G.

FLAUBET: Gospa bovary

Gospa Bovary

PRIPOVEDNA SITUACIJA

Natanno prikazovanje in opisovanje, vendar umetniko preoblikovano ali kakor je rekel Flaubert: Rad bi popisal vse, kar vidim, a ne takno, kakrno je, temve preoblikovano. Pripovedovalec je samo na zaetku del pripovednega sveta, sledi tretjeosebna pripoved. Pripovedovalec ve ve od oseb, opisuje dogodke, ki se hkrati odvijajo na ve mestih (npr. shod), povezuje sedanjost s preteklostjo, njegove izjave se zdijo verjetne, bralec mu zaupa in mu brez teav sledi. Na dogajanje gleda z omi razlinih oseb - fokalizatorjev.

POTEK ZGODBE, ZAPLET

Gospa Bovary

Roman je sestavljen iz treh delov, vrh sredi drugega dela, padec proti katastrofi (9-15-11).

Prvi del otrotvo Charlesa Bovaryja, tudentska doba prvi zakon, Charles spozna Rouaulta in njegovo her Emmo; Charlesova prva ena umre Charles zaprosi Emmo, poroka, nova gospodinja v Tostesu retrospektiva: Emmino otrovo in skrivni fantazijski svet Emma se zane dolgoasti; povabilo na ples Marquis d'Andervilliers ples na gradu La Vaubyessard

 Charlesa je presenetila belota njenih nohtov. Bili so svetli in na koncu tenki, isteji od diepskih slonovin, in oblikovani kakor mandeljni. Njena roka kljub temu ni bila lepa; premalo bleda je bila nemara in v lenkih malce presuha; bila je tudi predolga in brez mehko zaokroenih rt v obrisih. Res lepe so bile njene oi; dasi rjave, so bile zaradi trepalnic rne videti, in njih pogled se je svobodno, z nekakno drznostjo upiral v loveka. Tedajci pa umenje svile po kamnitih ploah, rob klubuka, rn plaek Bila je ona!

DOGAJALNI PROSTOR Gospa Bovary Tostes, posestvo Bertaux, Eksterierji: Rouen,

Yonville, posestvo La Huchette, pokopalie Interierji: ola, samostan, hia zakoncev Bovary v Tostesu in Yonvillu, grad Vaubyessard, gostilna pri Zlatem levu, cerkev v Yonvillu, lekarna, katedrala v Rouenu, hotel Boulugne, notarjeva, davkarjeva hia, lekarna Gaston Bachelard: Poetika prostora Zautil se je alostnega kakor prazna hia. (69) Opazovala je sinovo sreo s trpkim molkom obuboanega loveka, gledajoega skozi okno v prej njegovo hio, kjer sed za mizo tuji ljudje.

 Bahtin navaja flaubertovsko mestece kot primer za priljubljen realistini topos: Takno mestece je kraj s ciklinim vsakdanjim asom. V njem se ni ne dogaja, kar naprej samo je. as ne napreduje, marve tee v ozkih krogih: dnevni krog, tedenski krog, meseni krog, ivljenje pa ne ivljenje. (Bahtin, Teorija romana: 361)

SUBJEKTIVNO DOIVLJANJE ASA

Emma: Bilo ji je, kakor da ga vidi tam nasproti, na njegovem oknu; nato se je vse strnilo; oblaki so ji li mimo oi; zdelo se ji je, da se e zmeraj sue v vikontovem naroju, da plee valek pod areimi lestenci in de Lon ni dale, da pride a vendar je e zmeraj utila ob svoji strani Rodolphovo glavo. (1986:169) Elica, str. 270

TEME

nezadostnost jezika, nemo artikulacije Emmin pogovor z upnikom

Elica: elela mu je rei tudi tisto, esar ni zmogla z besedami. (2003: 205)

nemo enske, da bi oblikovala svoje ivljenje po svojih predstavah, iskanje sree in hrepenenje po njej Moki je vsaj svoboden; lahko gre za svojimi strastmi, za hrepenenjem, ki ga ene v tujino; vzpenja se preko ovir in uiva najbolj oddaljeno sreo. enski pa je vse v zapreko. Okorna in gibna hkrati, ima proti sebi voljnost mes in odvisnost postav. (1986: 117)

 kritika malomeanske drube romaneskni svet malomeanske drube je svet, v katerem ni ve iskrenih ustev, moralnih vrednot, duhovnosti, nad vsem prevladuje predmetni, materialni svet

 iskanje strastne ljubezni

Denis de Rougemont: Ljubezen in Zahod
Najljuba jima je potemtakem najbolj nepremagljiva ovira. Ta lahko strast najbolj okrepi. (39)

Mit deluje povsod tam, kjer o strasti sanjajo kot o idealu in se je ne bojijo kot nevarne vroice; povsod tam, kjer njeno usodnost vabijo, kliejo in si jo zamiljajo kot lepo in eleno pogubo, ne pa kratko malo kot pogubo. Hrani se z ivljenjem tistih, ki verjamejo, da je ljubezen usoda, da se zgrne na nemonega in oaranega loveka, da bi ga pouila v istem ognju; in da je moneja in resnineja od sree, drube in morale. (19)

Niklas

Luhmann: Liebe als Passion: Zur Codierung von Intimitt, 1982

Ta epica je bila eno od kompliciranih pokrival, v katerih najde sestavine kosmate kume, apke,okroglega klobuka, vidrovke in bombaaste epice, skratka, eden tistih bednih stvorov, ki se njih nema grdota v svoji globoki izrazitosti kosa z obrazom bedaka. Jajasta in napeta z ribjo kostjo se je zaenjala s tremi okroglimi zvitki, potem so se vrstili pasovi iz ameta in zajje koe, razdeljeni z Rdeimi trakovi []

Zapreti se vsak veer v umazan javni lokal in tam razbijati po marmornih mizicah s kotrunjimi koicami, zaznamovanimi s rnimi pikami, se mu je zdelo dragoceno dejanje njegove prostosti. Bilo je nekaken vstop v veliki svet, pristop k prepovedanim slastem, in kadarkoli je priel, ga je spreletela skoraj telesna radost, ko je z roko pritisnil na vratni gumb.

 tirjaki podstavek iz vinjeve lepenke je predstavljal tempelj z vhodii, stebreniki in mavastimi kipci v vdolbinah, okraenih z zlatimi papirnatimi zvezdami. Drugo nadstropje je bil grajski stolp iz savojske pogae, obdan z raznovrstnimi utrdbami iz bonbonov, mandeljnov, rozin in razkosanih pomaran; zgoraj pa, na ploadi, predstavljajoi zeleno trato s skalami, jezerci iz mezge in olniki iz lenikovih lupin, se je zibal majhen amorek v okoladni gugalnici, ki je imela na koncu svojih dveh kolov dva naravna rona popka namesto krogel.

MOTIVI

predmetni svet prevladuje nad duhovnim materinstvo voda, tekoine smrt in bolezen hrana, konzumiranje beg v druge svetove, sanje preutvo

Motiv materinstva

Motiv materinstva
Bill Overton: Flaubert nikoli ne predstavi otrokovega gledia, Bertina vloga je le v tem, da sugerira, da je Ema slaba mati. Materina smrt: To je tudi edini trenutek, ko je mati prisotna, s svojo smrtjo da Emi povod za alovanje. Emina mati nima statusa psiholokega lika, pojavi se samo, da bi izginila. Odsotnost alovanja, odsotnost gub. Mati Rollet, ki tke potreba po materinski figuri? Elica-mati: materin poljub 20 Eliin odnos do Juliana 178

motiv vode in drugih tekoin

Vrtinci modrikastega dima so se na robu okna zlivali z meglo, ki je silila v izbo. Bili so prvi oktobrski dnevi. Megla je leala na ravnini. Hlapovi so se vlaili med obrisi griev na obzorju; drugi so se trgali, se vzdigovali in kopneli v zraku. [] S te viine je bila vsa dolina podobna velikanskemu bledemu jezeru, ki je izhlapevalo na zraku. Ne dale, na trati med smrekami, je tekla po mlanem zraku rjava svetloba.[] Nekaj asa ga je gledala z zaljubljenim oesom, polnim vlage [] Vsa njena prikazen je izpuhtevala vrsti vonj narave, njenih sokov [] 183-184

Medlela je, kako da bi sopla uspavno opijevo paro. 260 Odsevi so trepetali na satenasti obleki, beli kakor meseina. Ema je zginjala pod njo; mou je bilo, ko da se iri sama iz sebe in prehaja v okolico, v tiino, v no, v veter, ki je vejal mimo in v vlane vonjave, ki so dehtele zunaj. Drugi motivni niz je navtina metaforika podoba mesta, ki valovi, 270, postelja v obliki gondole, koija, v kateri se Ema preda je bolj zaprta od rakve in zibajoa se kakor ladja (254). Visoka okna hotela Dobray so edina res arela iz teme in zgradba je bila od dale videti kot ladja, ki je obtiala v plitvini.