SOLSKI CENTER POSTOJNA SREDNJA SOLA Cesta v Staro vas 2 6230 POSTOJNA

MERJENJE VIBRACIJ
Seminarska naloga iz Merilne tehnike

Dijaka: Vid VADNU Matej PETELIN

Profesor: Slavko Boi

Postojna, junij 2008

KAZALO

1. NEKAJ O VIBRACIJAH
Vibracije, ki zahtevajo merjenje, se pojavljajo na najrazlinejih podrojih, so lahko posledica najrazlinejih pojavov, obravnavajo pa jih najrazlineje znanstvene vede. e posebej nezaeljene pa so vibracije v industrijskem okolju. Tu se merjenje vibracij najve uporablja, saj so lahko vzrok za kvarjenje in obrabo strojev ali pa povzroajo motnje v delovanju strojev ali proizvodnji. Z vibracijami so v veliki meri povezane veliine, kot so premik, hitrost in pospeek, te pa lahko merimo s tevilnimi metodami in merilniki, ki so danes dostopni. Poleg vseh vibracij v naem okolju, jih v veliki meri merimo v industrijskem okolju, kjer so povezane z delovanjem strojev in vplivajo na njihovo kvarjenje, obrabo, vzdrevanje in delovanje s imer tudi na kvaliteto proizvodnje. Slika 1 prikazuje prisotnost vibracij v naem okolju.

Slika 1: Vibracije v naem okolju

2. VRSTE VIBRACIJ
2.1 Duene vibracije Te vibracije so osnovne, saj neduenega nihanja praktino ni. Vedno so prisotni duilni elementi (zrak, olje, podlaga, ), ki povzroijo, da amplituda nihanja sistema pada z eksponentno funkcijo, kot kae slika 3 in .

Slika 2: Duene vibracije

2.2 Vsiljene vibracije Pri teh na sistem vpliva neka zunanja sila, ki je lahko tudi isto nakljunega znaaja in povzroa v sistemu razline vibracije, katerih analiza je lahko dokaj zapletena. Primer takega sistema je na sliki 4.

Slika 3: Vsiljene vibracije 4

2.3 Rotacijska neuravnoveenost Glavni vir vibracij pri rotacijskih strojih so doloeni deli stroja, ki se vrtijo in s tem povzroajo doloene vibracije na celotnem stroju. To je zlasti izrazito, e se teie stroja ne nahaja v geometrijskem srediu oz. srediu same rotacije. Primer tega je na sliki 5.

Slika 4: Rotacijska neuravnoveenost

2.4 Prene vibracije Gre predvsem za vibracije gredi, ki povezujejo dva stroja (npr. generator in motor). Ponavadi je gred vpeta na obeh koncih in niha zaradi vpliva enega, drugega ali obeh strojev. Pri tem se meri odmik od sredinske lege gredi: Pridemo lahko do razlinih oblik nihanja gredi, ravno zaradi medsebojnega uinkovanja strojev.

3. MERJENJE VIBRACIJ
Preden se odloimo za merjenje vibracij, se moramo vpraati, emu nas to sploh zanima. e nas zanima samo informativno je dovolj, da izberemo samo pravi merilnik in ga damo na najbolj primerno mesto za merjenje. V primeru, da bi pa radi s podatki, ki jih dobimo iz merilnika, kaj naredili pa potrebujemo dodatne elemente merilnega sistema, ki seveda podraijo sam merilni sistem. Slika 6 kae primer merjenja vibracij na elektromotorju.

Slika 5: Primer merjenja vibracij elektromotorja

3.2 PRIPRAVE IN NAINI ZA MERJENJE VIBRACIJ

3.1 Senzor To je prvi in izredno pomemben del merilnega sistema. Glavne merilne veliine, ki jih merimo so: - premik - hitrost - pospeek Glede na veliine izberemo ustrezne senzorje. Ti senzorji morajo izpolnjevati doloene pogoje, ki so znailni za vibracije. Senzorji so aktivni in pasivni. Tipini aktivni senzorji so piezoelektrini kristal in elektrodinamini senzorji, katerih znailnost je, da ne potrebujejo zunanjega napajanja. Slika 7 prikazuje, kako senzorji dejansko izgledajo.

Slika 6: Senzorji

3.1.2 Merilnik s potresno maso Merilnik je sestavljen iz ohija, potresne mase, vzmeti in duilca, ki omogoa ustrezno duenje nihanja. Kot posledica delovanja pospeka je premik potresne mase. Pri tem je pomembna tudi prena obutljivost, ki govori o tem, kako se sistem obnaa pri pospekih, ki so pravokotni na merjene pospeke.

Slika 7: Merilnik s potresno maso

3.1.3 Potenciometer Eden najbolj osnovnih senzorjev premika je potenciometer. Uporabimo ga lahko v merilniku s potresno maso. Obstajajo ine izvedbe potenciometrov, lahko pa je izveden kot film iz ogljikovih zmesi ali prevodne plastike. Njegova tonost je 1% in ima dolgo ivljenjsko dobo, pri tem pa moramo upotevati doloene slabosti, ki izhajajo iz kontaktne izvedbe. Ti merilniki so precej veliki in teki (do 0,5 kg), kar je ena poglavitnih ovir za uporabo pri merilniku vibracij, sploh, e gre za majhne sisteme. Zaradi tega se raje posluujemo drugih merilnikov.

Slika 8: Potenciometer

3.1.4 Uporovni listii Precej bolji merilniki premika od potenciometrov so uporovni listii. Ti v merilniku s potresno maso sluijo hkrati tudi za vzmet. Imajo enako tonost in resolucijo, kot potenciometri, le da so bistveno manji in laji (0,025 kg).

Slika 9: Uporovni listi

10

3.1.5 Linearno spremenljivi diferencialni transformator Z potenciometri lahko merimo pospeke do 50g, z uporovnimi listii pa do 200g. Bistveno bolji je merilnik z diferencialnim transformatorjem, saj lahko meri pospeke tudi do 700g. Ta merilnik skupaj s merilnikom s potresno maso tehta 0,1 kg. Ti merilniki so dokaj toni, saj dosegajo tonost okrog 0,5%, pri merjenju premikov do 100 mm.

Slika 10: Linearno spremenljivi diferencialni transformator

11

3.1.6 Piezoelektrini merilnik Eden najpogostejih merilnikov premika oziroma sile pri merilnikih s potresno maso je piezoelektrini kristal. Naprava deluje tako, da potresna masa pritiska na kristal, kar povzroi, da se pojavi napetost (v mV) na sponkah kristala, ki je proporcionalna premiku potresne mase. Pojav, ki se imenuje piezoelektrini efekt, je posledica deformacij v kristalu.

Slika 13: Piezoelektrini merilnik

12

4. ZAKLJUEK
Merjenje vibracij je zelo prisotno v industrijskem okolju. Zaradi strojev, ki so ponavadi teki in vejih moi, nastopajo vibracije, ki imajo vpliv na kvarjenje in obrabo strojev. To rezultira tudi v delovanju in v konni fazi tudi v proizvodnji, ki je lahko zaradi vibracij manj uspena. Pri tem pa imamo na voljo ve vrst merilnikov, ki temeljijo na razlinih principih. Dopolnimo jih z sodobnimi raunalnikimi orodji, ki omogoajo natanne analize merjenj, z njimi lahko poiemo razlog za kakno okvaro, ali vnaprej izvemo kdaj, kdaj se bo kaken del stroja obrabil ali pokvaril. Dosedanje stanje merilnikov kae predvsem to da bo el razvoj predvsem v smeri raunalniko podprtega merjenja in s tem ire monosti uporabe.

13

5. LITERATURA
Uporabljene spletne strani: http://www.spectra.it/ http://www.publikacije.net/

14