Energetska Učinkovitost Stavbe

Energetska uinkovitost v stavbah
Kazalo
1.
Uvod ...........................................................................................................................3 1.1. 1.2. Pojem stavbe......................................................................................................3 Vrste stavb .........................................................................................................4
2.
Sestavni deli stavbe ....................................................................................................7 2.1 Koncept: Stavba kot katla, ki diha ...................................................................7 2.2 Ovoj stavbe ......................................................................................................10 2.2.1 Izolacija in gradbeni materiali .....................................................................11 2.2.1.1. Izboljave s toplotno izolacijo: Sploni primeri ..................................13 2.2.2 Okna, steklene povrine in vrata .................................................................13 2.3 Bioklimatske stavbe ........................................................................................15 2.3.1 Pasivni sonni elementi ...................................................................................17 2.4 Nasveti in namigi za boljo uporabo stavbe ....................................................20 2.5 Vaja/vpraanja .................................................................................................21
3.
Klimatizacija ............................................................................................................26 3.1. Ogrevanje ........................................................................................................26 3.1.1. Notranja mikroklima in udobje ...................................................................26 2.5.12 Ogrevalni sistemi .........................................................................................28 2.5.13 Vrsta nosilca toplote ....................................................................................28 3.1.3.1 Vroa voda .............................................................................................29 3.1.3.2 Zrano ogrevanje ....................................................................................29 3.1. 4 Viri energije ...................................................................................................29 3.1.4.1 Fosilna goriva .........................................................................................29 3.1.4.2 Elektrina energija ..................................................................................30 3.1.5 Obvnovljivi viri energije .............................................................................30 3.1.5.1. Biomasa ...............................................................................................30 3.1.5.2. Toplotne rpalke ..................................................................................31 3.1.5.3. Sonna energija ...................................................................................33 3.1.4 Sonna energija ...........................................................................................33 3.1.5 Grelna telesa ................................................................................................35 3.2. Hlajenje klimatizacija ..................................................................................37 3.2.1. Uvod ............................................................................................................37 3.2.2. Kako deluje klima? ......................................................................................38 3.2.3. Energijska nalepka ......................................................................................40 3.2.4. Razline monosti nastavitev klime ............................................................40 3.2.5. Nasveti in namigi kako uporabljati klimatsko napravo ...............................41 3.3. Vaja/vpraanja .................................................................................................43
4.
Ogrevanje vode v hii...............................................................................................45 4.1. Tipi naprav za ogrevanje vode ........................................................................45 4.1.1. Elektrine naprave za shranjevanje .............................................................46 4.1.2. Elektrine naprave za takojnje ogrevanje ..................................................46 2
Energetska uinkovitost v stavbah 4.1.3. Plinska naprava za neposredno takojnje ogrevanje vode...........................46 4.1.4. Plinske naprave za neposredno shranjevanje ..............................................46 4.1.5 Posredne plinske naprave za shranjevanje ..................................................46 4.1.6 Druge monosti ...........................................................................................46 4.2. Nasveti in namigi kako prihraniti vodo in energijo .........................................47 4.3. Solarni grelniki vode .......................................................................................48 4.4. Vaja/vpraanja .................................................................................................49 5. Razsvetljava .............................................................................................................50 5.1. Dnevna svetloba ..............................................................................................51 5.2. Umetna razsvetljava ........................................................................................51 5.3. Viri svetlobe ....................................................................................................52 5.3.1. Lui ..............................................................................................................53 5.3.2. Poraba energije ............................................................................................54 5.4. Vaja/vpraanja .................................................................................................54 6. Elektrini aparati in elektronske naprave (ter sonne PV) .......................................56 6.1. Pregled .............................................................................................................56 6.1.1. Sploni nasveti kako prihraniti energijo ......................................................60 6.2. Elektrine naprave ...........................................................................................60 6.2.1. Hladilniki/ zamrzovalniki: ...........................................................................60 6.2.2. Pralni stroji: .................................................................................................62 6.2.3. Pomivalni stroji: ..........................................................................................62 6.2.4. Domaa elektronska oprema - Naprave za zabavo in domao pisarno: ......63 6.3. Vaja/vpraanja .................................................................................................65 6.4. Energija iz sonnih celic..................................................................................68 6.4.1. Postopek kako se sonna svetloba spremeni v elektriko .............................68 6.5. Uporaba sonnih celic .....................................................................................71 6.5.1. Koliko elektrike lahko proizvede PV-sistem? .............................................72 6.6. Vaja/vpraanja .................................................................................................75 7. Vaja - spremljanje porabe energije - energetski pregled stavb doma in v oli ......79
1. Uvod
Cilj une snovi:V tem poglavju se boste nauili: Kaj je stavba Vrste stavb 1.1. Pojem stavbe Definicija: Stavba je konstrukcija, ki jo je naredil lovek, da z njo iti razline dejavnosti pred zunanjimi vplivi in da sebi omogoi trajno, udobno bivanje. Povsem je obdana z zunanjim ovojem (torej z zunanjimi zidovi, streho in tlemi), ki skupaj tvorijo njeno notranjo mikroklimo. Stavbe se pojavljajo v zelo razlinih oblikah in za razline namene. Skozi zgodovino so se spreminjale zaradi tevilnih dejavnikov: od razpololjivih gradbenih materialov do vremenskih pogojev, cene zemlji, vrste tal, namena in estetskih razlogov. Stavbe zadovoljujejo razline potrebe, ki jih ima druba predvsem kot zaita pred vremenom in na splono kot prostor za bivanje (za zagotavljanje zasebnosti, shranjevanje lastnine, udobno ivljenje in delo). Stavba kot zavetje predstavlja fizino delitev lovekovega ivljenjskega prostora na notranji (prostor udobja in varnosti) in zunanji prostor (ki je vasih neprizanesljiv in kodljiv). Verjetno je prvo zavetje na Zemlji zgradil blinji lovekov prednik, Homo erectus, pred priblino 500.000 leti. Da ustvarimo potrebno notranjo mikroklimo potrebujemo veliko energije. Zato ima izgradnja konstrukcije in njeno delovanje velikanske neposredne in posredne vplive na okolje. Ne samo, da v stavbah porabljamo naravne vire kot so energija in surovine, poleg tega tudi ustvarjamo odpadke in emisije, ki so lahko kodljivi za podnebje. Ker se gospodarstvo in prebivalstvo e naprej irita, se arhitekti in gradbinci sooajo z edinstvenim izzivom: nove in obnovljene stavbe naj bi bile po eni strani dostopne, varne, zdravju prijazne in stimulativne, hkrati pa naj bi imele im manji vpliv na okolje. Sodoben odgovor na te izzive je celovit, sinergijski pristop, ki upoteva vse faze ivljenjskega cikla stavbe. Taken trajnostni pristop daje vse veji pomen upravljanju z naravo in ohranjanju narave. Posledica tega je najveje mono razmerje med stroki ter koristmi za okolje, drubo in loveka ter hkrati izpolnjevanje cilja in namena stavbe ali infrastrukture. Glavni cilji trajnostnega narta so: prepreiti prekomerno porabo energije, vode in surovin; prepreiti poslabanje okolja, ki ga povzroajo stavbe in drugi objekti v svoji ivljenjski dobi; ustvariti okolja, ki so primerna za bivanje, udobna, varna in primerna za kvalitetno ivljenje. 1.2. Vrste stavb Zaradi razlikovanja med pojmom stavbe, ki se uporablja v tej knjigi in drugih zgradb ter objektov, ki niso namenjene trajnemu lovekovekovemu bivanju, bomo slednje imenovali nestanovanjski objekt ali preprosto objekt. Stavbe lahko razvrstimo glede na to, s kaknim namenom so bile zgrajene. 1) Stanovanjske zgradbe stanovanjski bloki, enostanovanjska ali dvostanovanjska hia, vrstne hie, koa, grad, jurta, iglu, dvorec, tudentski dom.
Fotografija: Michael Gardner 2) Izobraevalne in kulturne zgradbe ola, fakulteta, univerza, gimnazija, knjinica, muzej, umetnika galerija, gledalie, koncertna dvorana, operna hia.
3) Poslovne stavbe banka, poslovna zgradba, hotel, restavracija, trgovina, nakupovalni center, prodajalna, skladie
4) Vladne stavbe mestna hia, veleposlanitvo, sodie, parlament, policijska postaja, pota, gasilska postaja
Energetska uinkovitost v stavbah 5) Industrijske zgradbe pivovarna, tovarna, livarna, rudnik, elektrarna, predilnica
6) Zdravstvene stavbe bolninica, poliklinika, kirurgija 7) Kmetijske stavbe na primer: skedenj, kurnik, rastlinjak, silos, kaa, hlev, svinjak, mlin
Fotografija: Lars Lentz 8) Vojake zgradbe vojanica, bunker, trdnjava, utrdba 9) Parkiria in skladia garaa, skladie, hangar (za letala) 10) Verski objekti cerkev, katedrala, kapelica, moeja, samostan, sinagoga, svetie
11) portni objekti portni stadion, bazen, telovadnica, igrie
Obstajajo torej zelo raznolike stavbe, ki imajo zelo raznolike zahteve. V razlinih vrstah stavb je potrebno ustvariti ustrezno notranjo mikroklimo glede na namen za katerega so zgrajene. V
Energetska uinkovitost v stavbah skladiu, na primer, potrebujemo nijo temperaturo in bistveno nijo vlago kot v pokritem plavalnem bazenu. Spletne povezave:
http://en.wikipedia.org/wiki/Building http://www.learn.londonmet.ac.uk/packages/clear/thermal/buildings/configuration/ building_orientation.html http://lonicera.cz/awadukt_thermo/ http://www.vsekolembydleni.cz/clanek.php?id=166 http://www.passivehouse.co.uk/
2. Sestavni deli stavbe

Cilj une snovi: V tem poglavju se boste nauili: Pomen ovoja stavbe in kako tratimo energijo (vkljuno z osnovami toplotnih prenosov) Pregled najpogostejih gradbenih in izolacijskih materialov Osnove koncepta bioklimatske arhitekture 2.1 Koncept: Stavba kot katla, ki diha Stavbo si lahko predstavljamo kot katlo, ki iti notranjost pred vremenskimi pogoji kot so zunanje temperature, veter, de in podobno. Notranje udobje, ki je lahko sicer precej subjektivna zadeva, je odvisno predvsem od dveh dejavnikov: notranje temperature in vlage. Oitno je udobje najmanje, ko se hkrati pojavita visoka temperatura in visoka vlaga. Ovoj stavbe deluje kot izmenjevalec z zunanjimi podnebnimi pogoji, saj pridobiva toploto iz sonnih arkov in oddaja toploto navzven (zaradi prezraevanja in pomanjkljivosti ovoja).
Slika 1: Energetsko ravnovesje stavbe 7
Energetska uinkovitost v stavbah Ovoj, ki sicer ovija in iti stavbo, mora tudi omogoati, da stavba diha, s imer se izognemo previsoki notranji vlagi in hkrati doseemo ustrezno razmerje med toplotnimi dobitki in izgubami*. Posebna fotografija (posneta z infrardeo kamero*) prikazuje toplotne lastnosti stavbe, kjer jasneja podroja (rumena) prikazujejo topleje dele na zunanji strani ovoja stavbe, temneja (rdea/modra) pa hladneje dele. Fotografija prikazuje toke, kjer je uhajanje toplote najbolj oitno. Na primer, na fotografiji znaa temperaturni gradient (temperaturna razlika med notranjostjo in zunanjostjo na enoto debeline obmoja prehoda toplote) v toki tal (nad zgornjima oknoma okoli 6 C (Sp2=6,2 C). V toki na zidu (Sp1) med desnima oknoma je temperaturni gradient 1,1C. C.
Slika 2: Toplotna slika stavbe Kot je prikazano na sliki, toplota uhaja skozi okna in skozi toplotne mostove, ki jih povzroajo tla.
Slika 3: Toplotna slika stavbe
Zakaj se to dogaja? Definicija: Gre za fizikalni pojav, ki ga imenujemo prevajanje toplote: toplota vedno prehaja iz toplejega v hladneji prostor. Pozimi torej toplota prehaja iz ogrevanih prostorov v okolico stavbe in v sosednje neogrevane prostore kot so podstreja, garae in kleti kjer koli se pojavlja razlika v temperaturi. Poleti toplota prehaja iz okolice stavbe v njeno notranjost. e elimo ohraniti udobje moramo izgube toplote, do katerih priSlika 4: Temperaturna haja pozimi, nadomestiti z ogrevalnim sistemom, toploto, ki jo prirazlika in prehajanje toplote dobivamo poleti pa moramo odstraniti s klimatsko napravo. Torej 8
Energetska uinkovitost v stavbah se v veini stavb izgubijo velike koliine energije. V povpreju evropska gospodinjstva porabijo 70% celotne energije samo za ohranjanje primerne temperature. Za ogrevanje se uporablja predvsem zemeljski plin, za hlajenje pa se praviloma uporablja elektrika. Poraba toplote za ogrevanje hie v hladnem obdobju je energijsko najbolj potratna storitev. e porabo toplote zmanjamo z izolacijo, z rekuperacijo toplote (tj. z vraanjem toplote), z energetsko varnimi okni, s pasivnim izkorianjem sonne energije in z ostalimi ukrepi, lahko poenostavimo sistem ogrevanja. S tem se zmanja potreba po ogrevanju, raun za ogrevanje in emisije ogljikovega dioksida (CO2). Kljuen pojem Osnove prevajanja toplote Opomba:Toplota vedno prehaja iz toplejega podroja v hladneje podroje, kar se dogaja na naslednje naine:
Slika 5: Prevajanje toplote
Kondukcija se pojavlja v trdnih snoveh, ko imajo molekule razlino temperaturo.Topleje molekule prenaajo energijo (toploto) na hladnejo stran snovi. Primer: lica, ki se nahaja v skodelici vroe kave prevaja toploto skozi roaj v roko, ki dri roaj. V stavbah se kondukcija pojavlja preteno skozi stene in okna. Konvekcija (ali prestop toplote) pomeni prenos energije z gibanjem tekoin in plinov. Topel zrak se dviga in nadomea ga hladneji zrak, ki priteka od zunaj. V venadstropnih stavbah* z neustreznimi notranjimi pregradami lahko to povzroi moan in kodljiv prepih. Sevanje (ali radiacija) se pojavlja, ko se energija prenaa z elektromagnetnim valovanjem*. Za razliko od ostalih dveh nainov, sevanje ne potrebuje posredne snovi za razirjanje. Sevanje v stavbah poteka preteno skozi steklena okna in vrata, vendar lahko pri slabo izoliranih stenah izsevana toplota v zunanjost segreva notranjost zaradi kondukcije.
2.2 Ovoj stavbe Veina izgub energije v stavbah je posledica neustreznega ovoja, ki je sestavljen iz zidov, tal, strehe, vrat in oken. Spodnja slika kae, kje ponavadi prihaja do prevajanja toplote, na primer na zunanjih stenah in sosednjih neogrevanih prostorih. Opomba: Primerni sestavni deli in izolacijski materiali omogoajo zmanjanje potrebe po ogrevanju in hlajenju, saj zagotavljajo uinkovito odpornost proti toplotnim tokovom, ali povedano preprosteje z boljim ohranjanjem notranje temperature. Poleg tega je zaradi svojih lastnosti odbijanja in vpijanja sonne svetlobe pomembna tudi barva fasade. Bela in svetle barve odbijajo svetlobo medtem ko jo rna in temne barve vpijajo. 9
Slika 6: Energijske izgube v obiajni stavbi
2.2.1
Izolacija in gradbeni materiali Definicija: Izolacija pomeni vsak material z visoko odpornostjo proti toplotnim tokovom.
Nekatere pogosto uporabljeni materiali za toplotno izolacijo lahko razvrstimo na:

rastlinskega izvora: pluta, lesna vlakna, lan itd. mineralna: mineralna vlakna (kamena in steklena volna), ekspandirana glina, metal carbides, penjeno steklo ipd. sintetini materiali: ekspandirani polistiren, poliuretanske in fenolne pene, polivinil klorid (PVC) ipd.
Poleg tega so izolacijski materiali v zelo razlinih oblikah. Poleg trdne izolacije poznamo tudi: prevleke v obliki ploskev ali rol, vpihana prosta vlakna, pene in razprila itd. Lahko jih uporabljamo skupaj in s tem izboljamo lastnosti toplotne izolacije, vendar to zahteva ustrezno kombinacijo materialov in profesionalno namestitev. Dobra izolacija lahko zmanja prevajanje toplote skozi stene, strehe, okna itd., kar prinaa naslednje koristi: 10
Energetska uinkovitost v stavbah Prihranek energije, saj se zmanjajo izgube energije v hladnih dneh in omogoa kraje obdobje hlajenja ter nije temperature v vroih poletnih dneh. Poveanje udobja, saj ni uinka hladnega zidu*, ki nastaja ob zunanjih stenah in ob oknih (temperaturna razlika med povrino zidu in sobo naj ne bi bila veja kot 4 C). Zmanja se tveganje za kondenziranje* vlage, ki lahko povzroi kodo na izolaciji stavbe in njeni nosilni konstrukciji, unievanje barve in nezdrave ivljenjske pogoje. Tveganje za kondenzacijo se povea z nijimi temperaturami okolice. Prepreuje nenadne temperaturne spremembe, iti stavbo pred razpokami in toplotnim raztezanjem. Izbolja akustiko stavbe. Izolacijski material obiajno razvramo glede na toplotno odpornost (ki jo oznaujemo z vrednostjo R). Ta prikazuje, koliko je material odporen na toplotne tokove (glej odstavek 2.2.1.2). Vija kot je odpornost, bolj uinkovita je izolacija. Seveda so lastnosti toplotne izolacije odvisne od vrste materiala, njegove debeline in gostote. Za primer poglejmo primerjavo med 10 cm toplotne izolacije in ostalimi gradbenimi materiali.
Grafikon 1. Primerjava materialov
Opomba: Pozimi vsak kvadratni meter neizolirane stene zgubi koliino energije, ki je enaka 3 do 6 litrom kurilnega olja (to se nanaa na olje, ki ga teoretino porabimo za ogrevanje neizoliranega prostora). Z dobro izolacijo se te izgube zmanjajo na eno estino. Podvojitev debeline izolacije na zidu iz 45mm na 90mm, lahko prihrani 30% energije. Za katero koli stavbo, ki je stareja od 20 let ali je neprimerno izolirana, je priporoljivo, da jo obnovimo in izboljamo njeno izolacijo. S takno obnovo lahko doseemo tudi 50% prihranka energije za ogrevanje in hlajenje. Da doseemo visoko udobje ob nizkih strokih je - poleg izolacije - kljuno tudi, da skrbno izberemo gradbene materiale. Vendar je to bolj primerno, kadar gradimo nove stavbe ali ko je potrebna temeljita prenova. Na primer, votel keramien zidak ima zelo dobre izolirne lastnosti (ali visoko toplotno odpornost), nekateri drugi materiali kot je npr. toplotno obdelana glina pa imajo e bolje uinke.
Slika. 6 Primer votlega zidaka z odlinimi izolirnimi lastnostmi.
Slika 7: Primeri openatih zidakov
11
Energetska uinkovitost v stavbah Te opeke imajo strukturo z zranimi celicami, ki pomagajo dosei dobro toplotno in akustino izolacijo. e povzamemo, je poleg gradbenih materialov pomembno uporabiti tudi izolirne materiale, da doseemo veje prihranke energije in vejo udobnost. 2.2.1.1. Izboljave s toplotno izolacijo: Sploni primeri 1. Izolacija proelja (sten in oken): na zunanjih ali notranjih zidovih namestimo toplotnoizolacijske materiale ali jih vpihamo v same zidove. Stekla in okna lahko nadomestimo z bolj uinkovitimi. 2. Izolacija strehe, tal in stropa: Med pirovce,* (pilling stick), pod streno opeko* je priporoljivo namestiti toplotnoizolacijski material. Izolirati moramo strope, ki se stikajo z bivanjskimi prostori ter strehe, ki se stikajo z nebivanjskimi prostori. 3. Izolacija vodovodnega sistema: Okrog pip namestimo toplotnoizolacijski material ter tako zmanjamo toplotne izgube med pretakanjem tople vode. 2.2.2 Okna, steklene povrine in vrata Opomba: So najibkeji deli ovoja stavbe, skozi katere se v povpreju izgubi tretjino toplote pozimi in hladu poleti. Izgube so posledica prepuanja zraka in toplotnih mostov vzdol okvirjev teh elementov. Poleg tega je to posledica prevajanja toplote skozi same elemente. Obiajna okna imajo ponavadi nizko odpornost na toplotni tok, kar pomeni, da so neuinkovita. Okna in steklene povrine, ki pokrivajo znaten del povrine stavbe, imajo poleg tega da kot drugi deli ovoja prepreujejo izgubo toplote e eno pomembno nalogo: zagotavljajo naravno dnevno svetlobo. Sonna svetloba pomeni toplotne dobitke v notranjih prostorih (kar je zlasti pomembno v hladnejih deelah in hladnejih obdobjih). Opomba: Podobno skozi zunanja vrata v povpreju zgubimo 10% toplote v domu. Ponavadi je dobro, da vrata izoliramo in zamaimo, za kar preteno uporabljamo tesnila, s katerimi prepreimo uhajanje zraka. e pa so vrata stareja, jih je dobro zamenjati z novejimi, ki so narejena iz toplotnoizolacijskega materiala (les, dvoplastna aluminijasta, ki so napolnjena z izolirno peno ali prevleko ipd). Za to sta pomembna dva kljuna koraka: Izbrati moramo ustrezno obliko in lego oken ter steklenih povrin; Preveriti, ali je mono dobiti energetsko uinkovita okna, ki so zelo odporna na toplotni tok 1. Velika okna naj bi namestili na juni strani, saj s tem omogoimo, da pozimi sonce ogreva notranje prostore. Nasprotno naj bi poleti, ko elimo prepreiti pregrevanje zaradi vroega poletnega sonca, uporabljali kakno senilo, na primer ustrezen napu ali verando. Na severno stran hie pa naj bi namestili manja okna in tako prepreili, da bi v hio vstopal hladen zrak s severne strani. 12
Energetska uinkovitost v stavbah 2. Na voljo imamo okna z razlino energetsko uinkovitostjo, ki je odvisna predvsem od materiala, uporabljenega za okvir in od lastnosti stekla. Na primer, okno z aluminijastim ali eleznim okvirjem dopua pretok velikih koliin toplote (nizka toplotna odpornost), medtem ko so leseni okvirji bolji, saj je les dober izolacijski material. Podobno imajo okna z dvojnimi stekli skoraj 50% manje izgube toplote v primerjavi z okni, ki imajo samo eno plast stekla. Prav tako prepuajo manj zraka, manj je kondenzacije vlage in zamrzovanja. 2.2.2.1. Razvrstitev oken Okna razvramo glede na koeficient toplotne prevodnosti, ki ga oznaujemo kot vrednost U. Pomembno je, da si zapomnite, da je vrednost U obratno sorazmerna vrednosti R (toplotna odpornost). Manji koeficient U pomeni vejo energetsko uinkovitost okna. Opomba:Okna z dvojnimi stekli imajo do 55% manji U kot okna z enojnim steklom. Najbolj uinkovita okna z dvojnimi stekli prepuajo okrog 80% sonne svetlobe, njihov koeficient U pa je priblino 0,38. Okna, ki imajo vrednost U enako 0,2 ali celo manj, vasih imenujemo super okna. Mnoga energetsko uinkovita okna, ki so tudi komercialno dostopna, imajo ve plasti stekel, nizkoemisjske nanose (nizek e), medstekelni prostor zapolnjen z inertnim plinom argonom (Ar) ali kriptonom (Kr)1 in insulating spacers.
Spodnja slika prikazuje tipine vrednosti U za razline tipe oken.
Slika 8: Razvrstitev oken: Vrednosti U za razline tipe oken
2.3 Bioklimatske stavbe Energetsko uinkovit model stavb vkljuuje vse tehnine reitve in gradbene koncepte ter tevilne druge. S tem modelom lahko poveamo prihranke energije, zdravstvene razmere v stavbi, zmanjujemo emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri energetskem izkorianju fosilnih goriv, poleg tega pa se zmanjajo tudi tekoi stroki gospodinjstva. Poleg tega koncept energetske uinkovitosti vkljuuje tudi dobro znan bioklimatski model, ki na naraven nain zagotavlja udoben dom skozi vse leto.
1
Tako imenovana termopan okna.
13
Slika 9: Najpomembneji bioklimatski (aktivni in pasivni) elementi
Vendar tukaj ne gre za novo stroko. e tradicionalna arhitektura je upotevala bioklimatska naela, saj so bili umetni viri toplote in hladu dragi in omejeni. Definicija: Bioklimatski model vkljuuje prilagajanje stavbe doloenim vremenskim pogojem in ustvarjanje kar najvejega udobja s im manjo uporabo dodatnih energetskih virov. Sonce je najpomembneji vir energije v bioklimatskem modelu.
Aktivni sistemi
Bioklimats ki elementi
Sprejemniki sonne energije Fotonapetostne ploe ..... Neposredni sonni dobitki Posredni sonni dobitki Izolirani sistemi: Sunspaces in atriji Toplotni zidovi s predgrevanjem zraka Trombovi zidovi Masivni zidovi Kolektorji in grave fills
Pasivni sistemi
14
Definicija:Bioklimatske elemente obiajno delimo na aktivne in pasivne.
Aktivni sonni sistemi pretvarjajo sonno energijo mehansko in/ali elektrino. To so sprejemniki sonne energije (za ogrevanje prostora ali vode) in fotonapetostne ploe (za proizvajanje elektrine energije)2, ki jih bomo obravnavali v naslednjem poglavju. Pasivni sonni model v kar najveji meri izkoria koristi sonca z uporabo klasinih gradbenih reitev in deluje z malo ali ni strojne pomoi. Naravno gibanje toplote in zraka ali preprosto, da im bolje izkoristimo sonce, na primer, da z dnevno svetlobo in toploto vzdrujemo udobno temperaturo.
Slika 10: Aktivni in pasivni solarni elementi v stavbi
V javnosti jih pogosto imenujejo tudi sonni kolektorji.
15
Energetska uinkovitost v stavbah 2.3.1 Pasivni sonni elementi Kot kae zgornja slika 9, lahko pasivne sonne sisteme nadalje razdelimo na tri glavne elemente glede na metodo izkorianja sonca: Neposreden sonni dobitek Posreden sonni dobitek Izolirani sistemi Sistemi neposrednih sonnih dobitkov so preteno sestavljeni iz steklenih povrin, ki so obrnjene proti jugu in ujamejo sonno toploto v prostor med notranjo steno in stekleno povrino. Gre za poseben zid (imenovan toplotna masa), ki je sestavljen iz primernih snovi, tako da lahko ujame in zadri sonno toploto ter jo oddaja ponoi. Tako lahko doseemo temperature do 27C. Zasteklitev je navadno najpomembneji dejavnik za prihranke energije. V stavbah, ki imajo proti jugu 60% steklenih povrin, so lahko prihranki zaradi neposrednih sonnih dobitkov med 15% in 40% (odvisno od izolaSlika 11: Nain delo- cijskega materiala). vanja pasivne sonne Teava pa je, da je za isto povrino poleti potrebno 55% ve klimatizacije. Zato je obiajno, da namestimo napue in okrog stavbe zasadimo drevesa. Ti zagotavljajo senco poleti in sonne dobitke pozimi. Naslednji zelo pomemben dejavnik je (celo pomembneji od toplotne izolacije) je naravno prezraevanje s pomojo ustvarjanja prepiha, s imer se poleti skuamo izogniti uporabi klimatizacije . Sistem posrednih sonnih dobitkov uporablja enake materiale in inenirske reitve kot sistemi neposrednih dobitkov, vendar je toplotna masa (notranji zid) postavljena med sonce in prostorom, ki ga elimo ogreti. Z elementi pasivnih posrednih sonnih dobitkov lahko doseemo temperature do 70C (elementi z neposrednimi sonnimi dobitki lahko doseejo 27C). Zato so ti sistemi odline povrine za shranjevanje energije. Visoke temperature se doseejo postopoma in se postopoma tudi zniujejo (z odlogom med 6 in 8 ur). Da prepreimo pregrevanje, poleti uporabimo napue. Takni sistemi vplivajo na celotno konstrukcijo stavbe, torej so priporoljivi za konstrukcije, ki so bile primerno projektirane. Razlinim tipom sistemov posrednih sonnih dobitkov, je skupen element t.i. Trombov zid3.
Slika 12: Nain delovanja Trombovega zidu
Sonno sevanje se zbira v prostoru med velikim zunanjim oknom in toplotno maso (zidom) ter greje zrak. Poseben element je, da so takni prostori (odduniki) nameeni na vrhu in v vznoju stene. Zgornji omogoa, da segreti zrak tee v sobo, nadomesti pa ga ohlajeni zrak iz oddunika v vznoju zidu (pomni, da se topel zrak dviga, saj je laji kot hladen zrak).
3
Imenovan po francoskem inenirju Flixu Trombu.
16
Energetska uinkovitost v stavbah Tudi potem, ko sonca ni ve, toplotna masa (zid) vsrkava in shranjuje toploto in jo seva v prostor. Da prepreimo, da bi topel zrak ponoi uhajal skozi oddunika, lahko namestimo blailnike. Izolirani sistemi, kot sta zimski vrt (v domovih) in atriji (v vejih stavbah) zagotavljajo dodaten prostor s privlanimi arhitekturnimi lastnostmi. V doloenih podnebjih lahko tudi itijo pred neugodnim podnebjem po sprejemljivi ceni. Pri taknih sistemih gre kombiniranje sistemov neposrednih in posrednih toplotnih dobitkov. Narejeni so iz velike steklene povrine, ki obdaja toplotno maso (vejo kot je v Trombovem zidu). Slednja se nahaja med zunanjim zidom stavbe in stekleno povrino. Nain delovanja je podoben Trombovemu zidu.
Slika 13: Nain delovanja atrija
Kakne so koristi? Nova stavba, ki je bila nartovana in zgrajena po bioklimatskih kriterijih lahko postane energetsko samozadostna. Vendar so to izjemni primeri in to ne velja za vse bioklimatske stavbe. Energijski standard stavbe se obiajno meri s porabljeno energijo za ogrevanje in hlajenje (v Opomba: Katera koli stavba lahko z uporabo bioklimatskih metod dosee prihranke energije do 60% in sicer, brez dodatnih strokov in ne na raun estetike. kWh) za vsak kvadratni meter (m2) uporabne povrine4 v obdobju enega leta. Tabela 3 prikazuje primerjavo med porabo tradicionalne in bioklimatske stavbe. Kot vidimo, lahko doseemo prihranke do 67%.
Potrebe Topla voda Solar profit Internal profit Emisije plinov Streha Zidovi Okna Prezraevanje Tla Skupaj Tradicionalna stavba (kWh/m2) 20 - 24 - 28 13 32 51 30 47 28 169 Bioklimatska (kWh/m2) 20 - 57 - 28 10 10 20 37 31 13 56 stavba
Tabela 3: Poraba tradicionalne in bioklimatske stavbe Povrina, ki je primerna za bivanje. e imamo tri etae s povrino po 80 m, je povrina za bivanje velika 240 m (80 m x 3).
4
17
Energetska uinkovitost v stavbah Vsaka stavba, bi naj imela znano svojo vrednost energetskih potreb glede na uporabljene materiale. Energetske potrebe stavbe lahko ocenimo, e poznamo njeno porabo energije na kvadratni meter, kar pomnoimo s celotno uporabno povrino stavbe.
Na primer, e imamo povrino 240 m2 in porabo energije 169 kWh/m2 (kot v gornji tabeli), dobimo: 240 m2 x 169 kWh/m2 = 40.560 kWh (kar je priblina poraba energije celotne stavbe).
2.4 Nasveti in namigi za boljo uporabo stavbe art stavbe, materiali za njen ovoj, okna in vrata, so odloilni za udoben ivljenjski standard. Glede na to, da najveji del porabe energije v stavbi predstavljata gretje in hlajenje (ve kot 50%) in glede na ivljenjsko dobo stavbe, moramo temu posvetiti veliko pozornost, e hoemo biti strokovno uinkoviti. Upotevajte spodnje nasvete, da boste izboljali energetsko uinkovitost in prihranili denar. Ovoj in izolacija Pri vsakem nartovanju nove stavbe ali obnavljanju, je vedno potrebno nartovati dobro toplotno izolacijo. Spreminjanje konstrukcije obstojeih stavb, da bi izboljali izolacijo, je ponavadi teavno in ni vedno strokovno uinkovito. Vendar, e razmiljate o obnovi starejih stavb, ne pozabite, da lahko pravilna toplotna izolacija prihrani veliko energije in denarja. Izgube toplote lahko zmanjate, e uporabite okna z dvojnimi stekli in izolirate stene. S tem lahko porabo energije zmanjate za polovico (50%). Ne pozabite, da temne povrine vsrkajo ve sonnega sevanja. Poskrbite, da se ovoj stavbe ustrezno zapre, tako da se zapolnijo luknje in ree kjer koli najdete uhajanje zraka. Vrata in okna e ne morete zamenjati starejih vrat in oken, lahko izboljate njihovo uinkovitost na razline naine: Odgrnite zavese in senila na oknih na juni strani, da bo sonce sijalo v notranjost. Ne uporabljajte zastiral ali sennikov za pokrivanje oken in steklenih povrin v zimskih dneh, saj skozi okna v prostor prihajata naravna dnevna svetloba in toplota (sonni dobitek). Prepriajte se, da vrata tesnijo in imajo na dnu nameene krtane profile, ki prepreujejo uhajanje zraka. e okrog vrat in oken uporabite tesnila in maila, lahko znatno zmanjate uhajanje zraka.Med delovanjem toplotnega ali hladilnega sistema, imejte zaprta okna in vrata. Bioklimatski gradbeni nart in sistemi eprav gradbeni nart in gradbeni elementi zadevajo gradnjo ali veje obnovitve, je prav, da to poznate tudi najstniki. Predvsem se morate nauiti naslednje tri stvari: e se zavedate pomena in poznate osnove primernega nartovanja, materiale in uporabo tehnik, lahko to uporabite, ko boste izbirali dom, v katerem boste iveli, lahko pa tudi kaj predlagate svojim starem ali olskemu ravnatelju; lahko izvedete manja popravila z majhnimi stroki, kot je zapolnitev razpok, dodajanje 18
Energetska uinkovitost v stavbah dodatnih notranjih senil (na primer zavese), namestitev ventilatorjev na stropu, uporaba rastlin za senenje itd. lahko izvajate netehnine ukrepe, ki so povsem preprosti in prihranijo energijo v naih stavbah brez dodatnih strokov: racionalno delovanje stavbe in njenih sistemov, pravilna uporaba oken (da sonce pozimi sveti v notranjost, senenje in prezraevanje poleti (prezraujemo ponoi), racionalna raba naprav, da stavbe ne segrejemo preve (na primer, da ne kuhamo v najbolj vroem delu dneva). 2.5 Vaja/vpraanja
1. Kakna je smer pri toplotni prevodnosti? a) Od toplejega k hladnejemu b) Od hladnejega k toplejemu 2. Katere barve, po tvojem mnenju, bolje vsrkavajo sonno svetlobo in katere jo odbijajo? ........................................................................................................................................................... ............................................. 3. Natej tri izolacijske materiale, ki jih najpogosteje uporabljamo: .............. ............................. ................................ .................................. 4. Katera gradbena reitev bi bila bolji izolator? 10 cm toplotne izolacije ali 20 cm votle opeke 5. Se spomnite kakne snovi, ki ne bi bila dober izolator? Zakaj? ........................................................................................................................................................... ............................................. 6. Kje najpogosteje prihaja do uhajanja zraka? ........................................................................................................................................................... ............................................. 7. Kaj lahko naredimo, da prepreimo prepih? . ........................................................................................................................................................... ......................................... 8. Kje v stavbi naj bi bila nameena veja okna? Na juni strani Na severni strani 9. S katero napravo ali sistemom lahko poleti prepreimo vdiranje vroe sonne svetlobe skozi okna? ........................................................................................................................................................... .......................................... 10. Katera vrsta okna delujejo najbolje in v katerem razponu naj bi se nahajala njena vrednost U? ........................................................................................................................................................... .......................................... 11. Oznai, katere od spodnjih sonnih metod so aktivne (A) in katere pasivne (P) 19

Fotonapetostne ploe [ ] Atrij/dvorie [ ] Sistemi posrednih sonnih dobitkov [ ]
[ ] [ ] [ ]
12. Poskusite opredeliti bioklimatski gradbeni nart in navesti, kaj lahko smatramo za njegov najpomembneji vir energije. ........................................................................................................................................................... .......................................... 13. Kakna teava se poleti pojavlja pri pasivnih sonnih sistemih? Kako je mono to teavo enostavno odpraviti? ........................................................................................................................................................... .......................................... 14. Oznai naloge, ki jih toplotna masa (notranji zid) opravlja v pasivnem sonnem sistemu: Vsrkavanje in shranjevanje toplote itenje pred neprijetnimi podnebnimi vplivi Sevanje toplote, ko sonce ne sije ve Omogoanje prezraevanja 15. Vzemimo merilo za porabo energije v stavbah (kWh/m2) in predpostavimo, da znaa poraba energije v vai oli priblino 150 kWh/m2 na leto: Pridobite podatek (ali ocenite) velikost uporabne povrine v vai oli (m2)= Izraunajte celotno porabo energije (kWh) = .. Reitve 1. a). 2. rna in temne barve vpijajo sonno toploto, bela in svetle barve pa jo odbijajo. 3. Lesna vlakna, steklena vlakna, mineralna volna, expanded glina, polistiren itd. 4. 10 cm toplotne izolacije. 5. Aluminij in kovine, ker so prevodni materiali. 6. Vzdol okenskih okvirjev, skozi steklene povrine in vrata. 7. Te dele lahko izoliramo in zatesnimo s primernimi tesnili in tako prepreimo uhajanje zraka. 8. Na juni strani. 9. Senilo, napu ali veranda. 10. Tako imenovana super okna. Imajo dve plasti stekel, medstekelni prostor je zapolnjen z izolirnim plinom in imajo nevidne nizkoemisjske nanose, ki prenaajo samo sevanje s specifino valovno dolino. Takna okna imajo vrednost U 0,2 ali celo nijo. 11. 1) Aktivne 2) pasivne 3) pasivne. 12. (Definicija je v tem poglavju) 13. Teava je, da povrina ulovi veliko toplote zato se notranja temperatura zvia. Zato je obiajno, da namestimo napue in okrog stavbe zasadimo drevesa. Ti zagotavljajo senco poleti in sonne dobitke pozimi. Poleg tega je v poletnih noeh pomembno ustrezno naravno prezraevanje z ustvarjanjem prepiha. 14. Vsrkavanje in shranjevanje toplote Sevanje toplote, ko sonce ne sije ve. 15. Primer: Povrina (m2) = 2.500. Celotna poraba energije (kWh) = 150 kWh/ m 2.500 = 375.000 kWh letno. Pojmi Infrardea kamera: je naprava, ki sliko ustvari z uporabo infrardeega sevanja, podobno kot 20
Energetska uinkovitost v stavbah navaden fotoaparat ustvari sliko z uporabo vidne svetlobe. Z njo je mono prikazati temperaturne razlike na povrini telesa. Toplotni dobitek: poveanje koliine toplote v prostoru, ki je lahko posledica neposrednega sonnega sevanja, toplotnega toka skozi stene, okna in drugih povrin stavbe in toplote, ki jo oddajajo ljudje, lui, oprema in drugi viri. Toplotna izguba: zmanjanje koliine toplote v prostoru, kar je posledica toplotnega toka skozi stene, okna, streho in drugih povrin stavbe. Dobitek sonne toplote: dodana toplota v prostoru zaradi prenesene vsrkane sonne energije. Stolpnice: stavbe z ve nadstropji. Elektromagnetni valovi: nastanejo, ko se elektrina polja spojijo z magnetnimi polji, ki potujejo skozi prostor in prenaajo energijo iz enega mesta v drugo. Uinek hladnega zidu: neugodje, ki ga uti oseba v stavbi, ko njeno telo seva toploto proti hladni povrini neizolirane stene. Kondenzacija (ali utekoinjanje): je sprememba agregatnega stanja (ali preprosto stanja) snovi iz plinastega stanja v tekoe stanje. Na primer, ko vodna para pride v stik s hladno povrino steklenice se kondenzira (utekoini). pirovec: eden od veih poevnih tramov, ki podpira streho (sega od slemena do kapa). Piling stick: lesena palica ali ozek leseni trak, ki louje smeri v kopici in tako izboljuje kroenje zraka. Strena opeka: tanka ploa iz gane gline, ki jo uporabljamo za prekrivanje ostreja. Kelvinova stopinja: merska enota za temperaturo, ki je enako dolga kot stopinja celzija (C). Temperaturo v kelvinih dobimo, e temperaturi, ki je podana v C, pritejemo 273 K. Ledie vode je pri 0 C oziroma 273 K, njeno vrelie pa pri 100 C oziroma 273 K. Pena iz ekspandiranega polistirena: je plastien material, ki ima posebne lastnosti zaradi svoje sestave. Sestavljen je iz posameznih celic z nizko gostoto polistirena. Pena izredno lahka. Steklena vlakna: je material, ki je narejen iz zelo tankih vlaken stekla. Toplotni most: do pojava toplotnega mostu pride, ko se stikajo materiali, ki so slabi izolatorji, tako da toplota potuje skozi. Toplotne mostove je potrebno prepreiti s prezidavo z manj stiki med taknimi materiali, z uporabo materialov, ki imajo bolje izolacijske lastnosti, ali z dodatnimi izolacijskimi elementi. Mailo: mehka, poltrdna snov, ki jo je mono vtlaiti med (fiksna) stikalia in razpoke v stavbi, s imer zmanjamo pretok zraka v stavbo in iz nje. Tesnilo: material, ki zmanja pretok zraka okrog vrat in oken. Namestimo ga na okvirje, tako da jih lahko neproduno zapremo. 21
Energetska uinkovitost v stavbah Spletna stran:
http://www.energysavingcommunity.co.uk/ http://www.proudcities.gr/ http://www.eurima.org/ http://www.energytraining4europe.org/ http://www.need.org/ http://apps1.eere.energy.gov/consumer/your_home/designing_remodeling/index.cfm/ mytopic=10250 http://www.cres.gr/kape/energeia_politis/energeia_politis_bioclimatic_eng.htm References
VV. AA.: Gua prctica de la energa para la rehabilitacin de edificios. El aislamiento, la mejor solucin (Practical Guide for the Energy Reform of Buildings. The insulation, the best solution), Instituto para la Diversificacin y Ahorro de la Energa (IDAE), Asociacin Nacional de Industriales de Materiales Aislantes (ANDIMA), 2008.
Kljune toke: Nart stavbe, materiali za njen ovoj, okna in vrata, so odloilni za udoben ivljenjski standard. Glede na to, da najveji del porabe energije v stavbi predstavljata gretje in hlajenje (ve kot 50%) in glede na ivljenjsko dobo stavbe, moramo temu posvetiti veliko pozornosti, e hoemo biti strokovno uinkoviti. Dobra izolacija lahko zmanja pretok toplote skozi stene, strehe, okna itd., kar je koristno predvsem za varevanje z energijo in poveanje udobja. Po naelu toplotne prevodnosti toplota vedno potuje iz toplejega v hladneji prostor. Okna, steklene povrine in vrata so najibkeji deli ovoja stavbe, ki v povpreju prispevajo eno tretjino toplotnih izgub pozimi in izgub hladu poleti. Katera koli stavba lahko z uporabo bioklimatskih metod dosee prihranke energije do 60% in sicer, brez dodatnih strokov in ne na raun estetike.
22
3. Klimatizacija
Cilj une snovi: V tem poglavju se boste nauili: Kaj je toplotno ugodje in kako ga doseemo Osnove ogrevalnih sistemov Katere obnovljive vire energije uporabljamo za ogrevanje Osnove hladilnih sistemov Kako pravilno uporabljati ogrevalne sisteme in klima naprave ter varevati z energijo 3.1. Ogrevanje 3.1.1. Notranja mikroklima in udobje Kljuna naloga ogrevanja je vzdrevanje toplotnega udobja v notranjem prostoru. Definicija: Toplotno udobje je eden od najpomembnejih dejavnikov, ki zagotavljajo najbolje notranje okolje za ljudi. Gre za stanje, ko se ohranja toplotno ravnovesje med lovekom in njegovo okolico. To pomeni, da se toplota, ki jo ustvari loveko telo, razpri oziroma odstrani od telesa. Tok toplote, ki jo oddaja telo, lahko preprosto spremenimo s tem, da se bolj obleemo (s tem se povea toplotna odpornost telesa) ali spremenimo dejavnosti (z bolj intenzivno dejavnostjo se povea koliina toplote, ki jo proizvede telo). Opomba: Osnovni kriteriji povezani s toplotnim udobjem so temperatura (torej temperatura zraka, na katero vpliva sevanje okolikih povrin), vlaga in hitrost zraka). Za vsako dejavnost obstajajo priporoene viine temperature zraka, ki zagotavljajo toplotno udobje. Vendar, e smo samo kraji as v prostoru z neprimerno temperaturo, nam ponavadi ni neugodno, saj na organizem uravnava razliko med ustvarjeno in odvzeto toploto. Ti procesi uravnavanja so povezani z nao starostjo, zdravstvenim stanjem, prehrano in dejavnostjo. Nanje vpliva temperatura, vlaga in hitrost zraka v naem okolju. Dokazano je, da toplotno udobje bolj vpliva na subjektiven obutek udobja in delovno aktivnost kot onesnaenje zraka ali mote hrup. Nekatere tudije so dokazale, da je lovekova storilnost pri temperaturi 22 C 100 %. Pri 27 C se zmanja na 75 % in pri 30 C na samo 50 % lovekove maksimalne storilnosti. Vlaga je tesno povezana s temperaturo. Pozimi se relativna vlaga znia na 20 % ali manj. Zato sluznica v dihalnem sistemu postane suha, s tem pa se zmanja odpornost organizma in posledino lahko v dihalni sistem vdrejo kodljive snovi. Vendar je toplotno udobje odvisno od tevilnih ostalih dejavnikov, na primer od temperature povrin v okolici. Te povrine sevajo in na temperaturo vplivajo pozitivno ali negativno. Ljudje so zelo obutljivi na sevanje. e so deli telesa izpostavljeni doloenim pogojem, lahko lovek kljub subjektivnem obutku primerne toplote doivlja (toplotno) neugodje. Takno lokalno5 toplotno neugodje ne moremo odpraviti z vianjem ali nianjem temperature v okolici.
5
Lokalno v smislu samo na doloenem delu telesa.
23
Energetska uinkovitost v stavbah Potrebno je odstraniti vzrok za takno lokalno segrevanje ali hlajenje. Opomba: Na splono lahko toplotno neugodje razvrstimo v 4 skupine:

Konvekcijsko hlajenje telesa, ki ga povzroi prepih Hlajenje ali ogrevanje delov telesa zaradi sevanja, kar je znano tudi kot problem nesomernega (ali asimetrinega) sevanja. Obutek hladnih nog in topla glave istoasno, ki jo povzroi velika temperaturna razlika zraka (vertikalno). Vroe ali hladne noge, ki jo povzroi neprimerna temperatura zraka.
Pomni, da lahko o toploti ambienta sodimo, samo e poznamo tako parametre lokalnega kot tudi splonega toplotnega udobja. Tabela 1: Priporoila za toplotno udobje pozimi Intenzivnost spreT e m p e r a t u r a memb zraka Koliina zraka zraka (C) (h-1) (m3 . h-1) 18-22 15 3 Plin 3 Elektrika 3 24 24 16 18 18 15 10-15 0,5 1 1 3 na 1 m2 tal 150 100 60 60 25 -
Prostor Dnevna soba Kuhinja Kuhinjski kot Kopalnica Kopalnica s straniem Stranie Umivalnica Garderoba Shramba Predsoba, stopnie
Relativna zrana vlaga mora biti 30-60%. Hitrost zraka pozimi najve 0,15 m.s-1, poleti najve 0,25 m.s-1 24
Energetska uinkovitost v stavbah 3.1.2 Ogrevalni sistemi Obstajajo razline vrste ogrevalnih sistemov. Razvrstimo jih lahko glede na vir, prostor vira, vrsto nosilca toplote, temperature nosilca toplote, vrsto ogrevalnega elementa itd. Lokalno ogrevanje pomeni, da je vir toplote (npr. ognjie) v prostoru, ki ga elimo ogrevati. Centralno ogrevanje se pogosto uporablja v hladnih podnebjih za ogrevanje zasebnih hi in javnih stavb. V taknem sistemu je bojler, pe ali toplotna rpalka, ki ogreva vodo, paro ali zrak. Vse se nahaja na osrednji (centralni) lokaciji kot je kurilnica v hii ali kurilnica v veji stavbi. V vejih mestih se pogosto uporablja daljinsko ogrevanje. 3.1.3 Vrsta nosilca toplote Tipina toplotna medija sta voda in zrak, vendar lahko uporabljamo tudi druge kot so elektrika, para ipd. 3.1.3.1 Vroa voda Taken sistem je lahko nizko - ali visokotemperaturni. Sistem z vroo vodo z radiatorji je e po tradiciji zelo razirjen v Evropi, saj je taken sistem najbolji za trdne stavbe z openatimi ali kamnitimi stenami in naravnim prezraevavanjem, ki so bile najbolj obiajne v preteklosti. Traken tradicionalen sistem je tudi najbolji za uporabo trdnih fosilnih goriv, ki so precej nefleksibilna. Opomba: Omenjeni sistem lahko uporabimo tudi v nizko energijskih stavbah, vendar obstajajo nekatere razlike med tradicionalnim sistemom in sistemom za noveje stavbe. Sevanje radiatorjev je bistveno manje, zato se sistem bolj prilagaja spremembam notranjih dobitkov.
3.1.3.2 Zrano ogrevanje Sistemi z zranim sistemom ogrevanja stanovanjskih zgradb se lahko uporabljajo v poslovnih ali industrijskih zgradbah. Glavni razlogi za to so podnebni pogoji, zgodovinski razvoj in povezava med ogrevalni sistemom in grajenjem stavb. Nosilec toplote v tem sistemu je zrak. V primerjavi z vodo lahko zrak sprejme manj toplote, zato je slabi nosilec kot voda. Opomba: Sodobna zamisel tega sistema je povezava zranega ogrevanja in prezraevanja, kar je uporabno predvsem v dobro izoliranih stavbah z majhno porabo energije. Za razliko od kronega sistema se tukaj zrak dovaja nadzorovano, kar zagotavlja higiensko primerno izmenjavo zraka
3.1. 4 Viri energije 3.1.4.1 Fosilna goriva Trdna fosilna goriva kot so rni premog, rjavi premog, antracit ali koks so preteno uporabljali v preteklosti. Opomba: Ogrevanje s trdnimi fosilnimi gorivi je eden od glavnih vzrokov onesnaevanja zraka. Posledica zgorevanja omenjenih goriv so emisije veplovih, duikovih in ogljikovih oksidov, emisije prahu ter emisije organskih in anorganskih snovi.
25
Energetska uinkovitost v stavbah V preteklosti je bila uporaba teh virov le malo nadzorovana in neprilagodljiva. Poleg tega je bila uinkovitost zgorevanja nizka, koliina emisij pa je bila velika. Sodobni kotli so zelo uinkoviti in ustvarijo manj emisij. Opomba: Vendar si je dobro zapomniti, da so fosilna goriva neobnovljivi viri energije in da so rezerve teh goriv omejene. V nekaterih deelah so razirjena tudi tekoa fosilna goriva. Vendar je danes med fosilnimi gorivi najbolj razirjena uporaba plina. V primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi ima plin tevilne prednosti. e za gorenje namesto trdnih fosilnih goriv uporabljamo plin povzroamo manje emisije onesnaeval emisije prahu in veplovih dioksidov (SO2) so skoraj neznatni, poleg tega je koliina ogljikovega oksida (CO) precej manja. Edini problem je, da pri gorenju plina nastajajo duikovi oksidi (NOx), vendar danes izdelovalci zniujejo emisije NOx na 10% nekdanjih koliin. Evropski standardi doloajo 5 skupin grelcev glede na koliino emisij NOx. Plin, podobno kot katero koli drugo ogljikovo gorivo, je vir ogljikovega dioksida (CO2), ki se danes smatra za snov, ki je najbolj odgovorna za uinek tople grede. 3.1.4.2 Elektrina energija Elektrino ogrevanje lahko uvrstimo med najbolj udobne naine ogrevanja z vidika namestitve, vzdrevanja, toplotnega udobja in odzivnosti. Poleg tega je povsod dostopno. Vendar danes cena elektrike raste, zato je tovrstno ogrevanje primerno predvsem za dobro izolirane stavbe, ki porabijo malo energije. Poleg tega ne sme pozabiti, da elektriko proizvajajo predvsem z gorenjem fosilnih goriv. 3.1.5 Obvnovljivi viri energije 3.1.5.1. Biomasa Definicija:Biomasa je organska snov. V energetiki so to ponavadi les in lesni odpadki, slama, ito in ostali kmetijsiki ostanki. Biomasa lahko vkljuuje biorazgradljive odpadke (kot so gnoj, odplake ipd.), ki jih lahko kurimo kot gorivo. Osnovne tehnologije za proizvodnjo so suhi postopek gorenje, uplinjanje in piroliza ter mokri postopek biokemina pretvorba, kot so vrenje metana, vrenje etanola in proizvodnja vodika. V to posebno skupino spada mehansko-kemina pretvorba stiskanje nafte in njena prikrojitev, npr. bio-gorivo. Opomba:Les in slama sta e dobro zgorevata na drugem mestu po prijaznosti do okolja med gorivi. Edini vrsti onesneeval, ki nastajata pri njunem gorenju so ogljikovi oksidi in nekatera trdna onesneevala. Ogljikov dioksid porabijo rastoe rastline, zato te emisije niso problematine. Tudi emisije vepla so zelo nizke, saj ga les skoraj ne vsebuje, v slami pa ga je okrog 0,1%.
26
Energetska uinkovitost v stavbah Zgorevanje in uplinjanje Pri visoki temperaturi suha biomasa oddaja gorljive pline. e je prisoten zrak, biomasa gori normalno, e pa ni prisoten, plin gori podobno kot ostala plinska goriva. Uinek z lahkoto nadziramo, emisije so manje in uinkovitost je veja. Biomasa je zelo kompleksno gorivo, saj je dele za uplinjanje zelo visok (les 70%, slama 80%). Ti plini gorijo pri druganih temperaturah, zato zelo pogosto gori samo del goriva. Glavni pogoj za dobro zgorevanje je visoka temperatura, uinkovito meanje z zrakom in dovolj prostora v pei za zgorevanje celotnega goriva. Gorilna vrednost lesa in ostalih rastlinskih goriv je odvisna od vrste lesa oziroma rastline ter od vlage. Koliina energije v 1 kg suhega lesa je priblino 5,2 kWh, vendar dejansko lesa nikoli ne moremo povsem osuiti. Vlaga predstavlja okrog 20 % tee suhega lesa. Zato je dejanska koliina energije v lesu med 4,3 in 4,5 kWh. Danes se biomasa ne uporablja za seiganje samo v stanovanjskih stavbah, ampak tudi v elektrarnah in toplarnah. V peeh v enodruinskih hiah se gorivo najprej uplini in ele potem zgori. Taken sistem je mono dobro nadzorovati in je primerljiv s plinskimi pemi. Slabost pa je upravljanje z gorivom in njegovo shranjevanje. Problematina sta lahko tudi prevoz in oskrba, kar je odvisno od lokacije. S tehninega vidika biomasa ni najbolj primerna za majhne stavbe z majhno porabo energije, saj prihaja do problemov z nizkim uinkom in uravnavanjem. Poleg tega je potrebno namestiti zaito proti nizkotemperaturni koroziji. Zelo koristno je uporabljati akumulacijo in jo uporabljati tudi za pripravo tople vode. V grelcih v druinskih hiah ponavadi uporabljamo polena, lesne brikete, sekance ali lesne odpadke. Bioplin Bioplin se izloa iz organskih snovi (smeti, odplak) v zaprtih rezervoarjih brez prisotnosti zraka. V bioplinarnah biomaso segrejejo na 37 60 C nato pa jo bakterije pretvorijo v bioplin. Vrenje Etanol pridobivamo iz sladkorja, repe, itaric, koruze, sadja ali krompirja. Teoretino lahko iz 1 kg sladkorja ustvarimo 0,65 litra 100-odstotnega etanola. Taken ist etanol je zelo dobro gorivo za plinske motorje. 3.1.5.2. Toplotne rpalke Danes toplotne rpalke poasi postajajo obiajen vir toplote. Naraanje cen energije spodbuja razirjanje toplotnih rpalk v stanovanjskih (zlasti enodruinskih) stavbah. Definicija:Toplotna rpalka je elektrina naprava s sposobnostjo tako ogrevanja kot tudi hlajenja. Pretvarja naravno toploto (relativno nizka temperatura) iz vode, zemlje ali zraka v toploto z vijo temperaturo, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje.
Kako deluje toplotna rpalka Opomba: Glavni del toplotne rpalke je hladilni tokokrog z elektrinim kompresorjem. Ostala dela sta izmenjevalca toplote uparjalnik in kondenzator.
27
Energetska uinkovitost v stavbah Uparjalnik prevzame toploto na nijem temperaturnem nivoju iz zunanjega okolja (zraka, zemlje, vode), zato se zunanje okolje ohladi, toploto pa kompresor prenese do kondenzatorja. Kondenzator oddaja toploto na vijem temperaturnem nivoju okolju (ogrevalni sistem, topla voda) in to notranje okolje postane topleje. Ogrevalni uinek toplotne rpalke je vsota elektrine energije kompresorja in energije iz zunanjega okolja. kolinik ogrevanja= ogrevanje output >1 elektricni input
Ogrevalni kolinik ponavadi variira med 2,5 in 3,5. To pomeni, da lahko iz 1 kWh elektrine energije pridobimo od 2,5 do 3,5 kWh toplotne energije. V posebnih primerih lahko dobimo tudi ve okrog 4-5 kWh. Toplotna rpalka je uinkovita, ko je toplotna razlika med notranjim in zunanjim okoljem visoka. Uporablja 60-70 % naravne energije. Sama toplotna rpalka ne proizvaja nobenih emisij. Viri energije za toplotne rpalke 1. Voda Uporabljamo lahko tako podzemno kot tudi povrinsko vodo. Voda mora biti ista, njena temperatura mora biti vsaj 8 C in na voljo mora biti v zadostnih koliinah. e elimo uporabljati podzemno vodo, moramo zgraditi dva vodnjaka enega za zbiranje (sesanje) in drugega za ponor. Uporabljene vode ne smemo odvajati v kanalizacijo ali reko, saj bi ekoloko bolj dragoceno podzemno vodo spremenili v manj vredno povrinsko vodo. 2. Geotermalna energija Toploto iz zemlje lahko preprosto uporabljamo s pomojo cevnega absorberja. Toploto se zajema posredno med izparilnikom in zemljo mora obstajati posredni nosilec, kar je ponavadi hladilo. Absorber je sestavljen iz plastinega cevovoda, ki je nameen navpino v vodnjaku ali vodoravno v povrinskem kolektorju. Uinek uravnavamo z dolino cevovoda. 3. Zrak Zunanji zrak, ki vsebuje toploto z nizkim potencialom, se pretaka skozi uparjalnik. Taken vir je enostavno dostopen, neomejen in ne vpliva na zunanje okolje, saj se zajeta toplota iz zraka vraa 28
Energetska uinkovitost v stavbah nazaj zaradi toplotnih izgub skozi ovoj stavbe. Vendar se s spreminjanjem temperature zunanjega zraka spreminja tudi uinek toplote. 3.1.6 Sonna energija Podnebne spremembe, onesnaenje ozraja in na splono zaskrbljujoe stanje okolja, ki so predvsem posledica dolgotrajne rabe fosilnih virov energije, poasi postajajo vse veja skrb. To vodi v razvoj novih alternativ za oskrbovanje z elektriko dobro znanih kot obnovljive energije. Opomba: Ena od njih je sonna energija. Njen vir je preprosto sonce, ki je na voljo zastonj, je neizrpno in ga lahko uporabljamo na razline naine.
Kaj je sonna energija? Vsak dan sonce odda velikansko koliino energije v obliki sevanja. Podobno kot ostale zvezde, je sonce velika krogla plinov, predvsem vodikovih in helijevih atomov, ki nenehno zgorevajo. Ali bolje povedano atomi so v postopku zdruevanja, ki ga imenujemo jedrska fuzija. Preprosto povedano, atomi vodika se v sonevi sredici - pri izredno visokih temperaturah in pod visokim pritiskom - zdruujejo oziroma zlivajo v atome helija. Helijev atom nastane iz natanno tirih jeder vodika, njegova masa pa je manja od mase tirih atomov iz katerih je nastal. Ta izguba materije je tisto, kar se oddaja v vesolje kot sevalna energija, ki je prvobitni vir ivljenja na planetu Zemlja.
Slika 14: Sevanje energije
Samo majhen del energije, ki seva s Sonca, dospe do Zemlje; samo en del od dveh milijard, ostalo pa se razpri v vesolju. Od tega majhnega delea, se okrog 15% sonnih arkov odbije nazaj v vesolje, nadaljnjih 30% povzroajo izparevanje vode, ki se nahaja v atmosferi in iz katere nasta29
Energetska uinkovitost v stavbah jajo padavine, in konno, sonno energijo vsrkavajo rastline, zemlja in oceani. Slednje omogoa vegetativno ivljenje s procesom fotosinteze. Samo preostanek je mono uporabiti za zadovoljevanje naih potreb po energiji, vendar je tudi ta koliina energije velikanska. Kako lahko uporabljamo sonno energijo? Na voljo imamo veliko monosti za uporabo sonne energije doma, v oli in v stavbah na splono. Najpomembneji naini so: 1. Pasivna toplota: gre za izkorianje toplote, ki jo naravno prejemamo od sonca. Upotevati jo moramo predvsem pri nartovanju stavb, saj potem v njih potrebujemo manj dodatnega ogrevanja (glej tudi poglavje o nartovanju stavb). 2. Solarno-termina energija: o tem nainu govorimo, kadar uporabljamo sonno toploto za zagotavljanje vroe vode v domovih ali plavalnih bazenih ali tudi v ogrevalnih sistemih (glej poglavje o vodi). 3. Fotonapetostna (ali fotovoltaina PV) energija: Neposredna pretvorba sonne energije v elektriko, ki napaja naprave in razsvetljavo. Fotonapetostni sistem potrebuje dnevno svetlobo ni nujno, da gre za neposredno sonno svetlobo da ustvarja elektriko.
Opomba: Aktivni sistemi uporabljajo razline vrste sonnih kolektorjev in so lahko dodaten vir ogrevanja dele, ki ga prispevajo, je odvisen od geografske irine, asa in jakosti sonne svetlobe. Vedno gre za sistem z akumulacijo toplote predvsem v vodnem rezervoarju, vendar lahko tudi v bazenu ali v gramoznem skladiu. Akumulirano energijo potem ponavadi uporabljamo za ogrevanje ali za sanitarno toplo vodo. Vendar praviloma dolgotrajnea akumulacija
pomeni vije stroke.
Sonni sistem mora biti povezan s katerim drugim virom ogrevanja (npr. plinski bojler, elektrini bojler itd.) za obdobja, ko je malo sonne svetlobe (oblano vreme, no itd.) ali je sploh ni. Poleti lahko kot prenosnik toplote uporabljamo vodo, vendar moramo za celoletno delovanje uporabiti tekoino, ki ne zmrzuje. Za zagotavljanje kar najveje uinkovitosti sistema je potrebno najti ustrezno kombinacijo sonnega sprejemnika, hranilnika toplote in delovne temperature ogrevalnega sistema. Zelo pomembno je tudi upravljanje sistema. Z glavnim sistemom in sistemom za upravljanje je povezanih veliko senzorjev (tipal). Ko senzor na solarni ploi 30
Energetska uinkovitost v stavbah ugotovi, da temperatura ploe presega temperaturo rezervoarja, regulativni mehanizem vkljui rpalko in toplota se prenese iz ploe v hranilnik toplote. Ko se temperature v rezervoarju izenai s temperature ploe, se rpalka izkljui. Tako se prepreujejo izgube toplote.
3.1.7 Grelna telesa

1. kolektor 2. prezraevanje<0} 3 senzor kolektorja 4 regulacija 5 rpalka 6 senzor rezervoarja v solarnem sistemu 7 pipa 8 solarni rezervoar 9 grelec 10 senzor rezervoarja v solarnem sistemu
Grelna telesa (radiatorji ali odduniki) naj bi Definicija:Kljuna naloga grelnih teles je, da v notranji prostor dovedejo dovolj toplote, da se v prostoru ustvari toplotno udobje. Koliino lahko uravnavamo z vrsto, velikostjo in nainom namestitve grelnega telesa.
namestili v najhladnejem delu sobe, praviloma pod okna, da tako im bolj zmanjamo nabiranje vlage in preusmerimo zrani tok, ki nastane v prostoru, ko se zrak ob hladni okenski ipi ohlaja, postaja teji in se zato spua (glej sliko). Naprave, ki usmerjajo zrani tok stran od oken, da bi tako prepreila izgubo toplote, uniijo namen projektiranja. Prepih hladnega zraka lahko znatno prispeva k subjektivnemu obutku, da je v prostoru hladneje, kot pa je povprena sobna temperature. Zato je poleg ustreznega nartovanja ogrevalnega sistema - pomembno tudi, da nadzorujemo vdiranje zraka od zunaj.
Radiator next to the window
Nasprotno pa se v primerih, ko je grelno telo vgrajeno v notranjo povrino (npr. talno ogrevanje), hladni zrak ob oknu spua proti tlom in ustvarja neprijeten zrani tok, ki ima hitrost okrog 0,3 do 0,5 m/s. Da neprijetni tok speljemo stran, moramo talno ogrevanje pod oknom okrepiti ali vgraditi talni grelec. Vrste grelnih teles 1. Radiatorji 31
A talni grelec B obmoje okrepljenega talnega ogrevanja C talno ogrevanje
Energetska uinkovitost v stavbah Narobe je, e mislimo, da je mono v nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemih uporabiti zgolj talno ali stensko ogrevanje. Sodobne radiatorje lahko brez teav z njihovo prostornino uporabljamo v nizkoenergijskih stavbah. Vendar je pomembno, da skrbno izberemo ustrezno vrsto grelnih teles. Radiator prenaa toploto s sevanjem in konvekcijo. Sestavljivi radiatorji so sestavljeni iz veih delov in so izdelani iz razlinih materialov obiajno iz jeklenih plo, iz surovega eleza ali aluminija. Takni vrsta radiatorjev imajo zelo dobro hidravliko. Takni radiatorji ne reagirajo hitro, ker so teki in so povsem polni vode. Slednje je lahko slabost, e uporabljamo fleksibilen vir ogrevanja in samodejno regulacijo. Sestavljeni radiatorji imajo dolgo ivljenjsko dobo nekatere vrste delujejo okrog 80 let brez rjavenja. Najbolj razirjeni so ploati radiatorji. Sestavljeni so iz ravnih ali valovitih jeklenih plo (ene, dveh ali treh). Cevasta grelna telesa nameamo predvsem v kopalnicah, straniih ali predsobah. Sestavljena so iz majhnih bakrenih cevi, ki so zvarjene skuOpomba: V primerjavi s sestavljenimi radiatorji , so ploati samo do 1/3 napolnjeni z vodo, zato so bolj prilagodljivi in jih enostavno reguliramo s termostatskim ventilom.
paj. Mono jih je dobiti v razlinih oblikah, velikostih in barvah ter so obiajno zelo estetska. Lahko jih namestimo tudi kot loilni zid v prostoru. Takno grelno telo je idealno za suenje perila, vendar nima dovolj velikega uinka za ogrevanje velike sobe. Poleg tega je priporoljivo, da ga v kopalnici uporabimo samo kot dodaten vir.
2. Grelci Grelec je grelno telo, ki prenaa toploto s konvekcijo. Sestavljen je iz izmenjevalca in zaboja, ki ima mreico na zgornji strani. Lahko ga namestimo na steno, vgradimo v podstavek ali v tla. Vgrajeni grelec ima majhen uinek zato moramo vgraditi ventilator s katerim poveamo uinek.
3. Talno ogrevanje 32
Energetska uinkovitost v stavbah e uporabljamo takno grelno telo, potrebujemo nijo temperaturo za vzdrevanje toplotnega Definicija:Talno ogrevanje je sevalno ogrevanje za velike povrine. Obstajata dve vrsti talnega ogrevanja vroevodno in elektrino. udobja v notranjosti. Zato lahko uporabimo vir z manjim potencialom kot so toplotne rpalke, kondenzacijski kotli ali sprejemniki sonne energije. Elektrino ogrevanje uporabljamo predvsem kot dodaten element za vzdrevanje vejega udobja. 4. Stensko ogrevanje Stensko ogrevanje se je razvilo podobno kot talno, vendar se ne uporablja tako pogosto. Stroki investicije so veji, vendar ima doloene prednosti. Ustvari idealno klimo, uporaba je fleksibilna in prinaa nove monosti za ogrevanje starejih hi. Ko uporabljamo ogrevalni sistem, zunanje stene v prostor oddajajo hlad. To se spremeni, e uporabljamo stensko ogrevanje, saj potem zunanje stene v notranji prostor oddajajo toploto. Torej za ogrevanje potrebujemo nizko temperaturo in lahko uporabimo vire z nizkim potencialom. V nasprotju s talnim ogrevanjem, pri stenskem temperatura zidu ni omejena. Gradnja je podobna kot pri talnem ogrevanju. 3.2 Hlajenje klimatizacija 3.2.1. Uvod Klimatizacijski sistem nam poleti v notranjih prostorih omogoa ohranjanje prijetne temperature. To, da lahko izberemo eleno temperaturo, je razkoje, ki ga pred nekaj desetletji e niso poznali. V zadnjih nekaj letih se je cena hladilnih sistemov precej zniala, zato se je njihova uporaba poveala. V veini primerov zgradbe nimajo centralnega sistema hlajenja, zaradi katerega bi bile bolj energetsko uinkovite, ampak ima vsako stanovanje svojo klimo. Preden razloimo kako klima deluje, in kakne tipe klim poznamo, je potrebno razmisliti o naslednjem vpraanju. Opomba: Zaradi tega poleti klime drastino poveajo zneske na raunih industrijskih objektov, hotelov, bolninic, raznih ustanov, olah itd. V mnogih evropskih regijah, je poraba energije poleti, zaradi vedno veje uporabe hladilnih sistemov, celo veja kot pozimi
Kakna temperatura je primerna? 33
Energetska uinkovitost v stavbah Udobno okolje je tisto, kjer stanovalcem ni vroe in jih ne zebe. Definicija:Teko je doloiti katera temperatura je za nekoga udobna, saj je pri tem potrebno upotevati veliko dejavnikov. Najbolj pogost pokazatelj ugodne temperature je temperatura zraka, eprav drugi dejavniki, kot so vlaga in prepih, vplivajo na obutek udobja.
Zakaj definirati udobje? Klima mora imeti nastavljeno doloeno temperaturo, nad katero prine s hlajenjem. Potrebno je torej izbrati primerno temperaturo, ki ne bo prenizka, saj bo tako klima delovala preve asa, in ne previsoka, saj bo takrat klima delovala le kratek as, in prostora ne bo dovolj ohladila. Pogosto sploh ne pomislimo, kakno mo ima klima ter koliko energije porabi, in e jo pravzaprav potrebujemo. Zato je pomembno, da doloimo, kaj je udobje, kar nam bo omogoilo, da nastavimo primerno temperaturo na termostatu. Kaj je najbolj udobno? Naslednji primer nam bo razjasnil to, o emer smo ravnokar govorili: Poleti je ob 15:00 temperatura v mojem kraju 38C, kaj je za nas najprimerneje? A) Da vstopimo v stavbo ali izstopimo iz stavbe, kjer je temperatura 18C? B) Da vstopimo v stavbo ali izstopimo iz stavbe, kjer je temperatura 24C? V primeru A telo doivi veliko temperaturno razliko (20C), medtem, ko je v primeru B ta razlika le 12C. Glede na definicijo udobja, je v tem primeru najbolj primerno klimo nastaviti na 24C. In ... zakaj je to dobro? Izbira primerne temperature ima tiri prednosti, ki so med seboj povezane: Opomba: Poleti je potrebno klimo nastaviti tako, da nas, kadar vstopimo v prostor, ne zazebe. Kljub temu, da klimo lahko nastavi na manj kot 18C, mora poleti delovati med 23C in 25C.
Veje udobje; Zmanjanje asa delovanja, in tako porabe energije; e porabimo manj energije, zmanjamo raun za elektriko; Prenizka temperatura v hii povzroi nenadno spremembo temperature v telesu (ko pridemo od zunaj), kar je vzrok za veino poletnih prehladov.
34
Energetska uinkovitost v stavbah 3.2.2. Kako deluje klima? Definicija:Funkcija kateregakoli hladilnega ali klimatizacijskega sistema je prenos toplote iz enega kraja na drugi, pri emer porabljajo elektriko. To je kot izmenjava, toplota se absorbira iz notranjosti doma, ki se ohladi, toploto pa naprava prenese ven iz hie.
Da lahko to naredi, hladilna naprava uporablja prenaalno snov, ki jo poznamo kot "hladilo"6. Ta snov ima ravno pravnje fizikalne lastnosti. Pri majhnih temperaturah preide od tekoega do plinastega stanja Med temi fazami ujame toploto. Hladilni sistem sestavljajo osnovni deli (kompresor, kondenzator, raztezna naprava in uparjalnik), med katerimi neprestano kroi hladilna tekoina. Osnovni sistem delimo na tiri korake, kar prikazuje naslednja slika.
Slika 15: Osnovna shema parno-kompresijskega hladilnega sistema
Koraki 41: Hladilo stee skozi uparjalnik (ki je nameen znotraj), kjer iz toplega prostora odstrani toploto (notranjih prostorov), ki so tako ohlajeni. Zaradi tega procesa vpijanja se hladilo spremeni v paro, kar pomeni, da preide v plinasto stanje (kot smo e prej omenili, v plinasto stanje preide, ker lovi toploto). Koraki 1-2: Ko hladilo zapusti uparjalnik (v parnem stanju) ga kompresor stisne s sorazmerno visokim pritiskom. Elektrika se torej porablja pri kompresorju. Koraki 2-3: Nato hladilo z vijim pritiskom in temperaturo stee skozi kondenzator (ki je zunaj), kjer se ob stiku s hladnejim posrednikom kondenzira kot na primer zunanji zrak. Koraki 3-4: Na koncu iroki ventil, ki prenaa hladilo do izparilnika, hladilu z vijim pritiskom in temperaturo zmanja pritisk. Torej, uparjalnik je nameen znotraj, kondenzator pa zunaj. Kaj pa njihova uinkovitost? V zadnjih letih, je skrb za racionalno rabo energije spodbudila proizvajalce klimatskih naprav, da so precej izboljali energetsko uinkovitost naprav. Definicija:Uinkovitost klime prikazuje kolinik energetske uinkovitosti (EER). Doloa kaj dobi za tisto kar vloi, kjer je uporabni uinek (kar dobimo) odstranjevanje toplote iz notranjega prostora in kar moramo vloiti je elektrika, ki jo porabi kompresor.
V trgovinah je na voljo kar nekaj hladilnih snovi. Razlikujejo se glede na temperaturo in pritisk pri katerih spremenijo agregatno obliko (iz tekoe v plinasto).
6
35
Energetska uinkovitost v stavbah Viji kot je EER, bolj uinkovita je klima.
Lestvica energetske uinkovitosti A B C D E F G
Kolinik energetske uinkovitosti (KEE)
KEE
3.20 < KEE 3.20 KEE > 3.00 3.00 KEE > 2.80 2.80 KEE > 2.60 2.60 KEE > 2.40 2.40 KEE > 2.20 2.20 KEE
toplota _ odstranjen a porabljena _ energija
Tabela 4: Lestvica energijske uinkovitosti
Torej, stareje klime imajo lahko KEE priblino 2.2, noveje pa priblino 3.5. To pomeni, da e primerjamo ti dve napravi, ki sicer odstranita enako koliino toplote, naprava z manjim KEE porabi 60% ve energije kot jo porabi tista z najvejim KEE pri opravljanju enake naloge (3.5/2.2 = 1.60). 3.2.3. Energijska nalepka Za to, da bi prihranili energijo in s tem zmanjali emisije CO, Evropska unija ureja energetsko oznaevanje vseh klimatskih naprav. Oznaka za energetsko uinkovitost pove, koliko energije porabi klimatska naprava. Na lestvici so razvrene od A do G, kjer A predstavlja najboljo opremo, ki jo lahko kupimo, G pa najslabo (glej sliko). Energijska nalepka pokae tudi priblino porabo v enem letu (v kWh). Oprema z vijim uinkom ponavadi stane malo ve, a oprema razreda G, bo pri svojem delovanju porabila 50% ve elektrike, kot oprema razreda A. 3.2.4. Razline monosti nastavitev klime Preden kupite klimo se prepriajte, e jo res potrebujete. Klime so v primerjavi z ventilatorji precej draje, poleg tega pa porabijo velike koliine elektrike. Si preprian, da si ne more zagotoviti primerne temperature z malo drajim ventilatorjem?
Opomba: V veini primerov bo ventilator deloval tako, kot klima. Temperaturo v prostorih zmanjajo za 3C do 5C predvsem pa porabijo manj elektrike kot klima (ponavadi malo manj kot 10% celotne porabe klime).
36
Energetska uinkovitost v stavbah e si se konno odloil, da potrebuje klimo, izberi tip, ki ti ustreza. Sledi prikaz glavnih monosti klimatskih naprav. Sobne klime Uparjalnik Kondenzator Uporabljajo se za hlajenje ene sobe in ne cele stavbe. Njihovo delovanje je ceneje kot delovanje centralnega sistema, a njihova uinkovitost je na splono manja. Najpogosteji so "loeni sistemi" (kot je prikazano na sliki), kar pomeni, da je tuljava (uparjalnik) nameena znotraj, kondenzator pa zunaj. Obe enoti sta med seboj Loeni sistem povezani z vodom, skozi katerega kroi hladilna tekoina. e sta izparilnik in kondenzator nameena skupaj, imenujemo tak sistem sestavljeni sistem ali combos. Centralni klimatski sistem Sestavljeni sistem Centralni klimatski sistem uporablja dovodne in odvodne vode, ki so razporejeni po vsej stavbi. Po njih kroita ohlajen in topel zrak. Veina centralnih klimatskih sistemov je loenih sistemov (glej zgoraj). Toplotne rpalke Toplotna rpalka lahko slui kot grelnik in kot klima. Pozimi toplotna rpalka rpa toploto iz zraka zunaj, nato ta toplota po vodih zaokroi po stavbi. Poleti pa toplotna rpalka rpa toploto iz notranjosti in jo spua ven. S tem sistemom lahko prihranimo precejnje koliine energije, saj delujejo kot grelniki in klime. 3.2.5. Nasveti in namigi kako uporabljati klimatsko napravo Opomba: Poleti lahko hlajenje obsega 50% ali ve celotnega rauna za elektriko.
Sledi naslednjim nasvetom, ki ti bodo povedali, kako poveati energetsko uinkovitost in prihraniti denar. Izogni se uporabi klimatske naprave, kadar je le mono: V veini primerov ventilator deluje tako kot klimatska naprava. Izogni se nepotrebnem gretju, kot je pretirana osvetlitev, vroa oprema, itd. Ugasni jih, kadar jih ne uporablja. Napui in senniki so dobri pripomoki s katerimi se poleti izognemo soncu (glej poglavje o oknih). Ustrezne dimenzije in pravilna uporaba klimatske naprave:
37
Energetska uinkovitost v stavbah Tabela z napotki, kako izbrati mo hlajenja

Podroje hlajenja (m2) 9 15 15 - 20 20 - 25 25 - 30 30 - 35 35 40 40 50 50 60 Mo hlajenja (KW) 1.5 1.8 2.1 2.4 2.7 3 3.6 4.2
Tabela 5: Navodila za pravilno velikost klime
N.B. Nakazane vrednosti kot so gradbeni materiali, usmerjenost hie in njena sestava pomembno vplivajo na potrebe hlajenja. e je soba obsijana s soncem, ali pa je na podstreju, moramo poveati mo hlajenja za 15%. e so v prostoru naprave, ki oddajajo toploto, npr. v kuhinji, je potrebno mo hlajenja poveati za 1 kW.
Nastavi primerno temperaturo (med 23C in 25C, slednja je najbolja) in namesti naprave, ki to kontrolirajo (termostate). Ti bodo uravnavali klimatizacijski sistem, da bo ohranjal eleno temperaturo. Z vsako stopnjo, ki je pod ustrezno temperaturo, potroi 8% ve energije. Kadar je klimatska naprava prigana, imej vrata in okna zaprta. Dobra izolacija je zelo pomembna, ker se z njo izognemo uhajanju hladnega zraka (isti nasvet velja za sistem ogrevanja, glej tudi poglavje o izolaciji). Prepriaj se, da je tok hladnega zraka dobro porazdeljen po prostoru, tako se izogne obmojem s premrzlimi ali pretoplimi tokovi (blizu oken, vrat, itd). e ima klimatska naprava prilagodljive lopute, jih nastavi tako, da klima piha proti stropu, ker se tako hladen zrak odbije in spusti. Pozorno poglej na energetsko uvrstitev nove klimatske naprave, kjer A predstavlja najboljo opremo, G pa najslabo.
Poglej, e je oprema pravilno nameena in jo primerno vzdruj. Namesti enoto kondenzatorja na zrano mesto, stran od sonnega sevanja. Pri sobnih klimatskih napravah naj bo sistem nameen blizu oken ali zidu, na sredini sobe ali v najbolj temnem delu hie. Klimatsko napravo oisti in pregleduj vsakih nekaj mesecev. Umazani filtri in tuljave lahko ovirajo normalni pretok zraka in poslabajo sposobnost uparjalnika za vpijanje toplote, in s tem zmanjajo uinkovitost sistema. Prihrani lahko od 3% do 10% energije.
3.3 Vaja/vpraanja
1. Kaj lahko povzroi neprijeten obutek v posameznih delih telesa? 2. Kateri prenaalec toplote se pri sistemu ogrevanja najbolj pogosto uporablja? 3. Razloi kako deluje toplotna rpalka?. 4. Zakaj bi moral biti faktor ogrevanja pri toplotni rpalki veji kot 1? . 38
Energetska uinkovitost v stavbah 5. Natej sestavne dele solarnega sistema ogrevanja: . 6. Kateri trije glavni dejavniki vplivajo na udobno temperaturo? ........................ ........................... ............................ 7. Kako visoka bi morala biti temperatura na klimatski napravi v poletnem asu, da bi se poutili prijetno in bi se izognili toplotnemu oku? ..................... 8. Kateri del klimatske naprave porablja elektriko? (Obkroi pravilni odgovor) Kompresor Uparjalnik Kondenzator
Reitve 1. Hlajenje ali segrevanje delov telesa s sevanjem, hlajenje nog in segrevanje glave naenkrat, segrevanje ali hlajenje nog 2. topla voda ali zrak 3. Glej poglavje 4. Toplotna energija, ki jo odda toplotna rpalka, je vsota elektrine energije kompresorja in nizke potencialne energije zunanjega okolja. Toplotni faktor je toplotni uinek deljen z elektrino energijo kompresorja. 5. zbiralnik, regulacija, rpalka, grelnik, senzorji 6. Temperatura zraka, vlaga in zranost. 7. 2325 C. 8. Kompresor
Spletne povezave
http://www.rerc-vt.org/solarbasics.htm http://www.price-hvac.com/media/trainingModule.aspx http://www.idae.es/
Reference:
Greg Pahl: Natural Home Heating: The Complete Guide to Renewable Energy Options, Chelsea Green Publishing, 2003 ASHRAE, Fundamentals Handbook (SI), GA, ASHRAE, 2001, Atlanta. Moran, M. J. and H. N. Shapiro, Fundamentals of Engineering Thermodynamics: SI version, John Wiley & Sons, Inc., 2006. VV. A. A.: Gua prctica de la energa. Consumo Eficiente y Responsable (Practical Guide for Energy. Efficient and Responsible Consumption), Instituto para la Diversificacin y Ahorro de la Energa (IDAE), 2007.
39
Kljune toke: Prijetna temperatura je eden izmed najpomembnejih dejavnikov, ki omogoa najbolje poutje v zaprtih prostorih. Najbolji nain, kako zagotoviti prijetno temperaturo, ne da bi poveal porabo energije je, da prostora ne pregreje ali shladi preve. Obstaja kar nekaj monosti in kombinacij virov in elementov ogrevanja. Pomembno je, da izberemo najboljo kombinacijo in pravilno uravnavanje. Obnovljive vire je mono uinkovito uporabiti za ogrevanje - solarne, biomaso, toplotno rpalko. V mnogih evropskih regijah poleti klime drastino poveajo zneske na raunih industrijskih objektov, hotelov, bolninic, raznih ustanov, ol, itd. Funkcija kateregakoli hladilnega ali klimatizacijskega sistema je prenos toplote iz enega kraja na drugi, pri emer porabljajo elektriko. To je kot izmenjava, toplota se absorbira iz notranjosti doma, ki se ohladi, toploto pa naprava prenese ven iz hie. Temperatura s katero klima deluje mora biti poleti med 23C in 25C (slednja je najbolj primerna). Z vsako stopnjo, ki je pod ustrezno temperaturo, potroi 8% ve energije. V veini primerov bo ventilator deloval tako, kot klima. Temperaturo v prostorih zmanjajo za 3 C do 5 C predvsem pa porabijo manj elektrike kot klima.
40
4.
Ogrevanje vode v hii
Ogrevanje vode je obiajno drugi najveji porabnik toplotne energije v hii. Poraba je odvisna od navad uporabnika in se razlikuje od drave do drave in od gospodinjstva do gospodinjstva. Opomba: Ena oseba v enem dnevu porabi minimalno 40 litrov vode, kar je priblino 2 kWh energije. V povpreju pa ena oseba v enem dnevu porabi 3,4 4 kWh energije (ta tevilka vkljuuje izgubo toplote v ceveh).
V hiah, ki imajo centralno ogrevanje, isti vir ogreva vodo v radiatorjih in vodo za umivanje, itd. V hiah z lokalnim sistemom ogrevanja pa porabijo najve elektrike za ogrevanje vode. Opomba: Da bi se izognili izgubam toplote, mora biti cevovod im kraji in dobro izoliran. Temperatura vode mora biti priblino 45-60 C.
Med kurilno sezono toplo vodo v hii ogreva pe. Poleti moramo toplo vodo ogrevati posebej, ker drugae ne izkoristi celotne vhodne moi grelnika. Predvsem zato, ker je uinkovitost starejih grelcev le 40 % odstotkov uinkovitosti modernejih, ki lahko preidejo v poletni nain, v katerem lahko delujejo z 80 % uinkovitostjo ali ve. Umivanje rok Nega telesa (v enem dnevu) Posoda (1 oseba) Tuiranje Kopanje v kadi 3-6l 9 - 12 l 4-7l 30 - 50 l 150 - 180 l 37 37 60 37 27 0,1 - 0,2 kWh 0,3 - 0,4 kWh 0,3 - 0,5 kWh 1,0 - 1,7 kWh 5,0 - 6,0 kWh
Tabela 1: Koliko pitne vode potrebujemo/porabimo?
4.1 Tipi naprav za ogrevanje vode Poznamo kar nekaj sistemov za ogrevanje vode grelce, ki takoj segrejejo vodo ali sistem shranjevanja, neposredno ali posredno ogrevanje. Lahko jih razvrstimo glede na vir energije, s katerim ogrevajo vodo. Neposredno ogrevanje pomeni, da je voda v stiku z virom ogrevanja (elektrika, ogenj, itd.). Posredno ogrevanje pomeni, da se voda ogreva s pomojo toplotnega izmenjevalnika. Sistem shranjevanja je najstareji sistem ogrevanja pitne vode. Ne porabimo vedno enake koliine vode, zato se ogreta voda shrani v zbiralniku. e uporabljamo grelnik na trda goriva, ki ga ni mogoe nadzirati, je potrebno uporabiti ta sistem. Izraun primerne velikosti kotla je odvisen od asa ogrevanja vode. Ta as nato uporabi za izraun vhodne moi zbiralnika. Ta tip kotla ima nizek odjemni prikljuek za dolgo asa. Slabost tega zbiralnika je, da je izguba toplote lahko precej velika (najnoveji tipi imajo koliino izgub natisnjeno na energijski nalepki). Pri grelcu, ki vodo takoj segreje, voda stee ez povrino za toplotno izmenjavo in se tako segreje. Grelci, ki vodo segrejejo takoj, niso primerni za prostore, kjer vodo rabimo pogosto in v majhnih koliinah (npr. umivanje rok). Temperatura se spreminja z odtokom, kar vasih povzroa
41
Energetska uinkovitost v stavbah teave. Ta tip kotla ima visok odjemni prikljuek za kratek as. A je precej obutljiv na vodo, ki vsebuje veliko vodnega kamna. 4.1.1. Elektrine naprave za shranjevanje Ogrevanje z elektriko je ponavadi neposredno ogrevanje. Vodo se pri tem tipu naprav ponavadi ogreva ponoi, ko je elektrika ceneja. Torej je dobra lastnost tega tipa naprav nija cena elektrike in manja vhodna mo naprave. Grelna spirala, ki je povezana s sistemom ogrevanja, je lahko montirana v zbiralnik, tako lahko pozimi ogreva vodo skupaj z ogrevanjem prostorov. Temu tipu naprave pravimo kombinirani (ali 'kombi) kotel. Njegova slabost je omejena koliina vode, ki jo lahko segreje. Kadar porabi vso ogreto vodo, mora kar precej asa akati (vasih do naslednjega dne), da se voda spet segreje. 4.1.2. Elektrine naprave za takojnje ogrevanje Ta tip ponavadi najdemo pod umivalnikom. e uporabljamo ta tip naprav, imamo toplo vodo vedno na voljo, a njena slabost je, da je intalirana vhodna mo te naprave precej velika. Zato potrebuje bolji prekinjevalec elektrinega tokokroga, kar pomeni veje stroke in vije raune za elektriko. 4.1.3. Plinska naprava za neposredno takojnje ogrevanje vode V preteklosti je bil to najbolj pogost tip naprav za ogrevanje vode. Dandananji pa ponavadi uporabljamo plinske zbiralnike. Glavne prednosti teh naprav so enostavna zgradba in delovanje, ter velikost (ponavadi so majhni). Po drugi strani ima majhno uinkovitost, temperatura pa se spreminja glede na tok. 4.1.4. Plinske naprave za neposredno shranjevanje Pri tem tipu naprav se izognemo slabostim, ki jih ima hitri grelec. Vhodna mo gorilnika je lahko nija, temperatura ni odvisna od toka, poleg tega je uinkovitost veja, celo e segreva le majhno koliino vode. A v primerjavi z drugimi napravami je veji in draji. V primerjavi z elektrinim grelnikom, plinski lahko deluje cel dan; vnos je veji, zato je velikost lahko manja. Ta grelnik vode lahko tudi poveemo s pejo. Na triu je veliko grelnikov z vgrajenim zbiralnikom. 4.1.5 Posredne plinske naprave za shranjevanje Te so povezane z grelnikom vode in vodo ogrevajo tako, da jo poljejo skozi izmenjevalnik, ki je montiran v rezervoarju. To je primerna reitev, e poleg plinskega grelnika uporablja e druge vire ogrevanja. 4.1.6 Druge monosti Zbiralnik z izmenjevalnikom toplote je univerzalni sistem ogrevanja vode, ki ga lahko uporabljamo s katerimkoli drugim virom energije, npr. fosilnimi gorivi, biomaso, lesom, solarno energijo, toplotno rpalko, itd. Uporabljamo lahko tudi geotermalno energijo. V zadnjem asu so v uporabi protitoni izmenjevalniki, a v glavnem je bolj priporoljivo zadrevati energijo v vodi. Pri solarnem sistemu ali toplotni rpalki je potrebna akumulacija.
42
Energetska uinkovitost v stavbah 4.2. Nasveti in namigi kako prihraniti vodo in energijo Ni prijetno plaevati raunov, posebno kadar so vedno viji. Zato je bolje varevati z energijo in vodo. e varujemo z vodo, pravzaprav dvojno prihranimo vodo in energijo, ki je potrebna za segrevanje vode. Ogrevanje pitne vode predstavlja priblino 25 % porabe vse porabljene energije. Opomba: Prvi korak je, da prepreimo kapljanje tople vode iz pip. e kapne 10 kapljic na minuto, v enem tednu izgubimo 40 litrov
Naslednji korak je, da zmanjamo porabo. Za to obstaja veliko monosti. Se tuira ali kopa? Ceneje je, e se na hitro stuira, ker tako porabi le tretjino vode v primerjavi s kopanjem. Kadar za umivanje rok ali posode uporabljamo pipo, ki je podobna tisti od tua, nam ta prihrani vodo, saj je voda pomeana z zrakom, in ima zaradi tega hitreji tok. Z ekonomino glavo od tua lahko prihrani e dodatnih 30-35 % pitne vode. e uporablja pipe z eno roico, zmanja as, ki je potreben za uravnavanje temperature, kar prihrani skoraj 20 % energije, potrebne za ogrevanje vode. e se dri vseh teh nael, lahko prihrani 30 40 % energije, potrebne za ogrevanje vode, to je priblino 7 10 % porabe energije enega gospodinjstva. In to ni majhna koliina. Natanno si torej oglej mone prihranke: Meanje Veliko vode in energije izgubimo medtem, ko se voda v pipi mea do elene temperature. Velikanska koliina vode odtee, ne da bi jo porabili, preden se voda zmea tako, kot hoemo. Zato je tu preprost trik: najprej odpri toplo vodo in poakaj, da stee. Nato odpri mrzlo, ki ima temperaturo okoli 20 C, ker se v pipi ogreje, in jo zmeaj. Mrzla voda iz vira (10 C) kmalu pritee in zmanja temperaturo. e si le umiva roke, je voda pravnja, e se pa tuira, pa poveaj temperaturo. Ko kona, najprej zapri toplo vodo. Morda se zdi nepomembno, a v gospodinjstvih z majhnimi otroci je na tisoe dolgotrajnega meanja vode. e prihrani decilitre ali litre vode pri vsakem pranju, lahko letni prihranki doseejo kar nekaj kubinih metrov. Pipa z eno roico Teavo z meanjem vode lahko reimo z uporabo pip z enojno roico. e uporablja take pipe, se mora nauiti, kateri poloaj roice je najbolj primeren za toplo vodo. Medtem, ko pomiva posodo, je dobro pipo vekrat zapreti, vzeti drug kos posode, in jo znova odpreti. Drugi nasveti: s kratko roico ne more tekoe uravnavati toka vode. Med uravnavanjem ponavadi poskakuje, zato je bolje kupiti pipo z daljim roajem. Najbolja reitev je, da po celem stanovanju uporabljate pipo s termostatom, ker lahko enostavno nastavite temperaturo, in nato vodni curek. Tako ni treba skrbeti za toplo vodo. Kraja vodovodna napeljava e postavimo grelnik iz kleti v kopalnico ali im blije pipam, lahko zmanjamo izgubo toplote iz cevovoda. Kopalnice so postale reprezentativen del stanovanja in arhitekti ne marajo bojlerjev v kopalnici, a lahko ga enostavno namestite v omarico. Spremeni svoje navade e se na hitro stuira, lahko porabi skoraj 70 % manj vode v primerjavi s kopanjem. Ni potrebno, da se odree uivanju v banji, le zmanjaj to navado. Banja vsebuje priblino 150 litrov vode, za tuiranje pa porabi le 50 litrov. 43
Energetska uinkovitost v stavbah Zmanjaj troenje Kadar si namilimo roke, umivamo zobe, amponiramo lase, se brijemo, itd., ponavadi ne zapremo vode in tako veliko iste vode stee v kanalizacijo. To je le eden izmed mnogih nainov troenja vode. Roke si ponavadi umivamo z zelo majhno koliino vode. Ponavadi obrnemo roico s toplo vodo, a iz pipe najprej pritee voda z 20 C, in ko pritee topleja voda, si roke e nehamo umivati, ta topla voda pa se v cevovodu ohladi. Zato si poskuaj roke umivati z mrzlo vodo, ki ima 20 C, ker ta ponavadi ostane v cevovodu. e dva nasveta kako zmanjati porabo vode: za umazana dela uporabi rokavice za enkratno uporabo, za umivanje zob ali za britje pa kozarke. 4.3. Solarni grelniki vode A stroki investicije so precej visoki, zato je obdobje, ko se povrnejo, precej dolgo, poleg tega pa Opomba: Ta tip ogrevanja vode v hii spada med najpogosteje uporabe solarne energije. Glavna prednost solarne energije je, da je dostopna, delovanje sistema ne stane skorajda ni, montira pa se ga lahko kdajkoli.
je celoten sistem odvisen od sonne svetlobe, ki je nepredvidljiva. Ti aktivni solarni sistemi uskladiijo zbrano solarno energijo v zbiralnik (to je lahko rezervoar za vodo, bazen, ali prodni zbiralnik). Uskladieno energijo ponavadi porabimo kot toplo vodo ali za ogrevanje. A po pravilu dalje skladienje pomeni veje stroke. V primeru, ko je le malo ali pa ni sonca (ko je oblano, no, itd.), moramo solarni sistem povezati z drugimi viri ogrevanja (npr. plinski bojler, elektrini bojler, itd.). Poleti je lahko nosilec toplote voda, a skozi leto je potrebno uporabiti tekoino, ki ne zmrzne. 4.4. Vaja/vpraanja Opomba: Prednosti ogrevanja tople vode s solarnim sistemom: zagotovi 50 % do 70 % letnih potreb po topli vodi ivljenjska doba je 20-30 let solarni grelniki bodo prepolovili vae letne raune za vodo poleti ste popolnoma preskrbljeni z vodo deluje, ko je zasenen enostavno planiranje
1. Katera je primerna temperatura za ogrevanje vode v hii? .. 2. Kaj porabi manj vode? Kopanje v kadi Tuiranje
Koliken del ogrevanja vode v hii lahko med letom zagotovi solarni sistem? .. Reitve 44
3.
Energetska uinkovitost v stavbah 1. Okoli 45-60 C 2. Tuiranje 3. Zagotovi 50 % do 70 % letnih potreb po topli vodi. Reference:
Greg Pahl: Natural Home Heating: The Complete Guide to Renewable Energy Options, Chelsea Green Publishing, 2003 Spletna stran:
http://www.engineeringtoolbox.com http://www.rerc-vt.org/solarbasics.htm http://www.diydoctor.org.uk/projects/domestic_hot_water_systems.htm
Kljune toke: Ogrevanje vode je obiajno drugi najveji porabnik toplotne energije v hii. Ena oseba v enem dnevu porabi minimalno 40 litrov vode, kar je priblino 2 kWh energije. V povpreju pa ena oseba v enem dnevu porabi 3,4 4 kWh (ta tevilka vkljuuje izgubo toplote v ceveh). Poleti je teava, da se izgube iz cevovoda spremenijo v nezaeleno toploto, ki ogreva zidove. Da bi se izognili izgubam toplote, mora biti cevovod im kraji in dobro izoliran. Temperatura vode mora biti priblino 45-60 C. Prvi korak je, da prepreimo kapljanje tople vode iz pip. e kapne 10 kapljic na minuto, v enem tednu izgubimo 40 litrov. Ceneje je, e se na hitro stuira, ker tako porabi le tretjino vode v primerjavi s kopanjem. Kadar za umivanje rok ali posode uporabljamo pipo, ki je podobna tisti od tua, nam ta prihrani vodo, saj je voda pomeana z zrakom, in ima zaradi tega hitreji tok. Obnovljive vire je mono uinkovito uporabiti za ogrevanje - posebno solarne
45
5. Razsvetljava
Objektivno uenje: V tem poglavju se boste nauili: Pomen svetlobe za ljudi Kako uporabljati dnevno in umetno svetlobo Pregled monih virov umetne svetlobe Kaj je svetloba, kako jo meriti in priporoila za primerno osvetljenost v stavbah Za delo in za to, da vidimo potrebujemo primerno svetlobo. Glavna zahteva za notranje prostore (s tega stalia) je udobje, da vidimo.
Definicija:To pomeni, da mora svetlobno okolje fizioloko, psiholoko in estetsko zadovoljiti loveke potrebe. Osvetljenost vkljuuje uporabo umetnih virov svetlobe, kot so lui, in naravno osvetljenost notranjih prostorov z dnevno svetlobo. Opomba: Za ljudi je dnevna svetloba zelo pomembna. e smo brez vsakodnevne dnevne svetlobe, se na vid lahko okvari. Dnevno svetlobo (ki prihaja skozi okna, strena
Kjer ni mono uporabiti dnevne osvetlitve, lahko uporabite meano osvetlitev, ali v najslabem primeru samo umetno osvetlitev. Opomba: e podnevi izkoriate dnevno svetlobo, s tem zmanjate potrebo po energiji pa tudi stroke.
Da bi zagotovili potrebno osvetlitev prostora, je ponavadi potrebna umetna osvetlitev. Umetna osvetlitev, torej, predstavlja velik del porabe energije, in prispeva pomemben dele k celotni porabi energije na svetu. Dandananji nam umetno svetlobo dajejo elektrine lui, a v preteklosti so za osvetlitev uporabljali plinske lui, svee, ali oljne svetilke, ki jih v nekaterih situacijah uporabimo tudi danes. Pravilna osvetlitev lahko povea delavno storilnost ali estetiko; eprav potroi veliko elektrike in ima kodljive uinke na zdravje. Notranja osvetlitev je oblika inventarja ali pohitva, in je kljuni del notranje opreme. Razsvetljava je lahko tudi bistven del krajine.
46
Energetska uinkovitost v stavbah 5.1. Dnevna svetloba Vir dnevne svetlobe so sonni arki ali sonna svetloba, razprena po nebu. Jakost in barva dnevne svetlobe se spreminja skozi dan in leto, odvisna pa je tudi od geografske irine in vremenskih pogojev. Dnevna svetloba je ena izmed glavnih dejavnikov v okolju in ima velikanski vpliv na lovekovo fizino in psihino stanje. Zato obstaja nekaj koliinskih in kvalitativnih zahtev po standardu ali priporoilih. Koliinski kriterij je stopnja moi dnevne svetlobe, kvaliteta pa je opisana kot svetlobni tok in smer svetlobe, enakomernost ali intenzivnost osvetlitve ter svetlost in bleanje. Bleanje povzroi zelo mona svetloba ali velik kontrast npr. strena okna, ki so obrnjena proti nebu. Zato je potrebno uravnavati neposredne arke dnevne svetlobe v notranjih prostorih. Poznamo veliko nainov, kako uravnavati dnevno svetlobo. Izberite tista sredstva, ki vam najbolj ustrezajo in so ekonomina. Trdna pokrivala za okna morajo biti na zunanji strani oken (npr. rolete) Premina pokrivala za okna (npr. zavese, notranje rolete) lahko prilagajamo po potrebi in so lahko nameena na obeh straneh. Na zunanji strani prepreujejo, da bi izkoristili sonno svetlobo.
5.2. Umetna razsvetljava Umetno razsvetljavo nam dajejo viri umetne razsvetljave, kadar ni mono dobiti dnevne svetlobe. Moderni viri lahko ustvarijo notranjo dnevno osvetlitev, ki je podobna dnevni svetlobi. Opomba: Jakost svetlobe mora odgovarjati dejavnosti, za katero potrebujemo svetlobo. Manja jakost je potrebna za tiste dejavnosti, kjer ne potrebujemo veliko lui, veja pa za tiste, kjer jo potrebujemo. Poleg tega mora razsvetljava ustvarjati primerno in prijetno okolje.
Razsvetljavo ponavadi razdelimo na sredino in obrobno. Glavno naelo pri nartovanju razsvetljave je da mora biti tam kjer jo potrebujemo (npr. na tleh, na delovni povrini, itd.). Pomemben je tudi nain osvetljave. Lahko je neposreden, ne isto neposreden, mean ali posreden. Neposredna osvetlitev pomeni, da svetloba pada na delovno povrino ali na tla. Neposredna osvetlitev uporablja vso svetlobo, ki jo oddaja svetilo, zato je zelo ekonomina, a povzroa temne sence z ostrimi robovi in bleanje. Poleg tega sta v temi zgornji del stropa in stene. Delno neposredna osvetlitev pomeni, da vir svetlobe ne oddaja le v spodnji del, ampak tudi v strop ali stene. Soba se tako zdi bolj udobna. Svetloba, odbita od stropa, naredi sence bolj mehke, tako da je bleanje bolj sprejemljivo. Delno neposredna osvetlitev je najbolja in najpogosteja. 47
Energetska uinkovitost v stavbah Meana osvetlitev oddaja svetlobo v vse smeri, tako da je intenzivnost osvetlitve vseh povrin (tal, stropa, sten) enaka. Posredna osvetlitev pomeni, da vsa svetloba pada na strop in zgornji del sten. Osvetljen strop je tako vir svetlobe z majhno mojo, in vsa soba je enakomerno osvetljena brez kakrnegakoli bleska. Slabost tega sistema osvetlitve je velika izguba svetlobe, ki jo povzroi odsev. 5.3. Viri svetlobe Poznamo dve glavni skupini virov - toplotne in svetlobne. Toplotni viri (npr. Sonce, navadna arnica) svetlobo oddajajo tako, da se zelo segrejejo. Luminiscentni viri (flourescenne sijalke) pa svetlobo oddajajo z luminiscenco (sevanjem). Tukaj je seznam tehninih podatkov, ki oznauje vire, ki doloajo koliino in kvaliteto svetlobe: napetost (V) vhodna mo (W) svetilni tok (lm) lumen na vat (lm/W) temperatura (K) Klasine arnice so najbolj pogosti in najbolj neekonomini viri. Samo priblino 3-4 % vhodne energije se pretvori v svetlobo, ostalo pa se potroi za toploto. Prednost teh arnic je nizka cena in enostavna namestitev, ker zanje ni potrebno nameati dodatnih pripomokov. Barva svetlobe je zelo prijetna in je najbolj podobna dnevni svetlobi. Navadna arnica ima kratko ivljenjsko dobo, le kakih 1000 ur. Vhodna mo niha od 15 do 200 W, lumen na vat pa od 6 do 16 lm/W. Halogenske svetilke so precej nov vir. Zaradi njihove oblike jih imamo raje za dekorativno in intimno razsvetljavo. Koliina lumnov na vat je veja, od 11 do 25 lm/W. ivljenjska doba pa dalja, od 2000 - 3000 ur. Te arnice proizvajajo v 2 tipih, z nizko napetostjo (12 V), z vhodno mojo od 5 do 75 W, in z visoko napetostjo, ki ima vhodno mo od 60 do 2000 W. Te arnice imajo izmed vseh virov najviji barvni indeks. e jih uporablja ne pozabi, da so izdelane za nizko napetost, da je njihova temperatura visoka, in da segrevajo okolico. Trenutno se najpogosteje uporabljajo flourescenne svetilke. Spadajo med vire z nizko vhodno mojo. Svetlobo oddajajo tako, da UV svetloba vpada na fluorescenno plast, ki pokriva notranjo stran fluorescenne svetilke. Svetilke izdelujejo v razlinih barvnih tonih, od ronate do take, kot je dnevna svetloba. Barvni indeks svetilke je kar dober. Koliina lumnov na vat je veja kot pri drugih, od 35 do 60 lm/W. ivljenjska doba pa precej dolga, od 5000 do 8000 ur. A pogosto priiganje in ugaanje zmanja ivljenjsko dobo. Obstajajo bojazni, da imajo te svetilke negativne uinke na loveki organizem (glavoboli, suhe oi, izguba las, itd.) a raziskave so pokazale, da je ta strah odve. 48
Energetska uinkovitost v stavbah Poznamo dva tipa fluorescennih svetilk: linearne in kompaktne. Linearne vire proizvajajo v dolinah 60, 120 in 150 cm in z induktivnim stabilizatorjem (INDP), vigalnim starterjem za 230 V ali brez starterja z elektrinim stabilizatorjem (ELP). Te svetilke imajo priblino 10-krat daljo ivljenjsko dobo in 5-krat vejo izhodno mo kot navadne arnice. Kompaktne fuorescenne sijalke spadajo v skupino najmodernejih virov. Nekatere izmed njih izdelujejo z enakimi navoji kot navadne arnice, tako da jih lahko z lahkoto nadomesti. ivljenjska doba je priblino 8-krat dalja in vhodna mo priblino 6-krat veja kot pri navadnih arnicah.
Tabela 1: Koliko energije lahko prihrani, e navadne arnice zamenja s fluorescennimi? *Odstotek neporabljene energije.
Vrsta fluourescenne sijalke (ki nadomesti klasino arnico) Linearna fluorescenna arnica 38 mm z INDP Linearna fluorescenna arnica 26 mm z INDP Kompaktna fluorescenna arnica z INDP Kompaktna fluorescenna arnica z ELP Linearna fluorescenna arnica 26 mm z ELP Linearna fluorescenna arnica 16 mm z ELP
Prihranki* 62 % 72 % 76 % 79 % 82 % 88 %
5.2.2 Lui Pomemben del razsvetljave so tudi lui. Razlina svetila zahtevajo razline lui, na primer, lui za linearno fluorescenno sijalko imajo drugano obliko in konstrukcijo kot lui za klasine arnice. Lui so sestavljene iz svetilnega dela in konstrukcijskega dela. Svetilni del je lahko razprevalec (ki razpri svetlobo), odsevnik (ki odseva svetlobo) ali lomilec (ki lomi svetlobo). Pomembna lastnost lui je njena uinkovitost, ki je izraena kot kolinik med svetilnostjo (lumni) in vhodno mojo (W). Najbolj uinkovite so lui, ki so odprte na dnu. Pogost problem lui je bleanje svetila. Svetila morajo imeti senilo (npr. lestenec). Dobra izbira lui, nam prinese vejo delovno uinkovitost, udobje, bolji pogled in zdravje. 5.2.3. Poraba energije Umetna razsvetljava porabi precejen del vse porabljene energije po svetu. V domovih in pisarnah se od 20 do 50 odstotkov celotne energije porabi za razsvetljavo. Kar je najbolj pomembno, v nekaterih zgradbah porabijo ve kot 90 odtsotkov energije po nepotrebnem. Stroki take razsvetljave so lahko precejnji. Le ena 100 W arnica, ki jo imamo prigano 6 ur na dan, nas v enem letu stane 28 (raunanje porabe je isto kot za druge elektrine aparate). eprav razsvetljava dandananji predstavlja pomembno sestavino porabe energije, posebno v vejih poslovnih stavbah, kjer za razsvetljavo uporabljajo razline monosti izkorianja energije. Poznamo ve strategij za zmanjanje energetskih zahtev v katerikoli stavbi: Podroben nart zahtev po osvetljenosti za vsako obmoje. Analiza kvalitete razsvetljave, ki zagotovi, da neugodni elementi razsvetljave (na primer, bleanje ali napaen barvni spekter) ne vplivajo na nart/sestavo.
49

Povezovanje prostorskega planiranja in notranje arhitekture (ki vkljuuje izbiro notranjih povrin in dimenzije sobe) z nartovanjem razsvetljave. Nartovanje koliko asa na dan bomo imeli lui prigane, da ne bomo troili energije po nepotrebnem. Izbira nastavkov in tipov lui z najboljo mono tehnologijo, ki prihrani energijo. Opomba: Izobraevanje stanovalcev stavbe o tem, kako uporabljati opremo za osvetlitev na najbolj uinkovit nain. Vzdrevanje sistemov razsvetljave. S tem se zmanja poraba energije. Uporaba naravne svetlobe - nekatere velike trgovske centre so zgradili tako, da imajo na stropu tevilna plastina okenca, zaradi katerih jim ez dan ni potrebno uporabljati umetne svetlobe.
5.3
Vaja/vpraanja
1. 2. 3. 4.
Kateri so kvantitativni in kvalitativni kriteriji svetlobe? Zakaj je potrebno uravnavati neposredne arke dnevne svetlobe v notranjih prostorih? Kaj je neposredna osvetlitev? Kateri tehnini podatki opredeljujejo vir?
Reitve 1. Koliinski kriterij je stopnja moi dnevne svetlobe, kvaliteta pa je opisana kot svetlobni tok in smer svetlobe, enakomernost ali intenzivnost osvetlitve ter svetlost in bleanje. 2. Bleanje povzroi zelo mona svetloba ali velik kontrast, zato je nujno uravnavati direktne arke dnevne svetlobe. 3. Svetloba pada na delovno povrino ali na tla. 4. napetost (V), vhodna mo (W), svetilnostni tok (lm), lumen na vat (lm/W), temperatura (K). Reference:
Fetters, John L.: The Handbook of Lighting Surveys & Audits, CRC Press, 1997 Spletna stran: http://www.iesna.org/ http://www.enlighter.org/ http://www.newbuildings.org/ALG.htm http://www.lrc.rpi.edu/ http://www.homeenergy.org/archive/hem.dis.anl.gov/eehem/97/970109.html http://www.lightingmanual.com/ http://www.vgklighting.com/ 50
Kljune toke: Za delo in za to, da vidimo potrebujemo primerno svetlobo. Dnevna svetloba (ki prihaja skozi okna, strena okna, itd.) mora biti ez dan v zgradbah, kjer ljudje ivijo in delajo, glavni vir svetlobe. Jakost svetlobe (osvetlitve) mora odgovarjati dejavnosti, za katero potrebujemo svetlobo. Manja jakost je potrebna za tiste dejavnosti, kjer ne potrebujemo veliko lui, veja pa za tiste, kjer jo potrebujemo. To je tesno povezano z vhodno mojo elektrike in porabo umetnih virov svetlobe; veja jakost, veja vhodna mo, veja poraba. Mono je prihraniti 60 - 80 % energije, e zamenjamo navadne arnice s fluorescennimi. Da se izogne izgubi elektrine energije po nepotrebnem, je najbolj enostavno, da lui izklopi, kadar jih ne potrebuje.
51
6. Elektrini aparati in elektronske naprave (ter sonne PV)

Objektivno uenje: V tem poglavju se boste nauili: enote za merjenje elektrinega toka in kako jih raunati. kako brati evropsko energijsko nalepko na elektrinih napravah pregled znailnosti naprav, ki jih navadno najdemo v gospodinjstvu, in kako prihraniti energijo, e jih pravilno uporabljamo. 6.1. Pregled V naih domovih smo obdani z razlinimi elektrinimi in elektronskimi pripomoki, ki nam pomagajo pri vsakdanjih opravilih. Imamo jih za nekaj samoumevnega, tako da vasih pozabimo na stroke energije. V Evropi elektrine naprave zajemajo priblino 8 % porabe energije v hii. Opomba: Odstotek je veliko viji, e pomislimo na porabo elektrike v gospodinjtvu. Poraba vseh elektrinih naprav in razsvetljave predstavlja priblino 55 % elektrike, ki jo porabi posamezno gospodinjtvo.
Med te naprave sodi est najvejih porabnikov elektrike (hladilniki, zmrzovalniki, pralni stroji, pomivalni stroji, TV-ji in suilniki), in veliko manjih aparatov. Najveji porabniki so naslednji: Hladilniki in zamrzovalniki Pralni in suilni stroji Pomivalni stroji Grelniki vode Suilniki za lase Sobne klime Elektrine peice Poleg cene naprave, ki je ponavadi kriterij za nakup naprave, bi morali pomisliti na stroke, ki nam jih bo skozi leta delovanja povzroila s porabo elektrike. Modeli, ki imajo velik izkoristek energije, ponavadi stanejo ve, a prihranijo precejnje vsote strokov energije (torej denarja).
52
Energetska uinkovitost v stavbah Ali ve, kaj je energijska nalepka? Eden izmed glavnih ciljev evropskega energijskega oznaevanja je pomagati gospodinjstvom pri odloanju za nakup naprav, ki porabljajo energijo. Poleg tega spodbuja proizvajalce, da izboljajo energetske zmogljivosti njihovih proizvodov. Energijsko oznaevanje je obvezno le za nekatere skupine proizvodov, arnice, avte in veino elektrinih aparatov (npr. hladilnike, tedilnike, pralne stroje, vse zgoraj natete naprave). Ostali aparati, ki imajo na splono nizko porabo energije, niso primerni za energijsko oznaevanje. To so npr.: toasterji, ventilatorji, likalniki, mealci, itd.
Definicija:Energijska oznaka je nalepka, ki prikazuje jasne in razumljive podatke o tem, koliko energije izdelki porabijo. Na aparatih, ki so naprodaj, mora biti nalepljena na vidno mesto. Pomemben del energijske nalepke je lestvica energetske uinkovitosti, preprosto kazalo sestavljeno iz rk in barv. Najbolj uinkovite so naprave, ki so oznaene s rko A in zeleno barvo, najmanj pa tiste s rko G in rdeo barvo. Slika energijske porabe prikazuje enote elektrine porabe v kWh, kar omogoa primerjavo med razlinimi modeli. Vsaka rka, ki sledi rki A, pomeni vejo porabo energije za priblino 12-15 %. Torej lahko trdimo, da na primer pralni stroj razreda A, porabi do 24 % manj energije kot pralni stroj z enakimi lastnosti razreda C in do 36 % manj kot pralni stroj razreda D. Samo v primeru hladilnih aparatov (hladilnikov, zamrzovalnikov, itd.) je na vrhu (pri A) potrebno dodati dve vrstici, da vkljuimo razreda A+ in A++, ki oznaujeta e manjo relativno porabo. Torej, e pomisli, da je ivljenjska doba elektrinih aparatov, ki jih uporablja doma, ve kot deset let, je energijski prihranek zelo pomemben. Kako oceni porabo elektrike posameznega aparata? Koliko elektrike porabi aparat? Prvi korak k bolj energetsko uinkovitem domu je, da razumemo, kje porabljamo energijo. energijska nalepka Najbolj uinkovito lahko zmanjamo raun, e se osredotoimo na podroja, kjer porabimo najve energije. A za to je potrebno poznati naslednja dva osnovna pojma!! 1. Elektrina mo Poraba elektrine energije neke naprave je odvisna od njene elektrine moi ali vatne moi, to je najveja mo naprave. Vatno mo veine naprav lahko najde na spodnji ali zadnji strani naprave ali pa na nalepki. Ponavadi je izraena z vati (W) ali kilovati (kW) (Zapomni si, da je 1 kilovat (kW)= 1.000 vatov) Torej, e ima 500 vatov, to pomeni 0,5 kW (to dobi iz 500/1000)
53
Energetska uinkovitost v stavbah Tukaj je prikazano nekaj primerov razpona vatne moi: razlinih naprav. Pomni, da se vatna mo pri posamezni napravi lahko precej razlikuje glede na tip, velikost in delovne pogoje.
Aparati Kavni aparat (4/10 skodelic) Toaster Mealec Mikrovalovna peica Likalnik Pralni stroj Suilni stroj Pomivalni stroj Ventilator (miza) Ventilator (strop) Sesalnik za prah Suilnik za lase Vatna mo 7001200 1000 300 700 - 1500 750 - 1200 900 2000 - 5000 1200 - 1500 20 - 250 10 - 50 1200 1000 + Aparati Klima (sobna) Akvarij Razvlaevalnik Elektrina odeja Grelec vode (150 litrov) CD player Raunalnik + zaslon Prenosnik Televizija (25 / 19) Radio (stereo) Cvrtnik Hladilnik Vatna mo 1000 + 501210 800 200 4500-5500 30 120 - 160 50 150 - 80 50 - 300 1200 200 - 800
Tabela 6: Obiajne vatne moi razlinih aparatov
2. Poraba elektrike Kadar gleda televizijo 1 uro (ali pa jo ima samo prigano!), porabi 150 vatnih ur elektrike. Opomba: Drugae povedano, porabo dobimo tako, da mo mnoimo s asom. 1.000 vatnih ur je enako 1 kilovatna ura (1.000 Wh = 1 kWh). A najpomembneje je, da upoteva to, da ima veliko naprav irok razpon nastavitev (na primer, glasnost pri radiu, izbira temperature pri klimi), torej je dejanska koliina porabljene elektrike odvisna od vsakokratnih nastavitev. To pomeni, da e naprava ne deluje z maksimalno mojo (na primer, da klima ne deluje z maksimalno mojo), poraba elektrike ni enaka 1 kWh, ampak je manja. To dobimo, e mnoimo s tako imenovanim faktorjem porabe,* ki je enak tevilu 1 (e naprava deluje z najvejo mojo) ali manj kot 1 (e ne deluje z maksimalno mojo). Izraun porabe: To, da se poraba elektrike meri v kilovatnih urah (kWh), e ve. Da bo lahko ocenil porabo elektrine energije neke naprave, mora slediti temle korakom: 1. Poii njeno vatno mo (tabela prikazuje vgrajeno mo v vatih ali kilovatih). 2. Oceni koliko ur* na dan deluje (na primer, TV 3 ure, hladilnik 24 ur). 3. Mnoi vatno mo z urami, ko je naprava v uporabi (na dan). 54
Energetska uinkovitost v stavbah Formula je: Mo (kilovati) x as (ur na dan, ko deluje) = Poraba energije (kWh). 4. Nato mnoi dnevno porabo s tevilom dni v tednu, mesecu, letu (odvisno katero obdobje te zanima), ko je naprava v uporabi. 5. Na koncu lahko izrauna letne, mesene ali dnevne stroke delovanja naprave, tako da mnoi porabo elektrike (kWh) s ceno na enoto kWh (npr., 9 centov /kWh). Formula je: poraba energije (kWh) x cena elektrike (centi / kWh) = stroki (). Primeri izraunov:
Likalnik:
Poraba elektrike = (850 vatov 1 ur/dan 3 dni/teden 4 tedne na/mesec) 1,000* = 10.2 kWh/mesec Denarni stroki = 10.2 kWh 13 centov /kWh = 132.6 centov /mesec (......... 12 mesecev/leto = 1,591 centov /leto= 15.91 /leto).
Raunalnik in monitor:
Poraba elektrike = (120 + 160 vatov 4 ur/dan 365 dni/leto) 1,000* = 408.8 kWh Stroki = 408,8 kWh 13 centov /kWh = 5.314 centov /mesec = 53.14 / leto. *Pomni, da je 1,000 Wh = 1 kWh. V zgornjih formulah smo delili s 1.000, da smo spremenili vatne ure (Wh) v kilovatne ure (kWh), kar je bolj primeren nain za prikaz elektrine porabe. Opazuj: e bi bila poraba elektrine energije podana v vatih, bi bil razultat = 10,200 Wh (za likalnik) in 408,800 (za raunalnik in monitor). To bi pomenilo velike in zoprne tevilke! Upotevaj: da se cena elektrike po evropskih dravah razlikuje. Poglej na svoj raun za elektriko!
Kako brati raun Tvoj raun ponavadi prikazuje, koliko mora plaati za kilovatne ure in koliko kilovatnih ur (kWh) si porabil. e pomnoi ti dve tevilki in doda e druge stvari (davke, administrativne stroke, itd.), dobi konno ceno.
Opomba: V Evropi je povprena vsota 20 centov za kWh, od 9 centov /kWh (Bolgarija) do 32 centov /kWh (Danska). Povpreno evropsko gospodinjstvo porabi priblino 4,500 kWh na leto, kar v povpreju stane 900 na leto.
55
Energetska uinkovitost v stavbah 6.1.1. Sploni nasveti kako prihraniti energijo Dve osnovni toki, ki jih je potrebno upotevati: Bodite previdni, kadar kupujete elektrine naprave. Kupujte energetsko uinkovite proizvode (razreda A) in se navadite na to, da preverite elektrino mo (vatno mo). Z njimi upravljajte uinkovito: ne uporabljajte jih takrat, kadar ni nujno in jih izklopite, e niso v uporabi. Opomba: Veliko naprav, etudi so ugasnjene, e vedno porablja majhno koliino elektrike. Ti "phantom loads" se pojavljajo v veini naprav, ki porabljajo elektriko, npr.
Veina phantom loads povea porabo energije teh naprav za nekaj vatnih ur. Tem loads se lahko izognemo tako, da jih izklopimo iz vtinic ali pa izklopimo stikalo na razdelilniku. 6.2. Elektrine naprave 6.2.1 Hladilniki/ zamrzovalniki: Dandananji so hladilniki nepogreljiv pripomoek, ki nam omogoa, da hrana ostane svea dlje asa. Opomba: Ker so stroji, ki delujejo 8,760 ur na leto (celo leto), je njihova poraba najveja od vseh naprav, ki jih imamo doma.
eprav imajo te naprave relativno nizko mo, so zaradi velikega tevila ur delovanja veje porabnice kot drugi z veliko vejo mojo. Primerjaj: Klima: Elektrina mo =2 kW Ure delovanja = 480 ur/leto Poraba elektrike = 2 x 480 = kWh/leto 960 Hladilnik: Elektrina mo =0,2 kW Ure delovanja = 8.760 ur/leto Poraba elektrike = 0,2 x 8.760 = kWh/leto 1.752
Kot lahko vidi, hladilnik porabi ve energije kot klima, ki ima 10-krat vejo vatno mo. Kot smo e omenili, imajo hladilni aparati (hladilniki, zamrzovalniki, itd.) na energijski nalepki dve dodatni kategoriji energetske uinkovitosti, to sta razreda A+ in A++, ki oznaujeta e manjo relativno porabo.
A Nov hladilnik z oznako A+ porabi naj- A++ A+ manj 42 % manj elektrike kot obiajni modeli (razreda D ali E), in e 30 % <30 <42 <55 manj, e ima hladilnik oznako A++. Pri hladilnih napravah je zelo pomembno, da se ne segrejejo, ker se morajo nato spet ohladiti. B <75 C <90 D <100 E <110 F <125 G >125
Glavni vzroki za izgubo toplote so: Izolacija: prenos toplote skozi material, ki sestavlja stene hladilnika. 56

Hrana: prenos toplote iz hrane (hrana, ki jo damo v hladilnik ima vejo temperaturo, kot je v hladilniku). Tesnenje vrat (tesnilo): prenos toplote skozi ploo, ki je odgovorna za vzdrevanje neprodunosti. Odpiranje vrat: prenos toplote se zgodi, ko so vrata odprta.
Graf 2: Razlog za izgubo mraza
Energetski nasveti za hladilnike in zmrzovalnike: Kadar kupuje nov hladilnik, poglej na ENERGIJSKO NALEPKO in izberi A+ ali A++. Izberi tak hladilnik, ki je ravno prave velikosti za tvoje gospodinjstvo. Veji kot je, ve energije porabi. V hladilnik nikoli ne daj vroe hrane. Kadar mora odtajati zamrznjeno hrano, jo odtajaj v hladilniku, ki bo porabil hlad, ki ga oddaja zamrznjena hrana. Prepriaj se, da vrata hladilnika dobro tesnijo. Preizkusi jih tako, da preden zapre vrata, vmes vstavi koek papirja. e papir z lahkoto potegne ven, je tesnilo potrebno zamenjati. Vrata imej odprta im kraji as. Ne namesti hladilnika v tople prostore in prostore z malo ventilacije. Ne nastavi hladilnika ali zamrzovalnika na najvejo mono hlajenje. Priporoene temperature so 5C za hladilni predelek za sveo hrano in -18C za predelek za zamrzovanje. Redno tajaj zamrzovalnik in skrinjo, ker led zmanjuje energetsko uinkovitost enote. Led ne sme biti debeleji od treh mm. 6.2.2. Pralni stroji: So nepogreljive naprave, ki jih najdemo skoraj v vseh gospodinjstvih v Evropi. Kolikokrat jih uporabljajo, je odvisno od navad uporabnikov, a ocenimo lahko, da se jih uporablja od tri do petkrat na teden. Takoj za hladilnikom in televizijo je pralni stroj tisti, ki porabi ve energije, kot ostale naprave. Stroj pere oblaila tako, da med vrtenjem bobna uporablja toplo vodo in pralni praek. Drug pomemben dejavnik porabe je poraba vode, ki jo lahko ocenimo na Opomba: Pralni stroj porabi za ogrevanje vode veliko ve energije kot pa za vrtenje bobna. Vodo ogreva z elektrinim uporom in pri tem porabi okoli 85 % celotne energije. 57
3050 litrov.
Energetska uinkovitost v stavbah Energijska nalepka za pralne stroje prikazuje naslednje podatke: uinkovitost pranja, uinkovitost vrtenja, porabo vode in energije pri enem pranju. Nasvet za uporabo: Kupi stroj z energijsko nalepko razreda A. Peri toliko perila kolikor je najve dovoljeno. e pere manjo koliino perila, uporabi primerne nastavitve za porabo vode ali e bolje, poakaj, dokler nima ve umazanega perila. Peri pri im nijih temperaturah. 30C je dovolj!!! Izogibaj se uporabi suilne funkcije - za to imamo sonce. Najnoveji bi-termalni stroji uporabljajo dva vira vode, vroega in mrzlega. Vroa voda prihaja iz domaega omreja ACS, in je e ogreta, ter tako porabi manj energije. 6.2.3. Pomivalni stroji: Zaradi zahtev po vejem udobju in zaradi pomanjkanja asa, uporaba te naprave naraa iz dneva v dan. Ena izmed tirih evropskih druin ima pomivalni stroj, ki ga uporablja skoraj vsak dan, kar ga uvra med naprave, ki porabijo najve energije. Trenutno je na voljo veliko naprav s tevilnimi nastavitvami programov, kjer je mono izbrati srednjo storilnost in nain pranja z nizko Opomba: Tako kot pri pralnem stroju, gre tudi tukaj priblino 7080% porabljene elektrine energije za gretje vode.
temperaturo, kar omogoa zmanjanje porabe energije. Nasveti za uporabo: Kadar kupuje nov pomivalni stroj, poglej, v kateri energijski razred spada! Preden ga vkljui, se prepriaj, da je pomivalni stroj poln, a ne prepoln. Nastavi grelec vode na nijo temperaturo. Pusti, da se po zadnjem splakovanju posoda posui na zraku. Vratca pusti odprta, da se bo posoda prej posuila. 6.2.4. Domaa elektronska oprema - Naprave za zabavo in domao pisarno: Te naprave so zelo pogoste in v uporabi ve ur na dan. Vsako leto se pojavijo nove, izboljane elektronske naprave, ki ponujajo e bolj privlano zabavo. Veina se porabi za naprave, ki so namenjene zabavi ali pa jih uporabljamo v domai pisarni. A tudi majhni porabniki energije, med njimi prenosne naprave z baterijami, dodajo precejen dele, ne zato ker bi vsak izmed njih porabil veliko energije, ampak zato, ker jih je veliko, in ker so dolgo asa vkljuene. Opomba: Energije, ki jo porablja elektronska oprema, skoraj ne opazimo. Zaradi tega se priblino 10% do 15% vse elektrine energije v evropskih domovih porabi za elektronske naprave. 58
Energetska uinkovitost v stavbah V to skupino spadajo: televizije in hini kini, predvajalniki video kaset in DVDjev, kombinirane enote (TV/VCR; TV/ DVD), zvoniki, raunalniki, igralne konzole, itd.
Reimi porabe Vsi ti proizvodi imajo razline naine delovanja. Eden izmed njih je stanje pripravljenosti, ki se lahko vkljui ali izkljui z daljinskim upravljanjem. To je le navidezna izkljuitev, saj naprave v pripravljenosti porabijo skoraj 10 do 15 % normalne porabe. Torej je bolj priporoljivo, da jih popolnoma ugasne, e jih ne bo spet kmalu uporabljal. Naini delovanja so naslednji:
Nain Aktivno (v uporabi) Definicija Primeri TV prikazuje sliko in/ali zvok. VCR snema ali previja kaseto. Tiskalnik tiska dokument.
Naprava opravlja svoje nalogo.
Aktivno stanje pripravljenosti
Naprave so pripravljene za uporabo, a ne opravljajo glavne funkcije. Uporabniku se zdi, da je vkljueno.
DVD predvajalnik je vkljuen, a ne igra. Brezino polnjenje aparata.
Pasivno stanje pripravljenosti
Naprava je izkljuena/v pripravljenosti. Mikrovalovka ne deluje, a ura je vkljuena. Uporabniku se zdi, da je izkljuena, a jo lahko aktivira z CD predvajalnik je izkljuen, a ga lahko vkljuimo z daljindaljinskim upravljanjem ali deluje z obrobnimi funkcijaskim upravljalcem. mi.
Izklop
Naprava je izkljuena, nobena funkcija se ne izvaja. Uporabnik je ne more vkljuiti z daljinskim upravljanjem.
Raunalnike slualke so izkljuene, a priklopljene TV ni vklopljen in ga ne moremo prigati z daljincem.
Tabela 7: Naini delovanja
Spodaj je tabela obiajne elektronske opreme in povpreje energije, ki jo v enem letu porabi v vsakem nainu (od najbolj energetsko intenzivnih do najmanj energetsko intenzivnih). V zadnjih dveh stolpcih, so prikazani stroki relativne letne porabe energije, ki upotevajo najnije in najvije evropske cene elektrike.
59

Proizvod Pasivno stanje pripravljenosti ali izklop (vati)leto) Aktivno stanje pripravljenosti (vati)leto) Aktivno stanje pripravljenosti (vati)leto) Povprena poraba energije (kWh) Stroki energije v enem letu (Evri) Stroki energije v enem letu (Evri)
Najnija cena v EU (0,09 /kWh)

Naprave za prosti as Plazma TV (<40") DVR/TiVo Digitalni kabel Satelitski kabel LCD TV (<40") Igralna konzola DVD Naprave za domao pisarno Namizni raunalnik Prenosni raunalnik LCD zaslon Modem Brezini usmerjevalnik Tiskalnik Fax Vefunkcijska naprava tiskalnik/skener/kopirni stroj Naprave za polnjenje Elektrino orodje Brezini telefon Elektrina etka za zobe MP3 predvajalnik Mobilni telefon Digitalni fotoaparat 4 2 2 1 0 0 3 1 34 5 4 1 3 2 37 26 14 6 3 3 3,33 2,34 1,26 0,54 0,27 0,27 4 1 1 5 2 2 4 6 17 3 2 3 4 9 68 22 27 6 6 9 4 15 255 83 70 50 48 15 26 55 22,95 7,47 6,3 4,5 4,32 1,35 2,34 4,95 3 37 26 12 3 1 1 37 26 11 5 246 37 26 16 70 24 11 441 363 239 124 77 16 13 39,69 32,67 21,51 11,16 6,93 1,44 1,17
Najvija cena v EU (0,32 /kWh)
141,12 116,16 76,48 39,68 24,64 5,12 4,16
81,6 26,56 22,4 16 15,36 4,8 8,32 17,6
11,84 8,32 4,48 1,92 0,96 0,96
Tabela 8: Elektronska oprema in povprena poraba energije
Zunanji adapter Elektronski proizvodi delujejo na nizki napetosti enosmernega toka (DC), in zato potrebujejo zunanji adapter, ki pretvori 220-voltni izmenini tok (AC) iz vtinice. Nekateri veji proizvodi, kot na primer TV-ji, stereo naprave in naprave, ki se prikljuijo na televizijo, imajo napajalnik e vdelan v aparat. Ostali uporabljajo zunanje napajanje, znan "zidni napajalnik", ki tekmuje za prostor v naih vtinicah in razdelilnikih. Opomba: Ti viri napajanja porabljajo elektriko ne glede na to, e je naprava vklopljena ali izklopljena, in celo, e z njimi ni povezana! Da zidni adapter uporablja energijo, ugotovi tako, da ga nekaj asa zatem, ko je bil vklopljen, potipa in ugotovi, da je topel.
60
Energetska uinkovitost v stavbah Nasveti in namigi: Kar takoj lahko nekaj naredi za zmanjanje porabe energije, ki jo porablja elektronika v tvojem domu. Izklopi jo iz vtinic. To je najbolj enostavna in oitna stvar, ki jo lahko naredi, da se izogne izgubi elektrine energije. Doma preglej, e so v vtinicah polnilniki, ki niso povezani z napravo, ali pa druge naprave, za katere ni potrebe, da bi bile prikljuene. Kadar mobi ali kakno drugo napravo napolni, izvlei polnilnik iz vtinice. Uporabljaj razdelilnike. Vtakni kable za elektroniko doma ali v slubi v enojen razdelilnik z gumbom vklop/izklop. To ti bo omogoilo, da bo izklopil elektriko vsem napravam, ki so nanj priklopljene, naenkrat. Posebej za raunalnike: Kadar ne uporablja raunalnika, etudi za kratek as, ugasni ekran. Uporabi rn ohranjevalnik zaslona, ker ta porabi manj energije. Zapomni si, da mora omogoiti funkcije upravljanja z energijo (reim nizke porabe "spanja") na tvojem raunalniku. Tako je pri Windows in Macintosh operacijskem sistemu. Preprost dotik mike ali tipkovnice "zbudi" raunalnik in monitor v sekundi.
6.3. Vaja/vpraanja
1. Priblino koliko odstotkov te? ...........................................
porabe
gospodinjstvu
gre
za
elektrine
apara-
2. Katere informacije najdemo na evropski energijski nalepki? In katera rka predstavlja najbolj uinkovito kategorijo? ................................................................................................ 3. Kateri aparati imajo dva dodatna energijska razreda (A+ in A++)? ................................................................................................ 4. Poglej v tabelo s podatki o vatih in napii koliko energije porabijo naslednje naprave (izraeno s kW): - Mealec=..................... - Sesalnik za prah =.................. 5. Izraun porabe. Vstavi podatke: Mo (W) 1100 100 600 800 150 X X X X X X as (ure) 4 10 4 4 4 = = = = = = Elektrika (W) X Cena (cent/ = kWh) X X X X X 15 15 15 15 15 = = = = = Stroki
61
Energetska uinkovitost v stavbah 6. Koliko elektrike bi te naprave porabile, e bi vsaka delovala 2,5 ure? Mealec =kWh..................... Sesalnik za prah =kWh.................. In koliko, e bi jih uporabljali pol ure na dan, 12 dni na mesec? Mealec = kWh/mesec..................... Sesalnik za prah =kWh/mesec.................. 7. Koliko elekt rike (pri blino) po rabi obiajno ev ro psko gosp odinjstvo?....................................................... In koliko jih stane? ................................................ 8. Kateri gospodinjski aparat ima najvejo porabo (v povpreju) v enem letu? In zakaj? .................................................... 9. Kam je najbolje postaviti hladilnik? (Prertaj napaen odgovor/e): - Blizu peice - V majhno shrambo brez oken - Kamorkoli, samo da je dale stran od toplote 10. Za kaj pralni in pomivalni stroji porabijo najve elektrike? ......................................................................................... 11. Oznai naslednje trditve s pravilno (P) ali napano (N): - Peice ne izgubljajo energije, e vratca med peenjem odpiramo - Majhni gospodinjski aparati imajo energijsko nalepko...... - Nekateri majhni gospodinjski aparati imajo veliko vatno mo........
........
12. Koliken dele elektrike (v procentih) porabi domaa elektronska oprema v evropskih domovih? ............................ 13. Natej vsaj dve elektrini ali elektronski napravi, ki kljub majhni vatni moi v enem letu porabita veliko elektrike: ............................ ............................... Razloi zakaj: ......................................................................... 14. Kakna je povprena cena kilovatne ure elektrike na prebivalca v Sloveniji? .................................................. Reitve 1. Vsak zase, 8% in 35%. 2. Poraba energije v kWh in lestvica energetske uinkovitosti. 3. Hladilni aparati kot so hladilniki in zmrzovalniki. 4. Mealnik = 300 W Sesalnik za prah = 1,200 W. 5. .................... 6. Mealnik = 300 W 2.5 h = 0.75 kWh. Sesalnik za prah = 1.200 W 2.5 h = 3 kWh. Mealnik = 300 W 0,5 h 12 days = 1.8 kWh/mesec. Sesalnik za prah = 1.200 W 0,5 h 12 days = 7,2 kWh/mesec. 7. 4,500 kWh na leto. Povpreni stroki so 900 na leto. 8. Hladilnik, ker deluje vse dni v letu (8,760 ur na leto). 62
Energetska uinkovitost v stavbah 9. Blizu peice - V majhno shrambo brez oken. 10. Za gretje vode, ki jo ogreva z elektrinim uporom, in pri tem porabi okoli 85 % celotne energije delovanja. 11. N N P. 12. Priblino 10%15%. 13. Hladilniki - televizije, ker delujejo veliko asa. 14. (Odvisno od drave). Pojmi Faktor porabe: kolinik (a) med dejansko maksimalno energijo, ki jo sistem porabi in (b) dejansko maksimalno energijo, ki bi jo porabili, e bi bila celotna obremenitev, ki je povezana s sistemom, aktivirana istoasno. Spletna stran:
www.energystar.gov/ http://www.energysavingtrust.org.uk/ http://www.energylabels.org.uk/eulabel.html http://www.energysavingcommunity.co.uk/
Reference:
VV. AA.: Gua prctica de la energa. Consumo Eficiente y Responsable (Practical Guide for Energy. Efficient and Responsible Consumption), Instituto para la Diversificacin y Ahorro de la Energa (IDAE), 2007.
63
Kljune toke: Cena elektrinega aparata je ponavadi kriterij za nakup. Modeli, ki imajo velik izkoristek energije, ponavadi stanejo ve, a prihranijo precejnje vsote strokov energije (torej denarja). Poraba elektrine energije neke naprave je odvisna od njene elektrine moi ali vatne moi, ki je najveja mona mo naprave. Torej, porabo dobimo tako, da mnoimo mo s asom delovanja. Energijska oznaka je nalepka, na kateri so podatki o porabi energije in zmogljivost naprave. Pomemben del energijske nalepke je lestvica energetske uinkovitosti, preprosto kazalo sestavljeno iz rk in barv. Najbolj uinkovite so naprave, ki so oznaene s rko A in zeleno barvo, najmanj pa tiste s rko G in rdeo barvo. Najve energije v napravah kot so pralni in pomivalni stroji se porabi za ogrevanje vode, ki jo ogrevajo z elektrinim uporom, in pri tem porabijo od 70 do 85 % celotne energije delovanja. Domaa elektronska oprema in naprave namenjene zabavi ter domai pisarni so vedno bolj razirjene in vedno ve asa v uporabi. Njihovo porabo energije pogosto prezremo, zato se priblino 10% do 15% vse elektrine energije v evropskih domovih porabi za elektronske naprave. Izklop je najbolj enostavna in oitna stvar, ki jo lahko naredi, da se izogne izgubi elektrine energije. 6.4. Energija iz sonnih celic Objektivno uenje: V tem poglavju se boste nauili: Osnov o sonni energiji in kako jo pretvorimo v elektriko Glavne tipe fotonapetostnih celic Osnovne obsege fotonapetostnih sistemov 6.4.1. Postopek, kako se sonna svetloba spremeni v elektriko Beseda "fotovoltaien" (fotonapetost v slovenini) je sestavljena iz dveh besed: "foto", ki izvira iz grke besede, in pomeni svetloba, in "voltaien", ki izvira iz "volta", enote, ki se uporablja za merjenje elektrine napetosti. Definicija:Fotonapetostni sistemi uporabljajo celice, da z njimi sonno sevanje spremenijo v elektriko. Celice so sestavljene iz ene ali dveh plasti polprevodnih materialov.* Ko svetloba posije na celico, na plasteh ustvari elektrino polje ter s tem sproi tok elektrike. Bolj kot je svetloba intenzivna, veji je pretok elektrike. Trenutno fotonapetostne celice, ki so nam na voljo v prodaji, spremenijo le okoli 6% do 15% energije sevanja v elektriko. Vendar, eprav se ne zdi tako, je to dober rezultat. Solarna tehnologija namre ponuja velike monosti. Znanstvene raziskave so v zadnjih letih prinesle velik nap-
64
Energetska uinkovitost v stavbah redek na tem podroju, predvsem na podroju materialov, ki so sposobni dosei fotonapetostno pretvorbo. Najbolj obiajen material za polprevodnike, ki ga uporabljajo za fotonapetostne celice je silicij, element, ki ga najpogosteje najdemo v pesku. Silicij je kot surovina zelo dostopen, saj je drugi najbolj pogost material v Zemljini skorji. Fotonapetostni sistemi, torej ne potrebujejo mone sonne svetlobe za svoje delovanje. Elektriko lahko proizvajajo tudi, kadar je oblano. Zaradi odboja sonne svetlobe lahko ob oblanih dneh pridobi ve elektrike, kot v dneh brez oblaka.
Kako deluje sonna celica? Najbolj pomembni deli fotonapetostnih sistemov so celice, ki sestavljajo osnovno zgradbo enote in zbirajo sonno svetlobo, ter moduli, ki zdruujejo veliko tevilo celic v enoto (in v nekaterih primerih pretvorniki, ki se jih uporablja za pretvorbo elektrike v takno obliko, da je primerna za vsakdanjo rabo).
Slika 16: Delovanje sonne celice
Ne glede na velikost tipina silikonska sonna celica proizvede od 0,5 do 0,6 voltov DC (enosmernega toka). Tokovni (in elektrini) donos sonne celice je odvisen od njene uinkovitosti in velikosti (obmoja na povrini), in je v sorazmerju z jakostjo sonne svetlobe, ki sije na povrino celice. Opomba: Pri maksimalni sonni svetlobi, na primer, obiajna sonna celica s povrino 16 cm proizvede priblino 2 vata maksimalne moi. e intenzivnost sonne svetlobe obsega 40 % maksimalne, bo ta celica proizvedla 0,8 vata.
65
Energetska uinkovitost v stavbah Kakorkoli, 2 vata nista dovolj, da bi z njima lahko pognali katerokoli elektrino napravo. A na stotine celic, ki sestavljajo modul, znan tudi kot ploa, ki bi delovale dolgo asa, bi bile zanimive za proizvodnjo elektrike in bi lahko proizvedle mo v obmoju od 10 do 300 vatov, odvisno od uporabljene tehnologije-celo e ve, e bi ve modulov povezali skupaj (kar imenujemo polja).
Slika 17: Sestavni deli sonnih celic
Obiajen fotonapetostni modul z mojo 160 vatov, ki je na voljo v trgovinah, ima lahko povrino 1,2 kvadratnega metra (1.5 m x 0.8 m).
Proces delovanja celice Na voljo je kar nekaj tipov tehnologij, ki se ponavadi razlikujejo po tipu surovine, ki sestavlja celice, in metodah, ki so uporabljene pri gradnji modulov. Najbolj pogoste so naslednje: Sonne celice so poveini narejene iz silicijevega kristala, na tri naine: iz tankih plasti, ki jih izreejo iz posameznega silicijevega kristala (monokristala) ali iz kvadra silicijevega kristala (polikristala) ali kristala, meanega z drugimi polprevodniki (amorfnimi); njihova uinkovitost se giblje med 12% in 17%. To je najbolj obiajna tehnologija, ki predstavlja okoli 90% dananjega tria.
Slika 18: Tipi fotonapetostnih celic
Drugi tip je na voljo s tehnologijo tanke prevleke. Moduli so zgrajeni tako, da na poceni materiale kot so steklo, nerjavee jeklo ali plastika polagajo izredno tanke plasti fotoobutljivih* materialov. Zaradi izdelovanja tanke prevleke, so stroki proizvodnje niji v primerjavi z materialno bolj uinkovito kristalno tehnologijo, a prednost v ceni se zmanja zaradi slabe uinkovitosti (od 5% do 13%). Dandananji so razvili ve drugih tipov fotonapetostnih tehnologij, ki bodo kmalu naprodaj ali pa so e v raziskovalni fazi, kot na primer prilagodljive celice, ki temeljijo na podobnem proizvodnem procesu kot celice s tanko prevleko - kjer je aktivni material poloen na tanko plastiko, kar omogoa, da je celica prilagodljiva. 66
Energetska uinkovitost v stavbah V zadnjih letih so znanstvene raziskave dosegle pomembne doseke na podroju tehnologije sonnih celic. Znanstveniki so dosegli 40 % uinkovitost s celico, sestavljeno iz ve spojev ter izdelano iz ve elementov (galija, indija, arzenika in germanija), a zaradi velikih strokov izdelave ni primerna za trie. 6.4.2 Uporaba sonnih celic Fotonapetostna tehnologija se lahko uporablja na razline naine.

Prve in verjetno najbolj "visokotehnoloke" aplikacije so razvili za vesoljska plovila. Poznamo e raunalnike, ki se napajajo s sonnimi celicami, igrae, svetlobne box in telefonske govorilnice, in veliko drugih izdelkov za iroko porabo, ki se napajajo s sonnimi celicami. Kjer ni na voljo glavnega elektrinega omreja, uporabljajo "stranska omreja", da v oddaljene kraje, kot so daljinske telekomunikacijske postaje, gorske koe, drave v razvoju in na podeelje, pripeljejo elektriko. e bolj pogosto pa je, da na podeelju na poljih zasledimo srednje in velike elektrarne, takoimenovane v mreo povezane elektrarne. Na tem podroju je na osnovni interes, da poveamo tevilo zgradb, ki imajo fotonapetostni sistem.
Ti fotonapetostni sistemi lahko pokrivajo strehe in fasade, in tako prispevajo k zmanjanju porabe energije. Ne povzroajo hrupa in vgraditi jih je mogoe tako, da imajo estetski izgled. Evropska gradbena zakonodaja je bila in je v postopku spreminjanja v tej smeri, da spodbuja uporabo obnovljivih energij v javnih in zasebnih zgradbah. Ta akcija pospeuje razvoj ekozgradb in energetsko pozitivnih zgradb (E+ zgradbe), ki odpirajo tevilne monosti za bolje vkljuevanje fotonapetostnih sistemov v gradbeno okolje. Glede na njihovo shemo delovanja, so ponavadi ti sistemi povezani z lokalno elektrino mreo, ki omogoa, da se vsakren preseek energije shrani v elektrino mreo in se proda uporabnikom. Kadar ni sonca, elektriko dobijo iz mree. Pretvornik uporabljajo za pretvorbo enosmernega toka (DC)*, ki ga proizvaja sistem, v izmenini tok (AC), ki poganja elektrine naprave. 6.4.3. Koliko elektrike lahko proizvede PV-sistem? Glede na to, kje se solarna naprava nahaja, je lahko na voljo ve ali manj energije, in posledino se proizvede ve ali manj elektrike. Odgovor se torej skriva v ve dejavnikih. Potrebno je upotevati naslednje korake: 1. koliino energije, ki dosee neko lokacijo; sonno obsevanje in tevilo ur, ko sije sonce; 2. pravilno lego in naklon modulov; 3. tehnologijo, ki jo uporablajo fotonapetostni moduli. 1. Energijo, ki jo pridobivamo s pomojo sonca, merimo s "sonnim obsevanjem", ki je vpadla energija na enoto povrine v doloenem asovnem intervalu (izraamo jo v vatih ali kWs/m2). e mnoimo podatke o obsevanju (mo) s tevilom ur, ko na doloenem podroju sije sonce (as trajanja), dobimo koliino obsevanja (energijo). Z drugimi besedami, obsevanje nakazuje koliino sonne energije (kWh), prejeto na kvadratni meter povrine (kWh/m) v doloenem asu. Na 67
Energetska uinkovitost v stavbah primer, e mnoimo s povprenim tevilom ur, ko na doloenem podroju sije sonce (ali ure/ dan), dobimo dnevno koliino obsevanja (kWh/mdan). Karta, ki sledi, grafino prikazuje letno obsevanje v Evropi. 2. Drugi pomemben korak je pravilna lega PV modulov glede na sonce tako, da so im dalj asa izpostavljeni sevanju. Dalj asa ko je direktno izpostavljen soncu, ve elektrike proizvede. Pri namestitvi je potrebno upotevati tri vidike: Usmeritev: sistem za sonno energijo mora biti obrnjen, kolikor je to mogoe, proti jugu (e prebivate na severni polobli). Naklon (kot): PV moduli morajo imeti naklon, ki omogoa, da opoldanski sonni arki navpino padajo nanj. To po pravilu sovpada z zemljepisno irino kraja. V Evropi je najugodneji kot naklona PV modula, ki maksimira letni donos energije, od 26 na jugu Grije do 48 ali ve na severu Evrope. Razlog za to je, da na jugu sonce po nebu potuje bolj navpino kot na severu, in zato mora imeti bolj vodoraven naklon, da dobi im ve sevanja. Na severu pa je ravno obratno. Tam ima sonce nijo pot glede na horizont, in zato morajo biti moduli v bolj navpini legi. Enak koncept velja za letne ase: sonce je vije na horizontu poleti kot pozimi.
Slika 19: Poloaji sonca
Senca in ica: tem se je potrebno izogniti, tako kot senenju s strani stavb, gora ali dreves. Vsaka senca bo zmanjala koliino proizvedene elektrike.
3. Tretji korak je povezan s tehnologijo, za katero, kot smo omenili e zgoraj, obstajajo tevilne monosti, predvsem za material, ki sestavlja fotonapetostne celice. Tukaj je kljuni dejavnik predstavljen kot "pretvorna uinkovitost", ki jo bolja komercialna tehnologija, lahko dosee do 17 %. To pomeni, da se lahko le majhna koliina sprejetega sevanja pretvori v elektriko. Dandananji, so za vsako dravo na voljo karte sonnega obsevanja in sistemi medsebojnih aplikacij. Vkljuujejo vse zgoraj natete dejavnike in razumljivo podajajo oceno, koliko elektrike je mogoe pridobiti na doloenem obmoju. Tem orodjem se lahko zahvalimo, da poznamo regijski in lokalni potencial, in zaradi njega lahko izraunamo, koliko elektrike lahko pridobimo z doloeno solarno napravo. Eden izmed teh orodij je Photovoltaic Geographical Information System (PVGIS), ki je na voljo na internetu z zelo prijazno in zabavno aplikacijo. 68
Energetska uinkovitost v stavbah Obii stran Joint Research Centra, in ugotovi koliko sonne energije seva na tvojo regijo (http:// re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/). V Sloveniji znaa povpreno letno obsevanje na horizontalno ploskev 1250 kWh/m2. Trajanje sonnega obsevanja v Sloveniji niha od 1500 ur na leto v dolinah v gorskem svetu, 1800 ur v Izraunajmo skupaj... Karta, ki sledi (iz PVGISa), prikazuje koliino pridobljene elektrike s fotonapetostnimi sistemi v evropskih regijah. Karta upoteva: koliino sonnega sevanja, povpreje tevila ur, ko sije sonce, in druge dejavnike, kot so pretvorna uinkovitost PV tehnologije, optimalno usmerjenost in naklon, ter izgubo energije pri icah. Na kratko, omogoa dobro oceno energijskega potenciala doloenega kraja.
Slika 20: Photovoltaic Geographical Information System (PVGIS)
Bolj ko je doloen kraj obarvan z rdeo barvo, bolj je primeren za pridobivanje energije. Na dnu karte, enako obarvana lagenda prikazuje dva pomembna pokazatelja:
Letno vsoto obsevanja na kvadratni meter fotonapetostnega modula, izraenega z kWh/m2 (globalno obsevanje).
69
Zaetno vsoto potenciala solarne elektrike, pridobljene z vgrajenim 1 kWp sistemom, ali kWh/kWp (solarna elektrika).
Prva vrstica podatkov (globalno obsevanje) se nanaa na letno obsevanje na en kvadratni meter podlage. Upotevaj, da to ne pomeni, da 1 m2 zares proizvede navedeno vrednost. Kot smo e povedali, se vsa sonna svetloba, ki posije na fotonapetostno celico, ne pretvori v elektriko. Tako je zaradi tehninih omejitev (pretvorna uinkovitost ) in drugih izgub. Druga vrstica podatkov (solarna elektrika) nam pove koliko elektrike lahko proizvede1 kW PV sistem, montiran na doloenem kraju. Ocenjena vrednost e vkluuje razline izgube in tehnine omejitve. Vse kar mora narediti je, poiskati tvoje mesto in pravilne vrednosti...... Primer: En kilovatni (kW) PV sistem, postavljen na Sardiniji (Italija) lahko proizvede priblino 1,350 kWh elektrike na leto (glej karto). Jasno je, da dvo-kilovatni sistem proizvede dvakrat toliko (1,350 x 2) torej 2,700 kWh na leto. Upotevaj: To je skoraj vsa napetost, ki jo porabi obiajni evropski porabnik. Povpreen prebivalec porabi 3,200 kilovatnih-ur (kWh) elektrike na leto (povpreje je v Evropi 27). Kako velik bo PV sistem? e vzamemo en-kW streni sistem in montiramo 200-vatne module: Potrebno bo 5 modulov (ki bodo pridobili: 1 kW (or 1,000 W)/200 = 5). A upotevaj, da povrine (vrste) modulov ne smemo nikoli pritevati med nedeljive module, kar pomeni, da je 6 modulov primerna vsota. Poleg tega je celo bolje, da zaradi razlinih izgub, naredimo veji sistem. Nazadnje, e vsak modul meri 2 kvadratna metra, bo povrina, pokrita s PV moduli 12 kvadratnih metrov (iz esar izhaja: 2 m2 x 6 modulov). krajih kontinentalne Slovenije in 2300 ur na Primorskem. Dnevna koliina proizvedene elektrine energije pri optimalni postavitvi modulov znaa za potencialno lokacijo v Piranu 4,1 kWh/m2 (ali nekaj nad 1500 kWh/m2 v enem letu in s tem okoli 1200 kWh letno proizvedene elektrine energije na kilovat vrne moi modula. Ostale potencialne lokacije v Sloveniji v povpreju prejmejo manj kot 3,9 kWh povprenega dnevnega sonnega obsevanja na m2 (iz slike je razvidno, da to znaa v enem letu okoli 1250 kWh/m2), s imer v povpreju proizvedejo nekaj pod 1000 kWh elektrine energije na kilovat vrne moi modula. V zadnjih letih Slovenija belei hitro rast postavljenih PV sistemov. Prvo sonno elektrarno vrne moi 1,1 kilovata je v Ljubljani v letu 2001 postavila na streho svoje poslovne stavbe Agencija za prestrukturiranje energetike. Do konca leta 2008 je bilo postavljenih sonnih elektrarn v viini 1156 kilovatov vrne moi, kjer se je instalirana mo v letu 2008 glede na predhodno leto kar potrojila. Najvejo sonno elektrarno so v letu 2009 postavili na Kozjanskem in sicer se ponaa s 450 kilovati instalirane moi, nameravajo pa dograditi dodatnih 150 kilovatov. 70
Energetska uinkovitost v stavbah 6.6. Vaja/vpraanja
1.
Kaj pomeni beseda fotovoltaien (fotonapetosten)? .................................................................................................
2. Kako uinkovite so dananje PV celice? Razloi kaj pomeni pretvorna uinkovitost. ................................................................................................. 3. Kateri tok proizvajajo PV celice: izmeninega (DC)? .................................................................................. (AC) ali enosmernega
4. Oceni koliko elektrike bi porabil PV sistem, ki bi bil montiran na olski stavbi (poglej karto sonnega obsevanja), in izraunaj kako velik bi bil. Zgornji primer izrauna prilagodi lokaciji tvoje ole. Podatki: 5 kW sistem za montao Izbrani moduli z mojo 160 vatov (vsak) Velikost vsakega modula: 2 kvadratna metra Reitve 1. (Definicija). 2. Uinkovitost navadnih PV celic se giblje med 5% do 14%. Pretvorbna uinkovitost prikazuje koliino energije arkov, ki jo je mogoe pretvoriti v elektriko. 3. DC tok (enosmerni tok). 4. Primer: ola v Parizu. Priblino 900 kWh/kWp solarne elektrike (glede na karto). V enem letu proizvedena elektrika = 900 W 5 h = 4.500 kWh. tevilo modulov = 5.000 W 160 W = 31.25 (32) Dimenzije PV-ja = 32 2 = 64 m. Slovarek pojmov Polprevodnik: polprevodnik je snov, ponavadi trden kemijski element ali spojina, ki lahko prevaja elektriko (elektrina prevodnost) med kovinami (prevodniki) in izolatorji (ne prevodniki). Prevaja lahko le pod doloenimi pogoji, zaradi tega je tudi dober posrednik za nadzor elektrinega toka. Fotoobutljivost: je koliina, do katere predmet reagira po prejemu fotonov (sonno sevanje), posebno vidna svetloba. Enosmerni tok (ali DC elektrika): je nenehno gibanje elektronov skozi prevoden material, kot je na primer kovinska ica, od podroja z negativnim () nabojem do podroja s pozitivnim (+) nabojem. Enosmerni tok so za obiajno komercialno porabo v poznih 1880-ih nadomestili z izmeninim (AC), ker je bilo enosmerni tok neekonomino pretvarjati v visoko napetost, ki je potrebna za prenos na velike razdalje. Tehnika, ki so jo razvili v 60. letih prejnjega stoletja, je premagala to oviro in enosmerni tok sedaj prenaajo na velike razdalje, eprav ga morajo za konno porabo ponavadi spremeniti v izmeninega. 71
Reference:
1. de Francisco G. A. in drugi Energas Renovables para el desarrollo, (Renewable Energies for Development), Cooperacin Internacional, Thomson-Paraninfo, Madrid, 2007. 2. F 3, Oglasna priloga asnika Finance, petek. 6. marca 2009: Fotovoltaika. 3. rot N.: Geografski pogoji rabe sonne energije (fotovoltaika) v Sloveniji in na Portugalskem; Diplomsko delo; dr. Duan Plut (mentor), Univerza v Ljubljani, Filozofska Fakulteta, Oddelek za Geografijo, Ljubljana, 2007.
Spletna stran:
http://www.epia.org http://www.soda-is.com/eng/index.html http://re.jrc.ec.europa.eu/pvgis/ http://www.pvsunrise.eu/Pictures.asp
Kljune toke: Ena izmed najbolj pomembnih obnovljivih energij je solarna energija, ker je njen vir sonce; ki je na voljo zastonj, je neizrpen in ga lahko izkoriamo na razline naine. Imamo veliko monosti za uporabo solarne energija doma, v oli in na zgradbah na splono. Trije glavni naini so: pasivna toplota, solarna toplotna in fotonapetostna energija. Sonne celice so poveini narejene iz silicijevega kristala, na tri naine: iz tankih plasti, ki jih izreejo iz posameznega silicijevega kristala (monokristala) ali iz kvadra silicijevega kristala (polikristala), ali kristala, meanega z drugimi polprevodniki (amorfnimi); To je najbolj pogosta tehnologija, ki predstavlja priblino 90 % dananjega trga. Obiajna komercialna sonna celica s povrino 16 cm proizvede samo priblino 2 vata maksimalne moi. A na stotine celic, ki sestavljajo modul, znan tudi kot ploa, ki bi delovale dolgo asa, bi bile zanimive za proizvodnjo elektrike in bi lahko proizvedle mo v obmoju od 10 do 300 vatov, odvisno od uporabljene tehnologije-celo e ve, e bi ve modulov povezali skupaj (kar imenujemo polja). Koliina elektrike, ki jo lahko proizvede PV sistem, je odvisna od treh dejavnikov: koliine sonne energije, ki dosee lokacijo; poloaja in naklona modulov in tehnologije, uporabljene za njihovo izdelavo.
72
7. Vaja - spremljanje porabe energije - energetski pregled stavb doma in v oli

Osnovna raven: srednja Podroje: naravoslovje, matematika, ekonomija, druboslovni predmeti, jezik, umetnost Metodologija Pri tej vaji bodo dijaki naredili izrpen energetski pregled in uporabili ukrepe za prihranek energije, ki so se jih nauili v "Prironiku o stavbah. Naslednje aktivnosti je potrebno izvajati korak za korakom, tako da sledite spodnjim 6 korakom in drugim predlaganim aktivnostim, eprav lahko vsak korak slui kot individualna vaja. Za vsak korak so predlagane tabele in formati, eprav lahko poleg tega uporabite tudi druge tabele, slike in podatke, fotografije in grafine predstavitve. Celotno nalogo lahko delajo z: nalivnikom/papirjem, in/ali raunalnikom (vse tabele in tabele z rauni so na vojo v Excel formatu na spletni strani IUSES in DVD multimediji). Uenci/dijaki lahko delajo samostojno, v parih ali majhnih skupinah, da ugotovijo porabo energije in najdejo reitve, kako prihraniti energijo. Cilj(i) Narediti energetski pregled, v prvem koraku oceniti koliko energije zgradba porabi in se odloiti kakne ukrepe lahko izvedejo, da postane bolj energetsko uinkovita. (Lahko si sami naredite preprost energetski pregled, ali prosite strokovnjaka, da vam izdela bolj natanen nart.) Oceniti potrebe/porabo energije elektrinih in toplotnih naprav; Izraunati stroke elektrine energije. Razumeti emisije, ki so povezane s CO2, in kako jih raunati; Kako ukrepati, da bi zmanjali izgube energije in porabo. Povzetek 1. korak Pregled vseh virov, ki porabljajo energijo (naprave - razsvetljava - ogrevanje in hlajenje) 2. korak - Zabeleiti in izraunati porabo 2a - Poraba elektrike 2a - Poraba goriva 3. korak - Grafina predstavitev 4. korak - Preraunati CO2 (ekvivalent) emisije 5. korak - Pregled stavbe 6. korak - Predlagane reitve za prihranek energije * Dodatni korak - variante in kombiniranje z drugimi aktivnostmi:
73
Energetska uinkovitost v stavbah 1. korak Pregled vseh virov, ki porabljajo energijo (naprave - razsvetljava - ogrevanje in hlajenje) Naredi spisek vseh naprav, ki porabljajo energijo in jih lahko najde v oli ali doma. To lahko naredi tako, da sledi dvema glavnima kriterijema (in uporabi spodnje tabele): pregleda prostor za prostorom (telovadnico, jedilnico, razred - kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo, itd.); in preveri tip strokov porabe (elektrine in elektronske naprave, razsvetljava, itd.). Razdeli jih na tiste naprave, ki za svoje delovanje porabljajo elektriko in tiste, ki za svoje delovanje potrebujejo gorivo (zemeljski plin, kurilno olje, premog, les). Seznam elektrinih naprav (aparati - razsvetljava) Soba/ prostor Ime naprave Tip (razsvetljava; elektrina, elektronska naprava)
Seznam naprav, ki delujejo na goriva (ogrevanje-hlajenje, itd.) Soba/prostor Ime naprave Tip (ogrevanje in hlajenje prostora; ogrevanje vode; kuhanje itd.) Tip goriva (zemeljski plin, olje, itd.)
Po potrebi raziri seznam.
2. korak Zabeleiti in izraunati porabo 2a - Poraba elektrike Naredi obseen seznam vseh elektrinih naprav (doma ali v oli), nato zabelei njihovo mo porabe (vatna mo) in oceni kako dolgo so v uporabi (kako dolgo so prigane). Dijaki naj vpraajo stare ali uitelje, e sami kakne naprave ne uporabljajo, in skupaj naj ocenijo koliko ur jih porabljajo. V primeru, da na napravi ne najdete ploice, kjer pie koliko je vatna mo, uporabi podatke v prironiku ali iz spodnjega primera. Nato izraunaj koliino porabljene elektrine energije tako, da mnoi vatno mo vsake naprave s tevilom ur delovanja. Poraba energije (kWh) = Mo (kilovati) x as (tevilo ur na dan, ko deluje). Na koncu izraunaj stroke porabe elektrike tako, da pomnoi porabo s ceno na enoto elektrike (kot pie v raunu za elektriko). Stroki () = /kWh kWh. 74

Register and calculate the electricity consumption
Name: Subject of measurement: Place/Location: Hours of use per Week 1 CHARGE
N of Charge 2
Power (W)
3
Dem and Factor 4
Wh
per
Hours per day 5
Days of use X Week 6
Hours per w eek 7 = 5 x 6
Week
2x 3x 4 x 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Lighting Incandescent light bulb 40W Incandescent light bulb 60W Incandescent light bulb 75W Incandescent light bulb 100W Fluorescent lamp 13W Fluorescent lamp 17W Fluorescent lamp 20W Fluorescent lamp 32W Fluorescent lamp 40W Electric Appliances Air conditioner (room) Air conditioner Fan (table) Fan (ceiling) Clothes Iron Water heater (50 litre) Motor or pump Clothes washer Dishwasher Refrigerator Freezer Hair dryer Clothes dryer Blender Mixer Microwave oven Juicer / squeezer Toaster Vacuum cleaner Coffee maker Fryer Electric blanket Dehumidifier Aquarium Electronic Appliances Personal computer + monitor Radio (stereo) Television VHS Lap top Equipo de sonido completo Nintendo CD player Extractor
40 60 75 100 13 17 20 32 40 800 2000 200 50 1000 1500 600 1500 200 100 1000 2500 600 200 800 50 700 1200 1000 1200 200 800 1000 140 150 120 60 50 300 5 30 500
1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,7 0,7
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0,9 0,9 0,3 0,4 0,6 0,6 1 1 1 1 1 1 1 1 1
0,9 1 1 1 0,9 1 1 0,9 1
Range consumptions Untill 200 kWh Between 201 and 1100 kWh More than 1101 kWh
10 Electricity Price (Residential): 20 c/kWh 15 c/kWh 12 c/kWh
8 TOTAL Wh x Week: 0 Number of Weeks a Month = 30/7= 4,3 9 Wh x Month = 7 x 4,3 0 Transforming to kWh x Month = 9 /1000 0,00 Total electricity Sub-total: consumption cost: 200
75
Energetska uinkovitost v stavbah 2b - Poraba goriva Namen te vaje je pretvoriti porabo goriva v kWh, da bi tako bolje razumeli te vrste porabo in jo primerjali z elektrino porabo. Da bi dobili koliino porabe goriva, je najbolje pogledati na raun za gorivo ali vpraati stare ter uitelje, koliko ga porabijo. Pretvorba v kWh je potrebna zato, ker je, v nasprotju s sledeim postopkom za elektrino porabo (korak 2a), precej zapleteno raunati porabo goriva neke naprave, e prinemo z raunanjem pri njeni moi (ki je ponavadi izraena s CV, kilokalorijami, kalorijami, itd.). Pretvori porabo (koliino goriva: kg m za zemeljski plin - litri za kurilno olje) v kilovate tako, da uporabi naslednjo tabelo pretvorbe (ki je veljavna za najbolj pogosta goriva v Evropi). (Na voljo je list v Excelu z izrauni)
Fuel Consumptions
Energy content of selected fuels for end use Conversion Table
Name: Subject of measurement: Place/Location: Converting fuel types to kWh (1) Amount consumed Units Units X (per month) kg kg kg kg kg kg litre m litre
Calculated on a Net Calorific Value basis
Fuel Type
Conversion factor (1) (kWh per unit) 13,1 kWh/kg 12,78 kWh/kg 6,65 kWh/kg 11,75 kWh/kg 3,83 kWh/kg 4,67 kWh/kg TOTAL 9,87 kWh/l 7,85 kWh/m 7,65 kWh/l
Total kWh
Natural Gas (2)

Liquefied petroleum gas (Butane/Propane)
0 0 0 0 0 0
hard coal Gasoil Wood (25 % humidity) Pellets/wood bricks
(Source: DIRECTIVE 2006/32/EC of 5 April 2006 on energy end-use efficiency and energy services) (1): Member States may apply other values depending on the type and quality of fuel most used in the respective Member State. (2) 93 % methane.
3. korak Grafina predstavitev Razvrsti vse energijske bremenitve in naprave, ki si je nael (zdaj ima vse v kWh), v povzete skupine, kot v spodnji tabeli. Pretvori porabo (kWh) v procente (%). Nato narii tortni graf, da grafino prikae, kako je razdeljena poraba v tvoji oli/domu. Graf izpolni s pomojo Excelove aplikacije, ali tako, da graf rono narie.
76
Energetska uinkovitost v stavbah Delitev porabe energije (Primer)

Pie Chart of Energy Consumption 1,90% 3,61% 14,80% 18,98% Space heating & cooling Water heating Lighting 6,33% Cooking Refrigeration 16,13% Electric Appliances Electronic Appliances Standby / ghost power 6,33% 7,91% 24,04% Other
4. korak Preraunati CO2 (ekvivalent) emisije Cilj te vaje je priblino izraunati izpuste toplogrednih plinov, ki jih izpusti s svojo porabo energije. Najbolj pomemben toplogredni plin je CO2, ki glede na koliino predstavlja veliko veino. Medtem ko koncept "CO2 ekvivalenta" pomeni vkljuitev drugih toplogrednih plinov, kot je metan (CH4) in duikov oksid (N2O), ki predstavljajo samo majhno koliino v primerjavi s CO2. V spodnji tabeli so prikazani "faktorji emisij" za razred goriv (tistih, ki jih uporabljamo za ogrevanje in v terciarnem sektorju), prav tako je prikazan faktor emisij, ki jih izpusti elektrika iz javnega omreja. Emisijki faktor = koliina emisij na enoto energije (jouli ali kWh) ali na enoto mase (kg, m, liter). Samo v primeru CO2, so podani faktorji razlinih masnih enot, da bi poenostavili raunanje in omogoili vkljuitev porabe energije v enoti, ki jo ima ti. Za ekvivalent CO2 je dovoljen le vnos energije v kWh. Upotevaj: Faktor emisije elektine energije je odvisen od meanice elektrike v vsaki dravi (to pomeni, da je elektrika lahko pridobljena iz ve virov) in se lahko razlikuje od drave do drave in od leta do leta. Emisijski faktorji goriv: Natanna ocena emisij (veinoma za CH4 in N2O) je odvisna od pogojev izgorevanja, tehnologije, in usmeritve za kontrolo oddajanja, kot tudi od znailnosti goriva. Zato smo tu kot dovedeno energijo upotevali povpreni faktor za CO2 ekv. na kWh. Kako narediti vajo: 1. Vstavi tvojo porabo energije s tistimi enotami, v katerih so zapisane. 2. Mnoi z ustreznim faktorjem. Na primer: a) e je tvoja poraba energije izraena z kg premoga jo, da dobi le emisije CO2, mnoi s 1.9220. 77
Energetska uinkovitost v stavbah b) e so izraene s kWh zemeljskega plina, jih, da dobi le emisije CO2, mnoi z 0.2019 in z 0.2178, da dobi CO2 ekvivalent. c) e je vsa poraba energije izraena s kWh, kar si naredil v prejnji vaji (2b), pomnoi le s faktorji v dveh stolpcih CO2 in CO2 ekvivalentom na kWh. (Upotevaj, da raunalnik pri Excelu slednjega za mnoenje uporablja kot privzeto.) 3. Poglej svoje izpuste in si zapomni, da je ena tona CO2 priblino enaka velikosti plavalnega bazena, irokega 10 metrov, dolgega 25 metrov in globokega 2 metra.
5. korak Pregled stavbe...Preglej izbrano stavbo 78
Izraun CO2 (ekvivalent) emisij PRETVORI PORABO ENERGIJE V CO2 (ekvivalent)
(Na voljo je list v Excelu z izrauni)

Emissions Factors for selected fuels for End Use
Insert here your consumptions
kg of CO2 per different units as follows:

X 0,5108 0,2019 0,2271 0,3459 0,2786 --2,6479 2,9026 1,9220 3,2740 ----4,8457 --3,8976 --3,7827 --------56100 63100 96100 77400 kWh Kg of gasoil litre of fuel m of fuel TJ per kWh 0,5387 0,2178 0,2440 0,3470 0,2800 TOTAL
kg of CO2 equivalent (1)
Emissions
kg of CO2
Energy Type
Energy Consumption
79
Public Electricity Natural Gas Liquefield Petroleum Gas (LPG) Coal Gasoil (for boiler) Other Fuels
X X X X X X
0 0 0 0 0 0 0
kg of CO2 equivalen 0 0 0 0 0 0 0
(1) CO2 ekvivalent vkljuuje druge toplogredne izpuste, kot so CH4 (metan) in N2O (duikov oksid). Natanna ocena emisij za CH4 in N2O je odvisna od pogojev izgorevanja, tehnologij in usmeritve za kontrolo oddajanja, kot tudi od znailnosti goriva. Zato smo tu kot dovedeno energijo upotevali povpreni faktor za CO2 ekv. na kWh.
Reference:
Eggleston, S., Buendia, L., Miwa, K., Ngara, T. and Tanabe, K., Eds., 2006. 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Inventories. 2. izdaja: Energy, IPCC National Greenhouse Gas Inventories Programme, Institute for Global Environmental Strategies (IGES), Hamaya, Japan. Za neto kalorine vrednosti: DIRECTIVE 2006/32/EC of 5 April 2006 on energy end-use efficiency and energy services.
Energetska uinkovitost v stavbah Ta korak ti bo pokazal teave, ki ti bodo, ko jih bo odpravil, ez nekaj asa prihranile veliko denarja. Med pregledom lahko izpostavi tiste stvari, zaradi katerih hia ali ola izgubljata energijo. Pregled prav tako doloi uinkovitost grelnega in hladilnega sistema in ti pokae nain, kako prihraniti vroo vodo in elektriko. Z lahkoto lahko sam naredi preprost energetski pregled. Ko dom pregleduje, naredi seznam podroij, ki si jih pregledal in problemov, ki si jih nael. To ti bo pomagalo doloiti, katere energetsko-uinkovite izboljave so prednostne. Naloga dijaka: doloiti, kaj pomaga ali ovira ohranjanje energije v doloeni zgradbi. Poiskati "kodljive elemente", ki tratijo energijo in denar. List s podatki energetskega pregleda Variante in kombiniranje z drugimi aktivnostmi:
Stopnja izvritve
Osnovni standardi
Ni Lui in oprema Kadar je na voljo primerna sonna svetloba, ali kadar ni nikogar v sobi, naj bodo ugasnjene vse lui. So vse lui v prehodnih prostorih (npr., hodnikih, straniih, itd.) ugasnjene, kadar ni tam nikogar? Je montiran elektronski balast, ki omogoa pravilen zagon in delovanje elektrinih pogojev za pogon lui? Raunalniki zasloni naj bodo ugasnjeni, raunalniki pa v Sleep mode kadar niso v uporabi. Dodatna raunalnika oprema kot so tiskalniki, skenerji in druga elektronska oprema, naj bo ugasnjena, kadar ni v uporabi. Vse zunanje lui naj bodo podnevi ugasnjene. Vse zunanje lui naj bodo ponoi ugasnjene (kadar jih ne potrebuje). Prenosne grelnike imejte le za kratkorono reitev. Za uporabo prenosnih grelcev v primeru hudega mraza, morate vpraati ravnatelja. Majhni "barski" hladilniki so prepovedani, razen, e ni nujnih razlogov za njihovo uporabo. X Kupite le najbolj energetsko uinkovito opremo (npr.Highest Energy Label in Energy Star ). Izvrite program zdruitve oprem, ki bo prepreil tratenje energije nepotrebne opreme (npr. izklop in/ali odstranitev hladilnikov in zmanjanje tevila tiskalnikov, tako da naredite raunalniko mreo). Imate sistem upravljanja z lumi, kot so: stabilizatorji moi svetlobe, ki so odvisni od sonne svetlobe (svetlobni senzorji) ali avtomatino stikalo, kadar je kdo v prostoru (senzor gibanja), ali preproste timerje? Izvajajte ienje svetil in njihovih delov. Ali so stene in strop dovolj obarvani, da dobro odsevajo svetlobo? Razsvetljavo na arilno nitko ste zamenjali in nadomestili s komapktno flourescenno. X X X X X X X X X X X Zae tek
Izvreva nje
Obi rno
Itd. ..Raziri seznam... 80
Energetska uinkovitost v stavbah Itd. ..Raziri seznam...

Ogrevanje in hlajenje Po koncu pouka zagrnite zavese in zaprite okna. Prostor okoli zranikov na zidu ali okenskih polic naj ne bo zastrt z raznimi predmeti. Vhodnih vrat ne puajte odprtih dlje kot je potrebno. Zapirajte notranja vrata, ki vodijo v telovadnico. Mehanino opremo redno pregledujte in o okvarah poroajte takoj. Ali pipe puajo? Je strop izoliran? (vpraaj ravnatelja ali uitelja) Je oprema za ogrevanje in hlajenje (ducts/vodi, radiatorji, reetke) zastrta z zavesami, pohitvom, odejami, itd.? So zavese, ki sluijo kot izolalacija, ali druga tesnila za okna, kot na primer okvir ???, na mestu? So bili vsi kotli za kurjavo pregledani in dobro izolirani? Izklopi ventilatorje, e jih ne potrebuje (telovadnica, strania). Kadar je v sobi vroe, je bolje odpreti okna ali zmanjati temperaturo na termostatu? X Je nameen uinkovit vreme??? na vratih? X X X X X X X X X X X
Itd. ..Raziri seznam...

Splona ozaveenost in ravnanje Ali na oli najdete letake, ki podpirajo varevanje energije (kot so "Ne puaj priganih lui" ali "Zapri vrata, da se izogne izgubi toplote", itd.)? Ali dijaki sodelujejo pri ekolokih delavnicah in za sodelovanje dobijo nagrado? Ste izdelali energetski ali okoljski plakat za pospeavanje energetskega delovanja, pri katerem so sodelovali uenci in uitelji? X
X X
Itd. ..Raziri seznam... Zgornja tabela vkljuuje le omejen seznam predmetov, ki jih morate pregledati, zato ga je priporoljivo raziriti, glede na znailnosti zgradbe. 6. korak Naredi priporoila za prihranek energije Pri zadnjem koraku, potem, ko si zbral podatke in informacije o energetskih zmogljivosti v oli ali doma, stopi v akcijo in uvedi ukrepe za prihranek energije. V tem koraku naredi listo priporoil, vedenjskih in tehninih, ki ti bodo pomagala zmanjati porabo energije in izgube. Oitno je, da mora obseg sprememb izhajati iz slabosti in napak, ki si jih zasledil pri pregledu zgradbe (v 5. koraku); z namenom, da nekaj izbolja in jih rei. Zaradi tega lahko vpelje tevilne ukrepe. Cilj je, da upoteva le najbolj pomembne ukrepe ali tiste, za katere meni, da so v tvojem primeru tehnino ali ekonomsko izvedljive. Sledi tem korakom: a) Predlagaj obseg ukrepov/sprememb/posegov (seznam lahko raziri); b) Izraunaj prihranek energije (priblino oceni mone odstotke prihranka za vsak ukrep glede na porabo elektrike in/ali porabe goriva); c) Oceni stroke akcij in as, ko se bodo povrnili (da dobi as, ko se bodo stroki povrnili, 81
Energetska uinkovitost v stavbah d) poii trno ceno predlagane akcije; in jo deli s prihranki). Izraunaj koliko izpustom CO2 si se izognil (uporabi iste faktorje emisij, ki si jih prej uporabljav v tabeli CO2 - vaja pri 5 koraku).
Tabela, ki sledi, vkljuuje samo nekaj primerov predlaganih ukrepov: Po elji raziri seznam glede na znailnosti zgradbe. Tu vstavi porabo in podatke o emisijah glede na tip uporabljenega goriva, ter cenah elektrine energije v tvojem okolju. Uporabi iste faktorje in enote, ki si jih uporabljal v prejnjem listu emisij CO2. Nato uporabi te podatke, da lahko nadaljuje z izrauni, ki so potrebni za izpolnitev spodnje tabele. Primer
Consum pti Em ission on per Factors m onth (kg COeq/.....) 3500 3200 0 0 0 0 0,54 0,22 Price /.....
Unit Energy Type Electricity (from grid) Fuels for Heating Natural Gas Liquefied Petroleum Gas (Butane, Propane) Coal Gasoil Other Fuels
kWh kWh litre kg litre
0,19 0,20
Primer: e namerava zamenjati "arnice", je tip prihranka "elektrika": prihranek energija vpliva na elektriko = 15% (priblien % prihranka) od 3.500 kWh (tvoja poraba elektrike); Koliina izpustov CO2, ki si se ji izognil = mnoi prihranek energije (525 kWh) s faktorji emisij elektrike (0.54 kg of CO2/kWh razlien je od drave do drave); Prihranek denarja = prihranek elektrike (525 kWh) x cena elektrike (0.19 /kWh poii ceno, ki velja na tvojem podroju). e namerava montirati okna z dvojno zasteklitvijo, je to ukrep pri ogrevanju, torej: izrauna odstotek prihranka glede na koliino porabljenega goriva (10% x 30.000 kWh); emisijski faktor CO2 emisij je zemeljski plin ena (0.2 kg/kWh); prihranek denarja izrauna tako, da mnoi s ceno zemeljskega plina.
82

Type of Energy MEASURES PROPOSED Type Behavio ural/Tec hnical % of Savings Energy Savings CO2 Economic avoided Savings kg/m onth (/m onth) Cost of Pay-back the period Action (m onths) () Recom m endations about feasibility
Thermal Heating
Improving thermal insulation of the walls Installation of double-glazed windows Apply weather-stripping and caulking around doors Installation of self-closing systems for external doors Install Thermoregulation systems (thermostatic valves and timers) Keep windows and doors closed when heating or cooling systems are operating Do not use drapes or curtains to cover the windows during winter days (solar gain) And Close them at the end of the school day (avoiding heat loss) In winter, set temperature at 15C for bathroom and corridors, while 20-21C for rooms Do not leave doors open to the outside of the building longer than necessary Start the heating system (boiler) one hour before school activity begins and turn off at least one hour before the end Do not block heating and cooling equipment (ducts, radiators, grilles) by curtains, furniture, blankets, etc.
30%
960,00
192
192
50.000
260,4
In the case of renovation Whenever the existing w indow s are single pane and not recently installed Alw ays Alw ays
10%
320,00
64
64
35.000
546,9
T T T
25% 5% 5%
800,00 160,00 160,00
160 32 32
160 32 32
1.500 2.000 1.500
9,4 62,5 46,9
Alw ays
5%
160,00
32
32
0,0
Alw ays
5%
160,00
32
32
0,0
Alw ays
5%
160,00
32
32
0,0
Alw ays, unless a particularly strong cold season Alw ays
2%
64,00
13
13
0,0
5%
160,00
32
32
0,0
Alw ays, unless a strong cold season
2%
64,00
13
13
0,0
Alw ays
Electricity Lighting and Equipment Replace Incandescent lighting with low consumption compact fluorescent ones Install lighting Control Systems (light sensors, occupancy motion sensors or timers) especially in corridors and bathrooms Install electronic ballasts to fluorescent lamps Use Power Strips. Plug home electronics and office equipment into power strip with an on/off switch When adequate light is available from the sun, or when rooms are unoccupied all lights are to be turned OFF Put in place a frequent programme for cleaning lighting fixtures All lights, including the outside ones, are to be turned OFF at night Computer monitors are either turned OFF, or computers are put into Sleep mode when not in use
Alw ays, w herever the frequency of sw itch on and off is not so frequent Alw ays, mainly in corridors, bathrooms and places w here sw itch on/off is frequent Alw ays
15%
525,00
284
100
800
8,0
10%
350,00
189
67
500
7,5
6% 2%
210,00 70,00
113 38
40 13
700 200
17,5 15,0
Alw ays
4%
140,00
76
27
0,0
Alw ays
B B B
2% 10% 3%
70,00 350,00 105,00
38 189 57
13 67 20
0 0 0
0,0 0,0 0,0
Alw ays
Alw ays
Alw ays
83

Detektivi za energijske nalepke Raziskovanje razlik med porabo energije najbolj in najmanj varnega aparata, ki je na voljo v trgovinah. Pomono napajanje v oli/doma Raziskovanje porabe pomonega napajanja doma ali v oli. CO2 odtis: Dijaki naj izraunajo CO2 odtis svoje druine. Pri tem naj uporabijo internetni raunalnik kot je www.carbonfootprint.com. Bodite zares ustvarjalni: Vpraajte dijake, e si predstavljajo ivljenje brez elektrike. Poskusite biti en dan brez elektrike. Kaj so poeli nai predniki, ko e ni bilo elektrike? e e se ozremo 100 let v preteklost, to otrokom odpre oi. Malo zgodovine: Naredite veliko asovno razpredelnico, ki bo kazala, kdaj so izumili posamezno elektrino napravo. Zanite z arnico. Uvedite tekmovanje: Izziv! Lahko prihranite 500 vatov na teden? Dijaki naj s pomojo starev/uiteljev naredijo nart, kako prihraniti 500 vatov.
84

Energetska Učinkovitost Stavbe

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Energetska Učinkovitost Stavbe

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

11) portni objekti portni stadion, bazen, telovadnica, igrie

http://en.wikipedia.org/wiki/Building http://www.learn.londonmet.ac.uk/packages/clear/thermal/buildings/configuration/ building_orientation.html http://lonicera.cz/awadukt_thermo/ http://www.vsekolembydleni.cz/clanek.php?id=166 http://www.passivehouse.co.uk/

2. Sestavni deli stavbe

Slika 1: Energetsko ravnovesje stavbe 7

Slika 3: Toplotna slika stavbe

Slika 5: Prevajanje toplote

Energetska uinkovitost v stavbah

Slika 6: Energijske izgube v obiajni stavbi

Nekatere pogosto uporabljeni materiali za toplotno izolacijo lahko razvrstimo na:

Grafikon 1. Primerjava materialov

Slika. 6 Primer votlega zidaka z odlinimi izolirnimi lastnostmi.

Slika 7: Primeri openatih zidakov

Spodnja slika prikazuje tipine vrednosti U za razline tipe oken.

Slika 8: Razvrstitev oken: Vrednosti U za razline tipe oken

Tako imenovana termopan okna.

Energetska uinkovitost v stavbah

Slika 9: Najpomembneji bioklimatski (aktivni in pasivni) elementi

Energetska uinkovitost v stavbah

Definicija:Bioklimatske elemente obiajno delimo na aktivne in pasivne.

Slika 10: Aktivni in pasivni solarni elementi v stavbi

V javnosti jih pogosto imenujejo tudi sonni kolektorji.

Slika 12: Nain delovanja Trombovega zidu

Imenovan po francoskem inenirju Flixu Trombu.

Energetska uinkovitost v stavbah

Fotonapetostne ploe [ ] Atrij/dvorie [ ] Sistemi posrednih sonnih dobitkov [ ]

Energetska uinkovitost v stavbah Spletna stran:

Energetska uinkovitost v stavbah

Lokalno v smislu samo na doloenem delu telesa.

Slika 14: Sevanje energije

pomeni vije stroke.

3.1.7 Grelna telesa

Radiator next to the window

A talni grelec B obmoje okrepljenega talnega ogrevanja C talno ogrevanje

Kakna temperatura je primerna? 33

Slika 15: Osnovna shema parno-kompresijskega hladilnega sistema

Energetska uinkovitost v stavbah Viji kot je EER, bolj uinkovita je klima.

Lestvica energetske uinkovitosti A B C D E F G

Kolinik energetske uinkovitosti (KEE)

toplota _ odstranjen a porabljena _ energija

Tabela 4: Lestvica energijske uinkovitosti

Energetska uinkovitost v stavbah Tabela z napotki, kako izbrati mo hlajenja

Tabela 5: Navodila za pravilno velikost klime

http://www.rerc-vt.org/solarbasics.htm http://www.price-hvac.com/media/trainingModule.aspx http://www.idae.es/

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

Ogrevanje vode v hii

Tabela 1: Koliko pitne vode potrebujemo/porabimo?

http://www.engineeringtoolbox.com http://www.rerc-vt.org/solarbasics.htm http://www.diydoctor.org.uk/projects/domestic_hot_water_systems.htm

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

Energetska uinkovitost v stavbah

6. Elektrini aparati in elektronske naprave (ter sonne PV)

Tabela 6: Obiajne vatne moi razlinih aparatov

Energetska uinkovitost v stavbah

Graf 2: Razlog za izgubo mraza

Naprava opravlja svoje nalogo.

Aktivno stanje pripravljenosti