal teh pomanjkljivosti pri
svojem delu. A etudi bi jih poznal,
bi teko nael reitev v okviru
klasine fzike. Meni je uspelo z
uporabo kvantne mehanike, ki se
je razvila ele kasneje.
S im ste se ukvarjali na podroju
jedrske fzike?
e dolgo je poznano, da prevelika
atomska jedra, ki vsebujejo veliko
protonov in nevtronov, niso
stabilna. To je vzrok, da je -
preprosto povedano - jedro
uranovega atoma najveje. Vejih
jeder, ki bi bila stabilna, nismo
priakovali. Sedaj vemo, da je e
nekaj vejih in stabilnih. Zakaj?
Stabilnost jeder ni odvisna le od
elektrostatskih, coulombskih sil, ki
v jedru delujejo odbojno med
pozitivno nabitimi protoni. e bi
bilo le 92 protonov, kot jih je v
uranovem jedru, bi se takoj
razleteli. Poleg protonov so v jedru
e nevtroni, celo ve jih je kot
protonov. Protoni in nevtroni pa se
medsebojno privlaijo z zelo zelo
mono silo, ki uravnovesi odbojno
silo med protoni, kar dri jedro
skupaj. Zaradi tako imenovanega
jedrskega lupinskega efekta so
nekatera jedra z doloenim
tevilom protonov in z doloenim
tevilom nevtronov nadpovpreno
mono vezana. Pravimo, da imajo
veliko vezavno energijo. Druga
jedra z le malo druganim tevilom
nevtronov ali protonov imajo
precej manjo, kar je odvisno od
zgradbe jedra. Ta pojav omogoa,
da bi tudi jedra z ve kot 92
protoni, torej veja od uranovega,
lahko bila obstojna, e bi dodatne
sile zaradi lupinskega efekta
uravnovesile odboj med protoni.
To so raziskovali v Darmstadtu v
GSI - Drubi za raziskovanje tekih
ionov, k emur smo prispevali s
tudijem razpadnih produktov. Ti
so manja jedra, ki nastanejo iz
vejih in nestabilnih jeder zaradi
odbojnih sil. Nastanek razpadnih
produktov lahko ponazorimo s
prispodobo nekoga na vrhu gore,
kjer pa ne more ostati zaradi
nestabilnosti in se mora odpraviti
dol. Seveda lahko gre dol po
razlinih poteh in pride v dolino
prej ali kasneje, odvisno od globine
dolin in viine hribov med njimi.
Taken relief ponazarja velikost
vezavne energije glede na struktu-
ro atomskega jedra in kakna jedra
- kakne razpadne produkte -
dobimo glede na razline mone
poti v dolino. Ta pojav, fsijo, smo
veliko preuevali. Jedrski lupinski
efekt pri stabilnih jedrih doloa
vezavno energijo jeder z doloeno
strukturo protonov in nevtronov,
ki so znana kot magina jedra.
Veliko ste se ukvarjali tudi z
razlinimi temami nelinearne
dinamike.
Nelinearna dinamika je podroje z
zanimivo zgodovino. Veliko je
mehanskih sistemov, za katere je
znailna nelinearnost sil. Kaj to
pomeni? Pravzaprav je laje opisati
linearnost, ki pa pomeni sorazmer-
nost ali ji je enakovredna. e denimo
vleemo vrv hitreje ali moneje, so
tudi posledice tega hitreje ali
moneje, torej sorazmerne. Ali e
imate v banki recimo 1000 evrov,
dobite doloene obresti, za 2000
evrov dobite dvakrat tolikne
obresti. Linearnost in sorazmernost
sta do neke stopnje isto. e se neki
sistem ravna po linearnih zakonih
gibanja, kot denimo, ko na vzmet
obesimo telo, se vzmet raztegne in
telo zaniha gor in dol. Sila na telo se
vea z raztezkom vzmeti. e pa
vzmet preve raztegnemo, se
atomska struktura v njej porui in
pri podvojenem raztezku sila ni ve
podvojena, ni ve linearnosti. Prav
tako nam banka za vlogo milijarde
evrov ne bo mogla dati sorazmerno
enako obresti kot za le 1000 evrov.
Situacija postane nelinearna.
Nelinearnosti pri silah so obiajne,
celo zelo pogoste - privlana sila med
dvema telesoma po Newtonovem
zakonu se z njuno naraajoo
oddaljenostjo manja, celo kvadrat-
no, torej nelinearno. V resnici je
linearnost bolj nakljuje in velja v
manjem obsegu. To so nekateri
znanstveniki v preteklosti e
poznali. Eden med njimi, Jules Henri
Poincar (1854-1912), francoski
matematik, fzik in astronom, je
vedel, kako nelinearnost vpliva na
mehansko gibanje, denimo Zemlje
okoli Sonca. Obiajno pravimo, da se
giblje Zemlja okoli Sonca po elipsi,
podobno tudi preostali planeti.
Vendar Sonce in, denimo, en planet
nista sama. So e preostali, ti pa z
dodatnimi silami delajo sistem
nelinearen. Zato orbite planetov niso
ve elipse, kot se izkae po doloe-
nem asu. Njihovo spreminjanje
podamo z neim, kar doloa znaaj
in jakost nelinearnosti in vodi k
nestabilnosti doloene orbite. To
pomeni, e bi denimo opazovali tir
planeta, nato pa bi neki zaetni
pogoj za malenkost spremenili, bi se
to odstopanje od prvotnega tira s
asom eksponentno vealo, kar
podamo s tako imenovanim
eksponentom Lyapunova. Torej,
zaradi nelinearnosti, ki vodi k
nestabilnosti, bi razlika med dvema
tiroma, ki bi bila v zaetku zelo
majhna, ez as zelo narasla.
Preprost primer: e bi bila ta razlika
v nekem trenutku, recimo, 1 mm, in
se v nekem asovnem koraku,
recimo v eni minuti, ta razdalja
podvoji, se trenutna vrednost
podvoji v vsakem naslednjem
koraku. Tako zaetna razlika 1 mm
po prvem koraku, eni minuti,
naraste na 2 mm, po drugem koraku
na 4 mm, po desetem koraku na
preko 1000 mm, po nadaljnjih
desetih korakih na kilometer.
Razlika mono divergira, kar se
dogaja bolj ali manj pri veini
fzikalnih nelinearnih sistemov.
To sodi e v podroje kaosa.
Veljate za soustvarjalca teorije o
kaosu, saj ste pomembne
prispevke objavili e v 70. letih.
Da. In najbolj zabavno je, da je
nelinearnost povezana s tem, kar
smo takrat poimenovali in se danes
imenuje kaos. To je gibanje mehan-
skih pa tudi drugih sistemov, ki jih
SiEGfriED GroSSMaNN, teoretini fzik
znanosti
,|J. |,s)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O intervju

Ni ve znanosti posamezne deele

najdemo v fziki, matematiki,
biologiji, ekonomiji, sociologiji in
drugod, za katere sta znailni
nepravilnost in neponovljivost
poteka. Dva poteka, ki se v zaetku
le malo razlikujeta, se kasneje
povsem drugae razvijata, ker imata
pozitiven Lyapunovov eksponent.
Sem sodi tudi napovedovanje
vremena.
Da, napovedovanje vremena je
zanimiv primer tega. Za to je treba
meriti predvsem temperaturo in
tlak v doloenih tokah, denimo v
Mariboru in Ljubljani z doloeno
medsebojno razdaljo. A poznamo le
povprene vrednosti na doloenem
obmoju, to pa povzroa nenatan-
nost poznavanja pravih zaetnih
pogojev. e bi reili enabo za potek
vremena, bi ta e omenjeni
pozitivni Lyapunovov eksponent
povzroil, da bi se vreme razvilo
povsem drugae, kot bi priakovali
skladno z reitvijo enabe. To bi bila
posledica nelinearnosti enab za
gibanje zraka ter porazdelitve
temperature in tlaka zraka, kar
neizogibno vodi k omejitvi asa
veljavnosti vremenske napovedi.
Lyapunovov eksponent je mono
doloiti za preproste razmere, ki pa,
seveda glede na globalno vremen-
sko strukturo, trajajo le nekaj dni.
Zato lahko dandanes vreme
zanesljivo napovemo le za dan ali
dva, odvisno od vremenske
situacije - v nevihtnem asu celo
manj, v normalnih situacijah pa kar
dobro tudi za dva do tri dni. e pa
skuamo napovedati vreme za
teden dni ali ve, smo preko
Lyapunovovega asa in zelo
verjetno je, da bo vreme povsem
drugano.
To je stvar nelinearnosti, namre
da majhna odstopanja v zaetnih
pogojih neizogibno vodijo k
povsem druganemu poteku od
predvidenega. eprav so to e pred
ve kot sto leti spoznali Poincar in
e nekaj drugih znanstvenikov, pa
ira znanstvena javnost ni dojela
pomena tega. Obiajno so na
univerzah pouevali metode, kjer
so mehanske sisteme poenostavlja-
li, linearizirali. Ob prouevanju
nekaterih pojavov v drugi polovici
minulega stoletja so odkrili
kaotinost, a ljudje niso verjeli, kar
so izmerili, saj se jim je zdelo
preve udno. Kasneje smo odkrili
nekakne zakonitosti kot struktu-
ro podvojitvene periode. Pri
doloenih zaetnih pogojih res
nastane periodino gibanje, a
najmanja njihova deviacija da
nekaj povsem drugega. Takna
gibanja imajo lastnost, da s
poveanjem nelinearnosti gibanje
z doloeno periodo preide v
gibanje s podvojeno periodo. Z
nadaljnjim poveevanjem nelinear-
nosti se perioda spet podvoji in
ele zaporedno ponavljanje
podvojitev period pripelje do
povsem kaotinega gibanja. Ta
zaporedja so odkrili eksperimental-
no, kar je preprialo znanstvenike,
da nelinearnosti v resnici igrajo
takno vlogo. To se dogaja v
tekoinah, to najdemo pri kemij-
skih reakcijah, v biolokih in
akustinih sistemih, torej v
sistemih, za katere vemo, da so
nelinearni. eprav so ta spoznanja
ele iz druge polovice ali zadnje
etrtine prejnjega stoletja, so
medtem postala standardna.
Veliko ste preuevali tudi
turbulenco. Vaa dela o njej
sodijo med klasino literaturo
tega podroja.
Dri. Turbulenca se pojavi pri
pretakanju tekoin po ceveh, na
primer pri transportu nafte ali
mleka in vode. Obiajno si elimo
po ceveh laminaren tok, ki je gladek
in asovno neodvisen, nespremen-
ljiv. Po ceveh stee najve snovi,
dokler je tok laminaren. Z izgradnjo
daljih naftovodov pa so presenee-
ni spoznali, da stee skozi cevi
precej manj nafte, kot so nartovali.
Krivo je bilo, da je tok postal
turbulenten, vrtinen. To je
mnoica majhnih nepravilnih
gibanj, ki jih lahko vidite denimo za
velikim tovornjakom na ulici, ko se
za njim po zraku vrtinijo prah,
papir in vse drugo. e tok skozi cev
postane turbulenten, upor proti
toku zaradi stene dramatino
naraste in pretok se zmanja. Da to
pomanjkljivost odpravite, lahko
poveate presek cevi, a ne preve,
ker to povzroi nestabilnosti in z
njimi pojav turbulence. Turbulenca
je asovno odvisno gibanje, ko
tekoina ne tee gladko vzdol cevi,
in ga sestavljajo vrtinni tokovi,
veji in manji ter e manji in e
manji vrtinci. Ko ti vrtinci
postanejo premajhni in se zgladijo,
gibanje postane laminarno.
Molekularna viskoznost dri skupaj
tok, ki ga ni mogoe razbiti na
manje dele. Vrtinni tokovi
prenaajo tudi energijo, ki jo morate
dovajati v sistem. Kam gre ta
energija? Prenaa se od vejih
vrtincev na vse manje in manje,
dokler se na koncu ne spremeni v
toploto. Tekoina se s tem segreva,
res da ne prav opazno, a to energijo
morate dovajati, e poganjate
turbulentni tok. Zato se mu je bolje
izogniti.
Turbulenca se pojavlja tudi pri
letalih.
Enako velja za letala. Gibljejo se
skozi zrak, ob tem pa se vedno
pojavlja turbulenca. Njenemu
pojavu se elijo im bolj izogniti. V
ta namen letalska krila perforirajo.
Skozi tevilne majhne luknjice na
krilu odvedejo del zunanjega zraka
v notranjost. Mejna plast zraka ob
krilu ostane dlje laminarna, kar
zmanja upor letalu in porabo
goriva. Zato je polet ceneji in
uporabnost tega spoznanja zelo
praktina.
Katere svoje doseke tejete za
najpomembneje ali najbolj
zanimive?
Teko vpraanje. Velik vpliv je
imelo odkritje podvojitve periode
nelinearnih sistemov leta 1977.
Zelo pomembno se mi zdi odkritje
v transportni teoriji, ki transport
pojasnjuje z ravnovesnimi
lastnostmi, upotevajo gibanje
delcev, ki so ga poprej zanemarili.
Stvar ni preprosta, vem, saj sem jo
vekrat skual razlagati tuden-
tom, je pa zanimiv korak naprej na
tem podroju. Zanimivo je tudi
poveanje fuktuacij laserskega
polja ob vklopu laserja ali razlaga
prenosa toplote skozi turbulentni
zrak. Spet druga stvar, in to je
danes standardna metoda, je
izraun tako imenovanih razpad-
nih kanalov fsijskih razpadov
atomskih jeder kot posledica
lupinskega efekta.
Svojega prispevka o delovanju
laserjev z uporabo nelinearne
dinamike e niste omenili.
Res je, a bilo bi preve.
Pri svojem raziskovalnem delu ste
mono povezani tudi s Slovenijo.
Kaj obsega to delo? Kaj menite o
slovenskem raziskovalnem delu
in njegovi vlogi v znanstvenem
svetu?
Moje mnenje je seveda subjektiv-
no. Lahko ocenim to, pri emer sode-
lujem ali sem sodeloval. S prof.
Robnikom in CAMTP sem sodeloval
pri prouevanju nivojskih porazdeli-
tev nakljunih matrik, s imer se on
veliko ukvarja. Nekaj lankov s tega
podroja sva napisala in objavila
skupaj. Druga pomembna stvar je
boini simpozij fzikov, ki lepo
prikae iroko in pestro podroje
delovanja slovenskih fzikov. To
sega od teorij nakljunih matrik do
mikrovalovnega sipanja, kjer
sodelujeta nemki kolega prof.
Stockmann in prof. Robnik, od
jedrske fzike in fzike osnovnih
delcev do teorije polja in nelinearne
fzike. Zdi se mi, da se tudi sloven-
ski fziki ukvarjajo bolj ali manj z
vsemi zanimivimi fzikalnimi
podroji in prispevajo odkritja. Iz
objav vidimo, da je z njimi in med
njimi veliko sodelovanja. To je lepo
razvidno zaradi delavnosti in
dejavnosti CAMTP pod vodstvom
prof. Robnika, ki organizira
konference, poletne ole, boine
simpozije ter e druge aktivnosti
skupaj z japonskimi znanstveniki,
kar vodi slovenske znanstvenike k
tevilnim sodelovanjem s tujimi.
Mislim, da je e posebno v fziki,
verjetno pa tudi v drugih znano-
stih, e toliko mednarodnega
sodelovanja, da ni ve smiselno
govoriti o znanosti posamezne
deele.
Ste prejemnik tevilnih priznanj
in nagrad: Planckove medalje
Nemkega fzikalnega drutva
(1995), potem najvijega nemke
ga dravnega priznanja ZRN
(1996), ste lan treh akademij
znanosti, prejemnik astnega
doktorata na Univerzi Duisburg
Essen. Kaj vam pomenijo ta
priznanja?
Nagrada seveda pomeni, da
druba, kolegi ali drugi ljudje
opazijo, kar dela. Rezultate
uporabijo in obutijo tvoj prispe-
vek k razvoju znanosti, kar loveka
veseli. Po drugi strani pa je toliko
ljudi, ki veliko prispevajo, a ne
dobijo nobenega priznanja. Ne dobi
vsak Nobelove nagrade. Obiajno
odbori, ki odloajo o nagradah,
izjavljajo, e, ne moremo biti
prepriani, da najdemo vse, ki bi
bili upravieni prejeti nagrado,
moramo pa biti prepriani, da bo
vsak, ki jo prejme, upravien jo
prejeti. To poznam z obeh plati, saj
sem bil lan taknih odborov.
Vedno je precej ve pomembnih
prispevkov k znanosti, kot je
nagrad na razpolago. Nobelova
nagrada je le ena na leto, to pa ni
prav veliko v primerjavi s tevilom
ljudi, ki delajo na mnogih podro-
jih. In veliko je bilo pomembnih
prispevkov, ki niso bili nikoli
poaeni z Nobelovim prizna-
njem. Bilo bi pa slabo, e bi bila
Nobelova nagrada podeljena
nekomu, ki je ne bi bil vreden. Sam
imam nekaj nagrad in sem izvoljen
lan treh akademij: Berlinsko-
brandenburke akademije
znanosti, Nemke akademije
znanosti Leopoldina (prva
akademija naravoslovnih znanosti
na svetu, ustanovljena leta 1652 v
Schweinfurtu, sedaj ima sede v
Halleju) in tudi lan Evropske
akademije znanosti in umetnosti s
sedeem v Salzburgu.
Ali je e kakno raziskovalno
podroje, ki ste si ga vedno eleli
spoznati, pa ni bilo prave
prilonosti?
(Smeh.) Seveda, zagotovo. Toliko
je podroij, a povsod ne more biti.
Nekaj, esar se res nikoli nisem
dotaknil pri svojem raziskovalnem
delu, je astrofzika. Je zelo zanimi-
vo podroje, z velikim napredkom
v zadnjem asu, a zanj nikoli nisem
imel asa. Vsebina znanstvenega
dela se razvija pod doloenimi
stranskimi pogoji. Vsak nov
doktorski tudent, ki eli disertaci-
jo pripravljati pod vaim nadzo-
rom, pomeni, da se morate
odloiti, katera tema je koristna, se
izplaa in je izvedljiva, recimo, v
predvidenem asu. Ne more od
nekoga zahtevati reitve preteke-
ga problema, saj mu lahko povsem
spodleti in tako mlademu loveku
unii ivljenje. Obstajati mora
verjetnost za reitev problema v
omejenem asu. Ko se odloi, se
mora zavedati novih vidikov,
zanimivih novih vpraanj, reljivih
v razumnem asu, kar pa zahteva
veliko izkuenj na podroju. Zato
se dri doloenih podroij in ne
more kar preskakovati iz enega v
drugo. e bi bil sam, bi lo, a kot
univerzitetni profesor nikoli nisem
bil sam. Vedno sem imel veliko
tudentov. Zato je bila hitrost
menjavanja podroij omejena s
temi stranskimi pogoji. Res sem jih
zamenjal veliko, kot vidite. To je
bilo mogoe, ker sem teoretini
fzik. e bi bil eksperimentalni
fzik, to ne bi bilo mogoe zaradi
potrebne infrastrukture in naprav,
kar pa veliko stane. Ne more kar
zapustiti nekoga in oditi drugam.
Teoretinemu fziku je laje. Zato
sem naredil veliko zamenjav, a
nikoli velikega koraka proti
astrofziki.
Kaj je v loveku, kar ga vlee v
raziskovanje? Je to nekaj elemen
tarnega?
Mislim, da je to nekaj res elemen-
tarnega v loveku. To ima ali pa
tega nima. e ima problem in ne
pozna odgovora niti ti niti kdorkoli
drug, potem razmilja o njem in ga
ie. Ko ga najde, je to veliko
zadovoljstvo, ki se ga ne more
nauiti. Tako je pri vseh raziskavah,
ne le v fziki. Vse velike znanstveni-
ke, kot so bili Gauss, Maxwell ali
Faraday, je gnala le radovednost
ugotoviti, kako kaj poteka, in to
razloiti. Bili so sreni in ponosni,
ko so nali odgovore, ko so stvari
razumeli. To daje veliko zadovolj-
stva in je elementarno. Elementar-
no kot lakota, mislim.

\-JnJ - ,.--
v- ,J.-.|n||
,.|s,-v|Jv
| .nnJs|,
|J - n.J
n ..,J|J
o sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
Foto
sredina
igor napast: \-.J, J n ,.|.-. n| Js.|-n, -n
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O sredina
Za delavce podjetja Gratim, ki e tedne ivotarijo po Seani, prihodno-
sti ni: nimajo denarja ne za bivanje v Sloveniji ne za vrnitev v rodno
Bosno. Zadnje cente enkratne socialne pomoi, ki so jo prejeli le
najbolj sreni med njimi, so porabili v zaetku tedna, sedaj stradajo.
Pla niso videli e tiri mesece, regresa, ki je sicer prikazan na
plailnih listah, pa menda niso prejeli e leta. Delodajalec je javno
obljubil, da jim bo do torka kljub blokiranemu raunu nakazal vsaj
nekaj malega, toliko, da bodo imeli za kruh in mleko; vsaka ura do
takrat se jim vlee kot venost.
Vemo, da na primer ni osamljen in da se to delavcem v Sloveniji
dogaja na veliko. Zlorabe naih pravic so del sistema, nam je povedal
eden izmed obupanih zidarjev, ko smo jih obiskali na Primorskem. Ob
vpraanju, kolikokrat so v frmi videli pristojne inpektorje, morajo
poteno pobrskati po spominu, dokler se eden vendarle ne spomni, da
so menda enkrat bili na gradbiu ... Preverjali so, e vsi nosimo
elade. (vj)
S sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
ZgoDBe \/|||
Fenomeni
sVetlana slaPak
Hvarsko jutro zaznamuje nekaj
ponavljajoih se fenomenov, ki so
za vsakega za kratek as navzoega
nomada neizpodbiten dokaz o
trajnosti: natanko ob 7.30 odhaja
katamaran na Vis, letalo iz
Dubrovnika se pojavi na isti toki
na nebu, rni pes tee ez celo
mesto, da nalaja mako, ki ga
priaka na pragu svojega doma, s
prvimi sonnimi arki osvetljeni
listi najvije palme v mestu pa
zanejo divje poplesovati v vetru.
Poleti je dinamika veja, zima pa je
bolja za opazovanje.
Neko je bil Hvar, zlasti mesto
Hvar, poleti zame nedosegljiv
luksuz. Pozimi smo tja zahajali na
terensko delo, v diei raj, bian s
sunki burje. Zveer smo zahajali v
Svemirov bar, katerega lastniki so
se vekrat zamenjali, vendar je
ohranil ime Aloha, skupaj s
tedanjim rnim psom Foksijem.
Zakljuevali smo doktorate, irili
peticijo proti smrtni kazni, najbolj
uspeno od vseh, ki je sicer nastala
v moji dnevni sobi v Ljubljani,
reevali tekoa burna ljubezenska
razmerja. Nekega veera se je
morje s tekimi temnimi valovi
dvigovalo pred barom, ko je Pero,
igar oe je bil najstareji, izvedel,
da je ta umrl. To je bila prva smrt
starev med prijatelji. Bili smo v
rosnih tridesetih in bil je skrajni
as, da ivljenje vzamemo resno.
Zdaj je najbolja vest ta, da je nekdo
e iv, medtem ko se zresnjevanje
niti ni izlo tako dobro.
Hvar je veliko zatoie Slovencev
v vseh letnih asih: kot lastniki hi
so jo odnesli bolje kot drugi; veliko
bolj so se spuali tudi v lokalne
igre denarja in moi. e vedno pa je
veliko tega, kar je treba plaati.
Toda hvarski uinek ni samo to.
Ostaja krhki ude otokega
ivljenja, zaznamovan z najmanj
priakovanim fenomenom -
demokracijo. Svetovno pomemben
dokaz za to je Starigrajsko polje:
prili so grki naseljenci z otoka
Parosa in na najrodovitnejem delu
otoka z dobrim pristaniem
razdelili zemljo na povsem enako
velike dele za vse naseljence ter si
tam ustvarili novo ivljenje. To so
poeli povsod na Jadranu - na
otoku Koruli je na kamnu ostal
ohranjen edinstven zapis o delitvi
in demokraciji. Ali so domorodci
konali kot sunji, ni povsem jasno.
Nedvomno pa so obstajale vse
ustanove demokracije za naseljen-
ce, vkljuno z gledaliem. 5.
februarja zveer se je senca
demokracije premikala ez hvarsko
rivo: bila je veerna procesija ob
prazniku krii, poimenovanem po
lesenem kriu, ki je zakrvavel v
neki hvarski palai, ko so Hvarani
leta 1510 pobili nekaj e posebno
predrznih in samovoljnih plemiev,
nekaj pa jih prijeli ter uvedli svojo
oblast. Pred tem so se lokalni
plemii znaali nad lokalnimi
enskami, trpinili prebivalce in
uvedli vrsto pravih segregacijskih
zakonov, s katerimi so lokalnemu
prebivalstvu onemogoili kakrno-
koli sodelovanje v oblasti. Nasilna
oligarhija je bila prekinjena z
uporom, po zaslugi katerega je Hvar
priblino tiri leta ostal neodvisna
drava. Demokracija je bila
zaduena s krvjo, vendar je vodja
upora Matija Ivani preivel. In kaj
je sprio tega storila cerkev? Uvedla
je praznik kesanja in sprave, pa ne
tistih, ki so tlaili ljudstvo, marve
prebivalcev, ki so se uprli. Majhen
ude, krvavi kriec, in tu je razlog
za splono kesanje in zanikanje
demokracije. Procesija s sveami, ki
odsevajo na morski gladini, no in
petje: Hvar je bil videti srednjeve-
ki. Pri tem je bilo zaznati tehniko,
za katero mislimo, da je odlikovala
glagoljako petje. Zavili so proti
katedrali pri gledaliu, enem
najstarejih v Evropi.
Ne morem oceniti, ali je Hvar
zgodba o uspehu ali nenehnih
porazih: otoki se izmikajo enos-
transkim ocenam. Otok Hvar je del
podceline, ki jo je zajela peronospo-
ra kasneje kot druge, zato je
hvarsko vinogradnitvo nekaj let
doivljalo neverjetno ekspanzijo.
Po drugi strani je veliko nasadov
oljk, vinogradov in sadovnjakov
zapuenih, po poarih pa so ta
dragocena poboja zasedli sterilni
bori, ki najlaje in najhitreje gorijo.
Enkrat med vojno sem napisala
esej, v katerem sem govorila proti
borom in se zavzemala za ponovno
zasaditev naravi in loveku
koristnih kultur, pri emer sem
mislila prav na Hvar. Nato pa me je
neka namiljena pesnica in
obenem namiljena znanstvenica
petnajst let pozneje - vsako
podtikanje je koristno za ambicio-
zne - obtoila botaninega
rasizma. Priznam, da tako
visokega naslova nisem priakova-
la in da sem nanj e bolj ponosna,
ko pomislim na Hvar. Danes si v
zapuenih vasicah tu in tam
kakna pogumna mlada druina
ali par prizadevajo oiviti otoko ra-
znolikost. Pojavilo se je nekaj
dobrih vinarn. Gostinci ponujajo
fantastine jedi, pri pripravi
katerih uporabljajo hvarske
proizvode. Moje sonomade je
navduila okoladna torta s sivko.
Hvarska ribarnica ponuja odline
ribe. eprav jih ni veliko, je izbira
precej pestra. Skozi tunel je
mogoe od Hvara do Starigrada
priti v dvajsetih minutah, na otok
pa vozi velik moderni trajekt.
Domaini brez strahu povedo,
kako je z lokalno oligarhijo. Kako
bo z Evropsko unijo, ki je za
Hrvako nujna, pa si ne upa
napovedovati nihe. Dobro vedo,
kako se cene e pred uvedbo evra
dvignejo v nebo, z njim pa e vije.
e je mogoe zdaj dan na Hvaru
skromno preiveti s sto kunami,
jih bo tedaj potrebnih petsto. Se
bodo na hrvarski rivi pojavili
berai, sestradani potepuki psi,
mamila, ki so v Dalmaciji, e
posebno na otokih, prisotna e
desetletja?
Razumni Hvarani menijo, da v EU
ne more biti huje, pa tudi e bi bilo,
bi morali v unijo, e jih konno
povabijo. Evrofatalizem, ki gre z
roko v roki z evroskepticizmom in
ga hkrati edini uspeno premaguje,
ostaja luksuz malih drav. Samo
evropski velikani e morajo
spoznati, da so majhni najbolj
zvesti EU in da ta morda niti ne
potrebuje tako zelo razsipne in
nadute Velike Britanije, ki ima
veliko ve dolgov od Grije, ki
nikoli ne bo prevzela evra, ki ni
sposobna zagotoviti socialnega
miru in katere kraljica ter njen sin
v okviru evropskih programov
odirata kruh tisoem evropskih
kmetov.
Hvar, ljubljenec boga Sonca v
katerikoli sredozemski religiji, ima
prednosti, ki so teko uniljive:
samo nekaj sto kilometrov proti
jugu je otok Krf, najbolj deeven
del Grije. Poleg tega, da je svetel in
topel, Hvar tako udovito dii, da
se lahko z njim pri tem primerja
samo jug Peloponeza, polotok
Mani. Pomor evropskih ebel, ki
zloslutno napoveduje katastrofe ne
samo na podcelini, marve tudi po
vsem svetu, se Hvara e ni
dotaknil. Morda bodo ebele tukaj
preivele, kot je preivela vinska
trta? e bodo bore sistematino
nadomeali z oljkami, limonovci,
pomaranevci, fgovci, mandljevci,
sivko, sredozemskim hrastom, ki
ga oboujejo koze in ki se nenehno
obnavlja, bo prihodnost Hvara
morda bolja od prihodnosti
nekaterih drugih sredozemskih
otokov. S polnimi kaami in
vinskimi kletmi je tudi demokraci-
ja videti bolj dosegljiva. In tudi
gledalie je tukaj, staro priblino
toliko kot hvarska vstaja.
Za konec naj povem, da se moj
botanini rasizem do neke mere
nanaa tudi na palme: ne dajejo
dobre sence in spominjajo na
potrebo po eksotizmu zgodnjih
evropskih turistov, medtem ko se
nihe ni potrudil nasaditi palm, ki
rodijo datlje. V Atenah denimo
divje pomarane na ulicah
mnogim sluijo kot dodatek k aju,
namesto limone, iz njih pa kuhajo
tudi marmelado. Kljub temu me je
palma, ki plee v jutranjem soncu v
Hvaru, e skoraj prepriala. Pesniki
borov in palm, verjamem vam.
Hvarski
uinek
,J|n|.| |.|
|n v|ns||.| ||-.|
- .J| J-.J|.
| v|J-| |J|
JJs-||v. |n .J|
|-J||- - .|,
s.J ,.||||nJ
J|||J |J
|v.s| vs
,|J.|s \..|n-)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O kolumni
BraCo ZaVrnik
||||||
|||J.Jv v |||
J|||||, |-.|| -|J
- vs n-|J|||J
.J|J|.|.nJ, -
Jn-s n- .n|
Revina kot abstrakcija
eriCa joHnson DeBeljak
|||||||/
||J - v .||
/|| .,|- ||J -
|v-| v J.v|, || -
|n|.J|.|
Pozor, kiborgi prihajajo!
Kar je e pred nekaj desetletji
veljalo za znanstveno fantastiko,
vse bolj postaja resninost. Med
nami je vse ve ljudi, ki bi jih lahko
umestili v nastajajoo humanoidno
podvrsto, imenovno kiborgi.
Kiborg je okrajava za kiberneti-
ni organizem. Izhaja iz angleke
besede cyborg (cybernetic
organism). Gre za inteligentno
bitje, katerega telesne funkcije
delno slonijo na umetno ustvarje-
nih sklopih. Je nekakna kombina-
cija biologije, biokemije, medicine,
nanotehnologije, elektronike,
mehanike itd. Pramodel kiborga je
lik zlobnega Dartha Vaderja v
nanizanki Vojna zvezd, v kateri se
je predstavil e v osemdesetih.
Za futuristino podobo kiborgov je
pomemben tipino hollywoodski
flm Kiborg 2. Leta 2074 se odvija
biotehnoloka vojna. Zahrbtni
kiborg bi likvidiral najvejega
sovranika. Zato mu skuajo vriniti
kiborga v podobi prelepe Cash
Reese (seveda je to Angeline Jolie),
ki ji hoejo v telo vbrizgati tekoi
eksploziv in ki bi lahko razstrelila
vse dale naokoli. Toda premeteni
tehnoloki izvedenec Mercy
preprei njeno kruto usodo.
Omogoi ji, da pobegne s pomojo
lovekega junaka Colta Ricksa, a je
tudi beg nazaj v lovenost
zaznamovan s psihopatsko-
neusmiljenimi kiborkimi
zasledovalci.
Kot reeno, kiborgov v blaji
obliki, katerih telo je vsaj nekoliko
robotizirano, e danes ne manjka.
Med njih izvedenci kiborgizma
uvrajo tudi vse nas (in ni nas
malo), ki si slab vid blaimo z oali
ali leami. V ta krog morda sodi
tudi vaa babica, ki teka naokrog
z umetnim kolkom in/ali slunim
aparatom. Ali nekdo s slualkami
blue tooth na uesih. Pa ljudje z
umetnim srnim spodbujevalni-
kom. Ali tisti, ki so jim kirurgi
vstavili ilne obvodnice. Ali
invalidi s protetinimi udi ali
umetnim kolenom. Ali sintetine
lepotice s silikonskimi prsi. Ali ...
Teh rei zlepa ne zmanjka. Posebno
sorto kiborgov tvorijo ljudje z
medijskih naslovnic - politiki,
flmski igralci, operne zvezde,
estradniki, TV-voditelji, portniki,
plejboji, Miike itd. Gre za ekstra
ege z ekstra napihnjeno iluzorno
samopodobo vene lepote in
mladostnosti. Politiki, tudi takni,
ki se te dni posebej na veliko
pojavljajo v medijih, denimo
Berlusconi in Mubarak, glede tega
poudarjeno sunjujejo svoji
narcisoidni naravi. V neki reviji
sem nedavno opazil Hitlerjev
fotoportret, ki je poprej potoval
skozi temeljito raunalniko
tranzicijo. Ta je frerjev videz iz
asa tik pred drugo svetovno vojno
prilagodila podobi, kakrno naj bi
kazal v visoki starosti. A e bi
Hitler preivel vojno in bi e dolgo
dolgo ostal na politinem vrhu
Nemije (ali zakaj ne? - kar vse
zdruene Evrope), vse do visoke
starosti, bi njegova podoba bila
bras mono drugana kot tista
raunalnika. Nobenih gub bi ne
bilo videti in lase pa brke bi imel
temne ter goste kakor v mladosti,
e ne e bolj. A bi hkrati bolj kot
lovek iz mesa in krvi bil videti kot
kakna plastina lutka, na kakrni
me spominjata te dni medijsko
prevladujoe izpostavljena
Berlusconi in Mubarak z neokusno
zliftanima obrazoma, kar velja
posebej za prvega, in z gostim ter
lepo potrihanim umetnim
lasiem.
Eden od pionirjev tovrstne bizarne
kiborke subkulture je gotovo bil
vsem znani Josip Broz. Ne le, da sta
mu e globoko v zrelih letih morala
biti nenehno pri roki dva iva
hormonska spodbujevalnika v
podobi mladih in minih bolnikih
sester (kakna podobnost z
Berlusconijem, le da si slednji ta luk-
suz plaa iz svojega epa!), marve
je bil Broz tudi nazorni model
razvoja nenehnih umetnih
telesnih izboljav, predvsem ko gre
za glavo. Pri vpraanju videza
njegovega lasia so se zvrstili
pravi velemojstri za te rei. Bolj ko
se je staral, bolj koate in bolj
temne lase je imel, a tudi plastini
kirurgi njegovega obraza niso
pustili pri miru, dokler se je pa e
dalo kaj storiti.
Nastopajoi krasni novi kiborgini
svet naj ne bi bil rezerviran le za
lepotne popravke in olajave, kot je
recimo protetika za invalide. Blia
se as za testiranje umetne roke, ki
jo bodo uporabniki lahko nadzoro-
vali z mislimi. Ampak v ozadju je
menda e nekaj drugega. Osrednjo
tovrstno raziskavo namre
fnancira Pentagon in morda je
samo e vpraanje asa, kdaj bo ta
naroil izdelavo kiborginih
vojakov, eprav vodja projekta
Michael Mc Loughlin zagotavlja,
da je cilj uporabnikom zgolj
omogoiti uinkovito izvrevanje
vsakdanjih nalog, kot je recimo dvi-
govanje kozarca. Morda pa je pri
tem mislil, kako bodo ameriki
uniformirani kiborgi po bitki, v
kateri bodo premagali recimo
Irance, nazdravljali uspehu ... V
zadnjih letih so umetni udi postali
e zelo sofsticirani. Nekatere so e
povezali z miicami, da ljudje
lahko z njimi prijemajo stvari,
imamo pa tudi vrhunskega
sprinterja, ki ima na obeh nogah
podkolensko protezo! Neustavljiva
znanstvena pamet v teh okvirih
ie poti, kako v mogane vstaviti
nevronski vmesnik, ki bi omogo-
al oziroma izboljal neposredno
miselno povezavo s protezo. A
glavnega problema, ki se pri tem
pojavlja, e niso reili: ivljenjska
doba vmesnika je za sedaj le dve
leti. Toda kiborgom - vojakom
prihodnosti bi ta as morda
povsem zadoal, da bi manj
sofsticirane vojske do zadnjega
zbrisali z oblija zemlje in morda
e koga drugega za povrh, pa po
potrebi.
Kiborgina prihodnost naega
planeta sploh ve ni vpraanje.
Dilema je le, ali bodo prevladali
naravno rojeni in kiborgino
predelani ljudje ali pa bodo
kiborge ustvarjali v laboratorijih
(morda kar industrijsko?), pri
emer jim bodo dodali nekatere
loveke oziroma bioloke sklope,
kot so denimo mogani. ivi! In bo
peica ozaveenih ljudi, kolikor
jih bo morda e ostalo, sanjala o
dobrih starih asih, ko so za
kiborge veljala tako nedolna bitja,
kakrna bodo s futuristine
perspektive videti Broz, Berlusconi
ali Mubarak. Ali pa naa babica. In
seveda mi, oalarji.
Ko sem se v 90. letih preteklega
stoletja preselila v Slovenijo in je
vojna kot gozdni poar preskakova-
la iz ene v drugo republiko
nekdanje Jugoslavije, sem spoznala
avstralski zakonski par, ki je prav
tako ivel v Ljubljani in je imel
navado, da je vse svoje goste iz
tujine po panoramski cesti popeljal
na obalo: ne po magistrali, s katere
se ponujajo krasni razgledi na
Jadransko morje, pa pa po dalji
poti, ez obmoje Srbske krajine,
tako da so lahko videli vse tiste
zapuene in pogane hie, oitne
posledice razdejanja, ki ga je
povzroila vojna, o kateri so gostje
dobili realneji vtis kot ob branju
asopisnih poroil.
Leta 1999, ko so se vojne bliale z
koncu in je Nato bombardiral
Kosovo in Srbijo, sem spoznala
neki drugi par, tokrat ameriki.
Zakonca sta se ob sonnih popol-
dnevih rada zapeljala do letalskega
oporia v severnoitalijanskem
Avianu, kjer sta se naslonila na
ograjo in opazovala, kako vzletajo
bojna letala in se odpravljajo na
veerno bombardiranje. Vojna in
unienje kot oblika zabave.
Sama sem tiste dni goste iz tujine
obiajno odpeljala na spokojneja
mesta, kot sta recimo Blejsko
jezero in Kras, toda morda sem bila
le hinavska. Vsi smo radovedni, ko
gre za nesreo. Nekateri med nami
to kaejo bolj odkrito, drugi se
pretvarjajo, da gledajo stran. Kljub
temu pa menim, da nismo
radovedni samo zaradi kodoelj-
nosti, marve tudi zato, ker se
zavedamo, da lahko tudi sami
pademo v prepad in zato hoemo
vedeti, kakni so obutki. Sprio
odsotnosti konkretne vznemirjeno-
sti ob evropski vojni sta naa
radovednost in strah danes
preusmerjena h gospodarskim
krizam, ki kot gozdni poar
preskakujejo iz ene v drugo dravo
razirjene Evropske unije. Nedavno
nas je obiskala mlada Slovenka, ki
je poroena z Grkom, s katerim ivi
v njegovi domovini, in po zaetni
vljudnosti ni trajalo dolgo, da sem
naela vpraanje, ki me je resnino
zanimalo. Kako je v Griji? Ali obu-
ti krizo? Ali trpite? Kako je iveti
v dravi, ki je bankrotirala?
Nisem si mogla kaj, da ne bi
vpraala. Pokojni britanski
zgodovinar Tony Judt je v dolgem
eseju z naslovom Teave vodijo
deelo, ki ga je o klavrnem
gospodarskem in politinem stanju
sodobnega sveta napisal pred
nedavno smrtjo, priel do precej
paradoksalne ugotovitve: Revi-
na je abstrakcija, celo za revne.
Seveda je v njej nekaj resnice.
Revina je veliko bolj abstraktna
od vojne in razumna zaskrbljenost
nad gospodarskim nazadovanjem
se znatno razlikuje od silovitega
topnikega obstreljevanja in
zaganih hi. Patoloki radovedne-
i so bili na neki nain kar razoara-
ni, ko so opazovali posledice
oziroma navidezno odsotnost
oitnih posledic v okviru tistega,
kar imajo za najhujo gospodarsko
krizo po veliki depresiji. Kje so
vrste akajoih na brezplaen topli
obrok? Kje so prizori obupanih
druin na ulicah? Kje so otroci v
razcapanih oblekah? To so bile
podobe velike depresije, s katerimi
smo odraali v ZDA, ter podobe,
za katere sem nekako priakovala,
da bodo preplavile mojo predstavo,
potem ko je postalo jasno, kako
resna je kriza. Namesto tega so
tukaj le podatki o tevilu brezposel-
nih in viini dravnega dolga,
naraajoih cenah ivil na policah
trgovin, torej ni otipljivega, kar bi
denimo mojim otrokom dalo
vedeti, da morda ivijo na mono
spremenjenem svetu.
Za lanske boine praznike smo
obiskali Irsko, pa ne zato, da bi si
ogledali na novo bankrotirano
dravo, marve da bi obiskali
sorodnike, in tako kot povsod
drugod je bilo videti, da ivljenje
tam dejavno tee naprej. Trgovine
so bile odprte, nakupovalci na delu,
z ulinih svetilk so viseli boini
okraski, celo godci so stali na
vogalih. Ljudje so bili res jezni na
politike in bannike, vendar zato,
da bi izrazili to jezo, niso li na ulice
kot te dni prebivalci Egipta. To je
pomembno sporoilo druge plati, ki
jo ima Judtova ugotovitev: tudi leta
blaginje so bila abstrakcija, ni bolj
stvarna od sanj. Irska se ponovno
vraa v nekakno prvotno in morda
bolj pristno stanje. Tako imenovani
keltski tiger, poplava obilja v
amerikem slogu in neskonna rast:
to je bila iluzija. Tiger je bil pravza-
prav zajec, ki je zdaj izginil v
arovnikovem klobuku. Stanje je
dobro komentirala neka moja v
usodo vdana znanka: Brezposel-
nost je zelo visoka. Nedvomno
bomo izgubili e eno generacijo. S
to melanholino izjavo se je tiho
spomnila na pomembno dejstvo iz
irske zgodovine: v dolgih obdobjih
abstraktne revine je Irska
izgubila skoraj polovico prebival-
stva, ki se je izselilo, kar je mileja
in postopneja razliica zapuanja
Srbske krajine.
V primeru Slovenije je manj jasno,
h kateremu izvirnemu jazu se bo
vrnila po koncu iluzije o blaginji
zadnjih nekaj let in med spogledo-
vanjem s kapitalizmom. H kateri
slovenski razliici skupnih sanj se
bomo obrnili? Slovenija res ni bila
nekaken slovanski tiger, vendar
smo lahko razbrali to kot splono
smer, eljo, trend. Zdaj je njena
usmeritev v prihodnost manj jasna
in prehojena pot, drugae od irske,
ne ponuja veliko iztonic. Jugoslavi-
je ni ve, socializem je mrtev,
pretekli valovi izseljenitva pa so
mnogo ibkeje vtisnjeni v
slovensko zavest kot v irsko.
Slovenija se - ne glede na to, katere
politine in gospodarske razmere
privedejo bodisi do stvarnih grozot
vojne ali do abstraktnih grozot
revine - znova sooa z vpraa-
njem, ki se mu je silno prizadevala
izogniti s tem, ko se je na begu z
Balkana zatekla najprej v ameriki
in nato e v evropski objem. Kdo
sploh smo in kam gremo?
.O sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
Veerove zgodbe
absurdeska
o dvolineu
in prevarantu
urBan VoVk
Ko v zadnjem prizoru Kodrievega
tragikominega romana Agent iz
uemberka sliimo glas prvooseb-
nega nosilca pripovedi Igorja
Polanskega in se z njim morda sploh
prvi uspemo za silo zbliati, nam
ta sporoa naslednje: s kontrolo
volitev se nisem odkupil, zagonil
sem zaupanje, pomiritev s samim
seboj ni uspela niti pod razno.
Pretevam folk, ki si je danes obrisal
podplate vame ... Vse bi dal, da bi ta
moment preslepil samega sebe in
svoj konec! Ne bom se izmazal. Od
tu ni ve kam. Njegova transformaci-
ja iz preraunljivca v obiajnea se
torej ni posreila. Ker ne gre za
nesrenika, ampak surovega
dvolinea, izdajalca in prevaranta,
ki je v ivljenju zapravil vse, kar mu
je bog dal, in si vzel tisto, kar mu ni
naklonil, si drugane identifkacije
niti ni mo predstavljati niti si je kot
glavni lik ne zaslui.
Kodriev roman namre povsem
zavestno stavi na groteskne prijeme
in nam zato svet politike in
zainjanja predvolilnih golaev kae
v karseda neposredni lui in s
pomojo do karikature popaenih
stranskih uinkov. Volilni rezultat je
zategadelj le predmet popolne
manipulacije in kot tak nekaj scela
arbitrarnega. Akterji politinih
dogodkov zgolj e hlinijo nekaken
volilni protokol, da bi najbr celo bolj
pred seboj kot pred drugimi obdrali
vsaj kanek iluzije o tem, da se za
politino preraunljivostjo in
marketinkimi strategijami skriva e
kaj ve kot le prazna (volilna) katla,
ki jo je mo kadarkoli napolniti z
eleno vsebino, pardon, sklenjenim
dogovorom o delitvi funkcionarske-
ga plena. Tu ne volimo za prihod-
nost, tu ustvarjamo novo prihod-
nost!
Agent iz uemberka Igor Polanski
je sin lokalnega politinega
matadorja Martina Polanskega in
bivi zet njegove navidezne
protikandidatke, maloumne
ezoteriarke Ive Kuliberg in
njenega moa Franja, provincialne-
ga lumpenpodjetnika in propagan-
dnega mainista eninega
protikandidata. Po slubeni
dolnosti je poslan v Novo mesto, a
ga zaradi velike povodnji naplavi
v Strako mesto, kjer je preivel
otrotvo. Da bi bilo vse skupaj e
bolj absurdno, prihaja v svoje
matino okolje z namenom, da bi
tam vril volilni nadzor kot
observer. V malomestni (pred)volil-
ni moren, kjer vsakdo pozna
vsakogar in je standardni politi-
no-marketinki besednjak le e
kulisa za arijska dogovarjanja in
spletke, se torej vmea z visoko
ambicijo izpolnjevanja evropske
dolnosti in svetovne naloge. A kot
se za pravo absurdesko spodobi, ni
ni tako, kot se kae, in se ni ne
izkae tako, kot je kazalo.
Zdenko kodri: Agent iz uemberka
Na Strako mesto se spua e en
teek oblak.
Z vrha Slemena opazujem lui, ki se
priigajo v dolini, v deju so podobne
dolgim zvezdnim utrinkom. Avto iba
v dolino - kot da bi ga nosila deroa
voda - na vseh ipah curki, brisalca
delata z najvijo zmogljivostjo, njuno
delo pa skoraj nino. Nekajkrat
ustavim, odprem okno in pogledam, e
sem e na cesti. Leva notranjost avta je
premoena, tudi moja levica - in
mokra je armaturka - mokri lasje se
sprimejo. Po vetrobranskem steklu
zaplee drobna toa, vmes so teka
ledena jajca. In stemni se. Avto
zapeljem na bankino, na desni uzrem
koato smreko, zapeljem nazaj in
avtomobilska vrata rahlo porajsajo po
deblu. Stegnem jezik, zamiim in
izkljuim motor. Kontakt pustim. Ura
je dve in radio trobi vremensko
poroilo: poplave, poplave, ostanite
doma, ostanite doma! Drevesa isto
potemnijo, grmovje se v vetru upogiba
do tal. Neurje dosega vrhunec:
lije in treska, toa razbija po strehi in
ipah. Nekaj strel vigne nad drevjem.
Skoz ipo opazujem ledena jajca, ki se
odbijajo od makadama, cesta je v
momentu bela. V vzvratnem ogledalu
opazim senco. Potrka po zadnji ipi.
Zinem od strahu, pogledam v
ogledalo in komaj prepoznam obrise
moke postave, joj, ne, samo tega ne,
pomislim, nikoli se ne reim tega
hribovskega sranja, in e ne pridem
pravoasno dol in v mesto, bom za
zmeraj odplaval. Potrobim in
pomaham z rokami, naj pride naprej.
Postava uboga, se pokae za trenutek,
odide nazaj, odpre zadnja vrata in
sede, vrata se zaprejo in spet odprejo.
V zunanjem ogledalu opazim, da iz
avta padejo pelerina s kapuco in
kornji in nogavice. In da je tam na
tleh tudi teka lopata.
Zaprite, mokra bova! zavpijem.
Mater, se je spet ulilo in toa, taka e
nobeno jesen. Logar sem, ni se ne
bojte, hvala, ker ste odprli, se
nasmehne, ste mislili, da je medved?
Ne, to ne. Premoen?
Gate imam mokre, predolgo sem
hodil. Smreka pri smreki, pol pa sama
bukev. Velik gozd. Zemlja zbita.
Satanska podrast. e pti ne more
skoz. Medved pa ...
Kaj imate s tem medvedom?
Isto tevilko konfekcije.
Kam ste namenjeni? zadrim smeh.
V Strako mesto. Malo nije imam
slubeni avto.
Ste les templali?
V takem? Ne. Skoz sem se peljal.
Ustavil sem se in pol me je kar zvleklo
v gozd. Lahko bi se izgubil, madona.
Izgubil? Lopata tam zunaj je vaa?
Ta gozd je satanski, ne boste verjeli,
ni isto moj teren, kolegi pravijo, da ni
prijazen.
Gozd neprijazen? Nisem e slial.
A kadite? previdno vpraa.
Ne. Lahko pa prigeva, dajte mi eno,
stegnem roko nazaj ez sede.
Kam se peljete?
V dolino, nato pa v Novo mesto, rekel
sem, odgovorim.
Ni niste rekli, mislili mogoe. Tja ne
bo lo, na tej strani so poplave, vse je
pod vodo, v Strako mesto bo treba.
Vem.
Zdenko kodri:
,|J|-. ||-n)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O . Veerove zgodbe
Roman je izel pri novomeki
zalobi Goga z letnico 2010.
Naklada 500 izvodov.
Strani 220.
Cena knjige je 24,90 evra.
www.goga.si
Zdenko kodri: Agent iz uemberka
Od tu, s Slemena, je lep razgled na
Strako mesto.
Ja, krasen, sploh pa danes, reem in
prigem cigareto z njegovo.
Nazadnje sem bil tu zgoraj pred
petnajstimi leti. Mater je pokalo. Zbeal
sem pred kroglami. Res, ni me sram
povedat. Veteran vojne sem, enajst dni
smo lazili gorindol, iskali staro vojsko,
prevaali strelivo in oroje. Na domaije
smo vse to poskrili. S kompanjolami
smo vse privlekli gor, tovornjaki niso mo-
gli na Sleme.
A so tu hie?
Sto metrov nazaj je lepa gozdna
cesta v Kopale, devet hi, malo naprej
so Vodale, dvajset hi, dve ali tri
zidance in pol je vsega konec.
In ste vozili oroje?
Ja, vdahne in spusti bel dim pod
streho avtomobila, vozili, vozili.
So ljudje mirno sprejeli?
Kaj pa bodo? Avtomate smo imeli na
ramenih. Vpraajte Hribarja z radia
Ga-ga, z mano se je tu jahal. Tega e
nikomur nisem pravil. Take rei niso
za navadne ljudi ...
Kake rei? ga ustavim.
Tagrde, ne vem, mogoe so za
nekoga lepe. Sanjske e niso. A e
sanjate?
e.
O babah, kaj! se zarei. Jaz ni ve,
pride as, ko si brez sanj.
Ja, pride, pritrdim.
Petnajst let sem brez sanj. Verjame-
te? Ko sva se s oferjem kompanjole -
takrat je e poteno pokalo -
pripeljala sem gor, sem bil poscan od
strahu. e v dolini sva vedela, da bo
hudi. Najprej so nama pot prekriali
medvedi, cela druina, pol se nama je
sredi dneva v ipo zaletela sova, in ko
sva prilezla gor, sem oferju ukazal,
naj ustavi, scat me tii, sem mu rekel,
ustavila sva se, sto metrov od tu, dol
proti Strakemu mestu, tam imam
avto, on ustavi, jaz ven, potegnem ga
iz hla, in zasika ko satan!
Kaa, kaj?
Kaka kaa! Izstrelek iz minometa,
mogoe raketa zemlja-zrak, mogoe
granata, ne vem, neki satan se zapii
v skoraj novo kompanjolo, lepo kot
barska plesalka, e srea, da ni bila od
teritorialne, v njej ofer in tristo
kilogramov streliva. Poi. Avto
raznese, vre me v jamo ob cesti, iz
nje poletim po gozdu in padem na
mah. Nag. Kot me je rodila mamica.
Vidite, takrat je bila prava vojna.
Kureva jugovojska nas je elela
zradirat z nae zemlje. Komaj sem
pozabil na svinjarijo iz Krakovskega
gozda in Medvedjeka, e sem bil v
novem in e bolj smrdljivem dreku. A
ste bili v vojni?
Ne, mirno odgovorim, moj oe je
bil, v tabu teritorialcev v Novem
mestu.
Najina pogleda se sreata v ogledalu,
opazim njegove koate obrvi.
(Samoljuben pogled. Na obrazu nekaj
globokih gub. Odsmeha. Odgrdobij.
Odkomnadiranja. Odkontrole.)
A je komandiral? je radoveden.
Ja, nekaj takega. Vaih let ...
Takrat je bilo v redu, vsak je vedel,
kdo komandira, vsak se je dral
pravil. Zato smo dobili vojno. Kako se
pie?
Polanski. Martin Polanski.
Nikoli slial, odkima. Radio pa
dobro dela tu zgoraj, kaj? Skoz eter
danes pride isto vse: muzika,
nesree, fuzbal, politika, zloini,
vreme, vse.
Res je ...
Kaj je res? Premlad si, da bi razumel
to, o emer pripovedujem, zane
tikati, a se kaj spomni Medvedjeka?
Od tam smo se premaknil sem gor,
spodaj smo na cesti blokirali kolono
oklepnih transporterjev jugovojske,
ustavili tuje tovornjakarje, prihrumeli
so avioni in tolkli po nas in po svojih
kot pijanci po tamokrem anku.
Zakaj, zakaj, misli? Zaradi kurevega
zdravja? Ne. Kje pa! Vsem na tem
svetu dii le eno: zemlja, zemlja,
parcela, dragi moj, pojma nima,
kako meni dii tasosedova in sosedu
moja. Prav zaradi tega je svet, e
posebej pa Evropa, nabit z zadulji-
vostjo. Zakaj misli je en uscani
vodnik Grubeji ali Grojevi prestrelil
jajca enemu naemu kapetanu? Zato,
ker mu je diala njegova gradbena
parcela. Vse je v zemlji, ni v ljudeh,
folk je pokvarjen, e srea, da je
pamet na svetu, zemlja - lepa parcela
- daje brezdelje in bogastvo. Meni
vedno zadii Kosovo, mene nonstop
klie Makarska, isto nor sem na
Plitvice. Kosovo, Makarsko in Plitvice
bi imel zato, da bi laje potegnil rto.
Kako rto?
Slovane na Vzhodu bi izkljuil iz
skupne usode velikih narodov
Zahoda, tam spodaj so malo
drugani, saj ve, kaj mislim,
tacepasti, cepljeni za barabe,
nekranski, tam ni vice, razume.
Ne bi zamenjala teme? Tako
prozaino govorite, da voham
smodnik naslednje vojne. Ste id ali
amaterski zgodovinar?
Da ne bo pomote, kolega, nisem
osvajalec, gre za atmosfero, za ideale:
nor sem na Ulcinj in Skadar in Tetovo
in Grijo in Turijo in morje, ne more
verjet, vse to bi rad imel, tu, pri sebi,
na svoji parceli, magari na noni
omarici, imel in lepo pazil na kamniti
svet. uti to mojo ljubezen do drugih,
to odgovornost do kamna, ne morem
pomagat, tak pa sem, tadobri
kefalija, vidi, pol pa sliim in berem
svinjarije o naih fantih, ki dovolijo
jugosom pobit Bolgare, ne ti meni o
Medvedjeku in martinkanju
teritorialcev, o presranih policajih, ki
so brezglavo metali oroje v gozd in si
trgali ine z uniform, pa o traktorju,
polnem izgubljenega oroja, res je
samo eno dejstvo: tisti, ki niso bili
moni, so zlezli skup, tisti, ki pa niso
imeli vere, so kot meseniki odtavali v
hrastov gozd. To je bil Medvedjek! Ne
ti meni o tem, da so pobje umirali
zaradi alkohola in bab, a misli, da je
bila zaradi grehov maa sredi ume,
da je zato kaplan molil, in ne ti meni,
da so najbolj zasluni najbolj krivi ...
Kaj je bilo potem?
e se je kak na pob v Medvedjeku
sredi bitke usral, to ni bilo sramotno,
ampak nacionalno dejanje, da bo
vedel! Jaz nimam ni od te vojne in ne
pustim, da imajo drugi ... Ve, e nekaj
ti moram ret - ne vem, e bo
razumel - mene ne bojo zlizali z
drugimi, mene ne basat v luknjo z
drugim folkom, jaz sem jaz.
Kaj je bilo potem, z dipom, mislim,
to me zanima?
oferja je razneslo. Iz Strakega mesta
je bil. Ko se je polegel dim, ko se je
ulegla e tiina, ko je svetlo padlo na
senco, sem splezal gor na cesto in iskal
... Ni pametnega nisem nael. Kos
pleha tu, kos cevi tam, nekaj cunjam
podobnega povsod, v zemljo zabit
sede, razcefran skaj, plastika, luknja
je zevala sredi ceste, smrdelo je po
gumi. Sedel sem na tla in si rekel, akaj,
nekdo je vse to slial, priel bo ...
A je?
Klinca je priel. Do veera sem akal.
V vas tamle spod nisem hotel. Ne
vem, mislil sem, da mi ne bojo verjeli,
da jih bom preplail, in take so mi le
po glavi, strana kolega sva bila,
fanti e, suh kot prekla. Ko sva se
peljala gor, sem mu rekel, pob, e se ti
kaj zgodi, bom te hribe prekopal,
premaknil kako fabriko, cesto, vse.
Kaj se je potem zgodilo? ga spet
ustavim.
Vstanem, in ko se zravnam, pade po
meni, tono teka taca ...
Medved?
Huje! Padem kot pokoen. Izgubil
sem zavest. Ko odprem oi, nad mano
lovek, vojak z zelenim lemom na
glavi, na eladi zvezda, na desni
uzrem e enega tipa, na levi tri. Pet
kurevih vojakov tastare jugovojske.
To ne bo v redu, si reem in dvignem
glavo. Kdo me je udaril? Jaz, odgovori
najmlaji z minometom na ramenu.
Pokavec. Brez kocin. Kaj bi radi?
zinem. Radi bi domov. Pokai pot, ki
vodi do meje, navalijo. Kake meje?
vpraam. Ne sprauj, pokai, piko
jedna! je surov vojak na levi. Faem
brco v stegno. Padem. Najveji
pritisne puko na prsi, kje je meja,
zavpije in me udari v prsi.
Mono?
Kje pa, taki mulci! Tamle dol je cesta,
reem, deset kilometrov je do meje,
odgovorim. Ne jebi! sliim nizek glas.
Res, pokazal sem proti morju in rekel,
tam je Italija, basta gambiar modo de
lavorar, pol se obrnem in reem, tam
pa je meja, ki jo iete, vaa meja.
Kolpa. Hrvaka. Poasi se dvignem,
zravnam se, oistim hlae, potipam
glavo, ste pobegnili? Vojakec prikima.
Jaz sem tudi spizdil, se zlaem. A grem
ez mejo, spraujejo. Nisem njihov? Se
jih boji? So te presenetili, barabe
slovenske, se vsujejo vpraanja. Eden
od glasov je znan. Dvignem pogled.
Kurev vodnik, ki je sesul enega
naega v Mokronogu. V notranjem
epu uniforme na moje prsi pritiska
kragujevka rona bomba ...
Mislili ste, da jo boste ...
Tono to. Mislil sem, da jo aktiviram.
Da grem z njimi v luft. Kolega je el,
gladko grem e jaz za njim ...
Jaz ne bi mogel, ustvujem.
Jaz tudi ne, ree in odpre okno, ik
sem vrgel, ne boj se, nekam preplae-
no gleda, se zasmeji.
Nehalo je padat. Vas zapeljem do
avta, malo se mudi, vpraam.
Ni treba, pe bom el. Ti ne bi vrgel
bombe v ljudi?
Ne.
Tudi v stiski ne?
V kaki stiski?
Ti ali oni? ivljenje ali smrt?
Ma, ne vem.
Jaz pa vem. Zajebavali so me zaradi
uniforme teritorialne obrambe. Izbral
sem smrkavca, ki je nosil minomet, on
je fental oferja, iz njegovega oroja je
fiknilo mino proti nama, glave so jim
padle z ramen, kot da bi jih z ago
odrezal. Tisti tamladi vojakec jo je imel
samo zato, da mu de ni lil v elodec,
lep pegl narave, tisti najveji pa je
zgledal kot izumitelj bureka, kaj
izumitelj, z burekom v roki je priel na
svet ...
Dajte mir s tem! Vas odpeljem?
Rekel sem jim, cesto vam pokaem,
tja gor bo treba, pol pa dol, ne bojte se,
glejte, tam je reitev, ozrejo se,
spogledajo in odidejo v smeri mojega
prsta. Jaz pa za njimi. Nekaj korakov
za njimi. epam kot tastar pes.
Dvignem roko in pravim, desno se
drite, cesta gre pol naravnost k meji.
Previdno, fantje! Potegnem bombo iz
epa, odprem tulec, potegnem vrvico
in vrem. Bumf! Skril sem se za drevo.
Spet poakam, da se vse polee. Stopim
izza drevesa, pred mano pet trupel
brez glav, kosi oblail, elada v
grmovju, roka na veji, evlji prilimani
na drevo, oko na resju, taogan kos
koe je padel name, nekaj krvi zgoraj,
nekaj spodaj.
Lahko bi rekel, da ste bili s oferjem
enako prijazni. Kdo je bil tisti ofer?
Poasi, mladeni! oferja so drugi,
vojake sem jaz.
To so rei, ki niso za ljudi? tiho
vpraam.
Ja, odgovori.
Pa ne, da ste bili tam? ga prezirljivo
vpraam.
Se mi vidi, kaj? Ja, tam sem bil. Spet
pri njih. Na cesto sem el gledat.
Skoraj vsak mesec pridem. Pa ne
zaradi slabe vesti ...
Prej ste rekli ...
Malo sem se zlagal. Pogosto pridem.
Tista lopata zunaj ... Hoem jih
pokopat, razumete, je zael vikati,
grob bi rad izkopal, jih vanj poloil
kot ljudi, sploh ne vem, kje so, nekje
morajo bit, nekam so jih dali, nikogar
ne upam vpraat. Me razumete?
Ne, odkimam.
Nihe me ne razume. Ko kopljem
grob, podiram hrib, razumete, kolegu,
tistemu oferju sem rekel, e se ti kaj
zgodi, bom podrl in prekopal ta hrib.
In zdaj rijem v podrast kot kak zmean
krt. Brezveze kopljem. Ko se vrnem, je
spet vse isto, ampak jaz sem mu
obljubil, razumete, da bom prekopal
Sleme, da ga bom podrl in zravnal. Sto
lopat sem e zlomil, se zresni, lani sem
odkopal kavbojke, sedem kit plavih
hla, same leviske, predlani sem nael
srajce, od Laboda, preperele, zani
roba, nael sem tudi konzerve.
A ste to komu povedali?
O srajcah in hlaah? Nikomur!
Zakaj za vraga prav meni?
Ker ste stali tu, mogoe ste vi tudi tak
vojni ti in ...
Nisem priel na kraj zloina. Vedril
sem. De me je ustavil, ga prepriu-
jem.
Vsak pride na svoje po svoje. Jaz
prihajam sem, vi mogoe kam
drugam, mogoe tudi sem. Jih imate
ve na vesti?
Nikogar nimam na vesti, zavpijem
in vkljuim motor, kdo je bil tisti
ofer, zakaj je vreden take asti?
Tanajbolji ofer na svetu in
tanajbolji zapisnikar na svetu,
njegova pisava ... Svetila se je, en tak
hibrid od rnila je imel, vse, kar je
slial, je lepo zapisal, ena sama mapa
je bil, na armaturko jih je polagal,
takole se je naslonil na volan in pisal, v
predalu je imel novo mapo, modro,
vasih ve map, skoraj vse so bile
modre. Na papirjih pa na tisoe
podatkov, tiso risb, tiso znakov in
tiso imen. Cela znanost! Pa kaj vam
to pravim! Vam to ni ni mar, vem,
vem, vem, spet vika, vi ne veste, kako je
na drugi strani pukine cevi, nimate
pojma, kam bo odletela krogla iz cevi.
Po ipi e pleeta brisalca. Zunaj se
jasni.
Logar odpre vrata in skoz sprednjo
ipo ga vidim bosega: v teki jopici
tee kot obseden, v zunanjem
ogledalu opazim lopato na tleh in
njegovo veliko vojako pelerino s
kapuco, priprto med vrata in prag
avtomobila. Potrobim. e enkrat.
Moneje. Ne ozre se. rna postava se
izgubi v deju in drevesih.
Kaj naj reem? Da je prasec zloinski?
Kaj naj storim? Pozabim? Kam naj
zapeljem? Nazaj? To je bila naa
vojna? Odkimam. In se odpeljem. Po
vratih veje ibajo, po ipah de seje
mlade, vkljuim klimo in ventilator.
Sprazniti moram vonj po njem, se
znebiti okusa po mrliih.
Vozim. Koliko so bili stari vojaki, sem
ga pozabil vpraati. Odkod so bili? Je
bil kdo poroen? Je imel kdo otroka?
So igrali koarko v srednji oli?
Nogomet? So poznali strana
golmana Bearo in okia in
koarkarskega snajperja Mirzo
Delibaia? Posluali EKV in Azro? So
na proslavah zanosno peli Internacio-
nalo? Ali Zdravka olia? Hodili v
Hio cvetja? Se udili kamenju na
Golem otoku? So videli uro v Skopju in
univerzo v Pritini? So imeli v bloku
majorje, brigadirje, udbovce? Kam so
li s starimi na dopust? So se vozili s
fotom ali stoenko? So za prvi maj
vrteli longplejke, jagenjka ali jebeni
mealec, sem ga pozabil vpraati.
.. sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
intervju
Vasih je koa isto dovolj
Melita Forstneri Hajnek
Niso pogosto deleni medijske
pozornosti. V gledalikih kritikah
so bledo, obrobno omenjani, kljub
vsemu pa je costume designer ali
po nae kostumograf eden
kljunih poklicev scenskih
umetnosti. Mariboranka Belinda
Radulovi se je kot kostumografka
formirala zares vsestransko - od
tudija na likovni vzgoji maribor-
ske pedagoke fakultete preko
ljubljanske fakultete za naravoslov-
je in tehnologijo, oblikovanja
tekstilij, in oblail do podiplomca
na sloviti Domus Academy v
Milanu, ki so jo obiskovali razvpiti
zvezdniki dananje visoke mode.
Od sredine osemdesetih let je bila
mono navzoa na modni sceni,
vpeta v popularne projekte, kot je
evrovizijska obleka Tanje Ribi, ali
nove kolekcije za nekdanje
slovenske tekstilne velikane -
Raico, IUV, Lisco, Muro, Polzelo.
Sodelovala je tudi s svetovnimi
frmami, kot je Benetton, zasnova-
la je njegovo otroko kolekcijo
oblail. Bila je pri raziskavah
modnih trendov za Levis, Philips,
Rinaschente, oblikovala in uspeno
predstavljala v Milanu lastno
blagovno znamko Belinda,
sodelovala s Cavallijem iz Firenc ...
Zadnje desetletje je predana
teatrski kostumografji - zaela je
leta 2000 z Lorenzacciem v
ljubljanski Drami, pri flmskem
kostumu delala za Tuga tiglica v
flmu Pozabljeni zaklad, oblekla
med drugim Preernovo proslavo
2003. Postala je stalna kostumo-
grafka reiserjev Sebastijana Horva-
ta in Jerneja Lorencija ter kostum-
ska sodelavka pri avtorskih
projektih Karmine ilec. 2006. je
prejela Bortnikovo nagrado za
kostumografjo v predstavah
Kvartet v izvedbi E.P.I centra in
Mestnega gledalia Ljubljana ter
Gilgame Slovenskega mladinskega
gledalia Ljubljana. Za celostno
podobo je prejela nagrado 5.
bienala ustanove lutkovnih
ustvarjalcev za celostno vizualno
podobo predstave Ostrek v
izvedbi Lutkovnega gledalia
Maribor, bila sonagrajenka ITI -
International Theatre Insitute za
glasbeno-scenski projekt Iz veka
vekov v Berlinu. Njena zadnja
nagrada Uchimura je japonska - za
no igre Veter v vejah borov v
izvedbi mariborske Drame SNG.
Drutvo teatrologov Slovenije jo je
izbralo v drubi petih kostumogra-
fov za Quadrinale v Pragi, eno
najvejih predstavitev scenske
umetnosti na svetu letos junija.
Izmed peterice je kustosinja
Simona Rybakova izbrala prav njo
kot edino predstavnico Slovenije v
tekmovalni konkurenci extreme
costumes. V komisiji bodo
najslavneji kostumograf,
scenograf, arhitekti, direktorji
mednarodnih teatrov iz vsega
sveta, ki so delali z najslavnejimi
reiserji. Zbrali so kostumografjo
iz predstave Potovanje v Rim -
Drame SNG Maribor. Ta as je vsa v
pripravah za to prestino razstavo.
koa
,|J.|s \..|n-)
BELiNDa raDuLovi, kostumografka
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O .3 intervju
Vasih je koa isto dovolj
Z modnih pist in sveta visoke
mode ste zali v gledalie. Kako,
zakaj?
Po nakljuju sem zala v kostumo-
grafjo leta 2000. V Torinu je bila
mednarodna razstava Big Torino,
Biennial of emerging artists. Tedaj
sem delala v Milanu in na modni
reviji sem predstavljala svoje
modele. Na razstavi so bili tudi
umetniki iz Slovenije in vse skupaj
so objavili v Mladini. Ko je reiser
Sebastijan Horvat videl fotografjo
ene mojih oblek, me je poklical.
isto sluajno, eprav sem si
predtem zelo elela kostumograf-
je. Ko sem e tudirala v Milanu,
sem se dobila loeno z reiserjema
Zvonetom edlbauerjem in
Duanom Mlakarjem. Rekla sta mi,
da so moji kostumi super, a bolj za
Pandurja (smeh). Potem sem na to
pozabila. A se je odprlo. Intenzivno
sem v kostumografji od leta 2005.
Moda me ni ve izpolnjevala in
morala sem drugam, ta elja je bila
prikrito vseskozi v meni.
Izhajate isto iz strokovno
materialnega sveta tekstilij in
oblek?
Kostum, obleka me zanimata od
skice do konne izvedbe, tudi
tudijsko sem bila radovedna in
sem hotela obiskovati vse s tem
podrojem povezane smeri.
Milanska Domus Academy ima
modni in industrijski sektor.
tudenti in predavatelji so z vsega
sveta, tudi Ferre je predaval. V
Ljubljani sem dobila irino, v Italiji
pa je vse zelo ozko proflirano,
strogo loeno - oala posebej,
torbice posebej ... Na zaetku sem
delala vse, drugae ne bi preivela.
Razlika je v tem, ker tukaj nikogar
ne zanima trni moment, v Italiji
pa je bilo prvenstveno vano, kako
artikel prodati.
Visoka moda je verjetno zelo
specifen svet?
Individualno s svojo zaitno
znamko e delam. V Italiji sem
delala za pariki Pret-a-porter -
soustvarjala sem modne trende. Za
razline italijanske frme sem
delala od torbic do otrokih oblail
za Benetton, za Cavallija sem
delala vzorce za blago. Z Bernardo
Popelar Lesjak sva izdelovali
kolekcijo z lastno blagovno
znamko, ki se je trila v Milanu.
Zaela se je prodaja, a treba bi bilo
imeti zadaj mone mecene in cel
stroj, potrebovali bi industrijo za
sabo. Takrat so sicer e iveli IUV,
Beltinka, a ni vzdralo. Hoteli so
imeti takoj tiso naroil, kar pa ni
lo. Vseskozi sem svobodnjakinja, a
praznina svobode, ni, iz katerega
izhaja, sta v mojem primeru
eksistencialno pozitivna. Eksisten-
cialna svoboda mi daje vitalnost
izkunje in s tem povezano
kreativnost. lovekova eksistenca
je predhodnica esence in te lege ne
bi zamenjala. To, kar dela, te
izoblikuje ele na koncu ivljenja.
Ustvarjalna svoboda, nevezanost
na neko doloeno hio, monost
dela z razlinimi ljudmi na
razlinih podrojih, so neprecenlji-
ve.
Slovenska kultura je ujeta v neki
elitistini vzorec pravo, kvalitet
no je le tisto v okviru institucij,
bogato subvencioniranih od
drave, kot so vsa nacionalna
gledalia. Ste imeli probleme s
tem prehajanjem s pop modne
scene v elitno?
isto druga svetova sta. Imamo
sreo, da drava podpira teater na
ta nain. Za vsakega ustvarjalca je
privilegij delati v takih gotovih
pogojih. Gledalie je oaza,
pribealie iskanj, resnic, ki jih ni
ve v tem skomercializiranem
potronikem svetu. Ta narekuje,
kako mora iveti, katere frme
mora nositi, s kom se druiti, kaj
mora brati. V konni fazi silno
plehko ivljenje. Dolgas. Razlika
med teatrom in modo, e je sploh
mogoe in vredno primerjati, je v
tem, da je moda zelo zdaj, v tem
trenutku, hitra in spreminjajoa se.
Gledalie pa je kljub vsemu neka
venost, iskanje notranjih prosto-
rov, skupna ideja. Neko skupno
umetniko delo ne sme zbujati
samo prijetnih obutkov pri
posameznikih, ampak naj bi
spajalo ljudi v neki skupni pripad-
nosti do resnice, ki se v delu, igri,
dogaja. Tudi ustvarjalni feed back
obstaja, ki ga v modi na alost ni.
Plehkost, zlaganost sta moji glavni
izkunji z njo in nenadoma ima
tega zadosti.
Kljub vsemu pa so Armani, Dolce
in Gabanna veji zvezdniki od
kateregakoli umetnika svetovne
slave, nobelovca ...
Defnitivno, a mediji vse te
zvezdnike skonstruirajo na nai sce-
ni. Zunaj so Armani in podobni res
prave zvezde. Pri nas pa so vsi
lahko takoj pevci in pisatelji in
zvezde. al.
Najve delate s Sebastijanom
Horvatom, Jernejem Lorencijem
in Karmino ilec kostumografja
je zelo integrirana v celoto
projektov teh ustvarjalcev.
Princip dela je zelo kooperativen.
Ste zraven od same ideje, zasnove
do izvedbe? To so vai generacij
sko (tudi mariborsko) blinji
ustvarjalci.
Velika srea je, da s to trojico
ustvarjalcev sodelujemo po eni stra-
ni zelo prijateljsko, a tudi zelo
profesionalno. Ko se zane projekt,
se ogromno sestajamo. Ni hierarhi-
je in nobene podrejenosti kostu-
mov drugim prvinam predstave.
Vse se prepleta, zato je to sodelova-
nje zame zelo inspirativno.
Skregamo se tudi, a puamo si
svobodo, to je najvaneje. Odprti
smo za vse ideje, druganosti, zares
skupaj sooblikujemo projekte.
Sreo imam, da delam z ljudmi, ki
so silno odprti, kjer je pretok idej
nenehen. Sama nikakor ne morem
delati po zapovedi. Potem bi bila
kot ivilja v nekem obratu, ki iva
po diktatu.
Odvisni ste od ponudbe tekstila.
Slovenija, zlasti pa Maribor e
davno ni ve prestolnica tekstilne
industrije?
Materiale kupujem v Italiji, Trstu
in Firencah. Meter svile stane v
Italiji trikrat manj kot pri nas. Svila
mora biti avtentina na odru. Na
flmu pa sploh vidi vsak iv.
Kdo so vai kostumografski
vzorniki?
Navduevali so me predvsem
reiserji - Fellini pa Tarkovski,
Kurosawa, Lars von Trier, seveda v
smislu poetike. Gre predvsem za
obutje. Sicer pa so me s kostumi
najbolj prevzeli angleki historini
flmi. Imajo neko doslednost.
Ko beremo gledaliko kritiko, je
kostum omenjen zelo mimogre
de, povrno, nepomembno? Kam
pa sodite kostumograf, imate
drutvo?
Ne, nimamo. Kritika se z nami
komaj ukvarja. e najve, kar smo,
smo funkcionalni v predstavi.
Kostum je vedno v podrejeni vlogi.
A tako mora biti, po moje, ker ne
sme biti mote element. e vidi
kostum, ne pa igralca, je slabo. To
velja za flm, v teatru vendarle
lahko malo razprem peruti,
odvisno od reiserja in koncepta.
Tudi v flmu je prava kostumograf-
ka tista, ki je sploh ne opazi.
Enako je s flmsko glasbo. V
kritikah predstav se spomnim ene
radijske o predstavi Medeja v SLG
Celje v reiji Jerneja Lorencija, kjer
je bila zelo tehtna misel o kostumu
predstave.
Razlika med teatrom, flmom in
modo je neverjetna. Kdo pozna
kakega kostumografa v svetov
nem flmu?
Zaljubljeni Shakespeare in
Nevarna razmerja sta ena redkih
flmov, kjer se spominjamo
kostumografje, a z oskarji
nagrajenih kostumografov ne
pozna skorajda nihe. Le kdo ve za
Sandy Powell ali Jamesa Achesona,
kostumografa obeh flmov? Modni
kreatorji pa so vsi asi, vseprisotni v
medijih. Versace je tudi delal za
teater.
Umetnostni zgodovinar Jure
Miku je za Alana Hranitelja
neko zapisal, da izvrstno
opazuje naravo, estetski navdih
ie tudi v umetnostni zgodovini,
vendar njegove obleke niso
barone, postmoderne ali
avantgardne, pa pa klasine in
brezasne meanica vseh slogov.
Kaj menite? Ali ne velja tudi za
vas nekaj podobnega, e se
spomnim samo vaih kostumo
grafj v Oresteji, Rusalkah,
Alamutu, Gilgameu?
Te brezasnosti je veliko v vseh
mojih kostumografjah. Sopostav-
ljanje slogov v realistinem flmu
ne pride v potev. Dri se krojev,
materialov, stila iz asa, ki ga
prikazuje flm, a znotraj tega je
dovolj kreativne svobode. Ne
more dati v 20. leta klobuka iz 40.
e gre za verizem, je svobode
seveda manj. Izraza doloenega
obdobja se mora drati. Pridih
sodobnosti, miks kultur, miljenj
sta vedno navzoa. Vse pa je
usmerjeno na telo igralca. Ker
igralec je kralj. Vse je podrejeno
njemu, dober kostum mu lahko
pomaga, lahko je inspiracija zanj,
lahko pa tudi zelo mote.
Ampak se ni z Alanom Hranite
ljem zael odnos do obleke na
odru temeljno spreminjati?
Kostumografja se je zaela
razstavljati. Tudi z njegovo prvo
razstavo v narodni galeriji se je
kostum zaelo obravnavati kot
polnovredno umetniko dejanje.
Se motim?
Hranitelj je prinesel neko novo,
sugestivno estetiko v kostum. A
vse to mu je dovolil reiser. Prej
tega ni bilo, bil je zelo izpaznjen
prostor. To je mogoe primerjati z
Evropo pred stoletji, ko sta bili
samo konoplja in sivina, nakar so
prili sem Vzhod in humanizem in
renasansa in barok in barve in
plastenje. Alan je fenomen zato,
ker je bil zares zelo avtorski in zelo
pompozen. Tega prej ni bilo. Zdaj je
marsikaj v teatru postalo vse
preve nasieno. Vsi bi vse,
kostumi, scena, vse je prenasieno.
Morda se bomo vrnili nazaj k
osnovni artikulaciji in dri. Ta as
je kaos v izrazu, samo ve in ve in
vse noro ... Ampak asi zunanjega
blia defnitivno minevajo.
Kako je res z eklektinostjo s
tem sopostavljanjem razlinih
slogov, materialov, zgodb,
partitur s kostumografovega
vidika?
To je najzanimiveji del, ko se
ustvarja neki prostor, za katerega
ne ve, kam ga umestiti. Vznemirja-
jo te vse te tuje zgodbe, slike iz
flmov, loveke usode, ki so ti
blizu in dale. Je hrkanje knjig,
revij, imidev, materialov, barv,
skratka vsega, kar glede na tekst
zbuja v tebi defnitivno neko nujo
po lastni izpovedi - pa naj bo
dobra, slaba, temna, svetla. Prav
zdaj za Dogodek v mestu Gogi,
recimo, strastno tudiram
monografje hrvako-slovenskega
slikarja Vasilija Jordana.
Ste nekaka skrbnica estetskega
spomina, sedanjosti, preteklosti?
Varuhinja lepote v predstavi?
Gre za neko osebno higieno, res.
Lahko dela tudi estetiko grdega, a
znotraj vsega mora biti kodeks
estetsko sprejemljivega, tudi in
predvsem za igralca. Pa ne samo
vizualno, estetsko zaradi estetike,
sam pri sebi mora razistiti te
postulate.
Tudi golota je kostum? Slee
zmeraj reiser, kako pa pri tem
sodeluje kostumograf?
Reiser se odloi, seveda. Tudi
golo telo deluje kot kostum. V no
igrah Veter v vejah borov se je
zgodil zanimiv paradoks, da smo
samo jemali stran. Nenadoma je
bila koa isto dovolj in ena lu.
Vodilo je igralec, on se izpostavi,
celo reiser je v podrejeni vlogi na
koncu.
Koliko je kostumograf svoboden
in koliko omejevan v svoji
izpovedi?
Vedno sem pri celotnem kreativ-
nem procesu zraven. Seciram,
sestavljam kolae, lepim, barvam,
poigravam se. e seveda ni H&M
varianta kostumografje.
V spominu mi je ostal va kostum
Evice v Strnievih abah MGL Ptuj
lani na Bortnikovem sreanju.
Igralka Pia Zemlji slai modro
obleko celo predstavo in bolj ko
jo slai, ve obleke je na njej a
vse zelo tanko, lahno, komaj
zaznavno. Lupljenje obleke s
telesa je bil verjetno subtilni
dogovor z reiserjem?
Zanimiv dramski lik in izziv je
bila Evica Pie Zemlji tudi za
kostumografa. Zelo izhajam iz
teksta, razgovor vseh sodelujoih je
bistven, reiser poda izhodine
toke, vse skupaj pa ni ni, dokler
ne vidi igralca na prvi bralni vaji,
ko prvi prebere tekst. Na vseh
kasnejih se usmeri. Pio sem takoj
videla kot femme fatale, kot divo.
Plastenje teh oblek je simboliziralo
nemo, kako ne more iz svoje koe.
Bolj se slai, bolj je vedno ista.
Venost nedoreenega se je izrazilo
v tem kostumu. Da bi bila seksi
natakarica, kar je bila v nekaterih
uprizoritvah ab, ne bi zdralo v
smislu Lorencijeve poetike.
Ne vem, ali znamo na izust
nateti kakega velikega slovenske
ga kostumografa/ko. Morda
poznajo Hranitelja pa Marijo
Kobi, potem pa se e kona. Tudi
nagrade za kostumografjo so
redke.
Vlasta Hegedui v mariborskem
gledaliu in operi je bila taka
markantna fgura slovenske in
jugoslovanske kostumografje. Kar
se tie nagrajevanja, pa je lepo, e
se, ko se zgodi. Da ljudje sploh vejo,
da obstaja - v gledalikem smislu,
seveda. To pa je tudi vse .
Verjetno parprogram in kriza
najusodneje zaznamujeta prav
kostumografjo. e se samo
spomnim kostumov z ulice v
nekaterih zgodovinskih operah v
Mariboru zadnjih let.
Za opero gre lahko vedno ve
denarja, ker ljudje hoejo tudi ki.
areno al oima drago, je bila
znana misel iz nekdanjega
jugotiska na to temo.
Nelagodje je ta as na celotni
kulturni sceni. Kako ga kot
medijsko manj izpostavljen del te
scene doivljate?
Grozen pritisk je, da mora
nenehno ustrezati temu, kar ljudje
od tebe priakujejo - glede dela,
videza, prezence. Teko je, e
posebej za igralce, ki so zelo
ranljivi in dojemljivi. Biti to, kar si,
in to, kar drugi od tebe priakujejo,
kakrnega te hoejo videti, lahko
privede do hudega notranjega
razkola. Tega jim ne zavidam. Sam
si mora postaviti svoje meje. Ne
morem delati desetih predstav na
leto, tancati, biti to, kar nisem.
Tega ne bi mogla nikoli. Mora se
oklestiti v tej osebni higieni.
Dostikrat je tee, a do sebe ohrani
potenost, kar je poglavitno. Ni vse
dobro, a tudi negativna izkunja je
dobra za naprej. Dokler ne pade,
ne pozna obutka, ko si na konju.
Nenehno slediti svoji (ne)zavedni
notranji noti, ki jo mora upesniti
ali iziveti, to je bistveno in edini
smisel vsega. Zato danes marsiesa
ne razumem.
.~ sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
Pop kultura
V nasmehu nekega dneva
jaa loreni
Svoji sestri sem od nekdaj fav.
Zaradi njega, Tomaa Pengova. Za
glasbenega fanatika namre ni
vejega veselja, kot e dobi ime po
kakem dobrem, kultnem, venem
komadu. Kot je Danaja. Menda
druga pesem, ki jo je Pengov
napisal v cerkvi sv. Martina v
Klnu in leta 1973 izdal na prvi
slovenski neodvisno posneti ploi
Odpotovanja.
Intimno, utno skladbo o antini
Danaji - heri Akrizija, argokega
kralja, ki jo je dal zapreti v bronast
stolp, da bi prepreil prerokbo, da
ga bo potomec ubil - osemintride-
set let kasneje Pengov na spremlje-
valni zgoenki ob izidu druge
pesnike zbirke Drevo in zvezda
zgolj recitira. Kot je rade volje
recitiral tudi na kulturni praznik
na enem redkih koncertov v Kinu
ika. Po katerem je Toma Pengov
le e potenciral svojo legendarnost,
jaz pa sem svoji sestri e vedno
fav, eprav Danaje tokrat nismo
sliali.
Toma Pengov je bil in je e vedno
popotnik, ki ne ie asfaltnih
avtocest do prestolnic, ampak
prane kolovoze do pozabljenih in
zapuenih krajev, je v spremni
besedi zbirke Drevo in zvezda, ki je
nasledila prvo Dih (1993, Zaloba
Krainer), napisal njegov dolgoletni
prijatelj, nekdanji glasbeni soborec
v zasedbi Salamandri, literat Milan
Dekleva. Ki je v torek enako
nestrpno akal, da se bodo odprla
vrata dvorane Katedrala v Kinu
ika. Pengovovi koncerti so e
tako ali tako redki, kaj ele v
nekoliko vejih dvoranah (500
sedeev), saj je Pigl svoje najveje
koncerte odigral v precej manji,
bolj komorni, kot pravi sam, Vite-
ki dvorani v Kriankah.
Kljub temu se je nael kolega, ki je
upajoe moledoval, ali je kje
kakna karta vika. Da, Toma
Pengov brez teav razproda tudi
Kino ika.
kam
Brez kaknega dolgovezenja,
klasinega piar intervjuja ali
solzavih govorov. Zaelo se je tako,
kot se tako za Tomaa Pengova kot
Franceta Preerna, na njegov dan,
tudi spodobi. Intimna avdio-
vizualna komunikacija med
sodobnim kantavtorjem in
klasinim pesnikom je takoj
vgala. Videoposnetek, na katerem
smo praviloma s hrbta lahko videli
Pengova, kako gleda proti markant-
nim tokam Preernovega
ivljenja/dela (Julijin spomenik na
Preernovem trgu, Trnovska
cerkev, Gradaica ...), in znailno
sprehajanje akustine kitare se zlije-
ta v brezasno celoto. Ko brez
miru okrog divjam, / prijatlji
praajo me: kam?
Tako, brez miru, notranje podivja-
no, je stopil na oder. Sicer oguljena
fraza, da takih ne delajo ve, se je
ponudila sama od sebe. Pengov je
enako krhek, kot so krhki njegovi
prsti in njegov umirjen glas.
Publika ni vedela, ali naj zaploska,
ko je kantavtor, obleen v enostav-
ne kavbojke in precej ponoeno
modro srajco, polagoma, kot v poa-
snem posnetku, zloil svoja remek
dela na stojalo in previdno
pogledal, ali je ena od njegovih
dveh kitar uglaena. (Kitaro sem
izbral, ker je najmanji orkester, ki
ga lahko nese s seboj na pot.) Mi
smo ga pa gledali in se spraevali,
kam?
Krhek, da, vendar ko je krenil v
Nerodno pesem iz Odpotovanj,
navkljub na trenutke bojazljivemu
praskanju kitarskih strun, smo na
odru videli isto vitalnost. Proti
polju, proti morju, / proti mirnemu
veselju, smo hodili po obzorju. // A
ljudje so v nas zijali, / moj bog,/ in
se smejali. Nedavno je v intervjuju
za Dnevnik dejal: Vasih sanjam
glasbo, in e imam sreo, da se
zbudim, jo zapiem, ker e takrat
zaspim, takoj izhlapi. Podobno
doivlja poslualec, spi in gleda,
kako izhlapijo zlasti pesmi iz
Odpotovanj, pa verzi tipa iem te
kot sfnga ie as.
kaj pa jeek
Ko je po treh komadih kazalo, da
bo komunikacije z obinstvom, ki
je delovalo nekako neprepriano,
bolj malo, se je le razgovoril. Kaj
pa Jekova rna pega ez oi?
Obinstvo je hotelo zaploskati,
Pengov pa je postregel z anekdoto,
eno tistih, ki jih je vsako leto manj,
ker takih pripovedalcev pa ne
delajo ve.
Ob blejski obali sem ga neko
sreal, Jeka. Vedela sva drug za
drugega, no, bolj jaz zanj kot on
zame. Skratka, vpraal sem ga, e
lahko uglasbim to pesem. Pogledal
me je, nato pa rekel s svojim
znailnim, gromkim: Nared kar
e! No, potem pa sem tole
naredil. Obinstvo je z omi
porlo anekdoto, z uesi pa komad,
eden redkih, s katerim je Pengov
stopil tudi na iro glasbeno sceno,
predvsem skozi slovenski flm
(Poganikov o Cukrarni, Kr ...).
Sode po YouTubu, pa ne, da bi
pesnik dal kaj nanj, najbolj vgeta
V nasmehu nekega dneva (9972
ogledov) in njegova verzija komada
Oda Ireni, ki jo posnel skupaj z
Mladimi levi (8850 ogledov).
Sorazmerno malo za kantavtorja,
katerega prvenec je bil gladko
razprodan v 1600 izvodih.
Koncert je bil taken, kot je
njegova kariera. Neurejen v
svojevrstni urejenosti, spontan, ad
hoc. Postopajo, hudomuen.
Neodloen, v priakovanju.
Nobenega lista s seznamom
komadov. Nobenega vrstnega reda.
Zgolj zbirka pesmi, po kateri je
listal sem in tja ter publiki metal
svoje skladbe kot labodom stari
kruh.
Skakanje iz zaetka na konec,
sprehajanje po vsem vmes. Od
albuma do albuma. Malo Odpoto-
vanj (1973), nato Biti tu (1995), skok
v Pripovedi (1988), nabor iz Rimske
ceste (1992). Na mnenje, da
Odpotovanj njegove naslednje
ploe niso dosegle, je pred dvema
letoma nejevoljno dejal: Precejkrat
sem slial, da se Odpotovanj ne da
presei. Ampak s tem se ne
strinjam. Zakaj? Ker je vsaka nova
ploa preseek. Lahko me pa
vpraate, zakaj sem tako len, da
sem izdal tako malo albumov. Zato,
ker sem sam svoj najstroji sodnik.
Takoj po prvencu me je Aco
pregovarjal, da takoj naredimo e
drugi album. Pa ga nisem. Ko
jabolko dozori, odpade z drevesa.
In jaz sem akal, kdaj bo kaj
zrelega. Sem pa seveda prepogosto
gledal ta jabolka, kdaj bodo
dozorela.
Moral bi biti med Halozami
No, tale je pa res ta prva. Cesta.
Napisal sem jo v tisti izjemni
romanski katedrali v Klnu. Takrat
je bila vsa poruena in polna
gradbenih odrov. Spomnim se, da
sem ponoi komaj kaj spal, ker so
golobi tako straljivo ropotali.
Veste, golob naredi ve ropota kot
zmaj! To je bil najdalji as v eni
noi. Pardon, najdalja no, se je
poasi zasmejal na prvi tretjini
koncerta.
Toma Pengov, taken, kot ga
poznamo, je nastal v tisti cerkvi,
povsem naeti po bombardiranjih
ob koncu druge svetovne vojne
(popolnoma so jo obnovili ele leta
1985). Pa je bil Kln, kot rad pove,
le vmesna toka na poti v Amster-
dam, kamor se je odpravil h
kolegom. Cesto sem napisal, ko
sem bil v klnski katedrali, ki so jo
takrat obnavljali. Nato sem el e v
Amsterdam, kjer sem jo zaigral
prijateljema, ki sta bila totalno
oarana, vendar sta bila bolj kot
motivatorja predvsem katalizator-
ja. Tam sem potem napisal e
pesem Danaja, je dejal za Veer
pred dvema letoma.
Koncertu sta nekaj ivahnega,
tistega naravnega lucidnega vetra,
proti kateremu so uspeno,
mavriasto lulali v legendarnem
umiju, na katerega ima Pengov
lepe spomine, dala skladbi Glaek
vina (Jeek) in Rodovnik vina
(ljudska). Vsaka vinorodna
pokrajina ima svojo verzijo te
pesmi, pravzaprav vsako omizje,
je napovedal slednjo, e zael, nato
pa se kar sredi komada ustavil. Se
opraviujem. Zdaj bi moral biti
tam, med Halozami.
Bogdana Herman
Vrhunec nastopa je bilo gostovanje
Bogdane Herman. Toma je bil
vedno taken. Vsi smo bili
pripravljeni, on pa nas je ustavil
ravno, ko smo zaeli, ker je moral
uglasiti kitaro, je dejala pevka, ki
je sodelovala e na Odpotovanjih
pri Sarkofagih. Osemintrideset let
kasneje pesem zveni e bolj
popotniko, odtujeno, zamaknje-
no. Ceste so plesale pod koraki, /
kot da bi znale najti pot proti jutru
v ivo: toma Pengov v Kinu ika
nasmehu
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O . Pop kultura
V nasmehu nekega dneva
in drugod. // In glasovi so rasli
vsepovsod, / Sarkofagi so leali z
glasom spranim na obali.
Ko je Hermanova dodala svoj
prodorni, a obenem zamolkli
vokal, nihanje mistinih poltonov,
se je zdelo, kot da smo spet v
Tomaevi kopalnici na Celovki
ulici, kjer sta Andrej Zdravi in Aco
Razbornik posnela veino
materiala za Odpotovanja (del je bil
posnet tudi na Radiu tudent).
Da, najbolj lirine kantavtorske
slovenske pesmi so bile posnete na
- stranini koljki. Sam je bil s
ploo, katere prva vinilna izdaja
(tista z zeleno naslovnico) velja
danes za arhivsko rariteto, ko jo je
prvi dral v roki, nezadovoljen.
Ker sem si predstavljal, kaj vse bi
e lahko dodal, mi je povedal v
tistem istem stanovanju leta 2009.
Ko sta s Hermanovo krenila e v
Tihe so njive in ivahno Pegam in
Lambergar, se je zdelo, da je
Pengov brezasen. Mimo njegove-
ga stanovanja na Celovki vigajo
avti, migeta mladina, odhaja as,
on pa ostaja, kot ostajajo rni verzi
na belem papirju. To stanovanje
ima na sreo dve strani, od katerih
ena gleda na dvorie z gozdikom
in je popolnoma tiha. Na tisti
strani po navadi sedim in igram,
pojem, ustvarjam, razmiljam ... Ni
ravno isto tiho, sliim otroke in
make. Ko se gonijo, so najglasnej-
i, je dejal za Playboy leta 2007.
iskalec skladnosti
Toda na odru, ko se je zdaj bolj,
zdaj manj uspeno sprehajal po
estih kitarskih strunah - po
katerih se, kot pravi denimo Aco
Razbornik, nihe ne zna tako
sprehajati, pa e bi leta in leta gulil
kitaro -, se je as ustavil. Kaj pa e
eno preberem? Nismo vedeli, ali je
lo za retorino ali konkretno
vpraanje. Skromno, neno je
vpraal, nato bojazljivo prebral.
Tisto o jamskem loveku, ki je dlan
naslonil v glino.
Na vpraanje, na kaj je mislil
jamski lovek, ko je roko naslonil v
glino, je nedavno odgovoril:
Najbr se je zamislil, ko je zagledal
svoj odtis. Kaj pa je to? Druga roka?
Odsev mene? Moje due? Ne
verjamem, da medved opazuje
svoje stopinje. Gre urinirat ob
drevo, da zaznamuje ozemlje.
Mnogo teorij pravi, da je to zaetek
ustvarjanja, zaznamovanje zemlje.
To je ivalski nagon, ki je ostal tudi
loveku. Vendar dananji lovek ne
naslanja ve rok v glino in se
sprauje o tem, ampak povzroi
vojno in se ne sprauje. Kdo je
pametneji?
Tudi ko zgolj prebira, s suhim
grlom niza verze, nekako ranljivo
boli v stojalo, je e vedno
glasbenik. e je vasih v dobri
drubi svoje pesmi risal (tega
menda e dolgo ne pone ve),
potem danes prepeva tudi takrat,
ko zgolj recitira.
Nehvaleno je dati svoje ivljenje v
uro in pol, 90 minut. e nogometa-
i tega ne zmorejo. Vendar Toma
Pengov je v iki z vsakim deja-
njem, vsako besedo in vsakim
tonom brskal po svoji preteklosti,
ki to zaradi brezasnosti ni in ne
more biti. Je, kot je zapel tudi v
iki, kot drevo. Rad bi vedel, kako
drevo ljubi / sonce, zvezde, veter,
viharje, / tiha jutra, megleno barje,
/ pripoved ptic, veerne zarje.
Med vsaj dvema komadoma je bila,
navzlic trudu, njegova kitara
razglaena. Tu in tam je zakrtala
kakna nota, posamezni toni so se
poskrili. Hm ... Tale pa ne gre, je
priznal po eni od zaetih skladb,
ko se je videlo, da prsti ne zmorejo
ve tistega, kar v Sloveniji tako ali
tako poleg njega ne zmore nihe
drug. Najbr to dri zato, ker sem
hitro postal samouk, kar pa ne
pomeni, da mi ni bilo al, da sem
sploh el v glasbeno olo. To je tako
kot kotalkanje: nekdo ti pokae
prve korake, nekajkrat pade na rit,
nato pa se pobere. Vekrat se
pobere, bolji si. Kar pa zadeva
igranje: res, precej kitaristov mi je
reklo, da igram na poseben nain,
ki ga je teko posnemati. Hitro sem
se uil, predvsem pa sem obsedeno
vadil. Dlje ko igra, bolj zaslii
svoje ideje.
Toda pred bisom je V nasmehu
nekega dneva zazvenela tako, kot
mora. Prsti so li sami od sebe od
preke do preke, vokal je postal
glas potujoega lirika, meikal je
trenutek. iva pesem. Na obrobju
sveta, malikujoega hitrost in
hrup, so morda e skriti kraji, kjer
je mogoe posluati roso, iskati
pogled drevesa, se pogovoriti s
klatei, romarji in begunci, videti
barvo tiine, pravi Milan Dekleva,
po katerem je Pengov zamiljeni
iskalec minule skladnosti. Vekrat
smo med koncertom videli barvo
mune tiine, se spraevali, kaj
skriva njegovo globoko premilje-
vanje.
nekaj preernovskega
Po slabi uri in pol je polagoma,
komajda vstal. Zanihal je kot
njegov vokal. Krenil je v bis in
ponudil e Generale, prej pa e navr-
gel eno anekdoto. Pred kratkim
sem bil kanek bolehen. Nisem
ravno za na maraton. e je lo za
alo na lasten raun, potem je
povsem vgala. Generali so
zazveneli aktualno, posttajkunsko.
Vi ste sodniki svojega asa, / le
kdo kot as vam lahko sodi?
Ko je konal, je mirno vstal in zelo,
zelo poasi odel, odepal z odra.
Obinstvo je ploskalo, on pa je le e
mignil z glavo v pozdrav. Odsotno,
brezasno, minljivo. Vse dokler ni
publika znova izvedla desant na
stojnico z njegovima zbirkama in
albumi. Odpotovanja so la za med,
knjige tudi. Redko kdaj kak
slovenski izvajalec proda toliko
svojih del, kot jih je v torek prodal
Toma Pengov.
Nekaj preernovskega je bilo na
torkovem koncertu. Nekakna elja
po biti razumljen v nerazumlje-
nem svetu. Le da je Pengovova
resignacija njegova kitara, ki ie
svojo mladost, opeva brezskrbne a-
se, rie svojo Vrbo. Poslualcu je na
trenutke poteno muno, ko se
zaveda, da pesnik ni ve za na
maraton. Vidi zaton. Sluti konec.
Vendar prav njegova Cesta, njegova
Odpotovanja v svoji melanholini
naravi temu nasprotujejo. Venega
popotnika se ne sme zaustaviti.
Gre svojo pot v maniri romanov Jac-
ka Londona. Pri kaknem drevesu
ga aka Federico Garcia Lorca, izza
ovinka kuka lirinost Leonarda
Cohena, nad vsem pa se smeji
nenadkriljivi entuziazem Franeta
Milinskega - Jeka.
In prav v tem je kultnost, legendar-
nost torkovega koncerta. Toma
Pengov je nedovrni glagol(nik).
Odpotovanja. Neskonna cesta,
zavetje nemirnih ljudi. Morje
verzov, kapljice utrinkov. Lirika. V
ivo. V ilo.
P.S.: Argoki kralj Danajine usode
ni mogel zapeatiti. K njej je
navzlic Akrizijevemu trudu priel
Zevs, v obliki zlatega deja, njun
zmenek pa je rodil Perzeja. Akrizij
je tako Danajo kot Perzeja zaprl v
skrinjo in jo vrgel v morje, saj ni
upal nasprotovati volji bogov in
Perzeja ubiti sam. Iz skrinje sta se
reila oba, Danaja in Perzej.
|J.- v-..Jv,
|,||- ..|n|Jv.
||.||. \ |vJ
,|n|| |.n-)
.o sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
uganke
Albin Lugari (rojen 1927.) se je
rodil na Ptuju. Med letoma 1946 in
1950 je tudiral slikarstvo na
ljubljanski akademiji za likovno
umetnost, kjer je opravil tudi slikar-
sko specialko. Njegovi profesorji so
bili Boidar Jakac, Gojmir Anton
Kos, France Miheli, Slavko Pengov,
Nikolaj Pirnat in Marij Pregelj. Na
Ptuju, kjer ivi, je bil ves as
aktivno prisoten kot likovni
pedagog in slikar.
Albin Lugari ustvarja olja, risbe,
akvarele in gvae. Neredko rpa
navdih iz lokalnega okolja. V
petdesetih letih so pogosti
fguralni prizori domaega okolja
(Prodajalke ebule, Perice), ki jim
doda nekaj etnolokega navdiha.
Pogosto ustvarja v serijah (recimo
Interieri, Tihoitja, Pesniki). Z
bivanjskim vpraanjem se je
ukvarjal v ciklu Pesniki, ki v
celotnem opusu nekako izstopa,
sicer pa so verjetno najpogosteji
Lugarievi motivi krajine. Ne le
motivi Haloz in Ptuja z okolico,
pomembno mesto zavzemajo tudi
obmorske krajine, predvsem Istra.
Prav cikel Istra je poleg Solin in
Pristani eden najpogostejih
ciklov, h kateremu se avtor vraa
skozi dalja obdobja.
V delu Soline iz leta 1965 se pred
gledalcem razprostira pokrajina,
kot bi jo gledal iz privzdignjene
lege. Solinarske hiice, nagrmadeni
kupi soli in morski bazeni ustvarja-
jo razgibano lenjen ritem, v
katerem se izmenjujejo ploskve,
oblike in barve. Do izraza prideta
nizanje vodoravnih pasov in
izmenjevanje trikotnih kupov soli
in kvadratastih hik. Perspektivi-
no poglabljanje je skoraj neopazno,
prizor veliko bolj naglauje
dvodimenzionalnost. Rjavo-
okrasti toni zemlje in svetlomodre
ter bele zaplate morja namre
prekrivajo celotno slikarsko polje
in se zakljuijo s plosko vzpetino,
ki defnira horizont.
Istra je postala Lugariev priljubljen
motiv e v petdesetih letih. Oitno
ga je pritegnila prav posebnost
pokrajine, ki se izraa z drugano
barvitostjo in z drugano fzino
prezenco, kot jo ima celinska
krajina. V Lugarievem primeru
pomeni Istra predvsem dobrodoel
odmik od zaobljenih, zelenih Haloz
in kmeke motivike. Soline z
rastrom bazenov, vzdolnih poti,
kockastih hi in trikotnikov soli e
same po sebi vodijo k poenostavlja-
nju in stilizaciji, avtor pa je ta vidik
e poudaril. Tudi sicer je Lugari
pogosto izbiral motive, ki so
dopuali stilizacijo, obenem pa so
e vedno ohranjali jasno strukturira-
no ogrodje. V tem smislu so
znailne njegove zimske krajine ali
recimo cikel Brajde. eprav Albin
Lugari nikoli ni prestopil v isto
abstrakcijo, pa je v sedemdesetih
letih prav s krajinami naredil korak
v to smer. V teh delih iroke barvne
ploskve izrisujejo lasten ritem, ki se
skozi hlasten, skicozen nain
pretvori v vtis pokrajine.
Reproducirano delo Soline je
izvedeno v tehniki olja, in sicer v
slika ||J s- |.-n.-J nv-- s|Jv-ns|- sJ||n-
a, B, C | v s..n.
Reitev kviz: 1C, 2B, 3A, 4C, 5B, 6A, 7C, 8B, 9A, 10B, 11C, 12B; Komu bomo tokrat zaploskali? reitev uganka: biciklistka, abrazija, afrmacija, Atian, naivne, liniki, inaica, Areh; Ciril Ribii; reitev slika: Seoveljske soline
suDoku
uganka
albin lugari: J||n-, o, J|- n |-sJn|. ,JJ |.n v.)
serPentine: Besede vpisujte proti desni ali proti levi, kakor teejo
serpentine, in sicer od polja s tevilko do naslednjega polja s tevilko.
Tako je zadnja rka prejnje besede hkrati zaetna rka naslednje. V dveh
obarvanih kolonah dobite ime in priimek letonjega dobitnika priznanja
Bob leta 2010.
1. kolesarka,
2. izpodjedanje
morske obale zaradi
razdiralnega
delovanja valov,
3. uveljavitev,
potrditev esa,
4. prebivalec gorate
grke pokrajine
Atike, 5. lovek, ki
zaupa zaradi svoje
neizkuenosti,
6. jed, oblikovana z
odvzemanjem
monate mase z lico, 7. nebistvena razlina oblika kakega pojava,
varianta, 8. smuarski center na Rukem Pohorju s hotelom in koo.
Ob vsakem vpraanju v spodnji
mrei prertajte rko v ustreznem
polju - na primer rko A v kvadratku
1A, e menite, da je odgovor na prvo
vpraanje A. Na koncu vse neprerta-
ne rke preberite po navpinih
stolpcih, da dobite konno reitev.
1. Pred dnevi se je zaelo letonje
svetovno prvenstvo v alpskem
smuanju. katero po vrsti je letonje?
A) 50.
B) 35.
C) 41.
2. katero zimskoportno sredie je
letonje prizorie tekem najboljih
alpincev?
A) Val-dIsere
B) Garmisch-Partenkirchen
C) Bormio
3. V koliko posameznih disciplinah se
bodo pomerili med sabo najbolji
smuarji in smuarke?
A) petih
B) tirih
C) estih
4. kateri smuka brani osvojeno zlato
z zadnjega svetovnega prvenstva?
A) Bode Miller
B) Didier Cuche
C) Aksel Lund Svindal
5. katerega leta je tukaj e bilo
svetovno prvenstvo v smuanju?
A) 1972
B) 1978
C) 1984
6. katera smuarka je nosilka zlate
medalje v veleslalomu s prvenstva
leta 2009?
A) Kathrin Hlzl
B) Manuela Mlgg
C) Katrin Zettel
7. katera drava je osvojila najve
medalj na prejnjem prvenstvu med
vsemi, in sicer est?
A) ZDA
B) Avstrija
C) vica
8. katera smuarka je osvojila zlato v
svoji paradni disciplini, smuku, na
prvenstvu leta 2009?
A) Maria Riesch
B) Lindsey Vonn
C) Elizabeth Grgl
9. kdo je za nekatere malce presenet
ljivo osvojil zlato v veleslalomu na sve
tovnem prvenstvu leta 2009?
A) Carlo Janka
B) Benjamin Raich
C) Ted Ligety
10. katera odlina smuarka bo letos
branila zlato v slalomu z zadnjega
prvenstva?
A) arka Zahrobska
B) Maria Riesch
C) Tanja Poutianen
11. kateri smuar se je okitil z zlato
medaljo v slalomu na prejnjem
prvenstvu?
A) Ivo Kosteli
B) Benjamin Raich
C) Manfred Pranger
12. katera naa smuarka je reila
ast nae reprezentance in osvojila
srebrno medaljo v veleslalomu na
prejnjem prvenstvu?
A) Marua Ferk
B) Tina Maze
C) Ilka tuhec
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
A K M Z M T S A Z S O K L
B O P B O N K T N P H A J
C A U O S O R J A L S M I
7 8 1 5 4
4 2 3 6
7 2 4 5
9 2
4 8 9 1
5 3 9 8
2 7 4 1 3
avtor: Marjan grabner
pastozni maniri, ki je znailna za
Lugarievo slikarstvo in ki
postavlja v ospredje materialnost
upodobljenega motiva. Tudi
hrapavi sledovi opia poudarjajo
ta vidik. Iz tega pristopa bi se dala
razbrati avtorjeva zavezanost
zemlji in treznemu, realnemu
pogledu na svet. Tudi avtorjevo
navduenje nad obmorskim
svetom izhaja morda prav iz te
neposredne in otipljive materialno-
sti obmorske pokrajine. Delo je del
zbirke Umetnostne galerije
Maribor.
andreja Borin,
vija kustodinja ugM
|.-nJsn |-.| |.||J.,
.Jss.,-.-v o, .OOO |.||J.,
+3So . . .. S oO, |nJ...s|,
.......s|,
J..n-J.. O.OOS.OO
1
3 2
4
5
6 7
8
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O . krianka
Sobotna nagradna krianka 1689
SESTAVIL
MARKO
NAPAST
INVERZNA
KRIVULJA
PARABOLE
OMIKA
BILL
GATES
AMERIKA
TRIAT-
LONKA
(JULIE)
DANTEJEVA
MLADOSTNA
OBOE-
VANKA
HINDUJSKI
NAUK O ENI
RESNINO-
STI VSEGA
DEBELA
ROZINA
EKSCES
SLAVKO
OSTERC
BORIS
CAVAZZA
23. RKA
HEBREJSKE
ABECEDE
FRIDOLIN
KRATKA
ZGODBA IZ
IVALSKE-
GA SVETA
SRBSKI
ZGODOVINAR
RUVARAC
KRAJ V
BOLGARIJI
VZHODNOOD
PLOVDIVA
VZDEVEK
DWIGHTA
EISEN-
HOWERJA
ETRTA
DIMENZIJA
DEL TEDNA
LEEE
TISKARSKE
RKE
ARGENTIN-
SKI PISATELJ
(BIOY)
INDIJANCI
RNE NOGE
POTNA
OZNAKA
ARIZONE
V ZDA
ZNAILNA
VAS NA
KAVKAZU
PAPIR
RAZLI-
NEGA
FORMATA
SRBSKI
KNJIEVNI
KRITIK
(GVOZDEN)
TEA
EMBALAE
BIVI
IZRAELSKI
PREDSEDNIK
WEIZMANN
MEDNA-
RODNO
LETALIE
V TIRANI
AMERIKI
FILMSKI
PUJSEK
ZNOJ
MARSHAL-
LOV NART
(ANAGRAM:
REP)
BELGIJSKI
PISATELJ
(CAMILLE,
1844-1913)
GRUZIJSKI
PESNIK
CARETELI
FLAMSKI
SLIKAR
RUBENS
AFRIKA ANTILOPOA
ZVITEK,
NAMOTEK
FINSKI
PISATELJ
KIVI
ITALIJANSKI
SKLADA-
TELJ
VECCHI
IVALSKA
USTNICA
RNKA
KRAJ PRI
KOEVJU
OSJE
GNEZDO
SLOVENSKI
GLASBENI
TRIO
MESTO
NA KUBI
SL. ARHITEKT
(1876-1951)
SLIKAR
KAVI
MAD. FILM.
IGRALKA
AGAI
KAMBOKI
POLITIK
(LON,
1912-1985)
OTOK
AROVNICE
KIRKE
(TUDI AJA)
PISANA
PAPIGA
Z DOLGIM
REPOM
AM. ROKER
(DAVID)
SRB. IGRA-
LEC (MILAN)
NUKLEARNA
ELEK-
TRARNA
KRKO
GLINASTO
GLASBILO
OVALNE
OBLIKE
MESTO NA
JUGOVZH.
BRAZILIJE
RUA
HRVAKI
SLIKAR
BUAN
VAS POD
STORIEM
RIMSKA 6
NASADI
BLIZU
HI
TEKOINA
V SRCU
IN ILAH
TELUR
RONALD
PRISTANI-
E
NA JAVI
STAVNI
LEN,
POVEDEK
MESTO
V ABRUCIH
PRAVO-
SLAVNA
CERKVENA
HVALNICA
AFRIKI PTI
ESTONSKI
PISATELJ
(MATS)
PAUL ANKA
UKRAJINSKI
PESNIK
(VASILIJ)
IME DVEH
PRITOKOV
REKE
TIGRIS
NAPRAVA
ZA
ZAPIRANJE
OBLAIL
OTOPLITEV
V HLADNEM
OBDOBJU
ERIK TUL
PORTNIK
NA SKATE-
BOARDU
NEMKI
OPERNI
REISER
ULICA
JUNAKA
PESNITEV
GUSTAV
MAHLER
RUTENIJ
VRSTA
ITA
AM. PISATELJ
(NORMAN,
1923-2007)
SPELEOLOG
MUSLIMAN-
SKI SODNIK
NEMKA
RTV
PREDUJEM
NEMKI
FILOZOF
(GEORG)
NIKELJ
GRKI
OTOK
V KIKLADIH
JUNO-
AMERIKA
KUKAVICA
PRITOK
DNESTRA
(ANAGRAM:
TURE)
ZIMZELENO
DREVO
RHODE
ISLAND
NORVEKA
PESNICA
HAGERUP
INDIJSKI
FILM
S KABIROM
BEDIJEM
STAREJI
JAPONSKI
RAUNAL-
NIK
TRIE
MADAR-
SKA ROKO-
METAICA
(BEATA)
1689
Izrebanci
Med reevalci sobotne nagradne
krianke 1688 je reb izbral
naslednje nagrajence:
1. nagrada: Silva upevc, Kardelje-
va c. 68, 2000 Maribor
2. nagrada: Bogomir Jure,
Vodovodna 4, 2352 Selnica ob Dravi
3. nagrada: Silva iak, Regentova
10, 2000 Maribor
Vse nagrajence prosimo, da
sporoijo svojo davno tevilko na
tel. 02/23-53-100.
Reitev nagradne krianke
1688
Vodoravno: AKAMAS, ROKADA, SLEGUR, PO, LTD, MODNA, OLOF,
REVIJA, ARO, POTOK, CLIFT, DELOIRANCI, IO, OBEREK, LVOV,
KOP, NOVOKAIN, LAVABO, ALI, MIMARA, J, TARNOWICE,
LAET, AIREDALE, OTKA, MATHIS, KRAVETS, AM, OSTRV, INI, ILJ,
SOOBTOENKA, DVOUMNOST, ARSLAN, SEANSA, VRNITEV, JELEN,
PE, DURFEE, NONO, TOKO, PLAT, RNK, AR, KOROKI OKTET,
POBOLJEK, LJUDJE IN MII, ASSIA, RT, IG.
nagradni razpis
Med reevalce, ki nam boste poslali pravilno reitev krianke (izrezano
krianko), bomo z rebom izbrali tri, ki jim bomo podelili nagrade.
1. nagrada je darilni kupon za vstop v hotelske bazene in savne grand hotela
Primus;
2. nagrada je darilni kupon za vstop v termalni park term Ptuj;
3. nagrada pa je koplet posebnih izdaj revij na dom.
Reitev poljite do etrtka, 17. februarja zjutraj na naslov: Urednitvo
Veera, 2504.
Na kuverto napiite Nagradna krianka 1689.
Izid rebanja bomo objavili prihodnjo soboto.
.S sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
neko in danes
VeeroVo ||||| 12. januar 1963, Maribor: |Jv |n|JvJJs|| vJ. ,|.| |JJ.|n|)
Projekt
tretje oko
gregor grosMan
Konec leta 2010 si je dal profesor
Wafa Bilal v zatilje implantirati
majhno kamero, ki je preteklih
nekaj mesecev snemala, kaj se
dogaja za njegovim hrbtom.
Vendar se njegovo telo ni navadilo
na tuj predmet in tako so mu ga
morali pred nekaj dnevi kirurko
odstraniti, eprav je Bilal sprva
nartoval, da bo poskus trajal vsaj
leto dni. Po poroanju strokovnega
glasila Chronicle of Higher
Education je njegovo telo zavrnilo
enega izmed treh materialov,
uporabljenih v podnoju kamere,
ki je nameeno med lobanjo in
koo in pomaga drati kamero na
pravem mestu. Niti antibiotiki niti
steroidi niso pomagali ublaiti
neugodnega obutka pri noenju
kamere.
Projekt 3rd I (tretje oko) je
predvideval snemanje dogajanja s
hitrostjo enega posnetka na
minuto. Kamera je tako spontano
fotografrala, slike pa so se nato
preko prenosnega raunalnika, ki
ga je profesor prenaal s seboj, in
brezinega omreja samodejno
prenaale na spletno stran, kjer so
bile javno dostopne svetovnemu
obinstvu. Hkrati se je kopija
fotografj hranila in prikazovala na
zaslonih v okviru posebne
instalacije v Mathafu, Arabskem
muzeju sodobnih umetnosti v
Katarju. Pomembno izhodie ob
nastanku projekta je bilo objektiv-
no beleenje ivljenja brez vpliva
oi in rok. To pojasnjuje nenavadno
mesto, na katero je pritrdil kamero.
Profesor pa z odstranitvijo
podnoja ni obupal, saj kamero
sedaj nosi pritrjeno na zadnjo stran
vratu, na mestu pa jo dri elastina
vrvica. Takoj ko se mu bodo rane
zacelile, si bo ponovno implantiral
ustrezno podnoje, vendar tokrat
nartuje uporabo telesu prijaznej-
ih materialov.
V Iraku rojeni profesor jemlje
eksperiment kot izjavo umetnika
in vpogled v njegovo preteklost.
Zase pravi, da je poln meanih
obutkov, saj je zapustil Irak zaradi
poti v Savdsko Arabijo, Kuvajt, na
koncu pa se je preselil v ZDA. Tretje
oko tudi ni prvi provokativni
poskus zdruevanja tehnologije z
umetnostjo. Leta 2007 je izvedel
projekt Domestic Tension (domaa
napetost), pri katerem se je zaprl v
sobo, ki je bila opremljena s
spletnimi kamerami. Nato je
pozval obiskovalce spletne strani,
naj ga obiejo, se z njim pogovori-
jo ali pa ga obstreljujejo s kroglica-
mi rumene barve. Preko spletne
strani so ljudje nadzirali puko na
barvne kroglice, enostavno s
pritiskanjem puic na zaslonu,
skupno so tako umetnika ustrelili
preko 40.000-krat. Zanimiv je bil
odziv obiskovalcev spletne strani,
ki so se hitro razdelili na dva pola.
Medtem ko bi eni naredili vse, da
bi zadeli umetnika z barvnimi
kroglicami, se je oblikoval tudi
drug tabor, ki ga je branil. Bilal je
takno poetje razumel kot dokaz
o konstantnih napadih na druga-
nost, s katero se vsi sreujemo v
vsakdanjem ivljenju.
Zaradi boleine so morali profesorju Waf Bilalu predasno
kirurko odstraniti vstavljeno kamero, saj se telo ni navadilo
na tujek v glavi
Wafa Bilal si v okviru projekta 3rd
I (tretje oko) kamero namesti na
glavo, za napajanje pa skrbi prenosna
baterija
Profesor Bilal si je zmeraj elel vede
ti, kaj se dogaja za njegovim hrbtom
tretje oko
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O . tema
Dioksini
slaVko VenDa
Velikokrat moramo zato, da
postanejo komplicirani odnosi
razumljivi, opis poenostaviti. S tem
se sicer izpostavimo nevarnosti, da
opisane stvari niso ve isto tone,
a za razumevanje celotnega
problema z dioksini eksaktnost ni
na prvem mestu.
Karkoli e razumemo s pojmom
razvoj - dejstvo je, da so dioksini
neizbeni davek razvoja in nain
ivljenja potronike drube, ki
temelji na sprejetem naelu bolje
imeti kot biti. Celo tako dale je e
lo, da je najvekrat ostalo samo e
imeti. V preteklosti, tudi v Sloveniji,
je bil plaan davek razvoja loveke
drube z obremenitvijo okolja s
svincem in ivim srebrom. iroka
raba svinca in ivega srebra je poleg
koristi vodila tudi v obremenitev
okolja s svincem in ivim srebrom.
S to razliko, da se takrat in e dolgo
zatem niso zavedali posledic
obremenitve okolja s temi elementi.
Danes se obremenitve z dioksini
zavedamo. Pa? Kje je izhod? Veanje
tevila dragih laboratorijskih analiz
in reevanje problema z vianjem
dogovorjenih, se pravi dovoljenih
mej gotovo ni reitev.
Dovoljena vrednost je ni
Dioksini so kemijske spojine, ki
nastanejo pri temperaturah pod
800 stopinj. Teko so razgradljivi.
Razpadejo ele ob seigu pri
temperaturah nad 1000 stopinj.
Odkritih je okrog 150 dioksinov.
Od vseh znanih sta posebno
nevarna dva, pri katerih je klor
vezan na benzenov prstan.
Dioksini nastajajo tudi v naravi
brez delovanja loveka. Tam, kjer
kaj gori, so tudi dioksini. Primer so
gozdni poari in izbruhi vulkanov.
Nastajajo pa tudi pri nepravilnem
seigu in ravnanju z odpadki, v
metalurgiji, kemijski industriji ...
Najdemo jih v pesticidih, vezani so
v plastinih masah in v oljih.
Skratka, moderno lovetvo nujno
povzroa nastanek dioksinov.
V tleh se dioksini veejo na
organsko snov. Rastline jih rpajo
iz tal, iz rastlin s hrano vstopajo v
ivalski in na koncu v loveki orga-
nizem. V ivalskem in lovekem
organizmu se nalagajo v maob-
nem tkivu, od koder se poasi in
teko izloajo. Zato v izpostavlje-
nem organizmu z leti koncentracija
dioksinov poasi naraa.
Akutne zastrupitve z visokimi
dozami dioksinov, ki jih spremljajo
spremembe na koi, so redke.
Pogosteje so kronine zastrupitve z
nizkimi dozami, ki jih klinino
teko ali pa sploh ne diagnosticira-
mo. Danes vemo, da povzroajo
padec odpornosti, motnje v
delovanju hormonov, in ker so
rakotvorni, rast malignih novot-
vorb. Epidemioloke in epizootiolo-
ke tudije o delovanju dioksinov na
populacijo ivali in ljudi pri nas
niso opravljene. Ravno tako je
vpraanje, ker gre za kronine
zastrupitve z znanimi posledicami,
ali so odnosi pri mehanizmu
delovanja dioksinov na organizem
kvantitativni ali kvalitativni. Da
smo jasni - vpraanje je, ali za razvoj
patolokega procesa v organizmu
zadostuje ena molekula ali je za to
potreben vnos recimo dovoljenih 2
ppm (parts per million).
Zaradi obremenjenega okolja so
dioksini prisotni v hrani. Zdrava
hrana postaja zaradi njihove velike
strupenosti e pri nizkih, eravno
dovoljenih vrednostih nezdrava. S
stalia zdrave hrane in zdravja
namre ni dvoma - dovoljena
vrednost za dioksine je ni. Ker pa
tega oitno ni mogoe dosei, se z
dogovorom doloajo dovoljene
vrednosti. Te vrednosti ne
temeljijo na zahtevah zdravja,
ampak so stvar dogovora, ki izhaja
iz tega, da se ob dani tehnologiji in
obremenitvi okolja v hrani nije
vrednosti dioksina ne morejo
dosei. To pomeni, da bo bolj
obremenjeno okolje nujno
pripeljalo v poveane vrednosti
dioksina v hrani, s tem pa se bodo
dvigovale tudi dovoljene vredno-
sti.
koliko dioksina pojemo
V asu afere z dioksinom v Nemiji
so pri nas opravljene analize
perutninskega mesa iz Nemije
potrdile prisotnost dioksina v
dovoljenih vrednostih. Meso iz
Nemije uvoenih praiev ni bilo
preiskovano.
Zaradi poasnega izloanja iz
organizma se dioksin v organizmu
kopii. Do zakola v starosti okrog
37 dni pianci pokljukajo okrog
tiri kilograme krme. Za koliino
dioksina v mesu praia, ki ivi vsaj
est mesecev in za teo sto
kilogramov pore okrog 350
kilogramov krme - ob predpostav-
ki, da so ivali krmljene s hrano, v
kateri je koncentracija dioksina
enaka - to pomeni, da je koliina
dioksina v organizmu praiev
veja kot pri piancih.
V Sloveniji smo zaradi zgreene
postsocialistine kmetijske politike
popolnoma uniili lastno rejo
ivali. Drava je postala odvisna od
uvoza. Letno uvozimo v takni ali
drugani obliki okrog 700.000 ton
praijega mesa, v katerem je
potencialno ve dioksina kot v
mesu piancev, ki ga zaradi
relativno zadostne prireje uvozimo
sorazmerno malo. Koliko dioksin-
skega mesa smo torej pojedli?
Zaupati tujim proizvajalcem in
trgovcem je nesmiselno, kontrola
takih koliin pa nemogoa. Ali
nam ostane e kaj razen lastne
prireje, ki jo morda lahko kontroli-
ramo in sami zagotavljamo
ustrezno kvaliteto, je zgolj
retorino vpraanje. Najprej pa bi
morali razni Rednaki, Erjavci,
Hribarji in vsi tisti, ki so, da se ne
izrazim grobo, vsaj ministrirali pri
propadu slovenskega kmetijstva, iz
kmetijske scene oditi. Morali bi, e
bi bili vsaj malo normalna drava,
e bi etika veljala vsaj pri ljudeh z
akademskimi naslovi in ne
nazadnje, e bi poznali vsaj malo
sramu. Tudi zaradi njih so od
slovenskega kmetijstva ostale v
glavnem samo kulise, propadle
vasi in brezposelnost na podeelju.
Podeelje umira, uvaamo pa
velike koliine hrane dvomljive
zdravstvene kakovosti. Bedasti in
infantilni programi o razvoju
podeelja pa se zdaj znova
prodajajo kot nadomestek za
urejene kmetijske obrate s
proizvodnjo, ki bi na podeelje
sama po sebi vrnila ivljenje. Z
neznosno lahkoto so v postsociali-
stinem asu politiki in njihove
strokovne oprode pripeljali v
kmetijstvo podivjani liberalni
kapitalizem, v katerem sta bila
proft in nesmiselno nianje cen
hrane edini cilj. Kratkovidna
kmetijska politika in opije
kopiranje tujih modelov visokoen-
tropijskega kmetijstva, ki tee po
poti industrijskega kmetijstva, je
vodilo v pretirano uporabo
pesticidov in mineralnih gnojil na
njivi, hkrati pa v uporabo tevilnih
dodatkov v hrani. Ta pot se
neizbeno kona v zastrupljenem
okolju in hrani. Ker svoje nimamo,
postaja uvoena poceni hrana vse
bolj zdravju nevarna. To je danes
slovenska realnost. V tako majhni
in razmeroma kmetijsko razviti
dravi, v kateri smo pridelali okrog
80 odstotkov hrane, se to preprosto
ne bi smelo nikoli zgoditi.
s strupi do zelene elektrike
Evropske drave zaradi interesa
kapitala in, kot kae, monih
industrijskih lobijev pospeujejo
pridobivanje elektrike iz koruze.
Ker je koruzna elektrika zaradi
doplail drave preplaana,
postane visoko proftabilna. To
povzroi dvig cene koruze do meje,
ki je ivinoreja zaradi stalnega
nianja cen mesa ne prenese.
Namesto predrage koruze se v
krmila za ivali meajo poceni, a
nevarna odpadna industrijska olja,
v katerih je dioksin. Dioksin, ki ga
na koncu najdemo v hrani. Taka
favorizirana zelena elektrika s
pridelovanjem koruze za elektriko
mono obremenjuje zemljo, s tem
pa zaloge talnice s herbicidi,
nitrati, nitriti in kadmijem. Krog
visokoentropijskega kmetijstva je
sklenjen. Za 1 MW elektrike iz take
elektrarne, kar je zelo malo,
moramo posaditi koruzo na 700
hektarjih njiv, kar je zelo veliko.
Zelo veliko e zlasti zato, ker smo s
tem potencialni nivo samooskrbe
drave s hrano mono zmanjali.
Tako na oko zelena elektrina
energija iz koruze, ki je e s stalia
pridelave koruze zelo problemati-
na, na drugi strani problematizira
e nacionalno pridelavo zdrave
hrane.
Energetski izkoristki iz koruzne
rastline so v takih elektrarnah v
primerjavi z energetskimi
izkoristki pri ivalih zelo nizki.
Zato lahko trdimo, da tako
pridobivanje elektrike, etudi
odmislimo vse drugo, z energetske-
ga stalia nima nobenega smisla.
A oitno so interesi kapitala in
bank postavljeni pred nacionalni
interes. Pred tisti interes, ki bi ga v
normalni dravi politika morala
zagovarjati, e e ne zaititi.
Moderni lovek - potronik vse
bolj postaja podoben abi, ki plava
v mlani vodi. Voda vse bolj
postaja krop. Ker aba tega ne
opazi, se na koncu skuha. A kdo naj
meri temperaturo in pazi, da se
aba ne skuha? Drava in potroni-
ke organizacije ne morejo nadome-
stiti zavesti, da je v tem svetu nekaj
treba spremeniti v korenu.
Kontrole, ki bi na tako velikem
trgu, kot je evropski, jamila
priakovano kvaliteto, preprosto
ni. Na eni strani trdi liberalni
kapitalizem in proft, na drugi pa
nizka okoljska zavest potronike
drube je realnost - in bodonost.
Post scriptum
Ko ste v veleblagovnici napolnili
voziek s poceni hrano in plasten-
kami z vodo, poglejte, koliko
plastine mase boste prinesli
domov. Zavedajte se, da bo iz te
plastike priplezal dioksin in bo
nekje vstopil v ivi organizem.
Mogoe v vaega ali vaega otroka.
Zagite plastiko na vrtu in boste
dioksin zagotovo, denimo s solato,
vnesli v svoj organizem in
organizem vaega soseda. Zavedaj-
te se dobrobiti razvoja lovetva v
potroniko drubo. Namesto
zahvale Bogu za kruh vsakdanji se
zahvalite pohlepu kapitalizma za
vao dnevno dozo dioksina.
Post post sriptum
Zakaj le Pahor kljub svojim znanim
kvalitetam ostaja edalje bolj sam
za pultom tiskovnih konferenc? Le
kaj mu bo rekla mama?
Najdemo jih povsod. v zraku, tleh, vodi,
rastlinah. So v hrani, v ivalih in na koncu
v loveku. Z njimi je za vedno onesnaen
celoten planet. Nali so jih tudi dale od
civilizacije, denimo v mastnem tkivu
severnih medvedov.
|J| J|.-.-n-nJ
J|J|- |J n.nJ ,.|
,-||J v ,Jv-n-
v.-JnJs| J|J|s|n
v |.n| s -. ,
s- |JJJ Jv|Jv|-
.J| JJvJ|-n-
v.-JnJs|
,|-.-.s)
3O sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
osebno
FluiD Mira Petrovi, |n| |..v . J|v|-v .J. |J.| |n ..-Jn| .JnJ.- .J |J.|
Dragi uro,
tisti, ki ivimo ob Borlu in z
Borlom, imamo vsak svoje
spomine nanj. Kot omenja, se
tevilni spominjajo prvega bazena
na Borlu, kamor so se hodili kopat
od blizu in dale, saj takrat e ni
bilo ptujskih toplic. e ve je takih,
ki se spominjajo, da so bile na Borlu
najbolje veselice, kjer so se
rojevale prve ljubezni naih
starev. Do konca 70-ih let je na
gradu zelo uspeno deloval hotel,
potem pa se je ta zgodba o uspehu
konala in grad je v prihodnjih
desetletjih zael propadati.
Sama sem premlada, da bi bila kdaj
plesala na znamenitih veselicah, in
moji prvi spomini na Borl seejo v
as, ko je bil hotel e zaprt.
Spominjam se, kako so v 90-ih
letih prieli s festivalom Idriart -
vsi smo priakovali novo prihod-
nost za Borl. Sama sem s sestro
Nado in njeno prijateljico poleti
1996 vsakodnevno s kolesom
prihajala na grad, kjer smo se
udeleevale delavnic petja z Ljobo
Jene, euritmije, pletenja iz ibja,
slikanja walfdorske ole, lutkovnih
in gledalikih predstav, koncertov,
posluale smo Marka Poganika in
skupaj z njim raziskovale vitalne
energije gradu in okolice ... Ne vem,
kdaj in kako se je zgodilo, da smo
domaini vse manj zahajali na
grad, idriartovci pa so postali vase
zaprta in samozadostna skupina, ki
ni imela ve stika z okolico.
Spomin nanje danes najdete na
vsakem koraku na gradu, al pa
zgolj v obliki raznih slikarij po
grajskih sobanah ter kupih ropotije
in smrdljivih imnicah, ki smo jih
v zadnji istilni akciji lani
domaih drutev ter drugi
prostovoljci istili iz gradu. e ena
izgubljena prilonost ...
No, moji najbolj svei spomini so
vezani na prelepe poletne veere
na grajskem dvoriu, ko domai
tamburai organiziramo ciklus
koncertov Tamburanje ob veerih,
haloki vinogradniki pa pripravijo
degustacijo svojih vin. Res je Borl
kraj s posebno energijo; to se
enostavno zauti in to neverjetno
vzduje je tudi razlog, da se
tevilna drutva in posamezniki
kljub stalnim teavam in dodatne-
mu delu zmeraj znova odloajo za
organizacijo prireditev na Borlu.
Upam, da ovire ne bodo postale
prehude in da nam bo dovoljeno
sem zahajati tudi v prihodnje.
Trenutno je grad zaradi varnosti
namre zaprt. Mi kljub vsemu
upamo na dogovor z ministrstvom
za kulturo in storili bomo vse, kar
je v nai moi, da bo grad pod
doloenimi pogoji ostal odprt za
organizirane prireditve.
Idej in energije za nae poslanstvo
nam torej e lep as ne bo zmanjka-
lo. Vsaj tako dolgo ne, dokler nas
bodo podpirali tevilni, ki jim je
mar za usodo gradu Borl. Zakaj grad
po tolikih letih e ni v polnosti
ponovno zaivel, zakaj ostaja
njegova usoda nejasna in kdo je tega
kriv, to so vpraanja, ki ostajajo brez
odgovora. Seveda ima karje in
platno v rokah drava, ki je uradno
lastnica tega spomenika dravnega
pomena. Dosedanji poskusi, da bi
grad dali v najem, niso obrodili
sadov, saj so bili pogoji najema za
interesente nesprejemljivi. Zdaj se
drava trudi prieti postopke za
spremembo zakonodaje, ki bi
omogoila ugodneje pogoje za
dogovore z zainteresiranimi
vlagatelji. Vsaj tako je povedala
direktorica direktorata za kulturno
dediino Damjana Penik na
konferenci o gradu Borl, ki smo jo
pripravili 15. oktobra lani na gradu.
Kmalu zatem pa nas je presenetila
novica v medijih, da je grad Borl
uvren na seznam gradov, ki jih
drava namerava prodati v letu
2012. Na ministrstvu so sicer
zatrdili, da so za grad trenutno
odprte vse opcije in da ta hip e ne
vedo, katera bo najprimerneja. Vse,
kar pa zagotovo vemo mi, navadni
smrtniki, ki se zdruujemo v
civilne iniciative, je, da je skrajni as
za ukrepanje, saj smo izgubili e
preve asa.
Morda se ti bo iz vsega zapisanega
zdelo, da nismo dosti dosegli, in
tudi nam se je vasih zazdelo, da
brcamo v temo, kot si sam zapisal.
A ko smo se ob petletnici drutva
ozrli nazaj, smo si rekli, da se je
nekaj kljub temu premaknilo.
Morda ne tako hitro in ne na nain,
ki smo si ga zamislili na zaetku,
pa vendarle. Najbolj pomembna
vpraanja so seveda ostala
nereena, kljub temu pa smo v
drutvu zadovoljni, da je bilo z
nao pomojo storjenih nekaj
majhnih korakov na poti do cilja:
objavljena sta bila dva razpisa za
najem (al neuspena), izpeljana
strokovni posvet in konferenca o
gradu, dogajale so se tevilne
prireditve, o problematiki gradu se
je ponovno ve prielo poroati v
medijih ... Nedvomno k prepoznav-
nosti gradu prispeva tudi Barbar-
no, tradicionalni semanji dan v
Cirkulanah, ki smo ga povezali z
raziskovanjem zgodovine Borla.
eprav - kot pravi - dogajanje
poteka lahkotno in zabavno, se
trudimo, da temelji na strokovno
raziskanih zgodovinskih podlagah.
Prav iz teh prizadevanj je zrasla
tudi ideja za knjigo Grad Borl, ki
smo jo pripravljali dve leti in
predstavili na Barbarnem decem-
bra lani. Zdi se mi, da je najveja
vrednost knjige v tem, da Borl
umea na pomembno mesto, ki
mu je pripadalo v zgodovini, in s
tem opozarja na pomembnost
njegove ohranitve in oivitve.
e en pomemben dogodek, ki je bil
uvren v dogajanje okrog Barbarne-
ga, je bila predstavitev oltarne slike
svetega Florijana, ki je leta 1991
izginila iz grajske kapele in bila zdaj
ponovno najdena. Zbiralec Franc
Riemer je z darilno pogodbo sliko
predal v hrambo ptujskemu
muzeju, z namenom, da bo v
prihodnosti vrnjena na svoje
nekdanje mesto v grajsko kapelo,
seveda ko bodo za to dani pogoji.
Na to v drutvu tudi trdno rauna-
mo. Medtem pa nam ne ostane
drugega, kot da gradu - tako je nae
delovanje slikovito opisal direktor
ptujskega muzeja Ale Arih - e
naprej dajemo umetno dihanje.
Z lepimi pozdravi iz Haloz,
Mira
Bazen je danes le e ribnik
Draga Mira,
na dan farne zavetnice svete
Barbare v decembru ste v Drutvu
za oivitev gradu Borl e tretji
domiselno uprizorili vladanje
ugledne, pomembne grajske
gospode, plemike rodbine Sauer v
teh krajih. Verjamem, da vam idej
o prihodih grofa Jurija Friderika
Sauerja in milostiljive gospe
Barbare na semanji dan, postopa-
nja med stojnicami in uveljavljanja
njune vladavine, ne bo zmanjkalo,
prav tako ne idej za ostale dogodke
okrog za obiskovalce najbolj
zanimive trnice. eprav je morda
za vas raziskovalce zgodovine to
drugotnega pomena, je za navad-
ne obiskovalce spoznavanje
historinih potez kraja na lahkoten
in zabaven nain zagotovo eden od
kljunih razlogov za obisk. Ob tem
ne smemo zanemariti izobraeval-
ne vloge in turistinega potenciala.
Grad Borl je unikum, ki ga je treba
raziskati, se nanj nasloniti in ga
izkoristiti za lepi jutri.
V sklopu prizadevanj vaega
drutva me veseli, da vam je
uspelo dosei nekaj ve, ko ste s
pomojo znanega zbiratelja Franca
Riemerja vrnili ukradeno oltarno
sliko svetega Florijana, zaitnika
gradu Borl. Da ste del dogajanja
namenili problematiki kraj
umetnin, se zdi povsem logino,
spontano, pristno. Pri svojem delu
dobivate pozitivne odgovore
potomcev nekdanjih lastnikov
gradu, kar je zagotovo spodbuda in
obveza za delo v prihodnje. In zato
se sploh ne udim, da se je
prireditev dobro prijela in ste jo v
kriznih asih, ko se vse kri in
zapira, vi razirili na dva dneva.
Vrhunec zadnjega Barbarnega in
oprijemljiv rezultat vaega
veletnega dela je izdaja monograf-
je o gradu Borl. Skozi vae delo grad
ivi, ne glede na stanje, v kakrnem
je. Tudi obnova bo e prila, vi
posegate tja, kjer z znanjem in
strokovnimi kompetencami lahko
nekaj doseete, v vedenje in zavest
ljudi. Marija Hernja Masten iz
zgodovinskega arhiva je raziskova-
la zgodovino rodbine Sauer,
Branko Vnuk iz Pokrajinskega
muzeja Ptuj-Ormo je prispeval
gradbenozgodovinski oris
trdnjave, mag. Martin Praniki je
opisal prizadevanja vaega
drutva, z ostalimi in s teboj kot
urednico pa ste vloili veliko truda
in asa, da je monografja izla v
obliki, ki ponuja vsaj delek
vpogleda v neko razkono
ivljenje za debelimi grajskimi
zidovi. V njej danes lahko vsak
najde kaken odgovor, spomin.
Tudi sam sem ga nael. Stari so mi
pripovedovali o obiskih v mlado-
sti, ko je grad ivel v turistini
obliki. Zabave, kopanje v bazenu,
ki je danes al le ribnik, ko pade
dovolj deja. Mene so e kot
dojenka ob sobotah in nedeljah
nanj vozili na izlete, a o tem mi
danes al priajo le e fotografje in
nemi flmi. Pa sem se kasneje dolgo
spraeval, zakaj ni ve tako, kot je
bilo, zakaj bi neko na ponos
danes najraje sneli z osamelca nad
Dravo in skrili njegovo sramotno
propadanje.
Res je, da je teko vlagati milijone,
e sploh ne ve, emu denar
namenja. Lastnike (uradnike) v
Ljubljani, ki meetarijo z dravno
lastnino, je zmerom (pre)teko
prepriati, tudi e ima argumente
na mestu. In vi jih imate, vidite lu
na koncu predora, le katere korake
boste ubrali za vrnitev bleee
podobe, je vpraanje. So bili
potencialni investitorji oziroma
najemniki, ki so se javljali na
razpise, res na tako majavih
temeljih ali je drava izpuala iz
rok prilonost za prilonostjo, da
se rei bremena obnove? Bomo
grajske lepote, kot so stari nam,
lahko razkazovali vsaj vnukom, e
jih e otrokom ne moremo?
Vem, da monografja, Barbarno in
drugi dogodki ne bodo prepriali,
dodajo pa kamenek v mozaik. Za
vse te male korake, ki jih delate, se
vam zagotovo vasih zazdi, da so
brca v temo, da so zidovi, s
katerimi se sooate, previsoki in
pretrdni, a ni tako. as bo ob
vztrajnem trkanju zagotovo
prinesel rezultate. Zato ti, Mira,
elim neizpeto energijo pri delu, ki
ga opravlja, in trdo koo ob vseh
polenih, ki jih s somiljeniki
dobivate pod noge.
uro gramc
Res je Borl kraj s posebno energijo
|-J-. , n.
n- Jsn- J..
-, |J J .J.
J-.J ..-nJ
J||n-
,|.J ..)
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O 3 Dnevnik
| Petka | Petka
jure goji, J|.-|J. .vJJ |.||J.s|| .J|J .J-n |.
No, pa dajmo
C
i
r
i
l

H
o
r
j
a
k
Petek, 4. februarja
Prask, prask, prask ... Ojoj, pes hoe
ven. Ura je pet zjutraj, grem in
spustim vicarsko planarko na
plano, nato nekaj asa ne morem
zaspati. Naslednja asovna
informacija da vedeti, da je as za
pozni zajtrk in da estitam oetu za
rojstni dan. Prelistam Veer in -
konno! - razpis MOM na podroju
kulture. Sedaj se bo treba potruditi
in spisati prijavo, ki bo prepriala
komisijo; tako bo radio dobil nujno
potrebna sredstva za vsaj osnovno
delovanje. Sicer dopoldan name-
njam predvsem tudijskim
obveznostim, ko me pokliejo iz
referata in mi javijo, da izpit odpade
in da naj pokliem profesorja, da se
dogovoriva glede tega. Po svoje mi
ustreza, da mi v ponedeljek, dan
pred glavnim dogodkom 21-letnice
radia Mar, ni treba v Ljubljano. Po
drugi strani bi se raje znebil tega
bremena, vendar sem bil edini
kandidat za izpit, zato sva se s
profesorjem dogovorila za drug
datum, proti koncu februarja,
eprav bo tudi takrat asovna
stiska, saj bo treba oddati prijave na
razpise MOM in ministrstva za
kulturo, toda vse ob svojem asu.
Preostanek dneva lahko torej
posvetim pripravam na dogodke, ki
se imajo zgoditi v prihajajoem
tednu. Odidem do prostorov radia
na Gosposvetski 87 b, pregledam
poto: za spremembo nobene
izvrbe, tobe ali rauna. Nato
kliem v NKBM in se dogovorim za
sestanek, na katerem bi predlagal
zamrznitev odplaevanja kreditov.
Prijaviti moram e dogodek v torek,
zato natisnem vlogo za prijavo
javnega shoda in jo nesem na
policijsko postajo v Vonjakovi, kjer
seveda ugotovim, da vloga potrebu-
je tudi ig ... Ko vlogo na kraju
samem dopolnim e z manjkajoi-
mi podatki (kjer prevzamem vlogo
vodje rediteljev), jo oddam in dan se
poasi lahko zakljui.
sobota, 5. februarja
Prebudi me sonce in odpravim se
na trnico in v trgovino po nekaj
kruha in drugih jestvin, iz katerih
si nato doma s punco Rebeko
pripraviva zajtrk, po zajtrku pa
izkoristiva prekrasen dan in greva
na sprehod s psom. Po razgibava-
nju se odpraviva k Rebekinim
starem na odlino kosilo.
Osrednja toka dneva je Menza pri
koritu na Metelkovi v Ljubljani,
kjer je tamkajnji kolektiv, na
pobudo predsednice DPRM
Aleksandre Goropevek, organizi-
ral beneft koncert za radio Mar.
Takna podpora je v teh asih ve
kot dobrodola in zanjo je celotna
ekipa radia enormno hvalena.
Odhod proti Ljubljani okrog 18.
ure, v centru pobereva Tanjo, v
Hoah vskoi Simon, pri odcepu za
Dramlje pa nabaemo e Francija z
Radia tudent. Veter je ugoden,
zato kar hitro prijadramo na
Metelkovo, kjer nam kolektiv A-
Infoshop posodi megafon, ki nam
bo priel prav v torek. Nato se
prinejo koncerti, uvertura gre
Krakim solistom, ki s svojo
bombastino improvizacijo
napolnijo prostor s harmonino
defonijo. Koncert nadaljuje one-
woman bend Kikiriki, ki brez
araidovega masla na jeziku
skritizira dosedanje poslovodenje
radia Mar in nato svoj bes prelije v
udarniko zvono seanso. Koncert
zakljui Collision duo, ki si da
duka in odlino zaokroi sobotno
koncertiranje v Menzi pri koritu.
Za plesno vzduje nato poskrbi
Gregor, tehnik in sodelavec radia
Mar, nekateri moramo al nazaj,
drugi marevci pa ostanejo, ker
gredo naslednji dan dat podporo
kranjskemu AKD Izbruh, ki mu
grozi izselitev iz dosedanjih
prostorov. Oitno je stanje v
ofstream kulturi res peree,
vendar nas morda ravno tovrstni
boji naredijo e moneje, e
posebno e stopimo skupaj in se
upremo kapitalistinim mahinaci-
jam, ki hoejo ustvariti monokultu-
ro, temeljeo na dobiku.
nedelja, 6. februarja
V nedeljo si privoim malo ve
spanja, aka nas namre kar
naporen teden. Dan mine brez
posebnosti, do veera, ko imamo e
zadnji sestanek na radiu, takrat naj
bi pripravili tudi transparente za
torkov pohod. Na sestanku se zaradi
nizke udelebe dogovorimo, da
bomo izdelavo napisov prestavili na
ponedeljek ali torek, Luka bo zrihtal
vino in narezek, jaz bom poskrbel
za ar in morda e kaj. Doreemo e
nekatere druge stvari in se do
ponedeljka razidemo.
Ponedeljek, 7. februarja
Piem odgovor na pripravljalno
vlogo toee stranke. Zakaj? Ker
rauni niso bili plaani. Zakaj? Ker
ima denar, ki ga upravljajo
doloeni ljudje, raje epe kot pa
prekladanje z enega TRR na
drugega. Ker nisem pravnik, sem
el po nasvet na zavod PIP, nato
sem nekaj spesnil in oddal na
poto. Seveda nisem plaal sodne
takse, ker fnanno stanje radia
tega ne dopua. Na poti do pote
sream nekaj kolegov, ki jih
povabim, naj se nam pridruijo na
jutrinjem maru za Mar, pikniku
ali koncertih zveer. Ob 18. uri seja
sveta zavoda. Vmes za kraji as
sejo zapustim, da grem v nabavo
(iz lastnega epa) potrebin za
jutrinji mar in piknik. Na seji se
seznanimo s fnannim stanjem,
ve ali manj je e vedno enako
porazno, razen novice o razpisih
ter monosti zamrznitve kredita.
Na beneft koncertu se je nabralo
300 evrov, s katerimi bomo lahko
plaali vsaj kak nujen raun
(internet). Sejo zakljuimo ob pol
devetih, gremo e na pijao in
domov. Teko zaspim, daje me
nervoza: koliko bo jutri ljudi, ali
bodo prisotni mediji, ali bo vse
potekalo v redu, ali bom dober
reditelj in tako dalje.
torek, 8. februarja
No, pa dajmo, si reem, in stopimo v
akcijo. Pred dobrimi 170 leti se je
rodil oe znanstvene fantastike Jules
Verne in pomislim, da tudi radio
Mar potrebuje precej znanstvene
fantastike, e hoe stati inu obstati.
Opustim turobne misli in z Rebeko
stopiva do radia. Nekaj ljudi je e
tam, samaritanska poiljka domae-
ga vina in narezka je ravno na poti,
na radiu pa okrog 15 ljudi rie in pie
transparente, pije kavo in se
pripravlja na mar za Mar. Nato
pridejo tudi mediji (Veer in RTV),
kar nas navda z optimizmom. Nekaj
ez enajsto se pohod jamming po
mariborskih ulicah zane. Pridrui
se nam e Erasmus tudentka Jule, od
katere izvemo, da bodo tudentski
dom 6 obnavljali. Kaj to pomeni, e
ne vemo. Po Gosposvetski se (v
spremstvu policista v civilu)
podamo do centra, privabljamo kar
nekaj radovednih pogledov in se
nato ustavimo v galeriji Pekmez na
Koroki cesti. Tam je otvoritev
razstave del Katarine tucin, vmes
pa radovedno policijsko patruljo
zanima, kaj se dogaja, ali smo zadeve
prijavili in podobno, brez zapletov.
Po otvoritvi ugotovimo, da moramo
e ez center - naj nas sliijo! Ljudem
martinkom, ki so soncu nastavljali
svoja premraena telesa, seveda ni
bilo jasno ni razen neba, kljub temu
pa si bodo dogodek zapomnili vsaj
za nekaj asa. Ob 13. uri bi morala
biti tiskovna konferenca v dvorani
Gustaf, vendar smo jo zaradi
prisotnosti le enega medija (RTV)
odpovedali oziroma smo pripravili
neke vrste okroglo mizo za vse
zbrane in zainteresirane. In potem -
piknik. Dan je bil pravi, portni
rekviziti so bili zunaj, ogenj se je
pripravljal, zelenjava rezala, Brankov
gola je bil odlien in vse skupaj bi
moralo biti na sporedu vekrat. Ob
17. uri je svoja vrata odprla tudi
bukvarna Cipro, ki je prav ta dan
praznovala 15 let obstoja. Pecivo, ki
ga je spekla Rebekina neakinja
Tajda, smo ponudili nakljunim
mimoidoim v zameno za prostovolj-
ne prispevke, s tem smo nadaljevali
tudi, ko so se zaeli koncerti, zraven
pa smo ponudili e pijao dobrodoli-
ce. Koncert Marka Breclja se je zael
tono ob 20. uri, zato ga je marsikdo
zamudil, vendar so publiko ogrele
tudi Ledene pizde in Joko ono. Na
koncertu smo lahko videli nekaj
nekdanjih marevcev in tudi na tem
beneftu smo zbrali 300 evrov, s
katerimi bomo lahko bendom
plaali vsaj potne stroke. Kakorkoli,
koncert in cel dan sta uspela v celoti,
in to brez znanstvene fantastike!
sreda, 9. februarja
Sestanek v banki. Predstavim
situacijo in se dogovorim za
dodatne razjasnitve situacije in
predloge za odplailo dolga, ki je
nastal zaradi vrste nepravilnosti in
tudi nepotenosti. Zveer koncert
dvojca Kiuriki (udarno!) in italijan-
ske zasedbe Father Murphy, ki s
svojo mistino morbidnostjo reejo
skozi strune asovno-prostorskega
tkiva. Sledi dolga debata z nastopajo-
imi in sodelavci radia, na kateri
ugotovimo, da so stvari na podroju
kulture kritine in da je nujen
zagon aktivnega udejstvovanja ire
(ne)zainteresirane publike.
etrtek, 10. februarja
Dananji koncertanti v okviru Solar
pulsa, Krike iz Srbije, so predstavili
svoje razumevanje postkrautpun-
krocka. Dogodki se nadaljujejo, v
petek risanka Radia tudent, nato e
en beneft koncert v okviru Mar
kluba, ko nastopijo Prva, druga,
liha, Mr. Vontone in pa Carnaval. V
soboto dubberska akcija z Dubomb,
kjer v Gustafu nastopijo Roots
daughters, v nedeljo pa zakljuuje-
mo z nuklearno manifestacijo Fani
Cvibl. Upam, da bo do kake
kreativne eksplozije prilo tudi na
podroju kulture, po monosti pred
EPK, ne po njem. Gotovo pa je
lahko, oziroma bi celo moral biti,
radio Mar zaigalna vrvica -
vendar bo ta potencial brez
podpore in aktivnega udejstvovanja
ire javnosti izgorel v prazno.
3. sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
aree
|||||/\|| Denis iVeC
Zanimivo, e ne e kar malce
smeno je opazovati, kako nekateri
estradniki ve let akajo v nizkem
startu, da bi ujeli pravi val ter z
njegovo pomojo spet priplavali na
povrje. Kot bi e sam pravni
cirkus okoli Juliana Assangea,
ustanovitelja Wikileaksa, ne bil
dovolj zdramatiziran in kaotien,
se je v njegovo reevanje vpletel cel
kup ljudi iz sveta zabave, ki ga
poskuajo reiti.
Reevanje Assangea je postalo sila
glamurozna re, ko se je vanj
vmeala nekdanja igralka,
manekenka in modna ikona
Bianca Jagger, ki sicer e dolga leta
velja za goreo borko za lovekove
pravice. Prila je v razkonem
krznenem plau iz nerca ter si
zraven omislila elegantna drobna
oala v stilu Johna Lennona.
Medtem ko so v Londonu, bojda
zaradi spolnega napada, zaslievali
Assangea, je Jaggerjeva zunaj
kramljala z novinarji ter javnost
pozivala k zbiranju sredstev, s
katerimi bi iz pripora spravili
mokega, ki je odprl diplomatsko
Pandorino skrinjico. Poleg
legendarne lepotice iz kultnega
Studia 54, ki je svojas veljala za
eno najbolje obleenih ensk na
svetu, se je Avstralcu v bran
postavila tudi bogata dedinja ter
prav tako aktivistka za lovekove
pravice Jemina Khan. Assangea je
pred sodiem podpirala v
pompoznem volnenem plau z
dramatinim ovratnikom, belimi
gumbi, v rnih hlaah in do kolen
segajoih usnjenih kornjih.
Sodobni aktivizem je prava paa za
oi.
eprav se zdi, da so njuni akciji ve
pozornosti namenile modne revije
kot resni asopisi, dami ostajata
neomajni. Da gre za svobodo
govora, je povedala Jaggerjeva, ki
se boji, da jo bodo po Assangeevem
sojenju politini mogotci poskuali
omejiti. eprav njenih akcij javnost
sprva ni jemala preve resno, pa je
nekdanji soprogi Micka Jaggerja
skozi leta trdega dela dejansko
uspelo pridobiti status ene
najvplivnejih estradnih aktivistk.
Danes 65-letna Bianca se je rodila v
Nikaragvi, v druini uspenega
podjetnika, ki se je ukvarjal z
izvozom in uvozom. Ko ji je bilo
deset let, sta se stara loila, Bianca
pa je ostala z mamo, ki je morala s
precej majhnim dohodkom
preiveti tri otroke. Zaradi odobre-
ne tipendije se je odloila za tudij
politologije v Parizu, med katerim
se je navduila nad Gandijevimi
predavanji o nenasilju. Ob vsaki
prilonosti je odpotovala v Indijo.
Micka Jaggerja je spoznala
septembra 1970 na koncertu v
Parizu. Da je nanj oitno naredila
moan vtis, se je potrdilo, ko sta
maja, leto kasneje, stopila pred
oltar v mondenem St. Tropezu. On,
vsaj na videz, zaljubljen do ues,
ona pa nosea. Skupaj imata her
Jade Sheeno Jezebel Jagger.
Ljubezenska zgodba je leta 1978
doivela precej klavrn konec, ob
katerem je Bianca izjavila, da se je
njen zakon konal e na poroni
dan. V javnost so namre prile
informacije o tem, da naj bi Jagger
e ve let preutvoval z Jerry Hall.
Sledila je loitev, ualjena lepotica
pa se je odloila obdrati novi
priimek, ki ji je kasneje pri javnem
udejstvovanju zelo koristil. Kot
mnoge razoarane in osamljene
bive soproge se je zakopala v
humanitarno delo ter se priela
redno udeleevati razvpitih zabav,
med drugim v newyorkem Studiu
54, kjer je spletla dosmrtne
prijateljske vezi z umetnikom
Andyjem Warholom. Danes je
dvakratna babica ter imetnica
dvojnega dravljanstva, britanske-
ga in nikaragovskega.
Kot trenutek razodetja, ko se je
odloila ivljenje posvetiti
aktivizmu, Jaggerjeva navaja obisk
begunskega taboria v Hondurasu
leta 1981. Tudi sama je kasneje
ustanovila fundacijo, ki se imenuje
po njej. Da bi najprej pometla pred
lastnim pragom, je odpotovala v
Nikaragvo ter preverila, kako
ivijo njeni stari po velikem
potresu leta 1972, v katerem je
ivljenje izgubilo ve kot 10.000
domainov, neteti pa so ostali
brez strehe nad glavo. A bolj kot
humanitarne razmere jo je v
domovini pretresla represija
takratnega reima.
Danes se med drugim zavzema za
pravice junoamerikih ensk,
nasprotuje smrtni kazni ter je ena
najglasnejih zaitnic plemena
Janomami, katerega ivljenjski
prostor v Braziliji ogroa iritev
iskanja zlate rude. V asu vojne na
Balkanu je za New York Times in
Sunday Express napisala ve
odmevnih lankov o odnosih med
Srbi in Bosanci. Je sodelavka
organizacij Amnesty International
in Human Rights Watch. V okviru
svojih misij je e vekrat obiskala
Afganistan ter nekajkrat glasno
pljunila po Guantanamu.
V prizadevanjih za konec genocida
v Darfurju je podprla tudi nekda-
njega slovenskega predsednika
Janeza Drnovka. Skupaj z njim se
je udeleila tudi sreanja s Kofjem
Annanom. Svoj glas sem posodila
predsedniku Drnovku ter vsem
drugim zaskrbljenim voditeljem,
ki jih srbi, da bi se utegnila
ponoviti Ruanda. Nesmiselni
poboji, posilstva in trpljenje se
morajo konati, je takrat zapisala
v izjavi za javnost, ki so jo povzeli
tudi v predsednikovem uradu.
Bianca jagger:
Aktivistka s slogom
Bianca jagger:
,|-.-.s)
Drim se utopistinega
naela: prizadevam si za
dvoedino ljubezen, kot
sem zapisal v tevilnih pe-
smih in e zapisujem. To po-
meni, da v usklajeni ljube-
zni oba partnerja ostajata
dve samostojni osebnosti,
hkrati pa si vseskozi priza-
devata za ljubezen in da
sta v ljubezni eno samo.
Ciril ZloBeC, pesnik in pisatelj
~
Ponoi je tiso ljudi na-
silno vdrlo v trgovino s
suvenirji, ki je v sklopu
muzeja, in pobrali so ves
nakit, misle, da je trgovi-
na del kairskega muzeja.
No, deveterica med njimi
je razbila strena okna, se
po vrvi spustila v muzej
in razbijala vitrine. Oni so
nevednei, pa se niso ozi-
rali na dragocene kipe in
predmete iz starih grobnic,
pa pa so iskali mumije in
zlato. Ko tega niso nali,
ker ne poznajo postavitve
umetnin v muzeju, so zae-
li razbijati.
Dr. ZaHi HaWass, arheolog,
egipanski minister za starine
~
Ker je spolnost vsepovsod,
v pogovorih, v revijah, na
medmreju, in ker razen
pedoflije skoraj ni ve pred-
sodkov, so najstniki, e pre-
den se sploh spustijo v prva
razmerja, e siti obiajne
spolnosti.
MiCHel FiZe, raziskovalec in av
tor ve del o pubertetnikih
~
Najbliji me podpirajo, na
druge se ne oziram.
PriMo koZMus,
atlet, metalec kladiva
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O 33 Pregled tedna
3~ sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
literatura
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O 3 Pregled tedna
3o sJ|J, .. -|... .O
v Soboto v Soboto
v Soboto
sJ|J, .. -|... .O 3
v Soboto
3S sJ|J, .. -|... .O
v Soboto
4
1
7
*
2
8
6

(
v
e
l
i
k
o
s
t

d
o
k
u
m
e
n
t
a
2
5
6
*
3
7
2

(
z
r
c
a
l
o
)
48 mm
( 1 kolona)
100 mm (2 k)
152 mm (3 k)
204 mm (4 k)
256 mm (5 k)
sobotna priloga