OBLIGACIJSKO

PRAVO

(IZKLJUNO ZAPISKI S PREDAVANJ IN VAJ)

OBLIGACIJA je razmerje med upnikom in dolnikom, pri emer je lahko v praksi ena stranka tako UPNIK kot DOLNIK v eni osebi. Obligacije razvramo po razlinih kriterijih (globalna delitev), in sicer na: 1. NEPOSLOVNE OBLIGACIJE ==> te obligacije nastajajo po ZAKONU, njihov temelj predpisuje zakonodajalec in ne nastajajo na podlagi PRAVNEGA POSLA strank. Stranke do nastanka obligacije niso v medsebojni povezavi, pri njih ni prisotne izjave volje, obligacija nastane le na podlagi zakona (primer deliktna in odkodninska odgovornost pri prom. nezgodah). 2. POSLOVNE OBLIGACIJE ==> Pri prvem stiku pravnika z obligacijo je VANO, da ugotovimo, ali je obligacija poslovna ali neposlovna. Ta pomembnost je vana predvsem pri ugotavljanju odkodninske odgovornosti. Po Dr. KOCBEKU je pomembna delitev obligacij po naslednjih kriterijih: 1. KONTRAKTI : To so predvsem pogodbe, torej obligacije, ki so nastale na podlagi pogodbe dveh ali ve strank, lahko pa so to tudi ENOSTRANSKI (napiek ek, kdor ga vzame, je moj upnik) ali DVOSTRANSKI (dva izjavita voljo za sklenitev obligacije, pri emer izjava volje uinkuje in ima doloene pravne posledice) pravni posli.

2. KVAZI KONTRAKTI:
(pri vseh kvazi kontraktih gre za t.i. neupravino obogatitev oz. na drugi strani prikrajanje premoenja)

e je pogodba nastala, pa se je kasneje razvezala, je za vzpostavitev v prejnje stanje potreben KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK, pri emer je pomembno, da je pogodba E OBSTAJALA. (PRIMER: nakup vozila, pri emer se opravi tudi tradicija denarja in vozila, na poti domov se vozilo pokvari in ga noemo ve, zato zahtevamo vrnitev v prejnje stanje - vrnitev vozila in denarja - KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK je posledica razveljavitve pogodbe).

A/KONDIKCIJE:

B/ GESTIJE:
(PRIMER: zobozdravnik ti pri boleinah pomotoma popravi 3 namesto 1 zoba, namesto navadne ti vgradi zlato plombo, nato pa zahteva povrailo za vijo stopnjo storitve- gre za poslovodstvo brez naroila).

C/ VERZIJE:
Obligacijski zahtevek ima tisti, ki je bil prikrajan pri premoenju in je njegovo premoenje prelo na drugega. V tem primeru setevamo + in -. Premik premoenja ima zakonsko dolobo o vrnitvenem zahtevku in je zakonska obligacija OBOGATITVENI ZAHTEVKI oz. zahtevki iz neupraviene pridobitve premoenja.

3. DELIKTI:
Tu gre za obligacije na temelju ZAKONA, tu ni pravnega posla, odkodninska odgovornost pa je posledica nekega deliktnega dejanja (ravnanja) - SUBJEKTIVNA ODKODNINSKA ODGOVORNOST. Pri deliktih je odgovornost le subjektivna, le krivec je odgovoren, vendar pa se lahko DELIKT izvri tako pri poslovnih kot tudi neposleovnih obligacijah.

4. KVAZI DELIKTI:
V teh primerih nima odkodninska odgovornost temelj v deliktu, vendar pa mora dolnik zaradi OBJEKTIVNE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI povrniti kodo. Pri tej vrsti odkodninske odgovornosti ni krivdne odgovornosti povzroitelja kode. Ta vrste objektivne odkodninske odgovornosti je le izjema na podroju poslovnih obligacij.

AVTONOMIJA VOLJE
Avtonomen - samosvoj --> avto - svoj, lasten Volja --> sposobnost hotenja 1

Volja je osebna sposobnost subjekta: - pravna sposobnost - voljna sposobnost Voljna sposobnost: - poslovna - deliktna Avtonomija volje se v pravnih poslih upoteva. Poslovna sposobnost--> pomanjkanje volje ==> posli so naeloma nini --> napake volje ==> izpodbojni Navidezni posli - simulacije: - relativni --> veljavni v okviru volje - absolutni --> nini Pri sili ni volje. Napake volje (izpodbojni razlog): - gronja (strah utemeljen, nasprotna stranka, ravnanje nedopustno) - zmota (bistvena) --> teorija izjave --> teorija volje - prevara (naklepno spravljanje v bistveno zmoto s strani druge stranke) POGOJA ZA ODKODNINSKO ODGOVORNOST sta 2: 1. KRIVDA --> odvisno od osebka, deliktna sposobnost in poseg v tuje podroje) 2. NEDOPUSTNO RAVNANJE --> voljno

VIRI OBLIGACIJSKEGA PRAVA

V naem pravu je sprejeto naelo MONIZMA glede urejanja civilnih pogodb, medtem ko imajo v primerjalnem pravu veinoma sprejeto naelo DUALIZMA (to pomeni, da je materialno civilno pravo urejeno v ve zakonikih). Pri nas je materialno civilno obligacijsko pravo urejeno v ZOR, ki velja tudi za gospodarske pogodbe. ZOR --> je najpomembneji vir naega obligacijskega prava. Sploni del se nanaa na vse obligacije (kako nastane obligacija, uinki, prenehanje... Posebni del ZOR ureja posamezne obligacijske pogodbe. ZAKONI --> tevilni drugi zakoni urejajo materialno obligacijsko pravo (stanovanjski zakon ureja najemno, podnajemno pogodbo, Zakon o trgu vrednostnih papirjev, Zakon o bankah ureja banne posle in posle v zvezi z vrednostnimi papirji...). PRAVNA PRAVILA --> avstrijski ODZ se uporablja kot pravno pravilo, sodnik ne more izrei, da se nekaj zavrne ali dosodi na temelju doloila iz ODZ, ampak lahko to navede le v obrazloitvi. Societetna - drubenika pogodba (pri d.n.o.) - tu se uporablja ODZ (tudi za darilno pogodbo, ki je razlika o darilne obljube). Tudi komodat ureja ODZ. UZANCE --> so kodificirani POSLOVNI obiaji (KODEKS - predpis, ki celovito ureja doloeno pravno podroje), so pomembne, ker so vir prava. Po l. 21. ZOR se poslovanje med strankami deli na DOBRE POSLOVNE OBIAJE (18. l. ZOR) in UZANCE. SODNA PRAKSA --> je zelo pomembna (str. 15), sploh v sedanjem asu, ko se spreminjajo pogoji poslovanja, sistem ... PRAVNA ZNANOST -> upoteva se pri sojenju in pravni praksi ter pri sestavi zakonov. OBVEZNO NATUDIRAJ RAZLIKO MED: - Dobri poslovni obiaji - Morala - Pravna naela - Pravni standardi - Uzance - Naelo vestnosti inpotenja - Naelo pravinosti PRAVNA NAELA --> naelo vestnosti in potenja, naelo pravinosti DOBRI POSLOVNI OBIAJI --> pojem DOBRO je v smislu drubeno normalnega. Je vpraanje vrednotenja, daje dober videz, druba je to na splono sprejela, stranke jih morajo upotevati. 2

Po l. 1107 ZOR (prehodne in konne dolobe) je uporaba uzanc vpraljiva, kajti uzance niso pravni, ampak dejanski problem pri ugotavljanju doloenega stanja. POMEMBNO --> 3. odstavek 1107. ZOR kae na to, da uzance niso ni drugega kot POSLOVNI OBIAJI (napotila doloenih drub, sekcij, panog poslovanja...) e je doloba Zakona KOGENTNA, uzanca ne velja, e pa je v Zakonu doloba DISPOZITIVNA ali sploh ni dolobe, je pa uzanca, ali e je kogentna doloba, jo pa uzanca dopolnjuje - POTEM velja stalie, (dr. IVANJKO) e ima uzanca neko dolobo, potem velja, ker poslovni obiaj velja, ker je poslovni obiaj norma, ki velja - stalie tudi dr. KOCBEK. INTERPRETACIJA POGODB --> pogodba se naj razlaga tako, KOT JE NAPISANO. problem je pri SPORU - ko nekdo trdi drugae - sporne dolobe razlagamo po naelu, da ni treba pogodbe gledati dobesedno, kar pie, ampak izhajamo iz namena pogodbenih strank, kaken namen sta imeli s pogodbo (SUBJEKTIVNI ELEMENT). ZOR to ureja v skladu z obligacijskimi naeli. Tu se postavlja vpraanje, kaj e namen pogodbe ni bil v skladu z obligacijskimi naeli? Tu v doloenem primeru lahko zakon izrecno doloa v nasprotju z namenom strank --> 105/2 ZOR doloa izjemo, pri emer je pri tem potrebno iskati skupen namen strank. SUBJEKTIVNI ELEMENT - ni absoluten, ZOR zahteva Naelo obligacijskega prava. Subjektivni elemenet je treba objektivizirati, namen objektiviziramo po naelih obligacijskega prava. e namen ni v skladu z naeli obligacijskega prava, kombiniramo, iz nael izhajamo (KOCBEK daje prednost SUBJEKTIVNEMU ELEMENTU, katerega obravnavamo v okviru nael obligacijskega prava). Mono je, da ZOR zahteva doloeno interpretacijo pogodbe (l. 105. ZOR) in v nasprotju z voljo stranke. Pri interpretaciji ugotavljamo skupen namen obeh strank v lui nael obligacijskega prava.

IZJEME OD INTERPRETACIJE POGODB:

1. Naelo IN DUBIO CONTRA STIPULATOREN --> pomeni, e se je pogodba sklenila tako, da je ena stranka vnaprej pripravila vsebino pogodbe, katera je vsebinsko slaba za drugo stranko (glej SPLONI POGOJI POGODBE PO ZOR l. 142. do 144.), se teje, da v dvomu sodie odloa v korist stranke, katera je bila prisiljena sprejeti diktirano pogodbo. 2. NEODPLANA - NEONEROZNA POGODBA --> pri tej pogodbi ni protiobveznosti druge stanke, zato tudi ni prav, da bi pogodbo interpretirali v SLABO tistega, ki daje doloeno stvar po pogodbi. Moramo interpretirati pogodbo v korist tistega, ki DAJE. VZAJEMNO ODPLANE POGODBE ---> Pri njih izhajamo iz nael EKVIVALENCE - obe stranki sta v PRAVINEM RAZMERJU. IZVENSODNA PORAVNAVA --> stranki se dogovorita, da nekdo tretji razsodi o razlagi pogodbe (l. 99 do 102. ZOR).

PROBLEM CAUSE:
Obligacije delimo na KAVZALNE in NEKAVZALE, pri emer je problem CAUSE ugotoviti podlago za sklenitev pogodbe - GLEJ 51-53. ZOR (tudi nagib-motiv l. 53. ZOR). PRAVNI POSEL je veljaven, e ima VOLJO, OBLIKO, MONOST, DOPUSTNOST, potrebna pa je e prisotnost CAUSE - VOLJE, PODLAGE. OBJEKTIVNA KONCEPCIJA CAUSE --> e iz same pogodbe je razvidno, kakna je CAUSE odvisno je od vrste posla - OBJEKTIVNA CAUSE, katera spremlja pogodbo (darilna, prodajna...). SUBJEKTIVNA KONCEPCIJA CAUSE --> je razviden iz tega, kaj so stranke hotele s sklenitvijo pogodbe . Pri nas je stalie TEORIJE o OBJEKTIVNO-SUBJEKTIVNI presoji CAUSE, kljub temu, da je po nekaterih teoretikih CAUSE brezsmiselna. Nae pravo zahteva CAUSE za pravne posle, e CAUSE ni, je pravni posel nedopusten in nien. CAUSA je pomembna pri INSTITUTIH (pri ugotavljanju spremenjenih okoliin - po dr. KOCBEK). Okoliine po sklenitvi pogodbe so se tako spremenile, da je treba pogodbo spremeniti - tu nastopi problem, pri emer moramo gledati CAUSAE pri sklenitvi pogodbe (kako sta si stranki razdelili

riziko...). Od CAUSE moramo loiti MOTIV - to ni CAUSE, je lahko element, ki se upoteva pri ZMOTI. Pri neodplanih pogodbah je MOTIV DVIGNJEN NA NIVO CAUSE - to je prisotno le tu in nikjer drugje, (darilna pogodba...) - l. 53. ZOR. Prav tako je pri neodplanih poslih cela vrsta posebnosti za razliko od odplanih pravnih poslov - obligacij (primer ZMOTA v CAUSE in ZMOTA v MOTIVU). PRAVNA DEJSTVA --> iz ivljenskega problema izloimo in izvzamemo okoliine, ki jih pravo povzdigne na nivo pravnih dejstev, zato ker jim pravo daje pravne uinke. Pravna dejstva povzroajo pravne posledice. Pravna dejstva delimo na: 1. DOGODKE==> (udar strele, neurje, ostali naravni pojavi, rojstvo otroka, smrt) - to so pravna dejstva. 2. LOVEKA DEJANJA==> to je posledica lovekovega ravnanja in rezultat dela ljudi. Ta dejanja delimo: A/ DOPUSTNA --> zopet DELIMO NA: ---REALNO DEJANJE (ni volje, pravo pa na njih vee pravne uinke -najdem denar v parku, samopomo, silobran, skrajna sila...) ---PRAVNE POSLE (gre za izraz volje). Delimo jih na: * ENOSTRANSKE pravne posle* DVOSTRANSKE pravne posleZa oba je pomemben in prisoten element VOLJE. Razlikovalni znak je TEVILO IZJAVLJENIH VOLJ. Razlika med njima element VOLJA !!! B/ NEDOPUSTNA --> to so delikti, kvazikontrakti, kritev osebnostnih pravic. DARILNA POGODBA je dvostranski pravni posel, OPOROKA je enostranski pravni posel. Izraz volje ene osebe e povzroi pravno posledico - pri enostranskih pravnih poslih. Pogodbe so dvostranski pravni posli. Delimo jih (kljub dikciji dvostranski) na: a/ DVOSTRANSKE --> pogodba o hrambi, posojilna pogodba - praviloma so neodplane b/ ENOSTRANSKE --> so vzajemne pogodbe - izpolnitveno dejanje mora biti takne narave, da obe stranki nekaj prejmeta. Vzajemne pogodbe so pravilmo odplane. Med vzajemnostjo in odplanostjo NE MOREMO postaviti enaaja - NI PRAVILO. Prav tako je vloga strank pri teh pogodbah RAZLIKOVALNI ZNAK. Pri dvostranski pogodbi je v eni osebi tako upnik kot tudi dolnik, pri enostrankih pa NE. NEODPLANI PRAVNI POSLI ==> v pravu so v bistvu bolj ranljivi, CAUSE je NAGIB-MOTIV (nagib pri neodplanih pravnih poslih je del CAUSAE, izjalovljen nagib pomeni, da je CAUSE padla, kar je razlog za razveljavitev pravnega posla. (primer: kot profesor se mi ena uenka dopade, zato jo povabim v kabinet in ji poklonil zlati prstan. Ona ga vzame, se zahvali in odide. Jaz se trotam najboljega, nakar jo ez 3 dni vidim v objemu silaka od 2 m, zaradi esar se mi podrejo vsa upanja. V trem primeru gre za zmoto o CAUSE, kar je razlog za razveljavitev pravnega posla). ODPLANI PRAVNI POSLI ==> tu je CAUSE izraena v neki obliki, ki jo obe stranki sprejmeta (za prstan dobim kolikor toliko realno plailo - tu je CAUSA - NAGIB irelevanten) OBLIGACIJSKA RAZMERJA so RELATIVNA (UPNIK-DOLNIK), v ta njun medsebojni poloaj se lahko meajo tretje osebe, to ravnanje pa ne velja proti tretjim osebam. ABSOLUTNO pa je to, da se relativna pravica vpie v zemljiko knjigo - ta vpis ima uinek proti tretjim osebam. ABSOLUTNOST je znaaj STVARNIH PRAVIC --> to se kae v uporabi, razpolaganju, odtujitvi. ABSOLUTNOST RELATIVNIH pravic se kae primeru, da lahko dedii po smrti zapustnika dedujejo njegov UP. Terjatev je DEL PREMOENJA in tudi PRAVICA - to je monost, da tretja oseba v moje premoenje tudi posee. Relativne pravice so tudi objekt jamevanja. Obligacije nadalje delimo na: - CIVILNE (iztoljive) OBLIGACIJE --> v doloenih primerih obveznost izpolni, vendar upnik 4

nima pravice do tobe (zastaralni roki onemogoajo upniku neskonno asa za izterljivost terjatve); - NATURALNE OBLIGACIJE --> (e zastarane) so lahko tudi tiste, ko za nastanek obveze sodie ne bo dalo pozitivne odloitve (obveznosti od iger na sreo; upnik oprosti dolg glavnemu dolniku, ne odpusti pa ga poroku...). Naturalna obligacija ne pomeni, da obveznosti ni, ampak samo to, da sodie ne bo dalo svoje moi - obveznost obstaja e naprej. Dolnik kasneje sicer lahko svoj dolg, za katerega ve, da obstoji, poravna, vendar ne more od upnika zahtevati dolg nazaj (e saj nisem bil ve zaradi zastaranja dolan plaati, zato zahtevam stvar ali plailo nazaj). - NEOMEJENE OBLIGACIJE --> v naelu velja, da so obligacije NEOMEJENE. - OMEJENE OBLIGACIJE --> v nasprotju z gornjim naelom so lahko prisotne omejitve iz razlinih razlogov (na podlagi zakona pri odkodninskih odgovornostih sodie lahko odloi, da prizna odkodnino za ves izgubljeni dobiek, vendar najve do viine kode, ki jo je kritelj pogodbe lahko priakoval ali bi jo moral priakovati - enako pri prevoznih pogodbah...). Pri omejitvi odgovornosti ni tako pomembna omejitev po ZNESKU, ampak, na KAKEN NAIN ODGOVARJA: - jamstvo PRO VIRIBUS; - jamstvo KUM VIRIBUS (primer ministra TAJNIKARJA, ali odgovarja samo za dolgove ali so tu vtete tudi obresti, drugi stroki...). - OBLIGACIJE Z OBLIGACIJSKIM JAMSTVOM --> e ni zaveze med strankama, ni jamstva; e gremo za poroka, sicer jamimo za tuj dolg, smo pa z dolnikom v zavezi (pogodba z dolnikom o porotvu); - OBLIGACIJE S STVARNO-PRAVNIM JAMSTVOM --> ni nujno, da je zaveza, pa je lahko jamstvo (npr. hipoteko ali rono zastavo - pignus lahko damo za zavarovanje svojega ali tretjega dolga). Pri izpolnitvi obligacije je doloeno izpolnitveno ravnanje (po nainu, po asu...): - PO NAINU - je razlino, razlikujemo: - dajatve ( pri dajatvi se naknadna subjektivna monost izpolnitve ne upoteva (prodam ti uro, avto ... - to se razlikuje od tega, e reem zveer ti pridem peti...); pri dajatvi je pravica upnika drugana kot pri storitvi. - storitve - POZITIVNE OBLIGACIJE --> dolnik mora nekaj storiti; - NEGATIVNE OBLIGACIJE --> dolnik mora nekaj opustiti. (to razlikovanje med pozitivno in negativno obligacijo je pomebno pri odkodninskih zahtevkih - zahtevek je lahko restitucijski ali institucijski). - PRIMARNA OBLIGACIJA - doloena ravnanja, katera mora storiti upnik; - SEKUNDARNA OBLIGACIJA - ravnanja, ki jih mora storiti upnik poleg primarnih ravnanj -obveznosti (sklene pogodbo o izdobavi izdelka, dolnik mora poleg predmeta dati tudi navodilo o uporabi, skice... --> sekundarna ravnanja se lahko iztoijo samo skupaj s primarnimi). Obligacije po ASU so: a/ enkratne - prodam hio, uro - prodajna pogodba; b/ trajne - najemna pogodba (dlje asa trajajoa obveznost). Najemnikovo ravnanje je trajno, ampak pretrgano (najemnina vsak mesec), najemodajalevo pa nepretrgano (trajen najem). To vpraanje je pomembno zaradi prenehanja obveznosti. ENKRATNA OBLIGACIJA preneha navadno z izpolnitvijo, TRAJNA OBLIGACIJA pa je trajno izpolnjevanje in ni nikoli prenehano (ali je prekinitev opredeljena z rokom ali ne, omejena na doloen ali nedoloen as). Ravnanje za: - doloen as - obligacijsko razmerje preneha s potekom roka avtomatino, pred tem rokom ni mono prenehanje samo z voljo ene stranke, ampak le z dogovorom (iz istega miru ni dovoljeno prekiniti obligacijsko razmerje, ampak le , e so izpolnjeni doloeni pogoji - kritev miru, hinega reda, stalna kontrola s strani najemodajalca...); - nedoloen as - za prenehanje je nujno potrebna volja 1 stranke (odpoved). Obligacijsko razmerje za nedoloen as lahko preneha na podlagi proste presoje zgolj ene stranke, pri tem obligacijskem razmerju ni potrebno dokazovati niesar (motenje)

- GLAVNE (samostojne) OBLIGACIJE - ODVISNE OBLIGACIJE Upnik in dolnik sta v obligacijskem razmerju. Dolnik si lahko dobi poroka, ki je hkrati poleg dolnika dolnik napram upniku. Ta pogodba ne more obstajati, e ni glavne obveznosti med upnikom in dolnikom. Odvisna obligacija ne more biti veja od glavne, prav tako e glavna obligacija preneha, preneha tudi odvisna (stranska) obligacija. Izjema od tega je, e se porok zavee za ve kot dolnik. Akcesorne (stranske)obligacije delijo usodo glavne obligacije. TUDIRAJ PO KNJIGI IN ZOR !!! Delitev obligacij glede na PREDMET spolnitve obligacin --> s im izpolnjuje dolnik. (ali je predmet doloen individualno ali generino. Vpraanje je, kaj pomeni izpolnitev obligacije - ali si prost obveznosti ali ne...): - SPECIES --> gre samo za 1 individualni predmet, e predmet preneha, izpolnitev ni ve mogoa in ni ve obveznosti; - GENUS --> vse dokler na svetu obstoji kakna enak ali podobna stvar, ni konec obligacije. Kaj e je predmet doloen tako razlino, da je treba dati eno ALI drugo ali eno IN drugo, obveznost je eno, upnik pa lahko da nekaj drugega. Obligacija je lahko: - ALTERNATIVNA --> vpraanje je, kdo laho odloi, katero stvar bo dal, ali si lahko upnik premisli glede stvari, kdo ima pravico izbire... - KUMULATIVNA --> obligacija zavezuje tako za eno kot tudi za drugo stran. Kdor je kriv, mora trpeti posledice svoje neizpolnitve (nasprotna stran ima monost, da odstopi od pogodbe ali da se zadovolji z nastalo situacijo.

PRENEHANJE OBLIGACIJ
ENKRATNE OBLIGACIJE --> prenehajo z izpolnitvijo. TRAJNO OBLIGACIJSKO RAZMERJE --> izpolnjevanje ni nikoli izpolnjeno, pri emer je lahko obligacijsko razmerje sklenjeno za doloen (pred tem rokom prenehanje obligacije ni mogoe po volji samo ene od strank, lahko pa po volji obeh strank --> izjema od tega je, e bi ena od strank krila pogodbo) ali nedoloen as (tu se obligacija prekine po prosti presoji ene stranke in ni potrebno dokazovati niesar). Izpolnitev je lahko MATERIALNO (nesem ti kovke) ali PRAVNO (gospodaril bom s tvojo hio, ko tebe ne bo) dejanje.

PREDPOSTAVKE PRAVNIH POSLOV

To so okoliine, ki so tako pomembne, da MORAJO biti podane, da je lahko pravni posel sklenjen. Ne moremo jih zmeraj in povsod enaiti s sestavinami pravnih poslov. Sestavine delimo na razline kategorije (bistvene sestavine pravnega posla). Njihova posebnost je v tem, da razlini tipi pogodb razlino doloajo razline sestavine in jih omenjajo kot bistvene sestavine. Tiste, brez katere ena ali celo obe pogodbe ne bi sklenili. Pogodba nastane, ko se volja stran ujema o bistvenih sestavinah pogodbe.

1. SPOSOBNOST --> to je socioloki pojem , mi pa govorimo o pravni terminologiji

sposobnosti: A/ PRAVNA SPOSOBNOST ==> to je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravnem ivljenju (gre pravnemu subjektu). Pravno sposobnost delimo na: - splono pravno sposobnost - na splono nosilci vseh pravic in obveznosti (nastane z rojstvom in vpisom v sodni register (za firme); - specialna pravna sposobnost - je nekaj ojega, morajo biti podane druge predpostavke, npr. sposobnost testiranja (za oporoko 15 let...); B/ POSLOVNA SPOSOBNOST ==> je sposobnost subjekta, da z LASTNO VOLJO vstopa v pravice in prevzema obveznosti (npr. otrok, star 13 let podeduje 500.000 SIT, denar vzame materi in si kupi vespo, jo pripelje domov ter se v asu, ko matere ni doma, vozi. 1 mesec mati sploh ne ve za motor, nakar sin pade z motorjem , ga povsem pokoduje in se e sam LTP - kaj je s pravnim poslom? --> npr. otrok, star 8 let nakupuje v trgovini po nalogu matere kruh, mleko ipr...). ZOR ne pozna gradacije starosti, ampak jo opredeljuje posebni predpisi: - pod 15 let --> poslovno nesposobni (ZZZDR daje v svojih lenih tudi poslovno nesposobnim osebam dovoljenje za opravljanje pogodb iz 6

vsakodnevnega ivljenja (nakup ivil, avtobusne vozovnice...); te poslovno nesposobne osebe NE SMEJO opravljati NOBENIH drugih pravnih poslov, (po mnenju teoretikov) niti sprejemati daril, kajti nimajo potrebne VOLJE. - 15-18 let --> omejeno poslovno sposobni (ti mladoletniki in tudi njihovi zastopniki lahko sklepajo tiste pravne posle, s katerimi mladoletniki samo pridobivajo); - nad 18 let poslovno sposobni. ZOR ne daje v svojih lenih neposredne opore za interpretacijo poslovne sposobnosti (glej l. 56, 57, 58, 59, 103/1, 107). Glede na DENARNE OBVEZNOSTI so obligacije takrat, e je dolnik dolan nekaj izpolniti, obveznost pa je DENAR. Pri tem je pri teh obligacijah najve posebnosti glede na druge premete izpolnitve.

DENAR je:

- plailno in - menjalno sredstvo

To je pomembno pri tehtanju vrednosti enega ali drugega - mera vrednosti). S tem ne mislimo na denar kot blago (numizmatika), ampak kot plailno sredstvo. Pri tem se poraja vpraanje, kaj pomeni doloena koliina denarja v doloenem obdobju. Poleg inflacije so mone tudi druge vrste sprememb (valutna razmerja se spremenijo) --> v pravu je najveji problem izravnava najrazlinejih razmerij. Iz tega razloga se v obligacije vnaa cela vrsta klavzul, s katerimi se poizkua anticipirati te spremembe. Z denarjem je zelo povezano vpraanje obrestnih mer. Pri tem velja princip, da je treba vrniti tisto koliino denarja, ki je bila posojena, drugo pa je stvar obresti (to so civilni plodovi in plailo za rabo denarja) (npr. 100 je denarna obveznost, plailo je prav tako 100, ostalo do npr. 120, kar moramo vrniti upniku, so obresti in drugi stroki). Obresti NE izravnavajo obveznosti. V gospodarstvu imajo subjekti neko konstanto zaradi fiksnosti. e se spreminja konstanta, teje sledimo izpolnjevanju obveznosti. Iz tega izhaja naelo MONETARNEGA NOMINALIZMA --> dolnik plaa tisto ceno, ki je bila ob sklenitvi pogodbe doloena oz. dogovorjena. To naelo je v svojih doloilih sprejel tudi ZOR. (l. 394-402 ZOR). e je predmet obligacije vsota denarja, mora dolnik plaati tisto denarno obligacijo, na katero se nanaa pogodba (ta len pa odpove v asu velike inflacije). Ta problem reujejo pogodbeni subjekti s klavzulami (devizno, valutno, blagovno, zlato ...). Pri tem se postavlja vpraanje, kaj sta stranki v tem asu v pogodbi hoteli s tem dogovorom (ali so zavarovale naelo ekvivalentnosti). Po ZOR je prepovedana valutna klavzula (l. 395 ZOR) - vendar pa je ta doloba v nasprotju z bivim zveznim zakonom - monetarni zakon, ki izrecno dovoljuje dovoljuje valutno klavzulo pri poslih s tujino. INDEKSNA KLAVZULA --> nina je doloba, da se obveznost indeksira glede na spremembo cen e pa je sprememba cen v neki zvezi z izpolnitvijo obveznosti (e nima znakov pekulacije), pa se lahko. DRSNA LESTVICA --> dovoljena je v gradbenih pogodbah in pogodbah o delu, kjer se cena spreminja, v kolikor se spreminja cena vgradnih elementov, ki smo jih v objekt vgradili. DANES --> e naprej velja naelo monetarnega nominalizma, slovenski monetarni zakon pa dovoljuje valutno klavzulo, vendar pa ne izpolnitev obveznosti v tuji valuti. Indeksna klavzula in drsna lestvica veljata po ZOR. Pri NATURALNIH obligacijah velja naelo, da dolnik ne more nekaj vnaprej plaati oz. vnaprej izpolniti obveznost (npr. dobava avtomobila pred dogovorjenim rokom - upnik ima monost, da ga ne sprejme - e nima garae); pri DENARNIH obligacijah pa velja naelo, da dolnik lahko obveznost izpolni predasno --> NINO je izrecno pogodbeno doloilo, s katerim bi se dolnik odpovedal tej predasni izpolnitvi. Stranka, ki daje proizvode v promet, pa e vnaprej pogojuje plailo in kasneje izdobavi proizvode, mora za ta denar plaati obresti. (Zakon o deviznem poslovanju , Zakon o varstvu potronikov). OBRESTI ==> so civilni plodovi in obenem plailo za rabo denarja. Pri obrestih je pomembno naelo AKCESORNOSTI - obresti so akcesorne samo v svojem nastanku (ne morejo nastati brez glavne stvari), potem pa zanejo tei svoje ivljenje in so lahko kasneje predmet samostojne izpolnitve. e ni denarne obveznosti, ni obresti. Vedno se raunajo v isti obliki kot glavna stvar (tudi v naturalni obliki - dolen 10 zabojev krompirja, obresti sta 2 zaboja krompirja...). Z obrestmi nekdo nekaj zaslui, in se ne korigira z njimi to, ali je nekdo dobil ve ali manj. Pri obrestih sta zastopani 2 naeli: 7

- ANATOCIZEM - prepoved raunanja obresti od obresti (l. 400 ZOR); to pa ne velja za banne posle in za procesne obresti (lahko toimo obresti na zamudne obresti, od trenutka vloitve tobe lahko glavnico in obresti setejemo --> kapitaliziramo ter to svoto toimo z zakonitimi zamudnimi obrestmi )--> to je dopusten anatocizem. - ULTRA ALTERUM TANTUM - obresti so dovoljene, vendar nehajo tei, ko doseejo glavnico (401 ZOR - pri nas ni ve te prepovedi, ta len ZOR je razveljavljen). POGODBENE OBRESTI --> so civilni plodovi (stranki se dogovorita o plailu za rabo denarja in so s pogodbo dogovorjene - 394 do 402 ZOR); ZAMUDNE OBRESTI --> e dolnik ne bo plaal neke obligacije, bo od tedaj naprej, ko bo v zamudi, plaeval zamudne obresti (277 do 279 ZOR). Ni treba, da so zamudne obresti sploh posebej dogovorjene. Tu gre za neko obliko kazni, teejo pa od dneva zamude naprej, ne glede na to, ali so dogovorjene ali ne - teejo po zakonu. So razline glede na to, ali gre za civilne ali gospodarske pogodbe. ZOR to ureditev napotuje na poseben zakon (ZOR s preienim besedilom) - pomembne so hranilne vloge na vpogled, kjer so lahko dogovorjene take obresti, kot v kraju banke. Za gospodarske pogodbe pa za sedaj do sprejema novega zakona ni omejitev, ampak so zamudne obresti take, ko jih dogovorijo stranke. Pri zamudnih obrestih tudi ZOR doloa razline viine obresti za civilne in gospodarske pogodbe (Zakon o temeljni obresti meri). Po roku plaila teejo samo zamudne ali samo dogovorjene obresti, e so veje od zamudnih (nikakor ne oboje skupaj). Prav tako od zamudnih obresti ni obresti, RAZEN kadar te obresti kapitaliziramo (to velja tako za pogodbene kot zamudne obresti) - velja od dneva vloitve tobe.

Kaj se najprej poplaa - glej 313 ZOR (najprej stroki, nato obresti in ele nato glavnica).
Revalorizacijske obresti se ne tejejo kot prave obresti (valutna klavzula - revalorizira se glavnica). Prepovedan je anatocizem v pogodbi, moen pa je dogovor - e bo v zamudi, bo plaal vije obresti (ta prepoved anatocizma pa ne velja za banke). Zamudne obresti so kazen (tudi e upnik ne utrpi kode, je dolnik dolan plaati zamudne obresti - e pa ima upnik kodo, lahko poleg zamudnih obresti uveljavlja tudi odkodninski in deliktni zahtevek).

RAZMERJA MED STRANKAMI

Obligacijska razmerja so relativna - uinkujejo samo med strankami v razmerju (INTER PARTES). POGODBE V KORIST TRETJIH OSEB ==> poleg strank je v razmerju e tretja oseba, stranki se dogovorita, da bo izpolnitev speljana v dobro tretje osebe (upravienec - BENEFICIAR, obljubi - PROMITENT, izpolnilec dolga - PROMISOR). KAVZALNO RAZMERJE - med promitentom in beneficiarjem je v tem, da AKCIO DIREKTA dobi takoj - vendar pod razveznim ali odlonim pogojem (pri nas je vstop moen takoj, ko je pogodba sklenjena, vendar pa mora beneficiar vstopiti v razmerje - e ne vstopi, ostane pogodba med strankama (zavarovalna pogodba, prevozna pogodba, pogodba o izroitvi premoenja za asa ivljenja...). e v pogodbi ni niesar doloenega, lahko tretji sprejme kadarkoli. Promitent ima v razmerju do tretjega VSE UGOVORE iz pogodbe (pogoj, zmota...), kot e bi s tretjim on sklepal pogodbo. V razmerju med njima pa je, kar se tie ugovorov, vezan na pogodbo s promisorjem, pa tega ne more uveljaviti (ugovor, vezan na kompenzacijo). romitent ima ugovor samo v zvezi konkretne pogodbe, nasproti beneficiarju pa tudi druge ugovore. POGODBE V BREME TRETJEGA ==> te pogodbe (v kodo, breme tretjega) NISO MONE ( 149 do 153 ZOR). Ni mono, da se nekdo s pogodbo zavee nasprotni pogodbeni stranki in z njo zavee tretjega, da bo obveznost izpolnil namesto njega. V zvezi tega poznamo 2 varianti: 1. Nekdo obljubi dejanje tretjega in se sam zavee, da bo tretji to dejanje dejansko storil (garancijska pogodba - e on ne bo storil, bom to storil jaz); 2. Promitent se zavee, da si bo prizadeval, da bo tretji obveznost izpolnil (obveznosti PRIZADEVANJA --> DILIGENCE).

NAPAKE VOLJE
MISELNI PRIDREK --> izjavlja nekaj, misli nekaj drugega.

1. NAPAKE VOLJE:
A/ GRONJA==> (60 ZOR), pri emer mora biti strah utemeljen. Stranka lahko zahteva RAZVELJAVITEV pogodbe. Utemeljen sum straha je odvisen od subjektivnih in objektivnih okoliin. B/ PREVARA ali ZVIJAA ==> (65 ZOR), stranka lahko zahteva povrnitev kode. kodo lahko povzroi tudi tretja oseba. C/ ZMOTA ==> (61 ZOR), je nesoglasje med mislimi in izjavljeno voljo. Pri odplanih poslih se upoteva samo bistvena zmota, pri neodplanih poslih pa tudi zmota v nagibu (zmota o vzrokih). Je tudi zmota v osebi, predmetu... Razlikujemo: - Pravna zmota --> je zmota o vsebini pravnega posla; - Dejanska zmota --> zmota o doloenem dejstvu; D/ NESPORAZUM ==> tu ni izpodbijanja, pri emer pri obojestranski zmoti, nesporazumu pogodba sploh ne nastane.

2. NAVIDEZNA POGODBA (SIMULACIJA)

Razlikujemo: - Relativna --> je prikrit pravni posel (obvelja); - Absolutna - Fiduciarni pravni posli --> so posli na zaupanje, uinke prvega posla omejita stranki s pogodbo; - Imaginarni pravni posli --> stranki tu niesar ne prikrivata (primer: 3-krat stranka proda svojega sina prijatelju).

3. POMANJKANJE POSLOVNE VOLJE

A/ IZPODBOJNOST ==> tu se zahteva vrnitev stvari, e to ni mono, pa se vrne denarno nadomestilo po ceni sedaj oz. ob izdaji sodne odlobe. B/ NESPORAZUM ==> ne spada med napake volje. Tu gre za pogodbo, katere ni in zato ne more biti napake volje. C/ BISTVENA ZMOTA ==> mora biti opraviljiva. Zmota v nagibu ne vpliva na pravni posel, razen e gre za neodplane pravne posle.

STRANKE IN ZASTOPNIK
Oseba CP je drug pojem kot civilno-pravne osebe. Oseba CP je oseba obligacijskega prava, bodisi fizina ali pravna oseba. Pravna oseba je neka fiktivna tvorba, ustanovilo jo je pravo. Sestavljena je iz : - personalnega (osebe, substrata) in - materialnega - realnega (premoenje) elementa. SOCIETAS ==> je civilna drubenika pogodba, pri kateri se fizine osebe zdruujejo zaradi doloenih razmerij med njimi in kateri ustvarjajo uinke do tretjih oseb. Naslednja stopnja societe je pravna oseba. Nekim osebam, ki so medsebojno povezane v povezavi z nekim premoenjem, se da pravni poloaj. Gre za neke osebe, ki so skrite v okviru te pravne osebe. Fizini uinki se nanaajo na to novo pravno osebo in ne na te skrite osebe. V pravni osebi morata biti zastopana oba substrata - e ni obeh, ni pravne osebe. Pravna oseba je neka organizacija personalnega in materialnega substrata, nad katerima pa dominira neki cilj. PERSONIFIKACIJA KAPITALA --> kapital (premoenje) dobi poloaj v okviru pravne osebe. Pravna sposobnost --> je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Poslovna sposobnost --> pomeni, da ima sposobnost (voljo) za uresnievanje teh pravic in dolnosti. Pri pravnih osebah se pojavlja vpraanje sposobnosti, glede tega, da je pravna oseba lahko subjekt pravic in obveznosti, obstojata 2 teoriji: - teorija specialne in - teorija splone pravne sposobnosti. 9

Trend v svetu je teorija splone pravne sposobnosti - cilj je imveje poenotenje s fizino osebo. 54. ZOR ureja pravne sposobnosti pravnih oseb - v bistvu danes tega ni ve (len e velja, treba pa ga je prilagajati sodobnim konceptom). Pri drutvu ni pomebno premoenje, drutva pa se tudi ne smejo ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo. KOCBEK se zavzema za imvejo izenaitev pravne s fizinimi osebami. Zakon o gospodarskih drubah (ZGD) je el v to smer, razveljavljati sumljive pravne posle pa se da z drugimi instrumenti. POSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB --> je e bolj sporna kot pravna sposobnost pravnih oseb. Pravna oseba nima moganov, ima pa svojo poslovno sposobnost, ima svoje organe, preko katerih uresniuje svojo poslovno sposobnost. Poslovno sposobnost pravnih oseb merimo po sposobnostih fizinih oseb, ki izjavljajo voljo za pravno osebo. Ko zastopnik pravne osebe nekaj ree tretji osebi, je to izjava volje in je posel sklenjen ni potrebnih e dodatnih doglasij koga drugega kot prej v drubeni lastnini. Zakon o fondacijah --> je pomemben z vidika klasifikacije pravnih oseb, prav tako pa glej podrobnejo klasifikacijo Verice TRSTENJAK v reviji Podjetje in delo. Pravne osebe javnega prava tudi vstopajo enakopravno vcivilno pravo (npr. drava kupi zemljie...). KLASIFIKACIJA PRAVNIH OSEB--> - javne - zasebne: * kapitalske (skladi) * korporacijske

Stranke svojo voljo izjavljajo same ali po kom drugem - zastopniku (v anglosaksonskem pravu AGENCY). Loimo: - indirektno zastopanje ( zastopnik zastopa v svojem imenu in za drugo osebo); - direktno zastopanje (nastopa v tujem imenu za tujo osebo in za tuj raun). TEORIJE FIDUCIE - instituta --> (fiduciarni posli): - beneficia (premoenje tretje osebe se da trastiju, ki upravlja s tem premoenjem) - trasti Mona je (fiducia) pri Cesiji. Pri zastopanju gre za zastopanega, katerega zastopa nekdo drugi na podlagi: - zakona - odlobe dravnega organa - pravnega posla - je lahko pogodba (mandatna, drubenika), pooblastilo za zastop pa je lahko dano tudi z enostranskim pravnim poslom in v tem primeru ni pogodbenega razmerja. Pooblastilo je abstrakten (NE kavzalen) pravni posel. im se zavee za zastopanje, je to pooblastilo pogodba - zaveza pogodbenika, da bo zastopal. Razlika med pooblastitvijo in pooblastilom: - Pooblastitev je notranje razmerje, ki e ni navzven povdarjeno - je razmerje med zastopanim in zastopnikom; - Pooblastilo je razmerje med pooblaencem in zastopanim, ki je javno objavljeno - enostranski pravni posel. Mandatna pogodba je lahko pooblastilna, vendar pa to ni nujno. Pooblastilo se lahko vsak trenutek preklie (tudi zoi), tudi pri pooblastilni pogodbi (AD MINUS AD MAJORI). e pa je pooblastilna pogodba dvostransko obveznostna pogodba, kjer je razlika, saj se je poleg obveze zastopa zastopnik obvezal tudi za izpolnitev obligacije - to ni samo upravienje do tretjega, ampak tudi za zastopanega - se lahko preklie pooblastilo z vidika tretje sebe, medtem ko je zastopani tudi odkodninsko odgovoren. Samo pooblastilo e nima dolnosti, pri pogodbi pa so e obveznosti - pri pogodbi je zastopani zavezan. S preklicem pogodbe je zastopani odkodninsko odgovoren zastopniku, v odnosu do tretje osebe pa pogodba ne velja z dnem preklica. Odgovoren je zastopani na podlagi medsebojnega odnosa med zastopnikom in zastopanim. To so posebna, zaupna - notranja razmerja. Ali lahko zastopnik da naprej pooblastilo nekomu tretjemu? - naeloma ne, razen e je to dogovorjeno ali e okoliine v to silijo (e posla ni mogel sam zastopnik opraviti).

10

OBLINOST POOBLASTILA --> pooblastilo naeloma ni pismeno, izjeme pa so v tem, da mora biti podano v takni obliki, kot se zahteva oblinost v poslu, ki se sklepa - e je pogodba o nakupu nepreminine pismena, mora biti tudi pooblastilo podano v pismeni obliki. NI PA OBLINOSTI pri PREKLICU ali ZOITVI --> morata biti navzven tako podana, da za preklic ali zoitev izve tretja oseba - e ta za preklic ali zoitev ni vedela, potem ne gre za preklic ali zoitev. Kaj se zgodi, e zastopnik prekorai pooblastila ali e se dela, da je zastopnik? 1. Prekoraitev pooblastila - posel v obeh primerih ne velja, pogodba ni sklenjena, mona pa je odobritev - e je odobritev podana, potem posel velja. odobritev je mona. zakon iti tretjo osebo - v primeru FALSUS PROKURATOR...? 2. Pri prekoraitvi tako zastopnik kot zastopani nosita odgovornost do tretje osebe zastopani odgovarja odkodninsko skupaj z zastopnikom (solidarno). e pa zastopnik NI imel pooblastila, za kodo odgovarja odkodninsko samo zastopnik tretja oseba ne more dobiti odkodnine, e je vedel (dobra vera), da ni lo za FALSUS PROKURATOR. Pooblastilo je: - splono - specialno - poslovno - trgovski potnik - pooblaenec po zaposlitvi

VEOSEBNA RAZMERJA
Imamo ve taknih razmerij: - 1 upnik, ki je hkrati tudi dolnik - ve strank, (3 upniki, 1 dolnik) - 1 upnik, 3 dolniki - 3 upniki, 3 dolniki - iste stranke so hkrati upniki in dolniki nasproti drugim strankam, ki so tudi hkrati upniki in dolniki..... Pri tem se sreamo s problemom, kakne pravne uinke v teh situacijah imajo dejanja teh oseb. V zvezi tega je pravilo, da imamo 3 vrste razmerij: - deljena - solidarna - nedeljena ali skupnostna razmerja. Naeloma so obligacijska razmerja deljena --> e je ve strank, vedno poizkuamo razdeliti obligacijo in tako ugotovimo, koliko je teh razmerij in koliko je strank.

1. SOLIDARNOSTNA RAZMERJA
Tu razmerja ne moremo razdeliti, solidarnost je lahko tako na upniki kot tudi na dolniki strani: - pri gospodarskih pogodbah se solidarnost na dolniki strani (ne na upniki) predpostavlja; - pri ostalih obligacijah je problem v naravi stvari. Dolnika solidarnost --> Imamo 1 upnika in 3 dolnike, ki so solidarno odgovorni. Vsi upniki so solidarno odgovorni po naelu vsi za enega, eden za vse, kar pomeni, da e 1 dolnik plaa vso obveznost, sta ostala dva prosta obveznosti. Upnika solidarnost --> e 1 upnik izterja, sterja za vse upnike. Prav tako e izpolni, izpolni za vse. Pri kolektivnih skupnostnih razmerjih pa velja VSI ZA VSE --> veejo se za neko skupno lastnino (ne na solastnino). Kako uinkuje ravnanje enega do drugih: - vee njegovo ravnanje samo na njega (parcialno uinkovanje); - generalno - vee za vse; - omejeno generalno - njegovo ravnanje ima uinek na drugega, vendar samoa do viine, kolikor imajo viino zneska v regresnem razmerju. ZOR praviloma izhaja iz sistema omejenega generalnega uinkovanja. O solidarnosti glej l. 414 --> 435 ZOR !!! 11

RAZVRSTITEV POGODB
Ta razvrstitev je pomembna z vidika obligacijskega prava, kajti obligacij iz pogodb je neteto. Pogodba je pravni posel, ki bodisi ustanovi, spremeni ali ukine obligacijo, pravico ali obligacijsko razmerje. KONTRAKT JE TISTA POGODBA, KI USTANOVI OBLIGACIJO (pomembno). Pri kontraktih vedno mislimo na pogodbe, ki ustanovijo pogodbo. Pri pogodbi pravo vee doloeno posledico, vendar pa ni nujno, da je vsaka pogodba obveznostna pogodba, kateri pravo daje doloene uinke. Pogodba je tipina institucija civilno-pravnih razmerij. To niso samo sistem obligacijskega prava, ampak imamo pogodbe tudi na drugih civilno-pravnih podrojih (stvarno pravo - tradicijska pogodba, dedno pravo - dedno pravna pogodba...) in tudi na drugih podrojih izven civilnega prava (upravno pravo --> drava vstopi v razmerje z drugim subjektom CP, pri emer ni nujno, da gre pri tem vedno za upravno-pravno razmerje. Za Upravno pravno razmerje gre tedaj, kadar gre za hierarhino - oblastveno linijo - drava nastopa v drugani vlogi kot druga pogodbena stranka). V upravnem pravu gre vasih za obe enaitvi - lahko se drava pojavlja tako kot oblastnik in kot enakopraven partner - stranka v obligacijskem razmerju --> koncesijska pogodba, kjer drava kot oblastnik poda koncesijo doloeni pogodbeni stranki, nato pa se kot enakopraven partner z njo pogovarja kot pogodbena stranka - sklepa z njo pravne posle. Dale najve je obligacijskih pogodb. Te pogodbe delimo na: a/ IMENSKE (nominatne) - npr. prodajna pogodba (kupec, prodajalec, predmet), skozi zgodovino so se tako standardizirale, da imajo stalno vsebino, stranke vedo, za kaj gre. b/ NEIMENSKE (inominatne) --> so predvsem nove vrste pogodb, pri katerih ne vemo, za kaj gre. Niso urejene v zakonu, zato je zanje teko predvideti pravne posledice. Kriterij med imenskimi in neimenskimi je: - ali je ali ni urejena v zakonu (v ZOR nekaterh pogodb ni urejenih - darilna, posodbena, societetna - le-ta zaradi bivih pristojnosti republik in AP v SFRJ); - da ima ime (vendar ni vano, kako jo stranki imenujeta - pri nominatni gre za stilizirano pogodbo). Pri tem je vano, da vemo, ali je pogodba urejena v zakonu.

VANO !!! V posebnem delu - institucije obligacij SE NAUI KAZALO !!!!! - RAZDELITEV
NOMINATNIH POGODB!!!!!!! Za nas je pomembna vrsta inominatnih pogodb, prevsem nove pogodbe (lizing, franizing...), ki niso opredeljene v ZOR in je pri njih teko doloati pravne posledice. Naslednje vpraanje je vpraanje oblinosti: - neobline (konsenzualne) - obe stranki se strinjata, njuna izjava volje ne rabi oklike veina pravnih poslov je neoblinih, oba pa se morata strinjati. Zaradi varstva dokazov volje pa je v ivljenju veina pogodb pismenih; - obline- imamo 3 razloge za oblinost: a/ zaradi dokaza b/ zaradi tega, ker zakon zahteva oblinost kot pogoj obstoja pogodbe --> zakon zahteva oblinost zaradi: * interesa drave (evidence...) * varstva strank - hitro se zmenimo in dogovorimo, e pa sedemo in moramo podpisati pogodbo, si premislimo (vasih zakon zavaruje obe ali pa samo eno pogodbeno stranko. c/ ali sta stranki hoteli spraviti oblinost na nivo POGOJA obstoja pogodbe. - realne pogodbe (kontrakti) - varstvo drave v zakonu gre tako dale, da zakon doloa, da sta zaveza in izpolnitev soasni - REALNA POGODBA. Tu je pogodba sklenjena takrat, kadar pristane in hkrati tudi izpolni (darilna pogodba, od katerih razlikujejo 2 vrsti: x/ darilna obljuba (konsenzualni kontrakt) x/ darilna pogodba (realni kontrakt) x/ ara (realni kontrakt) x/ posodbena pogodba x/ vse vrste zastavne pravice - ni realni kontrakt

12

Med oblinostjo in realnim kontraktom je vasih nekaj vmes /npr. pri oblinosti ni nujno, da je pisnost pogoj, lahko je drugan aizjava volje ene od strank - npr. pred sodnikom podpie, pred notarjem, na sveanem mestu nekaj glasno pove...). Od tega moramo loiti FORMA AD SOLEMITATEN ( pisna pogodba o prodaji nepreminine ) poleg tega, da mora lastnik potrebovati pravni naslov (t.j. vpis v zemljiko knjigo), potrebuje tudi INTABULACIJSKO KLAVZULO (dovolitev lastnika, da se v ZK vknjii novi lastnik). Intabulacijska klavzula mora biti overovljena pri notarju --> to je forma ad solemitatem. e pogodba ni overovljena, ne bi bila veljavna. Ena najpomembnejih delitev pogodb je na: - enostransko obveznostne pogodbe (KONTRAKTO UNILATERALEN) --> od teh poslov je potrebno loiti enostranske pravne posle, pri katerih imamo samo eno stranko (opomin, ponudba...) - voljo izjavlja le ena stranka. Pri unrilateralnih kontraktih pa sta vedno prisotni 2 stranki, ki izraata voljo, ena stranka je dolnik, druga stranka pa upnik. Teh pogodb je zelo malo (posojilna pogodba, kjer ni prisotna posojilna obljuba). - dvo ali vestransko obveznostne pogodbe (KONTRAKTO BILATERALEN ALI MULTILATERALEN): * vzajemne (ikvales) - ena stranka je tako upnik in dolnik, druga stranka je tako upnik in dolnik, e so to vzajemne obveznosti, je izpolnitev ene stranke predpogoj za izpolnitev druge stranke (prodajna pogodba, pogodba o delu, najemna pogodba...). ZOR ne uporablja teh izrazov,sinonim za te pogodbe po ZOR pa je dvostranska pogodba. V zvezi tega so pomembni 3 ugovori: x/ ugovor soasne izpolnitve x/ ugovor soasne pravilne izpolnitve x/ ugovor ogroenosti (tista stranka, ki bi morala prva izpolniti, lahko zahteva od druge stranke, da naj zavaruje izpolnitev --> npr. dogovor, da bo prva stranka kupila hio ez 2 leti, druga stranka jo aka, medtem pa prva stranka zapravlja premoenje - druga stranka je v skrbeh glede plaila kupnine, zato lahko zahteva, da prva stranka poloi zaradi zavarovanja plaila denar na raun druge stranke...); UGOVOR --> EXCEPCIJA - z njim se dolnik brani zoper upnika, AKCIO --> je zahtevek, ki ga upnik uveljavlja proti dolniku - toba, zahtevek... Oba se vasih dajeta med njima, e pa se ne moreta dogovoriti, gre pravda na sodie. Poleg teh ugovorov (materialno dejanje - ne v procesu) je e eno pravilo --> naknadna nezmonost izpolnitve - pri tem nosita obe stranki RIZIKO. * nevzajemne - potrebno je plaati stroke (druga stranka plaa stroke, prva stranka pa izpolni obligacijo, vendar pa plailo strokov ni pogoj za izpolnitev pogodbe (npr. depozitna pogodba - e jaz shranim pla v garderobi gledalia v hrambo za as predstave, mi morajo pla vrniti ne glede na to, ali jaz plaam stroke hrambe ali ne, imajo pa monost regresnega zahtevka zoper mene). Nadaljnja delitev obligacij je na: - odplane (onerozne) - to so vse vzajemne pogodbe, vendar pa vse odplane pogodbe niso vse vzajemne - plailo strokov se teje kot plailo, vendar pa za to posel ni odplaen (dam ti darilo, ti lahko ima stroke s predmetom darila, ampak je to e vedno darilo in ne odplaen pravni posel). - neodplane - tu so posledice: *zmota v nagibu, causae... *ni ninosti, ampak izpodbojnost; - aleatorine (tvegane) - stranka tono ne ve za svojo obveznost iz pogodbe (prodaja sreke, darilna pogodba za as zapustnikovega ivljenja...); - kumutativne - iz pogodbe je razvidna obveznost obeh strank. - individualne pogodbe - kolektivne pogodbe (predvsem v delovnem pravu, ko sindikat v imenu delavcev z vlado in delodajalcem sprejema pogodbo - tu ni samo obligacijsko razmerje, ampak tudi stvarno-pravno razmerje ERGA OMNES). ZLOENE POGODBE --> sklenemo ve pogodb, ki so med seboj odvisne tako, da je ena pogodba odvisna od druge --> nakup OA, hkrati pa najamem garao - avto se mi zaradi stvarnih napak pokvari, ga dam nazaj in zahtevam vrailo kupnine - nisem dolan obdrati najema garae vnaprej - glede tega je ena pogodba odvisna od druge). V primerih zloenih pogodb pogodbe delimo, na kolikor delov se to le da - nato pa: - gremo v definicijo zloene pogodbe; - e to ne gre, gremo v teorijo absorbcije (po tistem kriteriju, ki ima najvejo teo, absorbiramo in prilagajamo ostale pogodbe); - ele nato (po Cigoju) teorija kreacije - sodnik po svojem preprianju postavi novo

13

pravno normo in z njo interpretira posamezno pravno razmerje. FIDUCIARNI PRAVNI POSLI --> glej knjigo, sedaj so dovoljeni... DEJANSKO PRAVNO RAZMERJE --> dva se obnaata, kot da je pogodba sklenjena, pogodbe med njima pa sloh ni bilo (velja naelo, ali se obnaa v nekem trenutku v skladu z dejstvi, kot jih prikazuje). SKLENITEV POGODBE NA ZAHTEVO ZAKONA --> npr. bivi stanovanjski zakon glede nakupa stanovanja - zakon doloi neka razmerja, nato pa stranke nadaljujeta svoja ravnanja po dispozitivni volji strank. KONTRAHIRNE POGODBE --> npr. pogodba za avtobusni, elezniki prevoz... - to so drugane pogodbe kot pogodbe na zahtevo zakona.

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNIH POSLOV

Te predpostavke so: 1. SPOSOBNOST 2. PRAVA VOLJA 3. MONOST IN DOPUSTNOST 4. OBLINOST 5. CAUSAE PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV POGODBE --> (vseh pravnih poslov): - doloenost in dololjivost predmeta - zmonost in dopustnost - kavza (52 ZOR) - izroitev (pri realnih pravnih poslih) - oblika (pri specialnih zakonih) - predkupna pravica - nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljie - zaiteno kmetijo) Gre za predpostavke (CONDICTIO SINE QUA NON), ki morajo biti sklenjene v fazi STIPULACIJE. Pri volji lahko pride do napake volje (zmota, gronja, prevara). e ni ene izmed teh predpostavk, je pravni posel neveljaven, pri emer je: - ABSOLUTNA NEVELJAVNOST ==> posel je NIEN - RELATIVNA NEVELJAVNOST ==> posel je izpodbojen Razlika med njima je v tem, da ninost nikoli ne zastara, izpodbojnost pa se lahko dokazuje le v doloenem roku: - SUBJEKTIVNI ROK==> ponavadi je 1 leto, stranka, ki izpodbija, ima rok 1 leto, odkar je izvedela za razlog izpodbojnosti; - OBJEKTIVNI ROK ==> 3 leta, odkar je bila pogodba sklenjena. Izpodbija lahko tista stranka, ki je v zakonu zapisana, da lahko izpodbija. Ninost lahko dokazuje vsaka stranka, ki ima pravni interes. Stranka v pravdi dokazuje ninost. Toba, s katero se ugotavlja ninost, je UGOTOVITVENA TOBA. Ta toba pa ni mogoa, e gre za dajatvene zahtevke. (104 in 113 ZOR) Zahtevek, e je bila pogodba nina ali razveljavljena, se imenuje KONDIKCIJA (povrnitveni zahtevek). Kodikcijski zahtevek je zahtevek iz naslova neupraviene obogatitve. To je zakonski zahtevek. e gre za ninost, pogodba preneha EX TUNC (kot da nikoli ni bilo pogodbe). e gre za izpodbojnost, se pogodba razveljavi vasih EX TUNC, vasih EX NUNC - odvisno od situacije. Zakon lahko tudi prepove kondikcijo, e je ta posel nien zaradi morale (npr. pri prodaji otrok posel je nien, treba je vrniti otroka, denar od prodaje pa obdri drava). --> stranka, ki je nepotena, ne dobi nazaj !!! (104/2 ZOR).

14

POSEL, KI JE V NASPROTJU S PRISILNIMI NORMAMI (USTAVO, ZAKONI), JE NIEN !!! Posledica ninost je kondikcija, razen v l. 104/2 ZOR.!!! a/ e ni sposobnosti --> izpodbojen pravni posel b/ e ni prave volje --> izpodbojen pravni posel c/ e ni monosti in dopustnosti --> nien pravni posel d/ e ni oblike --> nien pravni posel e/ e ni causae --> nien pravni posel Pri volji gre za neobstojen pravni posel ali DISENZUM --> NESOGLASJE. DOPUSTNOST pravnega posla se nanaa na to, ali je dopustne posel po ustavi, zakonu ali morali. Monost ob trenutku sklenitve posla - gre za monost ali nezmonost posla (po knjigi). NESPORAZUM --> pogodbe v tem primeru sploh ni, ne gre za napako volje ne glede na dolobe ZOR, ki nesporazum uvra med napake volje. Nesporazum pokriva dejanski stan NEOBSTOJEEGA PRAVNEGA POSLA - NEPOSEL. ZMOTA --> pogoj za bistveno zmoto - e bi moral ali mogel vedeti. Zmota mora biti opraviljiva, kriterij je, da naeloma pri odplanih pravnih poslih zmote v nagibu ni. Nagib je posredni cilj, ki praviloma ne vpliva na odloitev pravnega posla - razen pri neodplanih pravnih poslih. Dejanski stan bistvene zmote je iri - glej CAUSE in ZMOTO !!! ZMOTA --> gre za napako volj. Pri nas je relevantna le BISTVENA ZMOTA in OPRAVILJIVA ZMOTA. Nebistvena zmota ne pripelje do izpodbijanja pogodbe. e je zmota bistvena ali opraviljiva, je sankcija za to izpodbijanje pogodbe. Izpodbija lako tista stranka, ki je v zmoti. Tretja stranka - dobroverni, ima odkodninski zahtevek. KVALIFICIRANA ZMOTA --> ZVIJAA, PREVARA --> stranka, ki je v zmoti zaradi prevare, lahko izpodbija pogodbo. Stranka je v taki zmoti, e jo je druga stranka v tako zmoto prisilila ali pa jo je pustila v zmoti. GRONJA --> je napaka v volji zaradi sile, gronje. gronja je prav tako razlog za izpodbijanje pravnega posla. DELNA NINOST --> e je v pogodbi nien 1 len, ni nina cela pogodba, razen e je ta len najpomembneji oz. ta pogodba nima smisla brez tega lena. KASNEJA NINOST POGODBE --> e je sklenjena nina pogodba, kasneje pa je ninost zbrisana, je ta pogodba vseeno nina. KONVALIDACIJA --> ninost se popravi. e je bila prepoved manjega pomena in je bila pogodba izpolnjena. (107/2 ZOR). ODERUTVO --> ena stranka ve za stisko drugega, vendar ga vseeno odre. Tu gre za subjektivni kriterij in NI EKVIVALENCE. Tu je pogodba nina, vendar ima stranka 5 let asa za prilagoditev zahtevka. EZMERNO PRIKRAJANJE - LAESIO ENORMIS) --> gre za to, da terjatvi bistveno odstopata oz. je med njima bistveno nesorazmerje. Lahko se uveljavlja v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Tu gre za to, da druga stranka ni vedela za pravo vrednost.

DELIKTI
Nikomur kodovati (NEMINEM LAEDERE) - to je pravilo odkodninske odgovornosti. Odkodninska obveznost je obligacija - vsebina nje je povrniti kodo, ker je povzroitelj odkodninsko odgovoren. 16. l. ZOR govori o NAELU PREPOVEDI POVZROANJA KODE. Tu gre za odgovornost zaradi povzroitve kode drugi osebi --> sankcija je plailo odkodnine. Odkodninsko odgovornost delimo glede na: 1. TEMELJ: * Po zakonu (odgovornost EX LEGE) * Poslovna odgovornost (odgovornost EX CONTRACTU) 2. KRIVDO: 3. OBSEG: * Subjektivna odgovornost * Objektivna odgovornost * Omejena (PRO VIRIBUS) 15

* Neomejena (CUM VIRIBUS) Razvoj odkodninskega prava: - Sumerska kultura; - Hamurabijev zakonik (1700 pr.n..) - Rimsko pravo (polna - povrailo) - as klasikov (tobe e imajo odkodninski zahtevek) - Fevdalizem - Kapitalizem (Code Napoleon 1804, ODZ 1811), ZOR: - 154/1 --> krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom; - 156/3 --> samo ravnanje je dovoljeno; - 157 --> nadomestilo za definicijo krivde;

Po l. 18 KZ RS imamo ve stopenj malomarnosti, in sicer CULPA LEVIS, CULPA BETA, CULPA VISIMA. Stopnja krivde na splono nima vpliva na viino odkodnine (265, 266 ZOR). l. 177 navaja ekskulpacijske razloge, l. 173 ZOR pa elemente objektivne odgovornosti. l. 156/3 ZOR navaja dovoljena ravnanja z nedovoljeno posledico. Odkodninsko odgovoren si, e si: - KRIV (subjektivna odgovornost); - ZAKON tako doloa (objektivna odgovornost). Naeloma je odgovornost vedno SUBJEKTIVNA. OBJEKTIVNA odgovornost se v novejem svetu IRI.

KODA
KODA je v bistvu kritev pravnega interesa posameznega subjekta. Pravno priznana koda in vrste te kode, za katere zakon doloa odkodnino. Naeloma je koda vedno SUBJEKTIVNA, objektivna odgovornost pa je le tedaj, kadar jo kot tako doloa zakon. koda je tudi to, kar bi lahko imeli, pa nimamo in pomeni kritev slehernega pravno zavarovanega interesa doloenega subjekta (pravne ali fizine osebe). Delikti so zakonske obligacije. Poznamo POSLOVNO in NEPOSLOVNO odkodninsko odgovornost. Poslovna odkodninska odgovornost --> je koda, ki jo je nekdo povzroil drugemu pri poslu (nepravilno izpolnil, ni izpolnil, izpolnitev z zamudo...). Lahko pa pride tudi do nadaljnje kode (kupim TV, ki mi zgori, pri tem pa mi zgori tudi stanovanje). V zvezi tega poznamo 2 teoriji, in sicer teorijo dualizma in teorijo monizma. Na zakon je glede odgovornosti sprejel naelo MONIZMA (1 koda, 1 odkodnina --> ne 2 odkodnini). NEPOSLOVNA (splona) ODKODNINSKA ODGOVORNOST --> je urejena v ZOR od 154 do 209 l. POSLOVNA ODKODNINSKA ODGOVORNOST je v ZOR v l. 262 do 269 in e posebe pri posameznih vrstah pogodb. V kolikor ta odgovornost ni urejena v teh lenih, se uporabljajo doloila iz splone odkodninske odgovornosti. Kazenska in odkodninska odgovornost sta vedno skupaj, povezani. Namen kazenske odgovornosti je represija, namen civilne, odkodninske odgovornost pa je RESTITUCIJA (povrnitev). Treba je ugotoviti, ali obstoja zveza med civilno in kazensko odgovornostjo: - e si drugemu nala naredil kodo s kaznivim dejanjem, pride v potev PRETIO OFFECONIS. Tu je zveza med kazenskim in civilnim. - drugi primer so zastaralni roki, ki so po navadi v civilistiki kraji kot v kazenskem pravu. e je dokazano, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, se ti zastaralni roki urejajo po kazenskem pravu. Civilno sodie ni vezano na kazensko sodbo, e je ta oprostilna. e je sodba obsodilna, je civilno sodie vezano na kazensko sodbo glede dejanja in kazenske odgovornosti.

PREDPOSTAVKE ODKODNINSKE OBVEZNOSTI

1. kodljivo dejstvo 2. koda 3. Vzrona zveza 4. Odgovornost

16

Dogodek in dejanje morata biti nedopustna. Izjema od tega je SAMOPOMO in SILOBRAN, NI PA TO SKRAJNA SILA (v skrajni sili SI odkodninsko odgovoren). VZRONA ZVEZA pomeni, da mora biti zveza med kodo in kodnim dejstvom. Pravo pove, kaj je vzrok. Hipotetina vzronost v glavnem ne teje. KODO DELIMO na: - navadno kodo - izgubljen dobiek Premoenjska koda je zmanjanje premoenja, nepremoenjska koda pa se kae na nepremoenjskem podroju. VOLENTI NON FIT INIURIA --> privolitev v povzroitev kode, praviloma pomeni izkljuitev odgovornosti, eprav ne vedno. IZGUBLJEN DOBIEK --> je posredna koda, prepreitev poveanja premoenja. e je ta izgubljeni dobiek povezan z osebo, govorimo o izgubljenem zasluku. NEPREMOENJSKA KODA --> je kritev nekega pravno zavarovanega interesa in se kae kot posledica na nepremoenjskem podroju (npr. izgubljeni ugled...). Poznamo naslednje vrste odkodnin: a/ RESTITUCIJA --> povrnitev v prejnje stanje b/ EKVIVALENCA --> za avto da denar (obe pod a/ in b/ ne pride v potev pri nepremoenjski kodi) c/ Kot odkodnino se pri nepremoenjski kodi uporablja SATISFAKCIJA (zadoenje). Na zakon je restriktiven pri priznavanju odkodnine glede nepremoenjske kode. Ta satisfakcija je lahko v obliki denarja ali pa v drugih oblikah (javno opravilo ...). Da dobi denar za nepremoenjsko kodo, zakon doloa tri primere (154 in 200 ZOR): - psihine boleine - fizine boleine - strah. (VANO ZA IZPIT!!!!!!) POVRNITEV KODE --> tu velja naelo popolne odkodnine - vzpostaviti je treba tako stanje, kot da kodnega dogodka sploh ne bi bilo. To je mono z: - restitucijo - ekvivalenco ODGOVORNOST pomeni, da je nekdo kriv za kodo. Govorimo o subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Tisti, ki zatrjuje, tudi vedno dokazuje, razen v primeru z obrnjenim dokaznim bremenom (storilec dokazuje, da ni kriv). Huda malomarnost --> je podana, e ne ravna tako, kot ravnajo ostale podobne osebe v enakih primerih. Mala malomarnost --> knjiga OBJEKTIVNA ODGOVORNOST --> je povezana s tremi primeri: - nosilec nevarnega obrata??? - odgovornost za drugega - e zakon tako doloa PREDPOSTAVKA za odkodninsko odgovornost: - kodljivo dejstvo (dogodek ali ravnanje); - koda - vzrona zveza - odgovornost. Civilno sodie lahko odloa tudi o vpraanju v posameznem primeru, ki je v pristojnosti kazenskega sodia, vendar le v PREDHODNEM VPRAANJU. e je predhodno vpraanje nepravilno reeno, je to razlog za obnovo postopka.

TRENUTEK NASTANKA POGODB

Ko je storjen zadnji (poslednji) akt volje, ki vodi k skupnemu soglasju, JE POGODBA SKLENJENA. Tako doloa veina evropskih pravnih redov. Pravilo je SOGLASJE VOLJ. e je as oddaje in sprejema ponudbe oz. izjave o sprejemu ponudbe

17

zelo kratek, se teje 26. len ZOR. Med nenavzoimi osebami, kjer je med obema aktoma volje dalji as oz. Obdobje, se upotevajo 4 teorije: a/ TEORIJA IZJAVE --> ko se prejemnik ponudbe izjavi o ponudbi (v praksi se ne uporablja ve); b/ TEORIJA ODDAJE --> svojo izjavo mora prejemnik ponudbe oddati, predati poti (v naem pravu ne pride v potev); c/ TEORIJA PREJEMA --> velja zaradi boljega dokazovanja kot v teoriji seznanitve (to teorijo uporablja veina kontinentalnih sistemov); d/ TEORIJA SEZNANITVE --> v popolnem sozvoju s tem naelom (panija, Belgija, Italija).

OBJEKTIVNA ODGOVORNOST
To je odgovornost za: - nevarno stvar, nevarno dejavnost - odgovornost za drugega (naeloma je lahko subjektivna odgovornost); - e zakon tako doloa Odgovornost za kodo na produktu (producentska odgovornost in koda). To je odgovornost po zakonu, sem tejemo tudi odgovornost prevoznika. Med vrste objektivne odgovornosti tejemo tudi: a/ odgovornost starev za kodo, ki jo povzroijo otroci; b/ odgovornost za kodo, ki jo povzroi delavec v zvezi z delom tretji osebi ---> odgovarja organizacija (ACTIO DIRECTA), to tobo ima tretji nasproti delavcu. Firma se lahko krivde ekskulpira, e dokae, da je delavec ravnal pravilno. e firma dela nevarno dejavnost, se lahko ekskulpira pod posebnimi pogoji. Zastopani za zastopnika odgovarja objektivno: - izvajalec --> podizvajalec; - gostilniar --> gosti, prtljaga; - knjinica za garderobo --> samo e pie, da je potrebno obvezno odloiti garderobo; Pri objektivni odgovornosti se odgovornost predpostavlja in je ni potrebno dokazovati. Poznamo 3 vrste ekskulpacijskih razlogov: 1/ VIJA SILA --> zunanjost vzroka in element kvalificiranega nakljuja (nepredvidljivost, neodvrljivost, nepriakovanost); 2/ DEJANJE TRETJE OSEBE 3/ DEJANJE RTVE (obe zadnji morata imeti elemente kvalificiranega nakljuja).

ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI

Da je pravni posel enostranski, mora biti podana izjava volje samo ene stranke, na to njeno izjavo pa se veejo tudi pravne posledice. Take pravne posle poznamo tudi v: - Dednem pravu (testament); - Stvarnem pravu (okupacija); - Obligacijskem pravu (zelo veliko primerov. Obligacija nastane, ko stranka izjavi svojo voljo. Dolg nastane prej, kot nastane terjatev. Upnika e ni, terjatev e sploh ni nastala (ne gre za nedospelost terjatve).

JAVNA OBLJUBA
Je Enostranski pravni posel, stranka javno izjavi, da nekaj (korist) obljublja. Ta korist je lahko premoenjska ali nepremoenjska. (Nekdo obljublja nagradno tekmovanje in nagrado zmagovalcu). Pri tem odloa o zmagovalcu: a/ tisti, ki obljublja, doloi zmagovalca vnaprej; b/ tisti, ki obljublja, sproti spreminja pravila; c/ tisti, ki obljublja, vnaprej doloi postopek. Tisti, ki nagrado obljublja, lahko to tudi preklie. e je doloen rok, obljubovalca vee rok in ne more spreminjati roka. Pri nagradnem tekmovanju je rok obvezen. Oseba ima odkodninski zahtevek ali zahtevek za povrnitev strokov, e roka ni bilo.

18

VREDNOSTNI PAPIRJI
Osnove sodijo v obligacijsko pravo. To so listine,ki vsebujejo izjavo izdajatelja, da bo imetniku te listine izpolnil doloeno denarno obveznost. To so delnice, obveznice, hibridne obveznice, menica, ek, konosament, skladinica... Njihova ekonomska funkcija je v cirkulativnosti, v pravnem prometu. Pri obligacijah obravnavamo pravico, ne stvar. Pri obligacijah vrednostni papirji uinkujejo INTER PARTES. Problem je pri prenosu pravic: - s cesijo --> pogodba (IUSTUS TITULUS) o prenosu (MODUS ADQUIERENDI) - s tradicijo --> po stvarnem pravu, napie pravico na papir (tu je vez med obligacijskim in stvarnim pravom) To je skupna znailnost vseh vrednostnih papirjev. DEMATERIALIZACIJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV --> prenaali naj bi se s pomojo elektronskih medijev in ne ve v naravi. POPOLNI VREDNOSTNI PAPIRJI ==> Terjatev se povee (INKORPORIRA - utelesi) z papirjem. Terjatev se ne more uveljaviti, spremeniti, prenehati brez vrednostnega papirja, torej je stopnja inkorporacije 100 %. To so imetniki vrednostni papirji in nekateri orderski. Pri vrednostnih papirjih ni enoznanosti. NEPOPOLNI VREDNOSTNI PAPIRJI ==> stopnja inkorporacije je manj kot 100 %. NASTANEK VREDNOSTNIH PAPIRJEV ==> poznamo naslednje teorije: 1/ Kreacijska teorija --> po njej nastane v trenutku, ko izdajatelj napie vrednostni papir; 2/ Emisijska teorija --> vrednostni papir mora biti e izroen kupcu; 3/ Tradicijska teorija --> pogodbena teorija. Pri nas velja emisijska teorija, razen za imetnike vrednostne papirje, kjer velja kreacijska teorija. DENAR ni vrednostni papir, ker ne vsebuje nobene obveznosti. Poznamo naslednje vrednostne papirje: a/ Imenske - imajo oznako upravienca. Nimajo ve ekonomske funkcije in niso namenjeni prenosu, mono pa je obveznost iz imenskega papirja prenesti S CESIJO. Izjema od tega je, da se po dolobah zakona imenski papirji prenaajo tudi z indosamentom, kar velja v primeru delnic. b/ Imetnike - oz. prinosniki, vsak imetnik je upravienec, prenaajo se s tradicijo; c/ Orderske - po odredbi, prenaajo se z indosamentom. Vrednostni papirji so: - ABSTRAKTNI --> obstoj vrednostnega papirja ni odvisen od kvalitete posla. - KAVZALEN --> to je vozni list, konosament, skladinica... - DISKRETEN --> menica, ek; - INDISKRETEN --> vidi se, zakaj so bili izdani; - KORPORACIJSKI --> delnice - OBLIGACIJSKI - STVARNOPRAVNI--> upraviencu dajejo stvarnopravne zahtevke (tovorni list, po katerem ima pravico terjati blago) - TRADICIJSKI --> skladinica, ima zastavno pravico na blagu, blago se tudi prenaa. AMORTIZACIJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV --> samo tisti vrednostni papirji se amortizirajo, kateri niso na prinostnika.

PERSONALNA SUBROGACIJA
REALNA SUBROGACIJA --> spremeni se predmet terjatve. PERSONALNA SUBROGACIJA --> spremeni se oseba terjatve (samo upnik, samo dolnik). CESIJA --> prevzem dolga - potrebna je pogodba kot MODUS AQUIERENDI - pridobitni nain terjatve (kot velja pri stvarni pravici, ni dovolj samo tradicija), prisoten mora biti pravni temelj - pogodba. S cesijo se spremeni UPNIK - odstop terjatve novemu upniku, stari upnik prenese svojo terjatev na novega upnika BREZ SODELOVANJA dolnika. Cesija NI odvzem dolga. Cesija je pogodba in hkrati pridobitni nain. S cesijo stari upnik prenese terjatev na novega upnika, in sicer brez sodelovanja dolnika.

19

Dolnik izpolnjuje upniku, ki ima pravico zahtevati. S prenosom - CESIJO se terjatev v tistem trenutku prenese iz sfere premoenja starega upnika v premoenje novega upnika. PACTUM NON CEDENTO --> je dogovor med strankama, da terjatve ne bodo cedirali (to je obiajno). VELJA NAELO, da nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih ima sam - poloaj CEDUSA (dolnika) se ne spremeni (cesija je personalna subrogacija). VALONTACIJA prostovoljna cesija. NESESARIJE IN LEGIS --> zakonita cesija, cesija po zakonu; v doloenem trenutku nekdo ni ve upnik, ampak je upnik drugi --> prehod terjatve na podlagi zakona - 300 ZOR), npr. Pri mandatni in tudi pri komisijski pogodbi. AKCESORJI --> stranske terjatve (obresti, poroki...) pri cesiji ostanejo. To so odvisne, postranske obveznosti, ki se prenaajo skupaj s terjatvijo. e cedent prenaa terjatve, mora poleg cesije prenaati tudi stvarno-pravno vse. VELJA NAELO, da pri delni cesiji cedent ne more priti v slabi poloaj kot v prvem primeru (celotna cesija). Npr. Cedent ne izvri hkrati prenosa vrednostnega papirja, ampak opravi prepis lastnitva. Pri delni izpolnitvi (dolguje 100, plaa samo 50) je problem akcesorij. Pri delni cesiji akcesorije ne gredo zraven, ampak ostanejo cedentu (VANO ZA IZPIT !!!!) POSEBNI PRIMERI CESIJE: - cesija v iknaso (cedent odstopi cesionarju terjatev samo zaasno - FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTO) - cesija namesto v pailo (solucijska pogodba) - cesija v zavarovanje (FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTU) Pri cesiji je bistven AS - TRENUTEK cesije, in sicer kdaj pride iz premoenja starega v premoenje novega dolnika, torej kdaj postane cezus dolnik cesionarja. as je trenutek obvestila cezusa o cesiji. Od tega trenutka lahko cezus izpolni drugemu cesionarju. Vaen je trenutek obvestila in uinkuje le od tega trenutka, s samo pogodbo o cesiji pa je terjatev e dejansko prela, vendar pa e ne uinkuje. Dolobe ZOR: - 299 (izpolnitev s subrogacijo) - 300 (cesija legis) - 436 (cesija), 436/1 (prostovoljna cesija), 436/2 (pogodba o necediranju) - 437 do 452 --> dolobe o cesiji, obvestilu, jamevanju ....)

KVAZI KONTRAKTI OZ. OBOGATITVENI ZAHTEVKI

Bistvo tega instituta obligacij je, ne obogateti na raun drugega oz. ne prikrajati drugega. Po naem pravu sta skupaj urejena verzija in kondikcija, v rimskem pravu pa so se pojavljali posamezni specialni zahtevki. Pri obogatitvenih zahtevkih je eno osrednjih vpraanj vpraanje temelja obligacije - ali gre za enotne ali razline temelje. Kondikcija in verzija sta pri nas enotno urejeni, medtem ko je poslovodstvo brez naroila urejeno posebej.

KONDIKCIJA
Kondikcija je urejena od l. 210 ZOR dalje, poleg tega pa je posebej potrebno paziti v vseh ostalih poglavjih ZOR, kjer je urejena parcialno in specifino glede na posamezne primere. SPECIALNE kondikcije so urejene e posebej (kondiciranje zaradi ninosti, izpodbojnosti, neizpolnitve, nepravilne izpolnitve in zaradi drugih razlogov. VANO je razmerje med splonimi in posebnimi dolobami v primeru kondiciranja --> vedno najprej uporabimo specialna doloila in jih nato poizkuamo identificirati v lui splone ureditve kondikcije po ZOR. PRIMER: Firma je prodala stanovanje fizini osebi, ki je nato izvedela, da na tem stanovanju nekdo uveljavlja denacionalizaciojski zahtevek. V zvezi tega se pojavlja naslednje vpraanje: 20

- vpraanje razmerja med kondikcijama; - l. 103 ZOR --> ninost - uveljavljala jo bo 3. Stranka (denac. Upravienec) in ne tista, ki je posel sklenila; - tretja oseba mora uveljavljati ninost --> da podjetje dobi nazaj stanovanje, kupec pa s kondikcijo denar nazaj --> predmeta obligacije se povratno izmenjata; - 104. ZOR je specialna doloba kondiciranja za primer ninosti; - vpraanje vrnitve stropkov in vrnitve plodov (214 ZOR); (plodovi iz tega primera so: a/ obresti od denarja b/ najemnina /pri najemni pogodbi/), npr. 100 denarnih enot + obresti + zamudne obresti (e je firmna za stanovanje kupila robo za nadaljno prodajo, ne plaa obresti, ker jih od denarja ni imela, ampak plaa koristi, ki jih je imela z nakupom robe - razlika v ceni, vendar ne ve. Tudi e je razlika v ceni manja kot obresti. l. 104/1 ZOR izravnava denarna nadomestila v asu IZDAJE SODNE ODLOBE, kar je reitev pri kondiciranju (ne toliko denarja, kot ga je dal, ampak po vrednosti nad izdajo sodne odlobe). S kondikcijo se ne sme vzpostaviti novega obogatitvenega stanja v korist drugega, ampak je cilj izravnava obveznosti. ACCIPIENS je tisti, ki je dobil, SOLVENS pa tisti, ki je izvreval. VPRAANJA, ki so pomembna pri kondikciji: - gre za to, da solvens zahteva nekaj nazaj od accipienta, ker je nekaj preve plaal; - ninost - razdrtje pogodbe - pravnega temelja sploh ni bilo - pogodba je bila sklenjena, vendar sta v pogodbi navedena suspenzivni ali devolutivni pogoj - ena stranka je storila nedocoljeno dejanje in zahteva to nazaj, kar je z nedovoljenim dejanjem dobila - konverzija FURTIVA --> pridobitelj je nepoten (v trenutku pridobitve, gre za deliktni in odkodninski zahtevek - rtev zahteva poleg obogatitvenega tudi odkodninski zahtevek --> CASUS MIXUS) Koristi --> so premoenjske ali nepremoenjske, treba je vrniti stvar ali koristi --> so tudi odtegnitev zmanjanja premoenja v tistem trenutku - mora pa biti prisoten PRIDOBITNI NAMEN. Pri tem je treba upotevati naelo, da zavestno plailo nedolga NE vzpostavlja kondikcijskega zahtevka, razen e si plaal zaradi vrnitve stvari pri neupravieni retenciji in si hkrati pridral ZAHTEVEK DO UGOVORA. Plodovi se vraajo, pri zamudnih obrestih pa je vrailo odvisno od potenja. Plodovi pri denarnih obligacijah so obresti (pri najemni pogodbi najemnina). Normalne obresti se vraajo - denar je dal v banko, e pa je kupil stvar, mora vrniti koristi, ki jih je pridobil s to stvarjo. Zamudne obresti se vraajo, e je poten od dneva zahtevka, e pa ni poten, pa od dneva prejema. Pri koristih je pomemben pridobitni namen. (Npr. kupim sreko, ki zadene glavni dobitek. S tem denarjem si kupim karto za potovanje okoli sveta, ko pridem nazaj, mi sporoijo, da je bila napaka in da moja sreka ni zadela, obenem zahtevajo denar nazaj. Nazaj mi ga ni potrebno vrniti, razen e sem potovanje vnaprej nartoval in rezerviral).

GESTIJA
Imamo redke situacije gestij zaradi naela NE VMEAVAJ SE V TUJE POSLE --> do gestij pride v povezavi s pogodbami (nekdo prekorai to, kar je bilo v pogodbi sklenjeno). Gestor misli, da opravlja posel, ki je dogovorjen in krit s pogodbo. Razlike v praksi: - GESTIJE--> najve dobi tisti, ki ima gestijski zahtevek; - KONDIKCIJE --> v glavnem gre za izravnavo glede neupraviene obogatitve - VERZIJE --> predpogoj sta + in - ==> izenaenje je avtomatino enako, nihe se ne sme obogatiti, v primeru verzij najmanj dobimo. Poznamo vrste gestij: - nujna - koristna - prepovedana Nujna in koristna gestija sta dovoljeni z ZOR, pri emer mora biti KORIST subjektivno relativna. 21

Pri pristni gestiji gestor dela tuij posel in ve, da je posel tuj, medtem ko pri nepristni gestiji dela gestor tuj posel in misli, da opravlja svoj posel (nekdo naroi posel zase, korist od tega posla pa predstavlja za drugega). Primer: Nekdo ima v zakupu stanovanje, naroi investicijsko vzdrevanje. Gradbinec izvede storitev, naronik pa potem noe plaati, e naj se gradbinec o plailu pogovori z lastnikom stanovanja (to je lahko ob pogoju, da naronik noe ali ne more plaati, nakar terja gradbinec od gospodarja).

PREPOVEDANE GESTIJE --> v teh primerih gestij gestor ne dobi ni, je celo

odkodninsko odgovoren. e pa je prepoved nemoralna, ZOR izrecno dovoljuje, da se prepoved ne upoteva (npr. stari varuki izrecno prepovedo, da bi za njihovega otroka nudila zdravstveno varstvo ob bolezni otroka...).

POSLOODSTVO BREZ NAROILA --> gestor ni gospodar. Ta pogodba je zelo podobna mandatni pogodbi. Nekdo prekorai nekaj, kar je v pogodbi dogovorjeno. Lahko pa imamo kvazikontraktno razmerje, ki se spremeni, ko ga dominus odobri, v kontraktno razmerje. e je bil dominus obogaten, gre za obogatitvene zahtevke, ki so iri pojem od vrnitvenih (reparacijskih) zahtevkov. Imamo primere, ko je lahko eden bolj obogatel, kot je bil drugi prikrajan, lahko pa je eden bolj prikrajan, kot je drugi obogatel. Zahtevki iz sfere NUJNIH in KORISTNIH gestij --> imamo na razpolago: - ACTIO NEGOTIORUM QUESTORUM DIRECTA in - ACTIO NEGOTIORUM QUESTORUM CONTRARIA Pri tem je standard taken, kot mandatarjev. Mora notificirati, hkrati pa ima nadaljevalno dolnost ter edicijsko dolnost, kajti koristi, ki jih je pridobil, mora prenesti na DOMINUSA: - dominus ima pri ediciji dolnost prevzeti in osvoboditi gestorja obveznosti; - gestor mora delati po navodlilih dominusa; - delati mora gestor s skrbnostjo, kot se od njega priakuje, hkrati pa odgovarja za nastalo kodo (delati mora kot v lastnih zadevah); GESTOR lahko zahteva povrailo strokov, ki jih je imel pri poslovodstvu brez naroila (izdatki, raztrgana obleka je odkodnina...). To so NUJNO in POTREBNI STROKI, NEPOTREBNE STROKE pa gestor ne more dobiti. Glede OLEPEVALNIH STROKOV gestor nima pravice do vrnitve, lahko pa odnese rezultate dela teh strokov, e se dajo loiti od celote brez kode. DOMINUS ima pravico, da obdri olepevalne stroke, e jih plaa gestorju, vendar pa ni dolan plaati ve, kot ti stroki znaajo (Primer: gestor narie sliko, vendar dominus plaa le stroke barve, platna, najemnine..., NE PA stroke dela, pa e tudi je delo bistveno ve vredno kot material). Pri tem mora DOMINUS povrniti kodo gestorju v viini, katero je pretrpel. NAGRADA --> tu je razlika od mandatne pogodbe, kjer mandatar trpi rezultat dela in zasluka, pri gestiji pa gestor ne trpi tega, ampak plaa nagrado dominu LE TAKRAT, e je bilo delu gestorja potrebno in je dominusu prineslo korist.

VERZIJA
To je zadnja monost, sleherni premik premoenja iz sfere ene v sfero druge stranke in je hkrati v vzroni zvezi OBOGATITEV in PRIKRAJANJE, kar je tudi osnova za verzijo, s tem pa sta prikrajanje in obogatitev v vzroni zvezi. Primeri: - Putatitvni dedi; hlapec, ki misli, da se bo poroil z gospodarico; glede reevanja potapljajoe ladje tistih, ki so li reevati do tistih, ki niso li, pa bi lahko ali bi morali iti reevati... - Prejudicirana menica (ni opravil protesta ali je v zamudi) --> lahko zahteva nazaj plailo iz tretjega razmerja.

SOLUCIJA OZ. IZPOLNITEV POGODBE

22

IZPOLNITEV pomeni neko naravno ravnanje, npr. terjatev pomeni terjati izpolnitev dolga. Dolnik mora obligacijo izpolniti tako, kot se glasi. To je ravnanje dolnika, ko izpolnjuje. Pri izpolnitvi mislimo na oji element obligacije, in sicer na predmet izpolnitve. Je naraven nain prenehanja obligacije. Izpolnitev je: - PRAVNO DEJANJE --> izpolnijo osebe, ki imajo voljo (vpraanje sposobnosti) - MATERIALNO DEJANJE Naa zakonodaja stoji na staliu, da je izpolnitev pravno dejanje, vendar pa ni nujno, da je to pravni posel. Izpolnitev pomeni pravno dejanje npr. pri mandatni pogodbi. Za pravilno izpolnitev po naem pravu velja, da jo lahko izpolni tako accipiens kot solvens, ki je pravno nesposoben. Vendar pa je lahko pri izpolnitvi accipiens nesposoben pod pogojema, da: - je posel zanj koristen; - da je stvar e pri njemu. SPOLNITEV je oji pojem od izpolnitve, pomeni predmet, dajatev. SOLVENS je dolnik, ACCIPIENS pa je upnik, v dvostranskih obligacijah pa je SOLVENS tudi ACCIPIENS. Naeloma dolnik izpolnjuje upniku. Kadar je predmet obligacije denarna obveznost, se izpolnitev imenuje PLAILO OBVEZNOSTI. Vsi drugi naini prenehanja obveznosti so nenaravni naini prenehanja. Gre za 3 vrste situacij: - po volji obeh strank; - po volji ene stranke; - po zakonu. Z izpolnitvijo preneha obligacija, NE PA tudi obligacijsko razmerje. Bistvo obligacijskega razmerja je, da je obveznost (obligacija) realizirana. Terjatev pomeni pravico zahtevati izpolnitev. Upnik ima pravico, da izterja obligacijo v obliki, ki obstoji v zavezi. ZOR stoji na staliu, da je izpolnitev pravno dejanje, ki ima doloene pravne uinke, vendar pa ni nujno, da je izpolnitev vedno pravni posel (da ima pravne posledice, da je pravno dejanje, ni pa nujno, da je pravni posel --> mandatna pogodba). Odvisno je od tega, kaj je izpolnitev. Za pravilno izpolnitev po naem pravu je lahko pravno nesposoben tako ACCIPIENS kot tudi SOLVENS. Poslovno nesposoben lahko izpolni, ima pa kondikcijski zahtevek (e bi izpolnil zastaran dolg; izpolnitev pod pogojem, ki pa ni bil uresnien...). VANO !!!!!! Izpolnitev je pravno dejanje, ki ima pravne posledice, v doloenih primerih pa sta ACCIPIENS in SOLVENS lahko tudi nesposobna !!!! KDO KOMU IZPOLNJUJE ???? Obe stranki (tako accipiens kot tudi solvens) imata lahko izpolnitvene pomonike, ki izpolnjujejo v tujem imenu kot tudi na tuj raun. To pa ne velja za OSEBNO IZPOLNITEV. (Takrat tudi cesija ni mona). TRETJA OSEBA KOT SOLVENS --> e ima pravni interes za izpolnitev, (npr. porok , zastavitelj, ki zastavi stvar za tretjega ... imajo pravni interes, eli obvestiti tretjega --> tu ni pravni interes, ampak poseben interes !!!). NAELA PRI IZPOLNITVI TRETJE OSEBE ==> A/ dolnik plauje upniku; B/ tretja oseba s pravnim interesom lahko izpolni ACCIPIENSU, tudi e sta ACCIPIENS in SOLVENS nasprotna (npr. Zastavnik); C/ upnik lahko sprejme, tudi e je dolnik proti; D/ tretji lahko izpolni, e upnik noe sprejeti, pa je dolnik zainteresiran za to; E/ tretji lahko izpolni kadarkoli je eden za to in drugi proti; V zadnjem primeru NI lo za prevzem dolga, ampak za izpolnitev obligacije po dogovoru, kar je PROSTOVOLJNA SUBROGACIJA. OBLIGACIJA VARUJE UPNIKA !!!!!!! dolnik ima samo to monost, da sam ponudi upniku, pri emer v tem primeru upnik ne sme sprejeti od tretjega. Naravni nain izpolnitve obveznosti (SOLUCIJA in STIPULACIJA) je to, s katerim preneha obligacija dolnika, medtem ko se obligacijsko razmerje nadaljuje, e je udeleen nekdo TRETJI 23

(PERSONALNA SUBROGACIJA). RAZLIKA MED CESIJO in PERSONALNO SUBROGACIJO ==> - pri personalni subrogaciji se stranka v obligacijskem razmerju zamenja na podlagi zakona ali dogovora strank; - po sili zakona je potrebno opraviti pesrbonalno subrogacijo. CESIO VOLUNTARIA --> cedent je prodal terjatev cesionarju in je cesionar novi upnik. Pri tem cedent odgovaranja za VERODOSTOjNOST, ne pa tudi za IZTERLJIVOST terjatve. Pri personalni subrogaciji ACCIPIENS lahko zahteva od SOLVENSA le v obsegu, kolikor je (ne 100, ampak, kolikor je plaal). Pri cesiji pa cenent odgovarja tudi za 100, ne glede na to, da je plaal le 80. Ta problematika je urejena v ZOR v lenih: - 300 (izpolnitev --> CESIJA LEGIS - 296 --> 326 - 262 --> - 121 --> 133 - 478 --> Z vidika producentske odgovornosti govori l. 179 ZOR glede ovjektivne odkodninske odgovornosti (pri odkodninski odgovornosti za kodo za produkt, ki jo napravi producent). Z vidika: - koda zaradi stvari z napako; - ni napake, ampak mora obvestiti za napake; IDENTINOST PREDMETA IZPOLNITVE --> solvens mora dati, kar je premedmet obligacije. Pri tem se pojavlja vpraanje ALUIDA --> to je drugane stvari (kupim konja za preskakovanje ovir, ne za oranje). Mora biti identinost predmeta, e imamo zahtevke zaradi nepravilne izpolnitve (konj - konj, ne pa konj - mula). e upnik sprejme napano izpolnitev, ima zahtevek zaradi npane izpolnitve, e pa izpolnitve ne sprejme, gre za zahtevek zaradi neizpolnitve.

NADOMESTNA IZPOLNITEV /DATIO IN SOLUTUM/

Kaj, e ima nadomestna izpolnitev pravne in stvarne napake ? (308/3 ZOR). Dolnik je odgovoren tudi za pravne in stvarne napake nadomestne stvari. Nadomestna izpolnitev je takrat, kadar namesto dogovorjene stvari damo drugi predmet izpolnitve (ni alternativna, ampak nadomestna izpolnitev). Pri tem se pojavlja vpraanje, kaj e ima nadomestna izpolnitev pravne in stvarne napake ? (308/3 ZOR). Dolnik je odgovoren tudi za pravne in stvarne napake nadomestne stvari. Med upnikom in dolnikom je ve predmetov izvritve, npr. ve denarnih obveznosti, pri emer je vrstni red plail odvisen: a/ dolnik plaa to, kar sta se dogovorila; b/ e se nista dogovorila, se plaa tisto, za kar se je odloil dolnik; c/ e dolnik niesar ne ree, je tu vpraanje dospelosti; d/ e je ve dospelih terjatev, se teje bolj ali manj zavarovane; e/ katereso bolj obremenjujoe za dolnika; f/ as nastanka obveznosti; g/ sorazmernost. Glede zgoraj navedenega gled ZOR !!!!!! l. 313. ZOR opredeljuje glavno stvar in akcesorije. Stroke izpolnitve naeloma nosi dolnik, razen e mu jih ni povzroil upnik. Kraj, as in nain izvritve obveznosti je stvar, katero v pogodbi vnaprej opredelijo stranke.

ZAPOREDJE izpolnitve, e je med dolnikom in upnikom ve predmetov (312, 313 ZOR):

1. Plaa se tisto, kar sta se dogovorila; 2. Izpolni se tisto, kar ree dolnik; 3. Dospelost 24

4. Izpolnijo se tiste obveznosti, ki so manj zavarovane; 5. Izpolnijo se tiste obveznosti, ki so bolj obremenjujoe. Stroke po navadi nosi dolnik, razen e mu jih ni povzroil upnik.

KRAJ izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe, lahko pa ga stranke s pogodbo povzdigneta

na nivo bistvene sestavine pogodbe. Kraj lahko tudi aplicira as izpolnitve. e ni nobene klavzule, izpolnjuje dolnik tam, kjer je doma, pri denarnih obveznostih pa tam, kjer je doma upnik. Tu pridejo v potev PREVOZNE KLAVZULE pri prodajni pogodbi. e ni ni dogovorjeno, dolnik izpolnjuje tam, kjer je doma (pri dolniku). Drugae je pri denarnih obveznostih, kajti tam JE PRINOSNINA !!!! Delna izpolnitev ni izpolnitev. Je lahko neizpolnitev ali izpolnitev z napako. Pri denarnih obveznostih je delna izpolnitev izpolnitev (razen, e dokae, da to ne bi imelo nobenega smisla, e izkae, da hoe imeti vse ali ni --> teko dokazljivo). Vendar pa upnik ni dolan sprejeti delne izpolnitve (310 ZOR). Upnik NI dolan sprejeti delno izpolnitev, razen e narava stvari to zahteva.

AS izpolnitve pomeni DOSPELOST --> izpolnitveni as (ko lahko upnik terja dolnika).
Pomeni as med SOLUCIJO in DOSPELOSTJO oz. ko jo mora dolnik izpolniti. Je trenutek, ko lahko upnik zaradi dospelosti TERJA !!!. Najobiajneji nain je ROK. e rok ni doloen ali lahko dolnik izpolni prej, preden obligacija dospe? Naeloma ne sme dolnik prej izpolniti, kot je doloen ROK. Pri denarnih obveznostih pa lahko dolnik prej izpolni, razen e ni kaj posebnega v interesu upnika. Ponavadi je dospelost doloena z rokom, lahko pa rok tudi ni doloen (kupim od tebe pridelek na tem polju). e je rok doloen v korist ene stranke, dolnik nima pravice, da izpolni pred dospelostjo. Pri denarnih obveznostih lahko dolnik prej izpolni, razen e ni kaj drugega v interesu upnika. (315 ZOR). e rok ni doloen, je potrebno izpolniti TAKOJ. Dospelost je as, ko imaupnik pravico terjati izpolnitev. Dospelost se pokriva s pojmom zamude ALI PA NE !!! ZAMUDA pomeni, da dolnik v rok ni plaal. Zamuda je pravno dejstvo, nanjo pravo vee doloeno pravo posledico (sprememba nevarnosti za nakljuno unienje stvari ...). Zamuda nastopi, e je dospelost doloena z rokom, takrat smo v zamudi, takoj ko rok pretee. e rok ni doloen, je mono izpolnitev zahtevati, vendar e ni zamude,ampak je potrebno za to kakrnokoli pravno dejanje (poziv za izpolnitev, toba ...). Zamuda je pravno dejstvo, na katerega vee pravo doloene pravne posledice. Dospelost se s pojmom ZAMUDE lahko pokriva ali pa ne. Zamuda nastopi tedaj, e je doloen rok, pa s potekom roka ni plaano. e rok ni doloen, je potrebno opraviti e pravno dejanje (opomin...) in tako dolnika spraviti v zamudo. Pri zamudi izpolnitev ob dospelosti ni izpolnjena. Zamuda je avtomatina, e je doloen rok, drugae pa se dolnika spravi v zamudo z doloenim procesnim ravnanjem upnika (opomin...)Zamude ni, e ima dolnik ugovore ali e upnik neupravieno odkloni izpolnitev. Izpolnitveni zahtevek je pravno varovan. Upnik ne more zahtevati izpolnitve, e je sam v zamudi (gre za dvostransko razmerje) in je tudi sam dolnik (prodajna, menjalna pogodba). Glede tega, ali je as bistvena sestavina pogodbe, delimo obligacije na: a/ Fiksne pravne posle --> as je bistvena sestavina pogodbe in pogodba EX LEGE preneha. Pri teh poslih je dolnik s potekom roka avtomatino v zamudi, kajti rok je bistvena sestavina pogodbe. S potekom roka pogodba avtomatino preneha, vendar pa lahko upnik pogodbo obdri v veljavi s tem, da pa mora NEMUDOMA o tem obvestiti dolnika ter ele nato lahko zahteva izpolnitev. b/ Nefiksne pravne posle --> pogodba velja in dolnik ima e vedno monost, da svojo obveznost izpolni, upnik pa lahko razvee pogodbo, vendar pa mora dati dolniku nov rok, lahko zelo kratek za izpolnitev. Dolnik lahko izpolni tudi kasneje. Pri obeh vrstah poslov ima upnik pravico do odkodnine, pri emer mora dokazati dolniku, da gre za krivdno odgovornost, medtem ko ni potrebno dokazovati krivde pri zahtevku izpolnitve ali odstopu od pogodbe. NA KAKEN NAIN DOLOAMO AS KOT BISTVENO SESTAVINO PRAVNEGA POSLA==>

25

as je lahko: - Izrecno doloen v pogodbi; - Izhaja iz namena pogodbe ali predmeta pogodbe. Upnik lahko vzdri pogodbo v veljavi, etudi je pogodba glede asa fiksna. Dolnik, ki je v zamudi, lahko izpolni do takrat, dokler upnik ne uveljavi zahtevka: - izpolnitev sprejme; - odstopi od pogodbe. Upnik ima pravico IUS VARIANDI ==> to pomeni, da ima upnik pravico izbire, in sicer odstop ali izpolnitev, skupaj z obema variantama pa tudi odkodnino. Do tobe te pravice NIMA. IUS VARIANDI gre vedno od spodaj navzgor (e zahteva upnik izpolnitev, e vedno lahko kasneje odstopi, e pa e v zaetku odstopi, kasneje ne more ve zahtevati izpolnitve - potem je konec z njegovimi zahtevki.

KRITEV OBVEZNOST
(folije od 1 do 9)

UPNIKOVA ZAMUDA ==> ta zamuda je po sankcijah bolj huda kot dolnikova zamuda. e
je v eni osebi tako upnik kot dolnik, potem zakon avtomatsko pretvori dolnikovo zamudo v upnikovo zamudo. Pri opustitvenih obveznostih NI upnike zamude.(npr. e sem prodajalec in nisem izroil stvari, sem v dolniki zamudi, pri tem pa sem tudi v upniki zamudi, ker nisem izpolnil dolniko-upniko obveznost. Krivda pri upniki zamudi ni pomembna pri ugotavljanju zamude, je pa krivda pomembna pri odkodnini. Upnikova pravica NI njegova dolnost (razen v doloenih primerih) --> npr. kup gnoja prodam, ker mi smrdi, upnik pa ga mora odpeljati. Prehod nevarnosti --> nastane ob izroiti oz. ob zamudi upnika (e ni prevzel). Pogodbene in zamudne obresti prenehajo tei za dolnika, e upnik noe prevzeti, vendar pa to ne pomeni, da dolnik ni ve dolan. Upnik e vedno lahko terja. Zato so dolniku na voljo oprostilna ravnanja, in sicer: - polog na sodiu; - deponiranje a javnem skladiu. Razlika med razveljavitvijo pogodbe in izpodbojnostjo pogodbe ? Razveljavitev je posledica izpodbojnosti. Ninost v ZOR pozna veliko odmikov --> zato se je vedno potrebno potrebno vpraati, ali ne gre za kakno drugo kritev. Ideja stopnjevanja sankcij ? s TELEOLOKO ali RATIO LEGIS interpretacijo je potrebno ugotoviti, ali gre za kritev irega javnega interesa --> posledica je ninost, drugae pa mileja sankcija. Razlika med upniko in dolnikovo zamudo je v tem, da upnik lahko od dolnika iztoi izpolnitev, medtem ko dolnik ne more od upnika iztoiti, da sprejme izpolnitev. Kakni zahtevki so pri neizpolniti ? ACTIO (napad) --> odgovor je EXCEPTIO (obramba na napad). Primarni zahtevki so: - izpolnitev pogodbe - razdrtje pogodbe - odkodnina (vedno je poleg, bodisi ali se zahteva izpolnitev ali razdrtje pogodbe). e ni mogoe nekaj izpolniti s strani dolnika, potem obligacija preneha (tudi monost v fazi stipulacije --> preden pravni posel nastane, imamo pa tudi kasnejo nemonos). Pri tem pride do prenehanja obligacije, vendar pa so v tej zvezi mogoe razline situacije: - vija sila - e nezmonost izpolnitve povzroi ena od strank Pri posledicah kritve obveznosti poznamo ve teorij: - DIFERENNA Teorija --> dolnik sam izpolni - Teorija IZMENJAVE

NEIZPOLNITEV IN DOLNIKOVA ZAMUDA

26

(MORA SOLVENDI)
Zamuda lahko nastane le pri POZITIVNIH obveznostih (dolnik he dolan, upnik NI dolan, med njima je absolutna razlika. Tudi upnik lahko pride v zamudo, kajti v obligacijskem razmerju ima tudi upnik doloene sodelovalne dolnosti). Upnik lahko dolnika prisili,vendar pa upnik ni dolan, ampak ima pravico terjati dolnika. Dolnik ne more prisiliti upnika v to, da upnik opravi svojo sodelovalno dolnost --> v tem je bistvena razlika. DOSPELOST je as, ko ima upnik pravico terjati izpolnitev. Dospelost je lahko doloena z rokom ali ne, lahko je doloena v korist tako upnika kot tudi dolnika. ZAMUDA je takrat, kadar izpolnitev ob dospelosti ni izvrena: - AVTOMATINA zamuda je takrat, kadar je z rokom doloena dospelost (izrecno doloen rok ali na drug nain --> po naravi obligacije). - e rok ni doloen, je potrebno doloeno procesno ravnanje, da se spravi dolnika v zamudo (upnik mora terjati, toiti, poslati opomin...). Bistvo je, da se kvalificira trenutek zamude, ker je poloaj dolnika drugaen takrat, ko je dolnik v zamudi ali ne. Dospelost sama e ne pomeni zamude. Zamude NI: - e ima dolnik ugovore (eprav dospele); - e upnik izpolnitev neupravieno odkloni. POSLEDICE NEIZPOLNITVE: - stvar je dospela, dolnik ni izpolnil, pa e ni v zamudi; - stvar je dospela, dolnik ni izpolnil, pa je v zamudi. IZPOLNITEV --> upnik lahko zahteva izpolnitev, ne more odgovoriti upniku jaz sem e v zamudi in od mene ne more ve zahtevati izpolnitve!. IZPOLNITVENI ZAHTEVEK je pravno varovani pravni zahtevek, pri emer imamo na voljo procesne monosti, da zahtevamo od dolnika izpolnitev (teko je to pri individualnih izpolnitvah, kot npr. petje vsako no pod mojim oknom, e pevec tega noe ve). Upnik ne more zahtevati izpolnitve, e je sam s svojo izpolnitvijo v zamudi. Tu gre za dvostransko obligacijsko razmerje, e je tudi dolnik upnik in e je upnik dolnik, zato e je tudi upnik sam v zamudi, ne more od dolnika zahtevati izpolnitve. e hoe imeti izpolnitveni zahtevek, pa je doloen rok, mora najprej sam izpolniti, ele nato lahko zahteva izpolnitev. Dolnik lahko izpolnitev kasneje kljub zamudi (to ne pomeni, da e dolnik pride v zamudo, ne sme ve izpolniti). Dolnik lahko izpolnitev kasneje izpolni (razen pri fiksnih poslih, kjer je obveznost EX LEGE razdrta --> razen e je upnik obdral obveznost v veljavi). e upnik ne eli ve izpolnitve v zamudi, mu lahko dolnik izpolni e vse dotlej, dokler upnik ne izbere svojega upravienja. V primeru neizpolnitve ima zahtevek upnik (zahtevek za izpolnitev ali odstop od pogodbe !!!), dokler ne izbere svojega zahtevka, lahko dolnik izpolni. Znotraj tega moramo upotevati ureditev fiksnih poslov (ROK !!! --> upotevati moramo dolobe o EX LEGE prekinitvi). Upnik ima IUS VARIANDI (monost, da nemudoma obvesti dolnika o naknadnih rokih, ter da s tem obdri pogodbo v veljavi). Ko upnik zahteva izpolnitev ali od pogodbe odstopi, ima v obeh primerih pravico do odkodnine (pozitivni pogodbeni interes) --> zamudne obresti, dodatni stroki - prevoz, skladienje... Za kodo, ki jo je utrpel upnik, bo dolnik odgovoren, medtem ko dejstvo, da dolnik ni izpolnil in e ni priel v zamudo, pa je objektivnna odgovornost. Upnik mora krivdo dokazati, medtem ko objektivne odgovornosti ni potrebno dokazovati.

POSLEDICE ZAMUDE
A/ PREHOD NEVARNOSTI --> obiajno je podan, kadar je trenutek fizine izroitve stvari. Ker dolnik ni izpolnil, in je v zamudi, je predmet izroitve pri njem, zato upnik ne odgovarja za nakljuno unienje in izgubo stvari. TALE QUALE --> monost, da e v pogodbi o nakupu poez nevarnost preide na kupca. B/ ZAMUDNE OBRESTI --> so mone samo za denarne obveznosti, drugje NE !!! Enako velja za pogodbeno kazen, ki ni mona, e so predmet izpolnitve denarne obveznosti. 27

C/ ODSTOP OD POGODBE --> lahko se tudi zahteva izpolnitev, pri emer imamo monost razveze pogodbe hkrati z odkodnino (vpraanje, ali lahko prodajalec odstopi od pogodbe, e je kupcu e poslal blago, kupec pa ne plaa --> LAHKO !). e ni izpolnitve, se lahko vedno odstopi od pogodbe. Pri odstopu o pogodbe je pogoj: - naknadni rok (razen pri fiksnih poslih); - IUS VARIANDI --> upnik ima pravico do tobe oz. tudi po sodbi, e dolnik ne izpolni. Ta pravica gre vedno od spodaj navzgor in ne obratno (najmileja proti najhuji sankciji). e se enkrat odloi za odstop od pogodbe, nima ve IUS VARIANDI !!! - upnik ima izpolnitveni zahtevek; - upnik lahko odstopi od izpolnitve; - posledino odstopu ima upnik po pravilih odkodninskega prava pravico do odkodnine (krivdno oz. poslovno odkodninsko odgovornost); - pri zamudi je prehod nevarnosti, zamudne obresti oz. pogodbena kazen. POSLEDICA ODSTOPA OD POGODBE: - pogodba preneha - kondikcijski zahtevki (VANO !!! --> po ZOR imam splone kondikcijske zahtevke v l. 214 ter specialne kondikcijske zahtevke na ve mestih, npr. 132...).

UGOVORI ZARADI ZAMUDE

1. UGOVOR NEIZPOLNITVE --> (EXCEPCIO NON ADIMPLENDI CONTRACTUS) kar je vano po dr. KOCBEKU. Zakon doloa soasnost izpolnitve pri dvostranskih pravnih poslih oz. dvostranskih obligacijah, kar se smatra in izhaja iz naela v lenu 122 ZOR, kjer je uveljavljeno pravilo soasne izpolnitve. e ni soasne izpolnitve, ima druga stranka ugovor (le v pravdi, ne pa tudi v izvrbi), se pravi stranka, ki NI izpolnila. ZOR ne doloa KOGENTNE soasne izpolnitve, ampak omogoa, da nekdo prej, drugi pa kasneje izpolni. Ugovor ima tista stranka, ki mora kasneje izpolniti ZOR ne vztraja na soasni izpolnitvi (lahko je po naravi posla ali po dogovoru kaj drugega kot soasna izpolnitev). V pravdi sodi ta ugovor v sfero materialnih ugovorov (jaz bom izpolnil, ko bo on izpolnil oz. e bo on izpolnil ...--> tako se formulira ugovor -->112/2 ZOR, smisel tega lena pa je, da se nanaa na 122/1.). 2. UGOVOR NEPRAVILNE IZPOLNITVE --> aluid, stvarne napake, dolnik ni zraven stvari izroil tudi listin --> tega v ZOR ni navedenega. 3. UGOVOR OGROENOSTI --> e ena stranka izpolni, ve pa, da druga stranka zaradi zadolenosti ne bo plaala, sme prvi zahtevati varino oz. odstopiti od pogodbe (ne bo izpolnil, ne da nisi izpolnil --> daj zavarovanje, ali pa jaz odstopim od pogodbe). Ti trije ugovori so pasivna oblika (ACTIO je napad, z EXCEPCIO se branim). Da pride do ugovora, nas mora nekdo najprej toiti, torej je pogoj za ugovor tobeni zahtevek. e mislim, da druga stranka ne bo izpolnila pogodbe (123 --> ugovor ogroenosti in 128 ZOR--> razdrtje pogodbe), pa bi jaz rad razdrl pogodbo. 4. ZASLEDOVALNA PRAVICA --> v zvezi s transportom, vse dokler stvar ni prevezena v namembni kraj ter kupnina ni v CELOTI plaana. Pri zamudi zapadejo zastavne pravice. ZAMUDA PRENEHA, e - dolnik izpolni terjatev; - postane izpolnitev nemogoa

UPNIKOVA ZAMUDA (MORA ACCIPIENDI)

Upnik tu ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolnosti in je ta odgovornost po sankcijah huja od dolnikove. Za upnikovo zamudo gre, e upnik prekri sodelovalno dolnost: a/ ne prevzame izpolnitve; b/ ne sodeluje pri pripravljalnih dejanjih; c/ ne izpolni upnikovo dolniko obveznost (e je istoasno dolnik pri dvostranskih 28

obligacijah in ne ipolni --> prodajalec ne izroi stvari, ki jo je prodal. Iztoasno je prodajalec v upniki zamudi zaradi nesodelovanja, ker sam ni izpolnil). Zako tu daje namesto dolnike upnikovo zamudo, ker so sankcije huje. VZROKI UPNIKE ZAMUDE --> a/ OBJEKTIVNI KRITERIJ --> po teoriji krivda ali nekrivda nista pomembni; b/ SUBJEKTIVNI KRITERIJ --< pri odkodnini je krivda pomembna. KARAKTERISTIKE UPNIKOVE ZAMUDE --> - upnikova pravica je istoasno dolnost (e proda gnoj, ga mora kupec odpeljati); - lahko toimo na izpolnitev PREDPOSTAVKA UPNIKOVE ZAMUDE je, da mora dolnik ponuditi pravilno izpolnitev. POSLEDICE UPNIKOVE ZAMUDE : a/ prehod nevarnosti na upnika (e ni v pogodbi doloeno, da preide nevarnost e prej); b/ obresti --> zamudne obresti prenehajo tei, e so e zaele, pogodbene prav tako prenehajo tei; c/ oprostilna dejanja --> - polog na sodiu (upnik e vedno lahko terja, dolnik pa e vedno lahko izpolni, zato lahko dolnik poloi na sodiu depozit, blago v javna skladia ...). - IUS VARIANDI, dokler upnik ne sprejme izpolnitve. d/ povrailo - reparacije --> - odkodnina, e je upnik kriv za zamudo - stroki hrambe - nadaljnja koda in neposlovne odkodninske obeznosti (eksplozija...) e/ odstopne pravice --> e upnik noe sodelovati Pri dolnikovi zamudi lahko upnik dolnika iztoi, mdtem ko dolnik ne more upnika prisiliti, da sprejme izpolnitev (BISTVO).

JAMEVALNI ZAHTEVKI
/NEPRAVILNA IZPOLNITEV/
Jamevanje za napake je dolnikova odgovornost upniku, da stvar nima stvarnih ali pravnih napak. Neizpolnitev je urejena v splonem delu ZOR (velja za vse pogodbene tipe), drugae pa je nepravilna izpolnitev urejena v poglavju o prodajni pogodbi. Smiselno ta pravila veljajo tudi za druge pogodbe, pri emer je pri drugih pogodbah urejena morebitna razlika oz. doloene specialnosti za te pogodbe. Pri nepravilni izpolnitvi govorimo o jamevalnih zahtevkih. SPOLNITEV JE PREDMET IZPOLNITVE !!! Jamevanja za napake NI pri NEOPLANIH pravnih poslih. Odgovornost je po temelju - subjektivna - objektivna, jamevalni zahtevki pa so NE glede na krivdo OBJEKTIVNA ODGOVORNOST. Neizpolnitve je huja stopnja, kajti poloaj upnika je pri neizpolnitvi laji (ni nobenih rokov za grajanje, obveanje ... ). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati dolniku, da je izpolnitev nepravilna (grajati napake...). JAMEVANJE ZA NAPAKE je dolnikova odgovornost do upnika, da njegova izpolnitev ali spolnitev nima stvarnih ali pravnih napak. Le izjema so storitve (pri odplanih pravnih poslih, medtem ko pri neodplanih pravnih poslih NI jamevanja za napake). Ker je neizpolnitev huja sankcija kot nepravilna izpolnitev, je tudi poloaj upnika bolji pri neizpolnitvi kot pri nepravilni izpolnitvi --> nima rokov za grajanje, notifikacijsko dolnost ... Pri nepravilni izpolnitvi je poloaj upnika slabi, kajti v doloenem roku mora grajati ... To vpraanje je zelo pomembno, kajti med dolnikom in upnikom je vedno borba. ZOR o tem ne govori, ampak daje na razpolago upniku, da se on izree, ali je neka izpolnitev zanj nepravilna izpolnitev ali neizpolnitev. !!!!

STVARNE NAPAKE
To pomeni, da predmet izpolnitve nima doloenih lastnisti (lastnosti so lahko dogovrjene, enostransko zagotovljene, opredeljene z vzorcem - 538 ZOR, poznamo prodajno pogodbo z vzorcem, ki je najvija stopnja opredelitve lastnosti). Kadar je vzorec pokazan kar tako, to ni

29

pogodba po prodaji po vzorcu ali modelu.

PREDPOSTAVKE JAMEVANJA ZA STVARNE NAPAKE

Tu gre za najveje razlike glede na neizpolnitev. Grajanje - prekluzija - zamuda pravice, e ni grajanja. Posebej je to vano pri gospodarskih pogodbah --> grajanje nemudoma, drugae 8 dni. Kupec ima dolnost odkrivanja napake. SKRITA NAPAKA --> z obiajnim pregledom je ni mogoe ugotoviti (potrebna so posebna sredstva, instrumenti, strokovnjaki, da to napako ugotovimo, tudi napake v stvari ne vidi prej, dokler stvar ne uporabimo), meja, da se skrita napaka pokae je 6 mesecev, kar je dispozitivna norma ZOR, zato veljajo 2 izjemi: - stranki se lahko dogovorita za dalji as v sami pogodbi; - e pa prodajalec ve za skrito napako, ni potrebno grajati, prav tako ne veljajo v tem primeru nobeni roki. DAMNUM QUOD REM --> napaka sama ni koda (dogovor je bil za nov avto, ti pa si dal star avto, zato zahtevam znianje kupnine, ne morem pa uveljavljati tudi kode za napako samo !!!) DAMNUM EXTRA REM --> nadaljnja koda, ki ni povezana. BISTVO ZA OKARAKTERIZIRANJE STVARNIH NAPAKE JE, da predmet izpolnitve nima doloenih lastnosti (nepravilna lastnost prdmeta), te lastnosti pa so lahko: a/ dogovorjene; b/ enostransko zagotovljene (asemptorine --> stvar JE takna, promisorine --> stvar BO takna); c/ specifikacija predmeta z notorino opredelitvijo, predmet je sortiran po koliini, tei, vzorcu, modelu... Kadar je predmet opredeljen z vzorcem, mora lastnost predmeta odgovoranjati temu vzorcu, kar je najvija stopnja doloenosti predmeta. e je opredeljena prodaja po vzrocu in ima ta vzorec stvarno napako, se postavlja vpraanje, ali gre za nepravilno izpolnitev ali za neizpolnitev. O tem govori 538 ZOR, e je prodaja opredeljena z vzorcem, gre za avtomatino neizpolnitev !!! d/ prodaja po vzorcu ali modeli, pri emer je tu potrebno: - e je vzorec opredeljen KAR TAKO (je sporno, ali je to prodaja po vzorcu, npr. vzorec je razstavljen v vitrini. V kavzi pogodbe se ugotavlja, ali je to opredljeno kot vzorec ali je bil ta vzorec pokazan KAR TAKO. - e je opredlejena prodaja po vzrocu, pa ima sam vzorec stvarne napake (upnik pa ni elel, da bi imel premet stvarne napake). O tem govori sodna praksa, ki za take primere odloa omejitve glede poslovne odkodninske odgovornosti. - standardi --> mednarodni, dravni, korporacijski --> vasih je standard obvezen, lahko pa se stranki dogovorita za uporabo standarda. e ni dogovorjeno, morajo biti zakonski standardi zagotovljeni. LASTNOSTI STVARI so lahko - obiajne (obiajna raba); - posebne (posebna raba); - aluid (je lahko le pri GENUSU, pri SPECIES ni mono). Pri species je aluid NEIZPOLNITEV. PO 479 ZOR mora imeti predmet te lastnosti: - obiajne - lastnosti za posebno uporabo (razvidna je iz uporabe stvari --> konj za tekmo, ne konj za vprego in oranje...); - posebne dogovorjene lastnosti (izrecno ali mole ter predpisane lastnosti); - lastnosti po vzorcu.

STOPNJEVANJE STVARNIH NAPAK:

Stvarna napaka je lahko velika ali majhna, pri emer v naem pravu ne delimo oz. stopnjujemo stvarnih napak na bistvene oz. Nebistvene. Ta delitev je prisotna le v primerjalnem pravu. V naem pravu velja le, li ima stvar napako ali je nima !!!NEZNATNE napake NE tejejo (478/3 ZOR). To je dejansko vpraanje (e je pri nas neznatna napaka, ne teje, v primerjalnem pravu pa je za bistveno napako en postopek in sankcija, za nebistvene napake pa drug postopek ter drugane sankcije).

30

AS OBSTOJA STVARNIH NAPAK:

To vpraanje je pomembno zaradi skritih in oitnih napak, kar vse vpliva glede na prehod nevarnosti od dolnika na upnika. Pomembno je, ko se posledica pokae kasneje kot vzrok (kupimo ival, ki je bolna in nam pogine ez 1 leto --> to je pravni standard, pri emer je doloilen vzrok in ne posledica stvarnih napak. Tu gre za skrite napake, kajti pred izroitvijo je bilo nekej skritega in tu je bil vzrok. Prodajalec v tem primeru odgovarja. Prodajalec odgovarja za ovojnino, ker je vzrok pri izroitelju.

IZKLJUITEV JAMEVANJA (NI JAMEVANJA):

- ob vednosti kupca za napake (VOLENTIUM FIT IN INIURIA) --> biden-kupljeno, takrno-kakrno...); - e prejemnik za stvarne napake ni vedel, pa bi moral vedeti, RAZEN e je izroitelj ZAGOTOVIL, da ni napak ali ZVIJANO zamolal napako stvari; - e kvalitativno prevzame; - e je pridobitelj stvari sam zakrivil napako; - pri prisilni javni drabi; - po dogovoru strank (e se kupec izrecno odpove, e se odpove posameznim zahtevkom ali s konkludentnimi dejanji). Lahko se stranki izrecno dogovorita, da prodajalec ne odgovarja za stvarne napake. Tak dogovor je moen, e nihe ne ve za situacijo oz. oba vesta, razen e je izroitelj monopolno vsilil takno klavzulo v pogodbo (e pa le izroitelj ve, je takna doloba NINA).

PREDPOSTAVKE JAMEVANJA ZA STVARNE NAPAKE

Tu gre za aktivno ravnanje kupca proti prodajalcu. Kupec mora pregledati stvar ter nato napako sporoiti prodajalcu --> to je grajanje. e ne graja, izgubi pravico -->PREKLUZIJA. Pri gospodarskih pogodbah mora grajati NEMUDOMA, pri civilnih pogodbah pa v 8 DNEH. NEMUDOMA ne pomeni nikoli ve kot 1 dan (lahko 1 ura, ve ur, odvisno ...). Kupec MORA pregledati stvar.

JAMEVALNI ZAHTEVKI:
a/ Izpolnitev pogodbe -->zamenjava je mona samo pri GENUSU, pri SPECIES ni zamenjave, ampak samo popravilo. Popravilo ni vedno mono in e je popravilo bistveno draje kot zamenjava. Zaradi tega izpolnitve ni vedno mona. Izpolnitveni zahtevek je drugaen kot pri neizpolnitvi. b/ Zmanjanje kupnine (ACTIO QUANTI MINORIS) c/ Razveljavitev pogodbe (ACTIO REDHIBITORIA) -->enako kot pri neizpolnitvi d/ Odkodninski zahtevek - je zelo pomemben, ker se lahko odkodninski zahtevek vedno KUMULIRA z vsakim prejnjim jamevalnim zahtevkom. Vsi ti jamevalni zahtevki so fakultativni in NI zakonitega vrstnega reda. Kupec se lahko sam odloi, kateri zahtevek bo uporabil. Pri Izpolnitvi pogodbe je potrebna sodna intervencija, medtem pa ko pri znianju kupnine in razveljavitvi pogodbe sodna intervencija NI potrebna, ampak se lahko stranki sami dogovorita. Pri Razveljavitvi pogodbe ne moremo kar tako odstopiti od pogodbe, ampak moramo dati nasprotni stranki nadomestni rok za izpolnitev pogodbe, e pa tudi v tem nadomestnem roku nasprotna stranka ne izpolni, nastopijo sankcije, kot pri fiksnem pravnem poslu. Kako lahko izbiramo med jamevalnimi zahtevki, do kdaj si lahko premislimo in do kdaj ? --> e postavimo en zahtevek, pa ta ni uspeen, lahko postavimo drugega, in nam ni treba vztrajati pri prvem zahtevku. Zahtevki se lahko razvrajo od najlajih k najtejim, v obratni smeri, to je od najtejih do najblajih pa ne gre. Ko enkrat odstopi od pogodbe, ne more ve zahtevati ostalih jamevalnih zahtevkov.

AS UVELJAVLJANJA JAMEVALNIH ZAHTEVKOV

BISTVO je, da ne smemo zamujati z grajanjem, ampak gre za to, kdaj smo postavili ta zahtevek.

31

Vana je tudi PERPETUACIJA UGOVOROV, pogoj za perpetuacijo pa je pravoasno grajanje. V praksi pride do perpetuacije ugovorov, e ne plaa, kajti s tem ima prodajalec interes, da te napada, zato ima monost do obrambe. POSLEDICE RAZVELJAVITVE POGODBE so KONDIKCIJE, zanje velja enako kot pri neizpolnitvi pogodbe (problem obresti).

PRAVNE NAPAKE
To je odgovornost za EVIKCIJO (odvzem stvari), kajti pravice tretjega omejujejo uveljavljanje tvoje pravice. Pravne napake so tudi javnopravne omejitve (nezazidljivost). Tretja oseba lahko v zvezi s tvojo stvarjo uveljavlja doloeno pravico, ki obremenjuje tvoje pravice, kar pomeni, da ne more 100 % uveljavljati pravic s svojo stvarjo. Pravna napaka je neodklonljiva, prodajalec sam ne more pravne napake odpraviti, ampak je odprava odvisna od tretjega. SANKCIJE PRI PRAVNIH NAPAKAH --> vrstni red je bolj fiksen kot pri stvarnih napakah, vendar pa ni absoluten. e pride do evikcije, je razveza pogodbe AVTOMATINA. ZMOTO lahko pri pravnih napakah vedno uveljavljamo, kajti spada v fazo STIPULACIJE. GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE --> tu je treba razlikovati od producentske odgovornosti. Temelj je v garancijski izjavi in NE v zakonu. Garancija je lahko pogodbena, lahko pa na podlagi zakona (npr. Zakon o standardizaciji). Kupec lahko izbere sam, ali bo izbral garancijo ali jamevanje za napake, vendar pa tukaj NI KUMULIRANJA. Ponavadi se kupec raje odloi za garancijo, ker je manj formalizirana. e garancijskih zahtevkov kupec ni uveljavil, ima e vedno na razpolago jamevalne zahtevke. BISTVENE RAZLIKE MED STVARNIMI IN PRAVNIMI NAPAKAMI (sicer je 90 % enako): 1/ ROKI --> ni postopka odkrivanja napake, ko pa zve za pravico tretjega, obstaja rok 1 leto. e tretji toi oz. Je zael spor ter je prejemnik tobe zahteval intervencijo odsvojitelja stvari s pravno napako, pa v 6 mesecih od pravnomonosti sodbe. 2/ SANKCIJE --> tu je bolj fiksen vrstni red zahtevkov. e pride do evikcije, je razveza pogodbe avtomatina. 3/ ODKODNINA 4/ ZMOTA --> sega v fazo stipulacije, zato lahko uveljavlja tudi zmoto.

GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI

Tu je mona zamenjava pojmov s producentsko odgovornostjo, ZATO PAZI !!!! V tem primeru gre za jamevanje producebta za delovanje stvari in NE za producentovo odgovornost. Situacija je podobna kot pri jamevalnih zahtevkik. Temelj odgovornosti za delovanje je v garancijski izjavi. Bistvo je zakonski rok 1 leto, vrstni red pa je bolj fiksno doloen. Garancija je lahko po zakonu ali po pogodbi. POMEMBNO je razlikovanje med jamevalnimi zahtevki in garancijo --> ta dva pojma sta med seboj neodvisna, kupec pa lahko sam izbira in ima monost fakultativne izbire, lahko izbira ali jamevalne zahtevke ali garancijo, vendar pa KUMULACIJA NI MONA !!!!. Vendar pa, e kupec garancijskih zahtevkov NI uveljavil, lahko e vedno uveljavlja jamevalne zahtevke. GARANCIJA postavlja upnika v ugodneji poloaj !!!

POGODBENA ODKODNINSKA ODGOVORNOST

32

Spada med delikte in kvazi-delikte. Poslovne obligacije izvirajo iz pravnega posla, neposlovne pa so zakonske obligacije. Poslovna odkodninska odgovornost je kontrakt, kvazikontrakt, ki nastane na podlagi pravnega posla. Dodatne obveznosti nastanejo pri izvrevanju obligacije. Pri izpolnjevanju pride do kode. Odkodninska obveznost --> temelj zanjo je odkodninska odgovornost. Ali je poslovna odkodninska odgovornost nekaj posebnega ali isto z osnovno odkodninsko odgovornostjo ? Okodninska odgovornost pri enostranskem pravnem poslu (ponudba, javna obljuba koristi...). Razlika med poslovno in neposlovno odkodninsko odgovornostjo --> gre za isti temelj, ki se kae v povrnitvi kode in plailu odkodnine. Vendar pa se oba zahtevka ne moreta kumulirati. (ZOR 154-->209, 262 --> 269). Poslovna odkodninska odgovornost je urejena v drugem posebnem delu v 8 lenih. Zakon je podobno kot pri jamevanju uredil tudi poslovno odkodninsko odgovornost pri posameznih pogodbah. Prav tako pa se glede poslovne odkodninske odgovornosti sklicuje na splone dolobe o doloitvi kode. TEMELJ ODGOVORNOSTI ==> je bistvena razlika: - subjektivna je vedno, e ni posebej doloena objektivna; - objektivna je samo v 3 primerih: * nevarna stvar ali nevarno obratovanje; * odgovornost za drugega; * posebni zakonski primeri (npr. prevoznikova odgovornost za izgubo stvari) EKSKULPACIJSKI RAZLOGI OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI ==> - dejanje okodovanca; - vija sila - dejanje tretje osebe EKSKULPACIJSKI RAZLOGI SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI==> Nisem kriv KVALIFICIRANO NAKLUJE (neodvrljivost, nepredvidljivost) in ZUNANJI VZROK ==> VIJA SILA Pri objektivni odkodninski odgovornosti imamo 3 vrste ekskulpacijskih razlogov, medtem ko pri poslovni odpkodninski odgovornosti samo enega --> VIJO SILO. Vendar pa tudi to ni razlog, ker ni zunanjega vzroka. Gre torej za subjektivno odgovornost, vendar pa ne za isto navadno subjektivno odgovornost. Ne predpostavlja se, da sem odgovoren ne glede na krivdo. Odgovornost je e vedno subjektivna, vendar pa se ne morem ekskulpirati z navadnimi razlogi, ampak moram dokazati nepriakovanost, neodpravljivost. Po CIGOJU je to subjektivno-objektivna odgovornost. Vedno je potrebno opredeliti dejavnost --> objektivna je takrat, kadar zakon tako doloa, e obstoji element nevarnega delovanja... Iz vsega sledi, da se pri poslovni odkodninski odgovornosti zelo redko ekskulpira odgovornosti. Pri gospodarskih pogodbah mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, torej iz temelja izhaja, da se je skoraj nemogoe ekskulpirati. - 190 ZOR splono doloa naelo popolne odkodnine; - 191 ZOR doloa izjemo, e je manja koda, rtev bogata in povzroitelj reven;

SPREMENJENE OKOLIINE
/ KLAVZULA REBUS SIC STANDIBUS /
Temeljno naelo obligacijskega prava PACTA SUND SERVANDA absolutno velja, obveznost je treba izpolniti. Upnik ima izpolnitveni zahtevek tako v primeru neizpolnitve kot tudi v primeru nepravilne izpolnitve. V primerjalnem pravu je to urejeno nekoliko drugae. Kljub v naem pravu rejenemu izpolnitvenemu zahtevku se postavlja vpraanje, ali je izpolnitev potena, mona v vsakem primeru... Pri tem moramo loiti obligacijsko pravico kot izpolnitveni zahtevek in v primeru neizpolnitve dejansko izpolnitev v izvrbi (noe plaati, nima ...). Problem je, e je storitevizpolnitve - lahko ga samo sili, da izpolni (umetnik oe narisati tvojega portreta...)

Naelo PACTA SUND SERVANDA ne pride v potev:

1. Nezmonost izpolnitve (predmet se nakljuno unii pred izroitvijo kupcu) --> posledica je prenehanje obligacije (tudi pri izpolnitvi kot pri spolnitvi). Pri tem se izpolnitveni zahtevki spremenijo v druge oblike zahtevkov (odkodninske), 33

obigacije pa prenehajo. 2. Vpraanje pravinosti (v filozofskem smislu) --> kljub temu naelu se lahko v doloenih primerih zaradi spremenjenih okoliin to naelo omili ali pa se sploh izpusti. V tem drugem primeru gre za SPREMENJENE OKOLIINE, ki so nastopile PO SKLENITVI POGODBE (v fazi solucije). Spremenjene okoliine, ki nastopijo v fazi stipulacije (asu sklepanja pogodbe) NE TEJEJO, eventualno ima ena stranka (ki je v zmoti glede okoliin - predpostavkah za sklenitev pravnega posla, ki so se v fazi stipulacije spremenile in stranka za to ni vedela) monost razdrtja pogodbe zaradi zmote o predpostavkah pravnega posla. Spremenjene okoliine, ki so nastopile po sklenitvi pravnega posla, lahko uveljavlja DOLNIK. S tem s omili oz. iznii naelo PACTA SUND SERVANDA tako, da se veljavno sklenjena pogodba razveljavi zaradi drugane situacije. im je pogodba razveljavljena, ni ve izpolnitvenih zahtevkov. Pri tem nastanejo dve situaciji: a/ Subjektivno vezana na oceno stranke (morajo se tikati strank) b/ Objektivno vezana na oceno stranke (okoliine okolja) Pri oceni spremenjenih okoliin je potrebno upotevati oba elementa. Spremenjene okoliine morajo zadevati tako subjektivne kot tudi objektivne elemente, ki morajo biti zaznavni tudi za druge, neprizadete sbjekte. e ena stranka zamudi z izpolnitvijo ali uveljavlja podaljanje roka, v tem primeru pa nastopijo spremenjene okoliine, imamo 2 situaciji: - nezmonost, prenehanje pogodbe; - e se pogodba da izpolniti, potem nastopi klavzula REBUS SIC STANTIBUS Stranka se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, e so nastopile po roku za izpolnitev oz. e je stranka v zamudi. Kakne so spremenjene okoliine dejansko, je teko vpraanje v praksi (potrebno je dokazati 2 kriterija): 1. da bistveno oteujejo izpolnitev; 2. ne oteujejo izpolnitve, z izpolnitvijo pa je poloaj dolnika prizadet. Oboje mora biti presojano z objektivnega in subjektivnega vidika. Zaradi spremenjenih okoliin lahko stranka zahteva samo razveljavitev pogodbe, ne pa tudi spremembe pogodbe (kljub temu, da bi morebitna sprememba pogodba bila ugodna za obe stranki o tem se kreejo mnenja teoretikov). Po mnenju vrhovnega sodia je v primeru uveljavljanja spremenjenih okoliin mono zahtevati le razveljavitev pogodbe. Kako lahko stranka uveljavlja klavzulo spremenjenih okoliin s praksi ? Tu gre predvsem za vpraanje CPP --> ali stranka toi razveljavitev pogodbe zaradi spremenjenih okoliin ali pa v primeru tobe upnika z ugovorom uveljavlja to klavzulo, ali uporabi nasprotno tobo==> mono je vse troje. Toba za uveljavljanje spremenjenih okoliin izhaja iz ZOR, po teoriji pa obstajajo ostali dve varianti (excepcio, nasprotna toba). Vija sila (VIS MAIOR) ni enaka spremenjenim okoliinam. Vija sila je lahko monost neizpolnitve, pri spremenjenih okoliinah pa mora iti za NEPRIAKOVANOST. Element nepriakovanosti vsebuje tudi element rednosti (redne nesree na doloenem kraju - to je predvidljivo). Neplaevitost v sodnih primerih se NE teje za spremenjene okoliine. Kavza ima najve opravka pri spremenjenih okoliinah, sodie oz. dolnik mora presoditi objektivno-subjektivno kavzo, kaj so stranki priakovali od sklenitve in izpolnitve obligacije. Vnaprejnja odpoved sklicevanju na spremenjene okoliine v pogodbi in tudi odpoved razvezi pogodbe po njeni sklenitvi je po naem pravu mona, razen e ne nasprotuje dobri veri in potenju. NOTIFIKACIJA je pri klavzuli spremenjenih okoliin velikega pomena, vendar pa stranka, ki te okoliine uveljavlja, v primeru opustitve notifikacije odkodninsko odgovarja. Stranka, ki te spremenjene okoliine uveljavlja, MORA TAKOJ OB NASTOPU spremenjenih okoliin o njih obvestiti nasprotno stranko.

UTRDITEV OBVEZNOSTI
POROTVO - Fidei iusio
34

To je pogodba, katero skleneta upnik in porok. Porok se zavee upniku za dolnika, s tem, da bo on plaal dolg, e ga dolnik ne bo plaal. Pri porotvu imamo 2 dolnika, porok ima s sklenitvijo pogodbe z upnikom o porotvu sedaj obveznost in je hkrati tudi dolnik. Govorimo o GLAVNEM in STRANSKEM dolniku. Porotvo je STRANSKA, ODVISNA AKCESORIJA (akcesornost). e ni glavnega dolnika, ne more biti poroka. Akcesornost je 100 % v nastanku in prenehanju obveznosti (e obveznost preneha, preneha tudi akcesorija - porotvo). Porotvena obveznost ne more biti veja, je pa lahko manja (porok se zavee le za 1/2 dolga glavnega dolnika) (997 ZOR in dalje). Od tega poznamo

IZJEME:
- porok mladoletnemu, pri emer mladoletnik sploh ni zavezan, polno zavezan pa je porok; - stranki se izrecno dogovorijo, da bo porok zavezan za ve kot glavni dolnik. Porok poleg glavne obveznosti odgovarja tudi za stranske obveznosti (stroki, obresti... --> TAM !!!). Porotvo je subsidiarna (naeloma) obligacija, kajti e dolnik ne plaa, plaa porok. Vasih pa se porok lahko zavee, da je hkrati porok in planik (ET SOLUTOR) in takrat odgovarja solidarno, vendar pa je v praksi razlika med nadomestnim in solidarnim porokom zelo majhna. Zadostuje pisno obvestilo upnika dolniku, naj plaa. e dolnik ne plaa, TAKOJ nastopi kot planik porok. NE moremo pa toiti oba hkrtai (za im hitrejo dosego plaila). Po ZOR porok jami tudi za jamevanje (lahko tudi ve kot glavni dolnik). Za porotvo je potrebna pisna oblika in opravilna sposobnost. Porok izpolni tisto, kar mora izpolniti dolnik oz. denarno izpolnitev za dolnika. Porok lahko ugovarja: - excepcio in rem (ugovor v stvari) --> iz tega posla e ni nastala obveznost, pri tem ima isti ugovor kot glavni dolnik; - nima ugovora dolnika kot upnika, da bi razdrl pogodbo; - nima excepcio in persona (ugovor o osebi) --> ki se nanaa na plaevito sposobnost; Najbolji je ugovor pobotanja, kajti s pobotom ugasne obligacija. Porok in upnik lahko pobotata vse iz razmerja, katerega imata med seboj. VANO --> ali lahko porok pobota to, kar izhaja iz razmerja med upnikom in glavnim dolnikom ? Lahko, saj porok odgovarja oz. Jami za dolnika. Dolnik pa se ne more pobotati z upnikom s protiterjatvijo svojega poroka. Upnik ima dolnost varovati poroka - lahko nastanejo problemi, poroka mora upnik obveati o stanju dolga dolnika, v primeru neobveanja je upnik odkodninsko odgovoren: 1. Varina --> upnik mora najprej porabiti varino, ki mu jo je dal glavni dolnik, in sicer prej, kot posee po poroku; 2. Zastava --> upnik se mora prej poplaati iz zastave, ele potem lahko gre na poroka. Iz tega sledi, da je z vidika akcesorij v bolj ugodnem poloaju porok kot zastavnik. Upnik je odkodninsko odgovoren, e se ne poplaa najprej iz varine in zastave, vendar pa porok nima v zvezi tega nobenih ugovorov neplaila, ker ni bila najprej porabljena varina oz. zastava, ampak mora plaati, nato pa toiti upnika za odkodnino. e je ve porokov, so ti v medsebojnem regresnem razmerju. Porok se v celoti regresira od zastavnika. Ko porok izpolni obveznost, pride do PERSONALNE SUBROGACIJE. Porotveno razmerje je NEODPLANO in ABSTRAKTNO razmerje med upnikom in porokom (porok ne dobi plaano od upnika za poroka). Med dolnikom in porokom pa je neko drugo razmerje (npr. ljubezen, prijateljstvo, kavzalno razmerje) --> porok stopi na mesto upnika in lahko iz kavzalnega razmerja med njim in dolnikom dobi tudi bistveno ve, kot pa znaa dolg glavnega dolnika (to ni klasina personalna subrogacija, ampak je vzrok tej subrogaciji kavzalno razmerje med porokom in dolnikom). Pripoznanje dolga s strani dolnika napram upniku velja med njima kot strankama obligacijskega

35

razmerja, ne velja pa za in nasproti poroka. Porok lahko zahteva od dolnika VARINO, e se njegov premoenjski poloaj slaba.

POSEBNE VRSTE POROTVA:

1. MENINO porotvo (aval) --> to je solidarno porotvo; 2. BANNA GARANCIJA --> NI porotvo, ampak samostojna obveznost, ki pa ni akcesorna ==> banka garantira za izpolnitev obveznosti.

NAKAZILO --> ASIGNACIJA

Prenos obveznosti (1029 ZOR)

Asignacija je institut, ki je podlaga druge obveznostne institute. To je trostransko razmerje, razmerje med 3 subjekti, kateri so lahko v razmerju upnik in dolnik, NI pa nujno. Lahko se to razmerje vzpostavi ele z asignacijo (podobno kot pogodba v korist tretjega. Pri asignaciji neka oseba nakazovalec (ASIGNANT) pooblasti dve osebi. Pri asignaciji imamo torej naslednje trostransko razmerje:

ASIGNANT (nakazovalec) ASIGNAT (nakazanec) ASIGNATAR (prejemnik nakazila)

Asignacija je sploen in irok institut, pri kateri ASIGNANT pooblasti ASIGNATA, da plaa nekaj ASIGNATARJU. Ta institucija ima svoj ekonomski pomen --> s poplailom enega dolga se poplaata 2 dolga. Ko ASIGNAT plaa ASIGNATARJU, sta plaana 2 dolga. Med ASIGNATOM in ASIGNATARJEM ne obstaja dolg, ASIGNANT je glavni dolnik, ASIGNATAR pa je upnik. (To je 1 dolg). Drugi upnik je ASIGNANT, medtem ko je drugi dolnik ASIGNAT. (To je drugi dolg). ASIGNAT je nekaj dolan ASIGNANTU, kateri pa ga pooblasti, da plaa to obveznost ASIGNATARJU. (Vse to je ekonomska situacija, ki jo razreuje asignacija). Pri asignaciji imamo 3 razmerja, in sicer: 1. KRITNO RAZMERJE --> je razmerje med ASIGNANTOM in ASIGNATOM, ki obstoji kot upniko-dolniko razmerje. Najbolj obiajno je, da je ASIGNANT upnik do ASIGNATA. Ker bo ASIGNAT nekaj plaal, govorimo o kritnem razmerju. 2. VALUTNO RAZMERJE --> je razmerje med ASIGNANTOM in ASIGNATARJEM in je drugi in glavni, to je temeljni dolg). 3. KAVZALNO RAZMERJE --> je razmerje med ASIGNATOM in ASIGNATARJEM, kjer gre za drugane podlage razmerja. Iz navedenega sledi, da imamo pri asignaciji dva razmerja, in sicer: a/ Glavno razmerje ==> ASIGNANT mora plaati ASIGNATARJU, ki je torej njegov upnik b/ Drugo razmerje ==> ASIGNANT je upnik ASIGNATA Razmerje pri kreditni pogodbi --> preden kreditodajalec DA kredit, je hkrati DOLNIK (dati mora kredit), ko pa kredit e da, je samo upnik. V praksi imamo neko razmerje med strankami, ki se z razrei z asignacijo. Pri tem je zelo pomembno VALUTNO razmerje. Po CIGOJU je asignacija dvojno pooblastilo, v ZOR pa je doloena asignacija kot POGODBA (naslov), medtem ko je v vsebini samega lena vneeno dvojno pooblastilo. Pomembno je, ali je potrebna izjava volje obeh strank ali ne. Izjava volje ASIGNATA je nepomembna nasproti ASIGNANTU, je pa zelo pomembna, e izjavi svojo voljo do ASIGNATARJA (sprejem nakazila - akcept). Samo s trenutkom asignacije e nihe ni zavezan, nastala je sicer pooblastitev, da lahko nekdo izpolni. Predmet asignacije je lahko 36

VSAKRNA izpolnitev (tudi opustitev, dopustitev...). Iz asignacije se je razvil dokumentarni akreditiv.

UGASNITEV ASIGNACIJE
Tudi e katera od strank asignacije umre, asignacija e vedno velja, iz esar sledi, da asignacija NI STROGO OSEBNO RAZMERJE. e pa gre pravna oseba kot stranka pri asignaciji v steaj, asignacija preneha, razen e je ASIGNAT e dal akcept.

AKCEPT ASIGNACIJE
S SPREJEMOM postane ASIGNAT dolnik napram ASIGNATARJU, pri emer se vzpostavi razmerje, v katerem se ASIGNAT ne more sklicevati na osnovno razmerje do ASIGNANTA, zato je to razmerje pri asignaciji ABSTRAKTNO razmerje. Iz tega razmerja pa ima ASIGNAT v bistvu dvoje vrst ugovorov: a/ nima ugovorov niti iz kritnega niti iz valutnega ramerja, ampak izkljuno iz ASIGNACIJSKEGA razmerja (ni bilo prave volje pri asignaciji, e je bila asignacija postavljena kot pogoj...) b/ ima vse osebne ugovore med njima (ASIGNAT napram ASIGNATARJU - pobot.

Z akceptom, ki vpliva na valutno razmerje, lahko ASIGNATAR terja PRIMARNO od ASIGNATA, ele SEKUNDARNO pa lahko terja od ASIGNANTA.
Dolg preneha ele, ko je plailo izvreno. Nakazilo in akcept sam NI PRENEHANJE asignacijskega razmerja, ampak je prenehanje ele izvritev plaila.

PRENOS ASIGNACIJE
ASIGNATAR lahko pravico (terjatev) prenaa naprej na tretje osebe, e ni prepovedi prenosa. Pri prenosih ASIGNAT NE MORE VE ugovarjati napram etrti ali peti osebi (prevzemniku pravice iz asignacije) istih ugovorov, kot jih ima napram ASIGNATARJU.

VRSTE ASIGNACIJE
Poznamo naslednje vrste asignacije: 1/ na prinosnika 2/ po odredbi (ti dve vrsti sta moni le pri gospodarskih organizacijah) 3/ menica, ek, akceptni nalog 4/ kreditno pismo AKCEPTNI NALOG --> to ni banni posel, ampak le nain plaevanja, pravna narava akceptnega naloga se interpretira skozi asignacijo. POTNO NAKAZILO --> ni asignacija, ampak je MANDAT, kajti sami plaamo, in ne plaa pota za nas. KREDITNO PISMO --> je institucija asignacije. Pri asignaciji gre za presojanje razmerja in za bistveno razliko, ali je ASIGNAT dolnik ali ni (vano je to pred in po akceptu). POVZETEK LENOV O ASIGNACIJI 1020 --> obravnava definicijo asignacije; 1021 --> je pomemben, govori o pomembnosti akcepta in o razmerju med ASIGNATOM ter ASIGNATARJEM. Akcept NI preklicen. Izjave zavezujejo !!! Vasih lahko to izpodbija (napake volje), obstajajo pa situacije, ko ti zakon dovoljuje (IUS VARIANDI). Po tem lenu NI PREKLICA akcepta. 1022 --> obravnava ugovore; 1023 --> prenos na tretje osebe;

37

1024 --> govori o roku 1 leto; 1025 --> ASIGNATAR ni dolan sprejeti dolg od ASIGNANTA skozi asignacijo - ne moremo ASIGNATARJA prisiliti, da sprejme dolg skozi asignacijo. e pa je v asignacijo privolil, mora ASIGNATAR sam uvati interese izpolnitve ASIGNANTA, da terja dolg od ASIGNATA. 1027 --> govori o tem, e ASIGNAT ne plaa, mora ASIGNATAR TAKOJ obvestiti ASIGNANTA - dolnost notifikacije; 1028 --> ASIGNATAR ni dolan sprejeti, e pa je sprejel --> e je hkrati upnik, ne more odstopiti, e pa ni hkrati upnik, pa lahko odstopi. 1029 --> obravnava posebnost, ki iti ASIGNATARJA. e je ASIGNATAR hkrati upnik, ASIGNANT ne more preklicati pooblastilo niti do ASIGNATARJA niti do ASIGNATA. 1030 --> iz 2. odstavka lena izhaja, da sta se ASIGNANT in ASIGNATAR dogovorila, e je nastanek asignacije v koneksnosti z dolgom --> dogovor je nastal v zvezi s tem dolgom; 1031 --> ureja steaj in preklic asignacije; 1032 --> obravnava asignacijo kot strogo neosebno razmerje; 1034 --> obravnava asignacijo po odredbi, e se ASIGNAT ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.

ZASTAVA
Ureja jo 966. l. In dalje ZOR, pri emer pod pojmom zastava razlikujemo 3 variante, pri emer je pomembno, kaj s pojmom zastava mislimo, in sicer razlikujemo: 1. Zastavna pravica ==> je ena od stvarnih pravic, je absolutna pravica in deluje ERGA OMNES za vse 2. Zastavna pogodba ==> je predmet obligacijskega prava 3. Predmet ==> gre za stvar ali terjatev, ki je zastavljena

ZASTAVNA PRAVICA
IUSTUS TITULUS (IT) (pravni temelj) MODUS ADQUIRENDI (MI) (pridobitni nain)

Zastavna pogodba

Zakon Sodna odloba

PREDMET ZASTAVNE PRAVICE je: a/ Stvar: - nepreminina - preminina b/ Pravica --> to je terjatev ali druga pravica, ki je sposobna zastave (PIGNUS NOMINIS in PIGNUS, ne more pa biti stvarna pravica premet zastave). Zastavna pogodba je lahko pogodba tako stvarnega, kot tudi obligacijskega prava. Tako je zastavna pogodba KONSENZUALNA (... da bo izroil ....) ==> PACTUM DE PIGNORE DANDO in je lahko neodplana. Zastavna pogodba po 966. l. ZOR je obligacijska pogodba, kolikor ureja zastava PIGNUS in PIGNUS NIMINIS, vendar pa hipoteke ZOR ne ureja. Za nepreminine je zastavna pogodba urejena v ZTRL, se pa zanjo smiselno uporabljajo doloila ZOR. ZOR urejuje kompletno rono zastavo in NE ZTRL. 38

Tradicija Vpis v javno naini knjigo

Drugi

Definicija 966. ZOR kae (...da mu bo izroil...) na konsenzualnost (KONSENZ - dogovor), kar je dovolj, da zastavni upnik dobi PRAVICO. Poleg glavne terjatve ima zastavni upnik pravico terjati e drugo terjatev, in sicer terjatev iz zastavne pogodbe. S pravnim temeljem (IUSTUS TITULUS) NE dobi zastavni upnik e pravico na zastavi, ampak ELE PRAVICO TERJATI drugo terjatev iz zastavne pogodbe. Upnik pa ima pri tem tudi doloene dolnosti, in sicer se zavezuje hraniti stvar. (ko prve terjatve ve ne bo, mora stvar vrniti dolniku). Iz tega izhaja, da je zastavna pogodba KONSENZUALNA in obenem DVOSTRANSKA (tudi zastavni upnik je povratni dolnik, ker mora po prenehanju prve-glavne terjatve stvar vrniti). Zastavna pravice NE NASTANE e s samim pravnim temeljem, ampak je za nastanek zastavne pravice potreben e PRIDOBITNI NAIN (izroitev, vpis v ZK...) PREDMET ZASTAVNE PRAVICE so: - Stvari - Terjatve in druge pravice: a/ avtorske pravice b/ pravice industrijske lastnine c/ terjatve iz vrednostnih papirjev (posojilna, kreditna, posojilna pogodba, lombardni posli, pri emer je posojilo zavarovano z zastavo predmet zastave pa so pravice iz vrednostnih papirjev). VANO pa je, da so lahko predmet zastave TUDI BODOE STVARI in TERJATVE ter BODOE POGOJNE TERJATVE. Ekonomsko ozadje oz. razlog takemu ravnanju je dogovor med upnikom in glavnim dolnikom. Mono je, da dolnik zastavi nekaj, kar e nima (jutri bom kupil hio in ti jo bom zastavil...) NI PA MOGOE zastaviti vseh bodoih terjatev (GENERALNA CESIJA in GENERALNA ZASTAVA --> to pa je mono v Nemiji...). KAVZA --> vsaka zastavna pogodba jo ima, CAUSA SOLVENDI --> v ZAVAROVANJE. PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV ZASTAVNE POGODBE ==> predvsem zastavnik mora imeti zastavno sposobnost, to je sposobnost razpolaganja. Pri tem pa se pojavlja vpraanje, kaj OPREDELJUJE zastavnikovo opravilno sposobnost ? Lahko jo opredeljuje tudi asovna omejitev razpolaganja s stvarjo (delnice, katere 2 leti ne smemo prodati...), ali se razpolagalna sposobnost vee na PREDMET ali pa na ZASTAVNIKOVO SPOSOBNOST oz. sposobnost vsakega razpolagati s stvarjo --> to je dilema sedanje teorije. PREPOVEDANI DOGOVORI: - LEX COMMISSORIA - PACTUM ANTICHRETIUM (oboje si dobro poglej v ZOR --> IZPITNO VPRAANJE !!!) Te prepovedi pa NISO ABSOLUTNE, in sicer: 1. LEX COMMISORIA ==> - stvar lahko obdri - stvar lahko proda po doloeni ceni (trni) Pri tem je mono izbrati ti dve varianti, kadar ima stvar predpisano ceno. To vpraanje NE SEGA v sfero in ne ogroa zastavnika, e je cena predpisana (tudi borzna, trna cena), --> (primer: banka vzame vrednostni papir v zastavo - lombardni posel). 2. PACTUM ANTICHRETIUM ==> odgovor in spornost doloil SI POII V ZOR --> izpitno vpraanje, pri emer posebej povdari dogovor o plodovih, njihova uporaba, ali je to prepovedano ali ne ... PRAVNI POLOAJ ZASTAVNEGA UPNIKA ==> a/ dolnost varovanja zastave b/ vrnitvena dolnost predmeta zastave c/ IUS POSSIDENDI --> imeti stvar v posesti, kar pa velja samo pri stvareh) d/ IUS EXIGENDI, poplailo terjatve (zastavni upnik ima pravico izterjati terjatev, katero je dobil v zastavo) e/ dati podzastavo (le s soglasjem zastavnika lahko da stvar v podzastavo) f/ v preseku vrniti vrednost nad vrednostjo terjatve pri poplailu VANO ZA IZPIT ==> Obrazloi POSESTNA STANJA v zvezi s pignusom, kdo ima stvar v posesti..., vekratna zastava, indirektna posest... Naelo PRIOR TEMPORE, POTIOR IURE pomeni, da kdor prej pridobi zastavno pravico, se lahko prej poplaa (predvsem je to vano v izvrilnem postopku --> kamion dam popravljati, za 39

popravilo si vzamem kredit, nakar se mi zopet popravi in zopet vzamem kredit pri banki --> vsaki pa si banka vzame zastavno pravico na kamionu). ZAKONITA ZASTAVNA PRAVICA ==> pri prevozni, pediterski, skladini pogodbi, pogodbi o trgovskem zastopanju, kontroli...

KOMENTAR LENOV ZOR PRI ZASTAVI

966 --> definicija 967 --> POZABI, neveljavno glede na prehovno obdobje transformacije lastnine 968 --> ureja celoten institut PIGNUSA 969--> ureja razpolagalno sposobnost, ali se to vee glede na stvar ali na zastavnikovo sposobnost oz. sposobnost vsakega razpolagalca s stvarjo --> dilema teorije 970 --> ureja vekratno zastavo, pri emer ima posestno varstvo DIREKTNI posestnik, kajti kdor ima stvar v rokah, mora stvar izroiti naprej, ko je SAM POPLAAN. (To je pomembno takrat, ko je stvar ve vredna kot terjatev). Zastavno pravico dobi z obvestilom prvega zastavni upnik, ki ima stvar v posesti. 971 --> ureja pogojne in bodoe obveznosti 972 --> vsebina tega lena se kritizira v teoriji, kajto gre za to, kaj vse krije zastava. Pri zastavi se krijejo e obveznosti, sklenjene kasneje. 973 --> opredeljuje LEX COMMISORIA, drugi odstavek pa je izjema, kajti s tem institutom se krije zastavnika in NE zastavnega upnika. 974 --> posest nad zastavljeno stvarjo lahko imata bodisi oba skupaj, lahko pa je posest stvari pri tretji osebi, katero skupno dogovorita oba. 975 --> opredeljuje shranjevalno dolnost 976 --> opredeljuje PACTUM ANTICHRETIUM, pri emer razlikuj med UPORABO in RABO --> IZPIT VANO !!!! 976/2 --> govori o odgovornosti za CASIS MIXTUS 977 --> opredeljuje status plodov --> tretji odstavek pa govori o korienju z rabo stvari 978 --> IN DALJE --> PREDELAJ !!!!!!!!!

ZASTAVA TERJATEV
Pri zastavi je ZELO POMEMBNA DOSPELOST !!!!! 989 --> govori o obvestitvi zadnjega dolnika /D4), s imer nastane zastavna pravica. Obvestilo dolniku je MODUS ADQUIERENDI, kar izrecno govori drugi odstavek tega lena, da je izroitev listine. Izroitev je potrebna zato, da C upnik ne bi mogel razpolagati z listino. Primer: A B

D 990 --> govori o zastavi vrednostnih papirjev in hkrati ureja MODUS ADQUIERENDI, po 2. odstavku MORA biti napisano V ZASTAVI , pri emer velja prepoved nadaljnjega indosamenta v zastavo, ne pa tudi za prenos vrednostnih papirjev. Pri delnicah je po ZGD doloeno, da so glede zastave ORDERSKI vrednostni papirji, drugae pa so IMENSKI vrednostni papirji. Vano --> posebej predelja l. 992 IN 993 ZOR !!!!!!!! Priporoano je, da pri tudiju ZASTAVE tudira ZOR, NE po knjigi (po dr. KOCBEKU) !!!!!

K O N T R A K T I KOT INSTITUCIJE OBLIGACIJ

40

PRODAJNA POGODBA
Predmet te pogodbe je lahko stvar ali pravica (454 ZOR in dalje). Poslovni namen prodaje je CAUSA ADQUIERENDI. Prodajna pogodba je odplana, konsenzualna in sinalagmatina (soasna izpolnitev). e prodajna pogodba ni odplana, NI prodajna pogodba. Naeloma se za prodajno pogodbo NE zahteva pisnost, oblinost pa se zahteva le pri prometu z nepremininami. Notarski zapis daje listini znaaj javne listine. Nevarnost nakljunega unienja ali poslabanja stvari do izroitve trpi prodajalec, po izroitvi pa kupec. (Ni potrebna posest stvari --> zaradi lamparije ne odpeljem pravi as stvar, ki sem jo kupil, pa se le-ta unii --> velja, da sem jo e prejel). PAZI !!!! Po zakonu o notariatu v smislu izvrilnega naslova:==> e se izroitelj ... dogovorita, da se strinjata z neposredno izroitvijo predmeta pogodbe... JE TAKNA KLAVZULA E IZVRILNI NASLOV !!!! POGOJNE KLAVZULE ==> KLAVZULE, ki se vnaajo v pogodbo, so (v pogodbo vnaam vse klavzule, katere poznam , in sicer v svojo korist): 1/ pogoj: a/ suspenzivni --> ko se bo pogoj izpolnil; b/ razvezni --> e pogoj ni izpolnjen, se pogodba razvee; 2/ odprti kup 3/ odkupna pravica (prodajalec si izgovori pravico naknadnega odkupa - po ZOR NE !!!) 4/ pravica povratne prodaje (kupec si izgovori to pravico, da bo prodajalec nazaj prodal stvar) 5/ prodaja s pridrkom boljega kupca 6/ kup na poskunjo --> kupim stvar, doma preiskusim in e ustreza, izjavim prodajalcu, da stvar kupim (subjektivni kriterij -> po mojem ustrezanju, objektivni kriterij -> e zahtevam od prodajalca, da mora imeti predmet doloene lastnosti). 7/ specifikacijski kup --> kupec si pridri pravico, da bo kasneje podrobneje opredelil tei, mero, lastnosti .. predmeta, in sicer bo kupil sedaj, ele kasneje pa bo povedal, koliko in kaj elim); 8/ kupec kupi s klavzulo o odstopu --> s pogodbo si pridri pravico do odstopa. POSEBNI TIPI PRODAJNE POGODBE: - kup na podlagi predkupne pravice --> je moen na podlagi zakona ali pogodbe. Predkupno pravico je mono uveljavljati v 5 letih od sklenitve pogodbe (18. l. stanovanjskega zakona, zakon o kmetijskih zemljiih, ...); dogovori se tako, da si prodajalec izgovori pravico, da e bo kupec kdaj prodano stvar prodal, da jo mora najprej pod istimi pogoji ponuditi prodajalcu. - prodajno naroilo (ni v ZOR v okviru prodajne pogodbe, ampak je pod starinarsko pogodbo --> stvar ti dam, da mi jo v doloenem asu proda). - pogodbe o odvodu stvari --> po sodni praksi je elektrika stvar, in odklop elektrike NI izvrba, ampak odstop od pogodbe. - obroni kup --> obvezna pisnost pogodbe, tudi potronika pogodba, prodajalec takoj izroi stvar, kupec pa v obrokih odplauje -> potronika pogodba. - financirani kup (kot kupec kupim, denar si sposodim pri banki, ki sama plaa prodajalcu); - pomorska kupna pogodba - kup nade - javna prodaja (cena se izoblikuje v drabi, ta tip prodaje je urejen v ZIP in NE V ZOR !!!!).

DARILNA POGODBA
Je obveznostna pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplano prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakno stvar ali pravico, obdarjenec pa to stvar HVALENO sprejme. Ureja jo ODZ paragraf 938. Pri tej pogodbi je pomembo, da je ne pomeamo z enostranskim poravnim poslom, kajti enostranski pravni posli so vrednostni papirji.... Obdarjenec mora predmet darila HVALENO sprejeti, da gre za darilno pogodbo, pri tem pa je posebnost to, da TA POGODBA NI ODPLANA. ZOR je ni uredil. PREDMET pogodbe je: 41

- stvar - pravica (raba) - storitev (brat bratu pomaga graditi hio --> darilo) - slunost OBLIKA in REALNOST darilne pogodbe ==> - oblinost in - izroitev (47 l. Zakona o notariatu)

Zgolj konsenz med strankama NE ustvari uinkov pogodbe, ampak je STROGO POTREBNA PISNA OBLIKA. e darilna pogodba ni pismena, se teje, da je veljavno sklenjena, e je bil predmet pogodbe --> darilo izroeno (TEORIJA REALIZACIJE). e darilna pogodba ni oblina (le konsenz), obdarjenec NE more s tobo zahtevati izroitev darila. DARILNA OBLJUBA ==> je enostranska izjava volje, zato ker v fazi takne izjave obdarjenec darila e ne sprejme (Jaz ..obljubljam, da bom izroil mojo uro...). Obdarjenec mora v isti obliki v roku podati privolitev. VANO !!!!!! Loi med darilno pogodbo in darilno obljubo !!!!!!! Pri darilni pogodbi NI pogojza veljavno sklenitev ZMANJANJE AKTIVE DAROVALCA, (jaz lahko tebi podarim pismo, ki meni ne pomeni, ni, tebi pa zelo veliko ...). Darilo ne more temeljiti na pravni zavezi, lahko pa temelji na MORALNI ZAVEZI (darilo iz hvalenosti..). Temelj mora biti moralna in NE PRAVNA zaveza.

PREKLIC DARILA:
a/ po darovalcu --> - zaradi nehvalenosti (AB INGRATITUDINEM --> po sodni praksi so to pogoji, ki govorijo o dedni nevrednosti, pri emer je potrebna sodna intervencija) - zaradi darovaleve stiske (darovalec dejansko nima sredstev za preivljanje) - zaradi - zaradi - zaradi - zaradi prikrajanja nujnega delea prikrajanja preivljancev ogroanja upnikov neveljavnosti akta - zakonska zveza... (280 ZOR).

b/ po tretjih osebah -->

POSEBNE VRSTE DARILA:

- meano darilo (izroitev in razdelitev premoenja za asa ivljenja --> izroitelj prepusti nasledniku kmetijsko posestvo, prevzemnik pa se zavee izroitelja preivljati v pomoi, negi, hrani... Ta protidajatev ne dosega vrednosti osnovnega darila, zato je to meano darilo) - darilo z bremenom (jaz ti nekaj podarim, dam pa ti nalog, da mojemu bratu nekaj naredi. Praktine razlike med tema dariloma ni --> obremenjujem te, da nekaj naredi tretjemu) - darilo za primer smrti (gre za odloen, suspenzivni pogoj -->v trenutku smrti, as je odloen) - darilo za nagrado, iz hvalenosti - obiajna darila (med zakonci, se ne vraajo) - vzajemna darila (niso darila, ampak gre za neke vrste odplanost).

MENJALNA POGODBA
Ureja jo len 552 in dalje ZOR. Po teh dolobah se ena stranka zavee, da bo drugi stranki izroila stvar za stvar. Storitev NI predmet menjalne pogodbe. Ta pogodba je konsenzualni kontrakt, kajti dejanska izroitev NI potrebna za veljavno sklenitev menjalne pogodbe.

POSOJILNA POGODBA
Gre za posojilo med fizinimi osebami. e je posojilodajalec banka, gre za kreditno pogodbo in ne za posojilno pogodbo, kajti posojilna pogodba je mona samo med fizinimi osebami. Predmet

42

posojila je lahko samo GENUS (pri SPECIES svoj smisel posojilo izgubi). Po naem pravu je posojilna pogodba konsenzualna in dvostransko obvezna pogodba. Posojilo je odplano (obresti) le, e se stranki dogovorita, sicer JE NEODPLANO. Pri gospodarskih pogodbah pa je posojilo VEDNO ODPLANO. O pogodbeni obrestni meri govori 399 ZOR, pri emer so OBRESTI CIVILNI PLODOVI in so plailo za prepustitev rabe, izraene pa so v isti vrsti kot glavna terjatev oz. glavna stvar, ki se prepusti v uporabo. Obresti so akcesorije. O obrestih govori Ur. List RS tev. 45/95 --> Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, len 6.). Pri posojilni pogodbi poznamo: - pogodbene obresti (katere so dogvorjene v skladu z avtonomijo volje obeh strank); - pogodbene zamudne obresti (so tudi dogovorjene po pogodbi za primer zamude, vendar pa ne smejo biti vije od zaknitih zamudnih obresti). ODERUKA POGODBA --> je nina, vendar pri gospodarskih pogodbah o oderutvu ni mogoe govoriti. Pri oderutvi govorimo v primeru izrabe strankinega finangea stanja, lahkomiselnosti, neizkuenosti). NAMENSKO POSOJILO --> pri tej pogodbi lahko namen preraste v kavzo --> posodim ti denar, da si uredi stanovanjski problem, ti pa kupi jahto na morju. OBLINOST --> l. 1066 govori o sankcijah za neoblinost kreditne pogodbe (AD PROBATIONEM), kajti namen pisnosti te pogodbe je KOT DOKAZ, zato je lahko tudi neveljavna in iztoljiva. OBVEZNOSTI POSOJILODAJALCA --> glej l. 559 ZOR JAMEVANJE --> globalno veljajo dolobe o jamevanju pri prodajni pogodbi, pri emer je tudi obljuba izjava volje. e posojilo NI odplano, jamevanja NI, medtem ko pa jamevanje obstoji pri odplanih poslih. IZBIRA ob vrnitvi posojila --> stranki se lahko dogovorita (namesto penice vrnem denar). PREDASANA VRNITEV POSOJILA --> je mona, za preostanek dolga se ne plaajo obresti, je pa posojilojemalec odgovoren za morebitno kodo posojilodajalcu. Posojilojemalec mora prinesti vrailo posojila nazaj k posojilodajalcu (prinosnina). KASATORINA KLAVZULA --> mora biti posebej urejena v pogodbi. e je zamuda dolnika 1 ali ve obrokov, ima to za posledico, da mora dolnik takoj vrniti celoten znesek posojila (tudi sodno) --> ta klavzula mora biti v pogodbi !!! ZASTARALNI ROKI ---> sploni zastaralni rok je 5 let (za 1 obrok) , medtem ko pa je za anuitete (ve obrokov) zastaralni rok 1 leto.

POGODBA O DELU
Govorimo o delovrni, podjemniki pogodbi (600 l. ZOR). Pojem te pogodbe je npr. izdelava obleke, popravilo avtomobila, gledalika, operna predstavitev...) V okviru teh poznamo: - ZLOENE POGODBE, pri emer posamezne pogodbe ohranjajo svojo vsebino; - MEANE POGODBE, kjer posamezne pogodbe izgubijo svoj smisel in vsebino. Iz splone formulacije te pogodbe je razvidna ODPLANOST POD (pogodbe o delu), kajti e je neodplana, gre za MANDAT (pri emer se mnenja teoretikov pri tem kresajo). To nikoli NI rno-belo, tudi e je odplana, je lahko pogodba o delu. Pri POD izvajalec jami za uspeh, pri mandatu pa NE !!! Premdmet mandata je pravno pooblastilo, ki je pravno opravilo. POD je veljavna e, ko se stranki dogovorita (KAVZALNOA POGODBA). GRADBENA POGODBA je pogodba o delu posebne vrste --> oblinost s zahteva AD PROBATIONEM. JAMEVANJE ZA OITNE NAPEKE PRI POD: - upotevane so tudi NEBISTVENE NAPAKE, vendar pa pri tej POD ne more sam izbirati jamevalne zahtevke, ampak mora te zahtevke uveljavljati tino po zakonu; - napaka stvari NI odkodnina, ampak le tista koda, ki nastane iz napake stvari; 43

- pri bistvenih napakah PA LAHKO TAKOJ uveljavi ACTIO REDHIBITORIA --> prekinitev pogodbe !!! REDOSLED PRI UVELJAVLJANJU JAMEVANJA ZA NAPAKE: - znotraj 2 let in pred iztekom roka odkrijemo napako; - napako grajamo; - pretee 2 leti in 1 meseca; - po 3 letih in 1 mesecu smo prekludirani (zato koramo paziti na roke); - e smo pravoasno grajali, in pri tem zamudili 1-letni rok za vloitev tobe --> imamo e vedno monost PERPETUACIJE UGOVOROV !!!!! ACTIO QUANTI MINORIS pri uprizoritvenih delih (balet, oprera) je zgolj teoretino vpraanje), kajti za 500 SIT cene vstopnice se ne bomo toili, pri emer tudi vstopnico plaamo vnaprej. ZASTARANJE: - sploni zastaralni rok je 5 let; - 1 letni zastaralni rok za potne storitvePri odvetniku NE GRE za pogodbo o delu, ampak za MANDAT, kajti odvetnik NI samostojen, ampak je strogo vezan na odloitve strank. SIMULIRAN PRAVNI POSEL --> s katerim se hoe skriti neko drugano obligacijsko pravno stanje oz. razmerje (sklene se pogodba o prodaji nepreminine, ki mora biti AD VALOREM v pisni obliki. Cena v pogodbi je 10.000 DEM, dejanska vrednost pa je 30.000 DEM). Pri tem je simuliran pravni posel NIEN, veljaven pa je DISIMULIRAN PRAVNI POSEL, e izpolnjuje pogoje za veljavnost. e cena 30.000 DEM ni vpisana v pogodbi, je pravni posel NIEN --> ni cene. Upotevati moramo TEORIJO O REALIZACIJI (v zvezi z obvezno oblinostjo pogodbe), zato bo pogodba veljavna. VANO ZA TUDIJ !!!! --> UI SE: - prodajna pogodba (simulirani pravni posli, teorija o realizciji...) - darilna pogodba (realnost in oblinost, darilna obljuba - razlika); - posojilna pogodba (kreditna pogodba, predpostavke za veljavnost); - pogodba o delu (jamevanje za stvarne napake) - shranjevalna pogodba (kavza); - pogodba o uporabi; - posodbena pogodba; - najem, zakup (razlika) - societetna pogodba (opredelitev, splona formulacija po ODZ...); - pogodba o preivljanju (VSE !) - NE potrebuje znati LICENCE (preberi jo pa le), ZAVAROVALNE, KOOPERACIOJSKE POGODBE in REPARACIJ. Posebni tipi PODJEMNIKIH POGODB: - prevozna pogodba --> konsenzualen kontrakt - elezniki prevoz - realna pogodba - pogodba o prenosu pisem in obvestil --> adhezijska pogodba - gradbena pogodba - zalonika pogodba - dajanje nasvetov

RABOKUPNA POGODBA
Pravni vir zanjo so ZOR (sploni predpis), Zakon o kmetijskih zemljiih, Stanovanjski zakon, Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Zakon o pomorski in notranji ploivbi (specialni predpisi). Je enoten pojem za NAJEM in ZAKUP. ZOR kot glavni vir jo ureja, kot postranski vir pa Zakon o kmetijskih zemljiih, Stanovanjski zakon, Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Zakon o pomorski in notranji plovbi. Zakup in najem je odplana pogodba, ureja ju 567 ZOR, ki pa ne loi najema in zakupa --> RAZLIKA med NAJEMOM in ZAKUPOM JE: a/ NAJEM --> je samo raba stvari in kup rabe. Najem je samo kup rabe; e vzamemo v najem tudentsko sobo, stanovanje, rent-a-car. b/ ZAKUP --> stvar v zakupu daje tudi donos, kar pomeni uivanje in raba stvari. Zakup stvari pa daje tudi donose, katere uivamo. Primer: V najem vzamemo vrt --> NI vano, ali je premet sposoben dati donos, ampak je vano, s kaknim 44

vzrokom oz. razlogom smo sklenili pogodbo (e vzamemo vrta za sprehod oz. sedenje na klopi, je to najem in NE zakup !!! Zakupodajalec se zavezuje, da bo najemniku izroil stvar oz. pravico v rabo, drugi pa za to plaa. Odplanost je temelj rabokupne pogodbe. Rabokup je KUP RABE (po RIMU !!! - glej knjigo rimsko pravo !!!) Pri presoji se uporabi ABSORBCIJSKI PRINCIP --> pri najemu 50 HA kmetijskega gospodarstva je najem stanovanja v kmetiji malenkostna zadeva, zato je to ZAKUP. e pa je vrednost pol-pol, se vsaka pogodba posebej presoja, ali gre za zakup ali za najem. Rabokupna pogodba je SINALAGMATINA POGODBA, ker je obveznost ene stranke odvisna od obveznost druge stranke --> je KONSENZUALNA POGODBA (ele, ko bo izroil), hkrati pa je DVOSTRANSKA POGODBA, ker sta obe stranki OBENEM dolnik in upnik. OBLINOST naeloma ni potrebna po ZOR, po specialnih predpisih pa je oblika posebej doloena (npr. Stanovanjski zakon...) Ko toimo na sklenitev pogodbe, v tobenem zahtevku navedemo celotno pogodbo ter hkrati pravdne stroke. Zakup se lahko vpie v zemljiko knjigo, z vpisom pa ta obligacijska pravica uinkuje kot stvarno-pravna pravica. Najemna pogodba je pogodba, s katero se konstituira neka pravica, e toliko bolj pa, ko se vpie v zemljiko knjigo. PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV RABOKUPNE POGODBE --> (in vseh pravnih poslov): - doloenost in dololjivost predmeta - zmonost in dopustnost - kavza (52 ZOR) - izroitev (pri realnih pravnih poslih) - oblika (pri specialnih zakonih) - predkupna pravica - nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljie - zaiteno kmetijo) JAMEVANJE ZA NAPAKE: V vsakem primeru imamo na voljo pravico do odkodnine, in sicer: - DAMNUM QUOT REM --> (odgovornost za napako), ta odgovornost v naem pravu ni priznana kot koda, kajti sama napaka NI koda. - DAMNUM CIRCA REM --> koda, ki je v zvezi z napako (prevozni stroki, popravilo...) - DAMNUM EXTRA REM --> napaka iz same stvari (TV eksplodira in pokoduje 3 ljudi).

LIZING POGODBA
(v okviru rabokupne pogodbe) Je dolgoroni rabokup, ob koncu dobe se stvar iztroi, pri lizingu se zaraunava amortizacija, zato je najemnina veja, ob koncu lizing dobe stvar preide v last zakupodajalca (550/1 ZOR) --> VANO !!!!!, kajti lizing pogodba je zajeta v okviru OBRONEGA KUPA pri PRODAJNI POGODBI.

POSODBENA POGODBA - COMMODATUM

ZOR je ne ureja (opredeljena je v 971 paragrafu ODZ --> pri formulaciji posodbene pogodbe, ko se nanjo sklicujemo, navajamo pravno pravilo paragrafa 971 ODZ - pravila ODZ so pravna pravila). Posodbena pogodba je REALEN kontrakt in nastane z izroitvijo stvari v posest. Je neodplana, v primeru odplanosti gre za najemno oz. zakupno pogodbo in ne za posodbeno pogodbo. Osebe pri posodbeni pogodbi so: - KOMODANT (posodnik) - KOMODATAR (posodbenik) Obljuba, da bo komu posodil doloeno stvar, e ni posodbena pogodba, ker stvar e ni izroena. Pri posodbi lastninska pravica ne preide na komodatarja, ampak se s posodbo prenese nanj le posest. Stvar, ki je predmet komodata, se vedno vrne IN SPECIE. Pri posodbi mora biti raba stvari NORMALNA (npr. pretirana raba smui je, e mi jih vrne pokodovane brez spodnje mase). Za tako deformacijo posojene stvari ima komodant na voljo PREKLUZIVNI rok 30 dni od dneva vrnitve stvari, da lahko vloi zoper komodatarja tobo. e komodant v roku ne vloi tobe, izgubi pravico. Enak rok ima na voljo komodatar, ki s tobo uveljavlja nasproti komodantu vrnitev pritarinih strokov, ki jih je porabil za vzdrevanje stvari.

45

SINALAGMATINOST pogodbe pomeni, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke --> KOMODAT NI SINALAGMATINA POGODBA. Komodatar NIMA negatorne tobe, ampak ima le tobo za motenje posesti. Jamevanja pri posodbeni pogodbi NI -121. len ZOR. ODGOVORNOST ZA KODO, POVZROENO TRETJIM OSEBAM IZ STVARI PRI KOMODATU JE: e zaupa svoj osebni avto drugemu, ki pa ima vsa potrebna dovoljenja za vonjo - vozniko dovoljenje..., preide riziko na komodatarja (objktivno odkodninsko odgovarja komodatar in ne komodant. Pri objektivni odkodninski odgovornosti NE PRIDEJO v potev posebni ekskulpacijski razlogi kot pri subjektivni odkodninski odgovornosti. E sama nevarna stvar je pogoj za objektivno odkodninsko odgovornost.

SHRANJEVALNA POGODBA
Spada med pogodbe o storitvah, pri emer o shranjevalni pogodbi govorimo med negospodarskimi subjekti, med gospodarskimi subjekti pa je to skladina pogodba. Je KONSENZUALNA pogodba (v Institucijah CIGOJ nakazuje na realno pogodbo, medtem ko v ZOR s komentarjem govori o konsenzuanosti). Shranjevalna pogodba v DVOMU NI ODPLANA, razen e se stranki o odplanosti posebej ne dogovorita. Pri gospodarskih pogodbah je ta pogodba (skladina) VEDNO odplana. NEPREMININE NISO predmet shranjevalne pogodbe, ampak gre lahko pri tem za mandat, podjem, pooblastilo (primer: njivo mi pazi, plauj davke, pobiraj pridelek ...). DENAR je lahko stvar hrambe --> (nepravilna hramba --> DEPOSITUM IRREGULARE, ker gre za GENUS). Pri gospodarskih pogodbah se vedno izda skladinica, ki je vrednostni papir --> glej zakonito pridrno pravico po 728 ZOR. Sploni zastaralni rok je 5 let. SEKVESTRACIJA ==> kot pravno pravilo ODZ (na ZOR je ne omenja) --> stvar, o kateri tee pravda, se lahko da v shrambo nevtralni osebi, katera pa mora po pravnomoni sodbi dati oz. izroiti stvar tistemu, ki v pravdi zmaga. POGODBA O SEFU --> po navadi je to najemna pogodba, e pa banka prevzame obveznost varovanja dragocenosti, je to v sporu stvar presoje sodia, po kateri pogodbi se bo to presojalo.

VPRAANJA ZA KOLOKVIJ IN IZPIT -V A N O

Vpraanja je podajal asistent za obligacijsko pravi Renato VRENUR na predavanju !!!!! VZPOREDNO JE POTREBNO OBVEZNO TUDIRATI PO STROHSACKU, PREDVSEM GLEDE ODKODNINE !!!!!!!!! 1. CLAUSULA IRRIDATORIA --> iridatorina klavzula, to je odstopno upravienje, pri emer proui, ali je po naem pravu urejena ali ne, in sicer kot odstopno upravienje ene stranke od pogodbe brez resnih posledic (glej STROHSACK 1. Knjiga, stran 190 in 191); 2. CONDICIO PENDET --> v zvezi pogoja, (glej STROHSACK 1. Knjiga, stran 141); 3. FALSUS PROCURATOR --> pri pogodbi, katero sklene neupraviena oseba (FALSUS PROCURATOR), ki pooblastila ne prekorai, ampak pooblastila sploh nima. To pogodbo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega privoljenja. Tak pravni posel je sicer pogodba, toda zavezuje neupravileno zastopanega samo takrat, e jo je le-ta pozneje odobril. (Glej knjigo STROHSACK, stran 153 in 154). 4. VOLENTI NON FIT INIURIA --> len 163 ZOR s komentarjem, po tem naelu privoljenje okodovanca v kodo izkljuuje tudi nedopustnost kodnega dogodka. 5. ALTERNATIVNE in FAKULTATIVNE obligacije --> citati latinskih izrekov !!!!!!!! - IUS VARIANDI; - DUAE RES SUNT IN OBLIGATIONE; - MUTATIS MUTANDIS; - FAKULTAS ALTERNATIVA 6. KATERE ODGOVORNOSTI SO POSEBEJ ZAVAROVANE (avtomobilske) --> kakne so 46

odgovornosti, pri avtomobilskih nezgodah se povezujejo tudi elementi kazenskega in civilnega postopka. Obsodila obsodba pomaga okodovancu. ZAKAJ KRIVDNA ODGOVORNOST PO 178 ZOR ? Ker sta dve nevarni stvari, in sicer vozilo in voznik. 7. JUDIKATNE TERJATVE V ZVEZI S TERJATVIJO --> to so terjatve, ki so ugotovljene s pravnomono sodbo (10 let zastaralni rok). 8. OBJEKTIVNA ODGOVORNOST --> (na splono) v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, ekskulpacijski razlogi so vija sila, dejanje okodovanca oz. dejanje tretje osebe - OBRAZLOI !!!. 9. SMRT KOT POSLEDICA KODNEGA DEJANJA --> (primer: doma zidamo hio, opeka pri padcu pokoduje mojega brata, ki mi prostovoljno pomaga). Pri tem ni naklepa, lahko pa iztoimo hudo malomarnost. koda je lahko premoenjska in nepremoenjska. O tem govorita l. ZOR 200 in 201, pri emer se pri 201/2 v praksi zapleta, judikatura priznava poleg ivljenske tudi USTVENO POVEZAVO. Poleg nepremoenjske kode lahko svakinja iztoi tudi premoenjsko kodo (otroci, izguba preivljanja, pogrebni stroki, stroki za rnino...). 10. PREDPOGODBA --> as ni nujna sestavina (PACTUM DE CONTRAHENDO ==> obrazloi in natudiraj !!!!!) 11. OBLINOST KOT PREDPOSTAVKA POGODBE --> osnovno po ZOR je, da pismenost NI potrebna, potrebna je le tam, kjer zakon posebej doloa (darilna, kreditna, posojilna, promet z nepremininami, pogodba o trgovskem zastopanju ...). Pri odgovoru nato razgrajujejmo pisnost AD VALOREM (kot pogoj za veljavnost --> darilna pogodba) in AD PROBATIONEM (pisnost kot dokazilo). 12. TEORIJA O REALIZACIJI --> (73 ZOR) kaj pri nakupu nepreminine brez sestavljene pisne pogodbe. Po tem lenu ZOR je pogodba veljavna. INTABULACIJSKA KLAVZULA v tem primeru je teko dosegljiva, ne pa nemogoa, toba se glasi na izstavitev zemljikoknjine listine z navedbo opisa dejanskega stanja ter doloili 73. lena ZOR. Stvarno bo pristojno sodie glede na VREDNOST spornega predmeta (nad 2.000.000 SIT je pristojno okrono sodie). 13. PRENEHANJE OBVEZNOSTI --> osnovna stvar je IZPOLNITEV (to je naravni nain prenehanja obligacije), lahko pa je prenehanje tudi po volji obeh strank oz. po zakonu (izpolnitev, odpust dolga, pobot, prenovitev, nezmonost izpolnitve, potek asa, odpoved, smrt...). 14. ZASTARANJE --> to ni prenehanje obligacije, kajti e obligacija zastara, ne preneha, ker je e lahko izpolnjena. Civilna obligacija se spremeni v naturalno obligacijo. 15. RAZLIKA MED ZASTARANJEM IN PREKLUZIjO --> zastaranje je izguba zahtevka, prekluzija pa je tudi izguba pravice, da lahko terja --PROUI !!!) 16. KDAJ ZASTARANJE NE TEE --> (zadranje zastaranja) 17. PREDPOSTAVKE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI --> vzrona zveza, dogodek, odgovornost !!! Po knjigi STROHSACK-a je kodljivo dejstvo pravilneje kot po CIGOJU protipravno dejanje (primer: razlastitev s strani drave, to dejanje ni protipravno, je pa kodljivo dejstvo za odkodovanca) 18. POSLOVNA SPOSOBNOST PO ZOR --> opredeli tudi roditeljsko pravico, starosti in ostale limite, pri emer MORA UPOTEVATI RAZLIKO MED POSLOVNO IN PRAVDNO (nesposobnost biti stranka v procesu) SPOSOBNOSTJO. To sta instituta CPP in obligacijskega prava. Vse to je vezano na pravno sposobnost. Ni pravdne sposobnosti, e ni poslovne sposobnosti. Vsaka fizina in pravna oseba ter druge asociacije so sposobne, e jim pravo daje sposobnost, tudi NASCITURUS. 19. NEGOTIO CLAUDIONIS --> to je latinski izraz za EPAJO PRAVNI POSEL, ki ga je sklenila poslovno omejena oseba, ta posel je izpodbojen, reimo pa ga z odobritvijo pooblaenca te poslovno nesposobne osebe. 20. PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNEGA POSLA --> poleg navedenih v knjigi moramo upotevati tudi DLOENOST in DOLOLJIVOST PREDMETA. e predmet ni doloen ali dololjiv, pravni posel SPLOH NI SKLENJEN. DOPUSTNOST PREDMETA se presoja glede na sam pravni posel, kajti nekmet ne more kupiti zemlje, ZMONOST pa pomeni, da nihe ne mpore kupiti lune ... Predpostavka je pri nekaterih pogodbah tudi IZROITEV predmeta (realne pogodbe) 21. ZAKUP --> (tuduraj knjigi VISNE in STROHSACK), pri emer je potrebno razmejiti med NAJEMOM in ZAKUPOM (rabokupna pogodba), pri emer opredeli kot generalni predpis ZOR, specialni predpisi pa so e Stanovanjski zakon, Zakon o pomorski in notranji plovbi, Zakon o kmetijskih zemljiih ... 22. NEVELJAVNI PRAVNI POSLI --> delimo jih na NINE in IZPODBOJNE. Opredelimo roke, razloge za ninostin izpodbojnost ter obrazloimo vsak razlog. Kdo ima pravico do uveljavljanja izpodbojnosti in ninosti, zastaranje (za nine ni zastaranja, za izpodbojne pa veljajo subjektivni in objektivni roki !!!). 23. ALI JE VSAKA POGODBA, KI JE V NASPROTJU S KOGENTNIMI NORMAMI, NINA ? --> ne, e doloena norma IN FAVOREM napotuje na drugano reitev (naelo ZOR je, da naj ostane obligacija v najveji moni meri v veljavi --> dolobe vaih napotujejo na drugano reitev - PROUI !!!). 24. ALI NINOST KONVALIDIRA --> (oivitev posla, e je e enkrat posel nien zaradi ninosti) Ne konvalidira, eprav preneha razlog ninosti posla. Izjema je, e je ninost manjega pomena. 47

25. KONVERZIJA --> kje pride v potev ? Npr. menica, e ni pogojev oz. e ni sestavin po zakonu, je e vedno dovolj podatkov na njej za nakaznico. 26. POSLEDICE RAZVELJAVITVE PRAVNEGA POSLA --> tu se pojavlja vpraanje, ali je e kaj izpolnjeno iz pravnega posla ali e ni (e je izpolnjeno, potem nastopijo kondikcije). Primer: sklenemo prodajno pogodbo, jaz plaam, druga stranka pa ne izpolni ter moj denar obraa, s imer si pridobi doloene koristi. A/ KAJ ZAHTEVAMO ?: zahtevamo denar in zamudne obresti od dneva izroitve, pri emer pa ne velja len ZOR o denarnem nadomestilu od dneva izdaje sodne odlobe). B/ ALI LAHKO ZAHTEVAMO TUDI KORISTI OD NAJEMNINE ZA STANOVANJE, KATEREGA JE DRUGA STRANKA KUPILA Z MOJIM DENARJEM TER GA NATO ODDAJALA ? Kondikcije je obogatitveni in ne vrnitveni zahtevek, zato lahko zahtevam tudi najemnino za to stanovanje. Obogatitveni zahtevek se nanaa na tisto obogatitev, ki jo je vsakdo zmoen dobiti (to NI loto, glavnega dobitka ne vraa, e si z mojim denarjem kupil sreko in je zadela --> v takem primeru bi bila druga stranka obogatena, kar pa ni poanta ZOR). 27. VRSTE ODKODNINSKE ODGOVORNOSTI --> subjektivna, objektivna, opredeli dokazno breme, znailnosti obeh odgovornosti, obrnjeno dokazno breme, kaj obrnjeno dokazno breme pomeni, odgovornost za drugega, odgovornost iz pravinosti ... Pri objektivni odkodninski odgovornosti se vzrona zveza domneva, zato je tu tudi prisotno obrnjeno dokazno breme. 28. RAZLIKA MED ODKODNINSKO ODGOVORNOSTJO IN ODKODNINSKO OBVEZNOSTJO --> odkodninska odgovornost je ena izmed predpostavk odkodninske obveznosti ! 29. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI SUBJEKTIVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI --> je karkoli, vsak oprijemljiv razlog, da se razbremeni krivde (glej STROHSACK). 30. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI OBJEKTIVNI ODKODNINSKI ODGOVORNOSTI --> vija sila, odgovornost tretjega in odgovornost okodovane osebe. 31. ODGOVORNOST IZ PRAVINOSTI --> to je primer, ko od osebe, ki je odgovorna, ne moremo izterjati (gmotni poloaj...), lahko izterjamo od osebe, ki ni odgovorna (mladoletnik, ki je povzroil kodo, sicer ni odgovoren, stari so revni in ne morejo plaati odkodnine, pri emer pa je mladoletniku dedek zapustil veliko koliino denarja...). 32. ODGOVORNOST PRAVNE OSEBE IN ORGANIZACIJE ZA DEJANJE URADNIKA IN DELAVCA --> tu je prisotna subjektivna odgovornost pravne osebe. 33. STVARNE NAPAKE --> oitne, skrite, (121 ZOR), vendar jih lahko uveljavljamo samo za odplane pravne posle, pri javnih prodajah in poravnavi). Obvezna je NOTIFIKACIJA tako za oitne kot srite napake, jamevalne sankcije (popravilo, menjava, zmanjanje kupnine, razveza pogodbe). 34. PERPETUACIJA UGOVOROV --> PRETUDIRAJ !!!!! --> VANO, sicer si pravnik brez MOI !!! 35. JAMEVANJE ZA STVARNE NAPAKE PRI POGODBI O DELU --> len 600 ZOR, kakne sankcije pozna, kakna so naela vrstnega reda in roki za grajanje (1 mesec od odkritja napake, sankcije pa so znotraj 2 let, pojmovno ni mona menjava, e pa uveljavljamo ACTIO REDHIBITORIA, moramo dati dodatni rok. 36. ZASTARANJE --> splono, SAM OBDELAJ !!!! 37. PRETIUM AFFECTIONIS --> to je posebna vrednost predmeta. To je posebna cena, stvar posebne vrednosti. BISTVO je, da zahteva vrednost, ki presega normalno vrednost predmeta, e je koda na tem predmetu povzroena z naklepnim kaznivim dejanjem (189/4 ZOR). Primer: sosed ubije psika stare vdove, kateri pes pomeni ve kot vsi njeni otroci skupaj --> pri presoji posebne priljubljenosti se upotevajo izjave pri, ..., e zlasti pomembno pa je pri presoji mnejne izvedenca, da se je starki po tem dejanju poslabalo zdravstveno stanje... Ni pomembno, da storilec ve za posebno priljubljenost predmeta, ampak je VANO, kaj ta predmet pomeni za okodovanca (sicer bi se vsak izgovarjal, da ni vedel za posebno priljubljenost in se s tem ekskulpiral). 38. KDAJ JE POMEMBEN NAGIB --> nagib je pomemben pri neodplanih pravnih poslih (pri neodplanih pravnih poslih je zmota v nagibu BISTVENAZMOTA , kar je napaka volje, s tem pa imamo na razpolago tudi zahtevek za razveljavitev pogodbe --> IZPODBOJNOST pravnega posla). Enako je takrat, ko je nagib bistveno vplival na sklenitev pogodbe (stranka ne bi sklenila taknega pravnega posla brez taknega motiva). Bistven je NEDOPUSTEN NAGIB (nakup pitole, da z njo ubijem eno). e pa je nagib dopusten (rezerviram si sobo z razgledom na Slomkov trg ob obisku papea v Mariboru, pri tem plaam bistveno vejo ceno zaradi razgleda, vendar pape obisk odpove, jaz pa sem vplaal sobo vnaprej --> taken nagib ne vpliva na veljavnost pravnega posla, lahko pa pri tem uveljavljamo KLAVZULO REBUS SIC TANTIBUS). Nagib je bistven kot KAVZA le pri neodplanih pravnih poslih. 39. EZMERNO PRIKRAJANJE --> glej 139 ZOR --> LAESIO ENORMIS 40. ODERUTVO --> glej 141 ZOR 41. RAZLIKA MED POGODBO O DELU IN POGODBO O ZAPOSLITVI --> pri pogodbi o zaposlitvi opredeli znaaj delovnopravne pogodbe, razpisi za delovna mesta, regres, dopust, kolektivno pogodbo..., medtem ko je POGODBA O DELU ista obligacijska 48

pogodba, kar pa pogodba o zaposlitvi NI, saj ima elemente javno-pravnega znaaja. Pri pogodbi o delu so v pogodbi prisotne pogodbene stranke, predmet pogodbe, jamevanje, medtem ko pri pogodbi o zaposlitvi tega ni, tam za svoje delo delavec dobi redno plao. 42. PONUDBA --> sam PREDELAJ !!! 43. PUNKTACIJA --> (to NI PUNCTUM --> ovrednotenje spora) stranki skleneta bistvene toke pogodbe, je osnutek pogodbe, ki kot tak vee, stranske toke pa bosta stranki uredili sami ali pa sodie kasneje (to je pogodba v grobih tokah). Prav tako NI PREDPOGODBA !!! 44. PROCESNE OBRESTI --> kdaj jih je mogoe zahtevati, to so bresti na obresti --> praviloma ne, lahko pa toimo obresti na zamudne obresti (KAPITALIZACIJA OBRESTI). Primer: e eno leto mi ne plaa dolnega zneska in dogovorjene obresti, od trenutka vloitve tobe lahko glavnico in obresti setejem - kapitaliziram ter toim z zamudnimi obrestmi. To je kapitalizacija obresti z zamudnimi obrestmi, in sicer od vloitve tobe dalje teejo obresti na obresti, kar je DOPUSTEN ANATOCIZEM. 45. NAPAKE VOLJE --> bistvena zmota, (nesporazum ?), gronja, prevara, vse ostalo pa so deformacije, podobne napakam volje. 46. DISENZ --> simuliran pravni posel --> PROUI !!!!!

POSEBNA VPRAANJA (tudentska) !!!!

1. Razlika med subjektivno in objektivno kavzo ? 2. Primer objektivne kavze ? 3. Alternativna in fakultativna obveznost ? 4. Razlika med solidarnimi in kolektivnimi obveznostmi ? 5. Razmerje med solidarnimi udeleenci in nasprotno stranko ? 6. Omejeno generalno uinkovanje ? 7. Solidarni dolg pri pobotu ? 8. Konsenzualni kontrakti ? 9. Realni kontrakt DATIO IN SOLUTUM ? 10. Sinalagmatine pogodbe ? 11. Kumulativne in aleatorine pogodbe ? 12. Imenske (NOMINATNE) pogodbe ? 13. Predpostavke za sklenitev pravnega posla (pogodbe) ? 14. Razlika med neveljavnim in neobstojeim pravnim poslom ? 15. Kdaj je pravni posel izpodbojen ? 16. Odkodnina pri zmoti ? 17. Razlika med prevaro in zmoto ? 18. Kaj je punktacija ? 19. Enostranski pravni posli )delitev) ? 20. Nastanek vrednostnih papirjev ? 21. Zamudne obresti ? 22. Predpostavke odkodninskega delikta ? 23. Odkodninska odgovornost ? 24. VOLENTI NOT FIT INIURIA ? 25. Razlika med subjektivno in objektivno odgovornostjo ? 26. Vrste objektivne odgovornosti ? 27. Ekskulpacijski razlogi objektivne odgovornosti ? 28. Odgovornost za meano nakljuje (CASUS MIXTUS) ? 29. Odkodnina pri solidarnih odgovornostih ? 30. Pojem nepremoenjske kode ? 31. Primeri nepremoenjske kode ? 32. Kdaj je strah priznana oblika nepremoenjske kode ? 33. Teorija o RATIO LEGIS vzronosti ? 34. Opredeli pojem odkodnine ? 35. Renta kot odkodnina ? 36. Kdaj zastara odkodninski zahtevek ? 37. NEGOTIORUM GESTIO (poslovodstvo brez naroila) ? 38. Razlika med koristno in nujno gestijo ? 39. Dolnosti DOMINUSA pri gestiji ? 40. Napake v izpolnitvi ? 41. Kondikcija pri cesiji ? 42. Razlika med kondikcijo in verzijo ? 43. Fiksni posli in nepravilna izpolnitev ? 44. Kdaj je napaka stvarna ? 45. Razlika med prevzemom dolga in prevzemom izpolnitve ? 46. Uinki odstopa terjatve ? 47. Vekraten odstop terjatve ? 48. Odstop terjatve in kompenzacija ? 49. Institut utrditve obveznosti ? 50. Razlika med aro in skesnino ? 49

51. Pogodbena kazen in odkodnina ? 52. Kdaj gre za zmoto o CAPUT CONTROVERSUM ? O tej vrsti gre za zmoto, ki se nanaa na okoliine, katere so stranke imele za negotove in sporne e OB sklenitvi poravnave. To je zmota v okoliinah, ki so CAPUT CONTROVERSUM. V zatih primerih zmote NI mogoe uveljaviti. (len 1097 ZOR s komentarjem). 53. Kdaj zastaranje ne tee ? 54. Prenehanje obveznosti ? 55. Opredeli pojem novacije ? 56. Predpostavke pobota ? 57. Izjeme od vzajemnosti terjatev pri pobotu ? 58. Razlika med razvezo in razveljavitvijo pogodbe ? 59. Razveza s plailom skesnine ? 60. IUS VARIANDI ? 61. NEMINEM LAEDERE ? 62. Razlika med pogodbeno in posojilno pogodbo ? 63. Razlika med zakupom in najemmom ? 64. Izpodbijanje pravnih dejanj v steaju ? 65. Izpodbijanje pravnih dejanj zunaj steaja ? 66. ACTIO PAULIANA ? 67. Delitev pogodb ? 68. Posestni tipi prodajne pogodbe ? 69. PRENUMERANDNI KUP ? 70. Prodajna pogodba ? 71. Menjalna pogodba ? 72. Prodajno naroilo ? 73. Darilna pogodba ? 74. Posojilna pogodba ? 75. Primerjava med posojilno in kreditno pogodbo ? 76. Posodbena pogodba ? 77. Mandat (naroilo) ? 78. Razlika med mandatno in podjemniko pogodbo ? 79. Razlika med mandatno in pooblastilno pogodbo ? 80. Zavarovalna pogodba ? 81. Drubena pogodba (SOCIETAS) ? 82. Personalna subrogacija ? (mag. STRNAD Igor) DOLNOST SPOLNITVE OBVEZNOSTI -->l. 17. ZOR --> referat tudentke, pri referatu ni potrebno razlagati podrobnosti, kakor se je spuala ona. Pri referatih je potrebno povdarjati in obrazloiti, zakaj so nekatere zakonske dolobe povzdignjene na nivo TEMELJNIH NAEL !!! Na to vpraanje je potrebno odgovoriti v referatu - kaj je z upotevanjem teh nael v naem pravu, v em je bistvena in praktina funkcija teh temeljnih nael.

VAJE

ZAKAJ SO NEKATERE DOLOBE ZAKONA DVIGNJENE NA RAVEN TEMELJNIH NAEL ?

Temeljno vpraanje: To je zato, ker je potem celoten predpis sestavljen v njihovem duhu, v emer se odraa njihova pomembnost. Pomen in vloga teh dolob je v tem, da sluijo kot ORODJE ZA INTERPRETACIJO - RAZLAGO VSEH PRAVNIH POLOAJEV. Veljajo za vsa pravna razmerja, katere oznaujemo kot obligacijska ( pri tem predmetu, pri druigih predmetih so doloena temeljna naela drugana - npr. kazensko pravo, civilno pravo...). Njihova uporabnost v praksi je VSEOBIRNA - preko njih interpretiramo dejstva v posameznem primeru. (glej INKOVEC o temeljnih naelih . Podjetje in delo) - uporabno in koristno za izpit TER znanje!!! To so temeljna pravila, ki veljajo za celoten sklop obligacijskega prava, vendar pa ne samo temeljna doloila ZOR, ampak tudi posameznih ostalih zakonov (npr. Stanovanjski zakon,...). RAZVEZA POGODBE IPSO IURE - ta problem se je pojavil in so nastali veliki problemi pri uveljavi Stanovanjskega zakona - rok 60 dni za odkup stanovanja. Pri tem pa je bil v nasprotju s tolmaenjem Ministrstva ... namen zakonodajalca, da je to rok, da lahko ljudje zberejo denar za nakup stanovanja - skratka, namen je bil, da imve pogodb ostane v veljavi in da imve ljudi postane lastnik stanovanj (v nasprotju s tolmaenjem Ministrstva, da se pogodba razvee IPSO IURE, e bodoi lastnik ne bo plaal v 60 dneh . npr. plaal je 62. dan.). Tudi v ZOR je (kljub temu, da to ni temeljno naelo) razvidno, da je tenja zakona, da pogodba OSTANE V VELJAVI. To naelo se da poiskati v okviru ostalih nael. FIKSNOST pogodb je tako pomembna, da NI DOVOLJ, (tudi e se stranki posebej dogovorita), da pogodba preneha. Bistven JE NAMEN - e za eno od strank fiksnost ne bi bila

50

pomembna (npr. e bi jaz vedel, da bi nasprotna stranka poravnala dolg 62. dan, sploh ne bi sklenil pogodbe). Pri tem mora biti poudarjena vsebina, kar je tudi namen strank.

NAELO SKRBNOSTI --> to naelo je na podroju civilnih deliktov PRVA NORMA, TEMELJNI
RAZLAGALEC in MERILO ZA UGOTAVLJANJE KRIVDE. Glej ZGD (Zakon o gospodarskih drubah), ki doloa sposobnost gospodarskih subjektov (tako pravno kot poslovno sposobnost) - 52. l. ZOR.

51