LIRIK A UP ORA IN R EVO LU CIJ E

194 1 – 19 45
Pesmi so spodbujale k boju in imele so sporočilno vlogo.

Predstavniki:
 Oton Zupančič

 Matej Bor

 Karel Destovnik Kajuh

 Ivan Minatti

Razvilo se je močno pesništvo med preprostimi ljudmi.

KAREL DEST OV NIK -KAJ UH

Bosa pojdiva, dekle, obsorej

Karel Destovnik-Kajuh:
 Pisal je revolucionarne in socialno-kritične pesmi.

 Pisal je pesmi s katerimi se je približal preprostemu človeku.

Pesem Bosa pojdiva, dekle, obsorej:

 Sodi v cikel 8 ljubezenskih pesmi (pete pesem po vrsti)

 V pesmi je predstavljena ljubezenska in domovinska tema

 Zgradba pesmi:
o 3 štirivrstične kitice
o Zaporedna rima
o Pesem ima tradicionalno obliko pesmi
 o V pesmi najdemo zamenjan besedni vrstni red  inverzija (zemlje

trpeče, dlani koprneče, talcev grobove)  s tem pesnik poudarja

okrasne pridevke in učinek zvoka na koncu verzov.
 Prispodoba za vojno = trpeča zemlja

 Nagovor: Bosa pojdiva, dekle, obsorej (obsorej = ob zori)

 Prispodoba za čas pomladi = češnjevi cvetovi

POVZETEK PESMI:

Pesem je posvečena Silvi Ponikarjevi, ki so jo aretirali in zaprli leta 1942.

Pesem združuje ljubezen in trpljenje nesvobodnega naroda. To pesnik upesni z barvnim

kontrastom  ljubezen z belimi češnjevimi cvetovi in trpljenje uporniškega naroda s

temnimi grobovi talcev. Kontrast poudarjata ponavljanje (beli so, beli so) in stopnjevanje
(temni, pretemni). Belo in temno se v pesmi izmenjujeta, ljubezen in misel na trpeči narod
pa se v pesmi prepletata.

1. kitica:
Govori o romantičnem ljubezenskem čustvu, razen drugi verz, ki govori o
trpeči zemlji.

2. kitica:
Ljubezen se skoraj povsem umakne sočustvovanju s padlimi in zavesti o
dragocenosti njihovih žrtev za dobro naroda.

3. kitica:
Ponovno se pojavi romantično čustvo, vendar z jasno odločitvijo, da bo
živelo v sožitju s predanostjo narodu. Beli češnjevi cvetovi so namenjeni
talcem.
Ljubezen je vrednota, ki osmišlja življenje in prav to je tudi boj za pravičnejšo družbo.
Osebna ljubezen daje moč za kolektivni boj.
Predanost narodni skupnosti ne zmanjša intenzivnosti ljubezni; ena vrednota krepi drugo,
z njunim sožitjem je Kajuh ustvaril svojevrsten tip ljubezenske lirike.

SPOROČILO:
Ljubezen v času boja za svobodo; ta ljubezen ne mora biti brezskrbna, naravno je , da se
pojavlja, vendar zaljubljenci ne smejo pozabiti na žrtve. Ljubezen daje upanje v svetlejšo
prihodnost.
 SO DO BN A S LOV ENS KA
KNJI ŽE VNO ST P O 2 . SV ETOVNI VO JNI
po le tu 194 5

PREDSTVNIKI:
- Janez Menart: Croquis - Kajetan Kovič: Južni otok
- Dane Zajc: Črni deček - Tone Pavček: Še enkrat glagoli
- Svetlana Makarovič: Zeleni Jurij
- Pavle Zidar: Sveti Pavel - Drago Jančar: Veliki briljantni valček
- Ciril Kosmač: Tantadruj - Dominik Smole: Antigona
- Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

1945 – 1948  GRADITELJSKA POEZIJA:

 optimistično pesništvo ( ob gradnji nove domovine ob koncu 2. svetovne vojne)

 v ospredju je kolektiv

RAZVOJ LIRIKE PO LETU 1950:

 prekinitev s stalinizmom  pomemben zgodovinski mejnik

 začetek dejanske socialistične demokracije

 človek začne dobivati čisto osebno podobo in je postavljen pred osebno

odgovornost.

1948 – 1958  POEZIJA INTIMIZMA:

 1953-PESNIŠKA ZBIRKA Pesmi štirih (Kovič, Menart, Pavček, Zlobec)

 Odkrijejo človekov notranji svet

 Gre za odkrivanje človekovih stisk

 Izstopa zelo izrazita volja do življenja

 Vse bolj sta se uveljavljala intimizem in subjektivizem

 Poezija je osebnoizpovedna  gre za doživetja mladih ljudi v novem času-

MOTIVI: ljubezen, razočaranje zaradi neuresničenih upov, tragično občutje
življenjskih nasprotij in obup.
 V osredje vstopi posameznik s svojo intimo
 JANEZ ME NART: CRO QUIS

Croquis pomeni skico ali osnutek

Janez Menart:
 Skupaj s Kovičem, Zlobcem in Pavčkom je objavil pesniško zbirko Pesmi štirih

 Ostajal je bolj zvest romatično-realistični kot novoromantični tradiciji.

 V njegovih pesmih se romantični ideali prepletajo z vsakdanjo izkušnjo in govorico

sodobnega človeka

POVZETEK PESMI:

Pesnik sedi v kavarni za mizo in jo opazuje. Ta miza je simbol njegovega življenja 

mrzla, siva in osamljena. Na mizi vidimo kozarček, ki je poln konjaka.
Ko se malo polije, nastanejo lužice.
Pesnikov prst postane čopič. Pesnik riše hišico, drevo, sonce, klopco, rože, stezice in lepo
žensko.
Podzavestno pesnik nariše otroško risbico (pomanjševalnice); riše nekaj kar pogreša
(življenje z ljubeznijo, nekaj varnega, toplega,…). Risbica je zanj nek idealen svet, svet v
katerem mu je zelo lepo.
Idealni svet izbriše natakar, ki mu vljudno odnese kozarec in mu izbriše njegov idealni
svet. Natakar je vez med idealnim in realnim svetom.
Pesnik postane žalosten, ker mu je natakar izbrisal njegov svet, ki mu je za trenutek
prinesel vsaj malo veselja. Nato se pesnik malo ponorčuje iz natakarja in ga prosi, naj mu
prinese nov idealni svet.

Kavarna predstavlja odtujenost, brezosebnost, kar predstavlja realen pesnikov svet. Tako
on živi, počuti se brezosebno, odtujeno.
Pesnikova risbica je simbol za človekovo hrepenenje po nečem lepem.
Gesta natakarja, ki opleta sem ter tja in s prtičem pobere vse, ko pobriše mizico, izraža
posmeh.

Pesnik nam v pesmi SPOROČA, da je v življenju treba vztrajati (˝gospod natakar, še en

konjak prosim˝).
Z novim konjakom, ki ga naroči, se bo še bolj opil ali si bo znova upodobil želje oz. tisto po
čemer hrepeni.

TEMA je bivanjska, saj prikazuje hrepenenje sodobnega človeka po lepem in duhovno

polnem življenju.

V pesmi je prisoten posmeh porabniški družbi in zunanjem blišču, medtem ko je človek

notranje popolnoma prazen.

V pesmi najdemo romantično-realistične prvine.

Pesem govori o človeškem problemu.

Romantični ideali so povezani z občutji iz vsakdanjega življenja.
 ZELE NI JURIJ – ljudsk a pesem

Značilnosti ljudske pesmi:

- avtor ni znan
- pojavljajo se narečni izrazi
- ljudske pesmi se prenašajo ustno iz roda v rod
- značilno je ponavljanje  geminacija (ponovitev besed v istem verzu; dajte
se ponovi 15-krat, da gre lažje v uho)
- preprost jezik
- nejasna zunanja zgradba
- ujemanje na koncih verzov (a-b, a-b)

SPOROČILO:
Prikazan je običaj jurjevanja, kjer zeleni Jurij odganja zimo, prinaša pomlad, daruje
dobro letino, plodnost, veselje, rodovitnost, ljudje pa mu vse to z dobroto vračajo.

SVETLANA MAKAROVI Č: ZELE NI JURIJ

POVZETEK PESMI:

1. DEL:
Lirski subjekt poziva ljudi naj odprejo okna zelenemu Juriju. Dajo naj mu piti iz vrča
solza, iztaknejo mu svetle oči in hodi naj sključen kot hodijo oni. Zeleni Jurij naj postane
čim bolj podoben ljudem sodobnega sveta, zato mu nalagajo žalost, nesrečo in notranjo
zlomljenost.

2. DEL:
Ljudska hudobija se še bolj stopnjuje. Ljudje so od besed prešli k dejanjem. Jurij v takem
svetu ni hotel biti, zato ga je zapustil, ljudje pa so nanj pozabili.

3. DEL:
Tukaj ponovno nastopi Jurij, ampak tokrat je to sivi Jurij, ki je povsem nasproten tistemu
iz prve kitice in še bolj nasproten tistemu iz ljudske pesmi. Lirski subjekt že takoj poziva
ljudi, naj zaprejo okna pred njim. Sivi Jurij je kamenjani deček, ki je odrasel v moža.
Posledica kamenjanja je še hujše zlo, saj je mož postal maščevalen.
Siva barva pomeni mrtvilo, žalost in turobnost.

SPOROČILO:
Kar je dobil, to vrača.
Človeško zlo rodi še večje zlo, človeško maščevanje še večje maščevanje in da se
človeku vse, kar drugemu slabega stori, povrne s še mnogo slabšim in trpečim.

RAZPOLOŽENJE v pesmi je mračno, sivo, grozljivo  ustvarijo ga hudobni ljudje.

MOTIV: problem sodobnega človeka in sveta.

 DANE ZAJC: ČR NI DEČ EK
Teme:
 Tesnoba

 Nasilje

 Smrt
Pesnik se skuša s tem dejanjem izogniti s pesniškim ustvarjanjem.

Obnova pesmi:
Tako kot zunanje okolje vpliva na pesnika, tako se tudi odraža na njegovih notranjih
doživetjih.
Človek je osamljen, v svoji notranjosti absolutno razdvojen in ne le da se odtuji od družbe
v kateri živi, je odtujen tudi od samega sebe.
Ne samo da se izgublja človekova identiteta, identiteto izgubljajo tudi besede – kljub
vsemu pesnik ustvari nov jezik, ki je čist, prvinski in silovit.

Povzetek pesmi:
1. kitica:
Lirski subjekt nagovarja črnega dečka (sam sebe). Kljub svobodi, ki jo predstavlja
nebo je pesnik utesnjen, pesnik je nesvoboden (stene neba). Pesnik je žalosten
(zategla žalost), pojavlja se občutje tesnobe.

2. kitica:
Posledice noči se kažejo v jutru. Zgrabi ga rumena groza peska; občutje groze.

(svoboda, upanje  naročje polno ptic pesnik bo živel kljub grozi, če bo

ustvarjal.
Jezik iz zemlje (tenke kačje vijuge, rumena groza peska)
˝Naročje polno ptic˝ zaradi tega ne sme zbežati, ne sme obupati.

3. kitica:
 Starci prispodoba družbe
Družba dečka zavrača, ga ne sprejema.
Kaže se občutje osamljenosti, absurda.

4. kitica:
Pokaže se ponovna volja

Simbol ptice  upanje, svoboda (smisel, upanje propadeta)  posledica tega je siva
pokrajina od pepela

5. kitica:
˝Razpadejo v meso˝in ˝Razpadejo v pepel˝ to sta najbolj tragična verza v pesmi

Okrasni pridevki:
Usta polna pepela

Paralelizem členov:

 Stopnjevanje občutja groze, smrti, osamljenosti

 Upanje, smisel in vodilo moramo imeti.

 Biti moramo pripravljeni tudi na padce ter na to, da se znamo znova

pobrati. Moramo vztrajati.
 Ko je sonce, ga moramo maksimalno izkoristiti. Pesnik je našel upanje,

da bo še vedno pesnil  on bo vztrajal.

6. kitica:
Stopnjevanje, paralelizem členov, osamljenost in smrt.

7. kitica:
Imeti moramo nek cilj, upanje, želje. Pripravljeni moramo biti vztrajati, saj je
življenje polno padcev.
Zunanja zgradba pesmi:
MODERNA OBLIKA PESMI:
- različno dolgi verzi
- rime ni
- verzi se približujejo prozi oz. pripovedništvu
- ritem je padajoč
- barva stavko v je temna

Pesnik je želel predstaviti temeljna bivanjska vprašanja sodobnega časa (sodobne družbe).

Ptice so podobe pesnika, ki poje in pesni, ker mora pesniti ne da bi v tem videl smisel.

Bivanje in vztrajanje  zgrabi trenutek, ki ga imaš; izkoristi ga.

 PRO ZA S OD OB NE S LOV ENSK E
KNJIŽ EVN OSTI
Pavle Zidar: Svet i Pavel

Pavle Zidar:

 Njegovo pravo ime je Zdravko Slamnik;

 Njegova proza je tesno povezana z resničnim okoljem (opisuje resnične dogodke v

svojem okolju; to okolje je kmečka skupnost po letu 1945prva povojna leta na

Dolenjskem;
 Ob pisanju romana Sveti Pavel je pisatelj vznemirjen, kar kaže tresoča roka in
zadrževanje sape, ustnice so v prispodobi molitve.

Povzetek romana:
Frenk in Žan Debevc sta brata, ki sta se med 2. svetovno vojno bojevala na nasprotnih si
straneh. Ker je bil Frenk belogardist, se mora pred novo oblastjo skrivati. Pri tem mu
pomagata brat Žan in njegova žena. Skupaj z domačimi se odločijo, da ga bodo premestili v
zvonik cerkve Sv. Pavla.
Frenk Debevc, ujet v svoje skrivaštvo, ga vedno bolj obvladuje zavest o nesmiselnosti
življenja. V njem sta skriti dve temeljni občutji: krivda in strah. Vedno bolj se zaveda, da
se mu življenje izteka. K njemu na zvonik prihajajo domači, kjer mu hči pove, da se je
poročila s fantom, ki je bil partizan.
Oblast kmetom pobira vedno več pridelka, zlasti vina. Kmetje živijo čedalje težje, zato
začnejo svoje pridelke skrivati. Žan skrije vino, a mu uslužbenci oblasti iz hleva odpeljejo
še zadnjega konja. V hudi stiski ni vedel kam se naj obrne po pomoč in tako v hudi
prizadetosti napiše pismo Titu.
Ob koncu romana pridejo žandarji v vas z namenom, da najdejo in odpeljejo v zapor
belogardista Frenka. Zaslišijo vse vaščane in ker ga nihče noče izdati, jih ne spustijo
domov, da bi nakrmili živino. Naslednji dan Frenkova žena v dobro vseh vaščanov sama
povedala žandarjem, ker se skriva njen mož.

Roman je nastal na podlagi resničnih dogodkov na slovenskem podeželju po 2. svetovni

vojni.

Družbenokritični realizem:
Roman je družbeno-kritičen, saj pisatelj kritizira obstoječo družbo v času po 2. svetovni
vojni.

Razlaga naslova romana Sveti Pavel:

Cerkev Sv. Pavla je cerkev, kjer se na zvoniku te cerkve skriva Frenk Debevc. Za to
skrivališče se ne odloči sam, ampak njegova družina.
Glavni osebi v romanu:
 Žan Debevc

 Frenk Debevc

Pogovorni jezik, najdemo pa tudi prvine naturalizma.

Teme:
 Življenje na Dolenjskem podeželju v prvih letih po vojni;

 Moralna in socialna stiska vaškega kolektiva in njegovih posameznikov zaradi

hudih gospodarskih in političnih pritiskov;
 Bivanjska tematika se kaže v medčloveških odnosih za preživetje. Za preživetje
se bori Frenk.

Slog je realističenstvarno in objektivno prikazovanje stvarnosti oz. resničnih dogodkov.

Uporaba čustveno privzdignjenih (vznesenih) besed; prvine komičnosti in tragičnosti.

Kmetje:
 Prisiljeni so bili oddajati pridelke;

 Oblast je bila brezčutna;

 Kmetje ob tem doživljajo stisko, saj jim ni bilo dano tisto, kar so jim obljubili in
njihovo življenje ni bilo nič boljše, mogoče celo slabše.

Bivanjska tematika se kaže v medčloveških odnosih za preživetje. Za preživetje se bori

Frenk.

Krajevni birokratipartizanska oblast

EKSISTENCIALISTIČNI ROMAN:
 V osredje je postavljena zgodba bratov Debevc, ki je razvidna iz njunih
medčloveških odnosov

 Poudarjen je bivanjski pomen družine

 Razmerje družba:posameznik

Oblast kmetom jemlje predvsem vino in tudi druga življenjska sredstva in pridelke.
Posredniki oblasti so tisti ljudje, ki nikoli niso bili na dobrem glasu (nekdanji potepuhi).

Oznaka FRENKA:
- star je 55 let
- skriva se na zvoniku cerkev Sv. Pavla (55. dan)

- osamljen (njegova stiska-rad bi počel tisto, kar ga čaka doma skrb za

otroke, skrb za njivo,…).

Oznaka ŽANA:
- človek z naravno življenjsko kmečko pametjo
 CIRIL KOSMAČ: T ANTADRU J

Ciril Kosmač:

Tantadruj je fantič z drobceno pametjo in velikim srcem.

Ta-ta-ta in druj  od tod ime Tantadruj.

Delo je NOVELA:
- sestavljena je iz okvirne in vložene pripovedi
- je sodobna eksistencialna novela
- gre za simbolistično pripoved
- je parabola (kratka pripoved)
- nastopa malo število oseb
- dramatski trikotnik
- v središču dogajanja je nek predmet oz. oseba
- glavna oseba je pisatelj, ki se sprehaja po Piranu

Glavni MOTIV:
Tantadruj išče srečo v smrti (srečen bo šele takrat, ko bo umrl).

Tantadruj je glavna oseba vložene zgodbe (prispodoba nečesa, kar je želel povedati), je
vaški norček. Vsako poved začne z besedo Tantadruj.

SPOROČILO:
Tako kot išče Tantadruj svojo srečo, je z njim, Kosmač upodobil svojo usodo.

Tudi Kosmač išče lepoto, ljubezen in srečo  po vsem tem zelo hrepeni.
Na eni strani neuresničljiva sreča (vložena zgodba); na drugi strani pa hvalnica življenju
(okvirna zgodba-hrepenenje po sreči, ljubezni in lepoti).

NORČKI:

1. Tantadruj:
 Želel si je tistega, česar se normalni ljudje bojijo-smrti

2. Luka Bužornoboserna:

 Bil je zidar

 Njegovo ime je nastalo po italijanski spačenki (pomeni dober dan in dober

večer hkrati)

 Poškodoval se je pri svojem delu (pretres možganov)

 Njegov stavek: ˝Ne smemo zidati navzgor temveč navzdol, malce po ravnem
in potem naravnost v zemljo.˝

3. Ruce Palacis:

 Bil je furlan, ki je služil kot hlapec pri kmetu, kjer so vsak dan
jedli repo in krompir – zaradi tega se mu je zmešalo
 Furlanija je slovenski del Italije.

4. Hotejčev Matic-Matic enaka palica:

 Njegov stavek: Strga palico tako: ˝Da bi bila na obeh koncih, okoli in okoli,
čez in čez in sploh povsod enaka.˝

5. Janez Žakaj:
 Zelo resen norček

 Ljudi muči s tem, da na vsak odgovor postavi novo vprašanjeZakaj?

Dokončnega odgovora nikoli ne dobi.
Najdeni Peregrin:
- zavrženi nezakonski otrok in umetnik živi: ˝Kakor cvet na polju in ptica na
nebu.˝
- svobodno potuje, pozna vse norčke, razume jih
- najdeni Peregrin = pisatelj.

Kmečki ljudje sprejmejo Tantadruja in njegove prijatelje norčke s prizanesljivostjo.

Župnik in njegovi trije kolegi ne odstopajo od krščanskih moralnih zakonov, ki naj bi
urejali svet in norčke obsojajo (pošljejo jih na 4 stani sveta).

V okvirni pripovedi se pisatelj sprehaja po Piranu in ko pride do pokopališča se spomni

svoje matere in njene zgodbe o Tantadruju in njegovih prijateljih. Tako nastane vložena
zgodba.
V drugem delu okvirne pripovedi je skrito SPOROČILO novele:
Tragikomične usode norčkov nam sporočajo, da je življenje kljub trpljenju lepo in
ga je vredno živeti. Vloga umetnika pa je, da neprestano zbirati zvonce (ima
navdih) in s tem osmišljati življenje.
Na koncu začne ponovno hrepeneti; pisatelj kljub trpljenju v življenju začne hrepeneti.
Dokler imaš hrepenenje ima življenje smisel.

EKSISTENCIALNE PRVINE V NOVELI:

- povezane so z bivanjskimi vprašanji
- glavna oseba ves čas niha med življenjem in smrtjo

REALISTIČNE PRVINE V NOVELI: Pripovedovalec niza dogodke, govor je vsakdanji,

realistični so tudi podrobni opisi prizorišč (pokopališče, gostilna, na sejmišču.

FANTASTIČNE PRVINE so prisotne v prividih uničenja (vrtiljak na sejmišču je podoben

črnemu okostnjaku, ki je izgubil svojo lobanjo in je z razširjenimi rokami brezupno mlel.
 VITOMIL ZU PAN: M ENU ET ZA KITAR O
(na pet ind vajse t strel ov)
Vitomil Zupan:

TEMA:
Je pripoved o 2. svetovni vojni in položaju partizana v tem času. Splošna tema je
partizanstvo.

Delo je ROMAN, ki obravnava čas vojne in čas po vojni. Sestavljen je iz dveh delov:
 1. pripoved: Dogajanje v času okrog leta 1943

 2. pripoved: 1973Dogajanje pomaknjeno v čas 30 let po 2. svetovni vojni

in se dogaja v letovišču v Španiji.

Glavni zapisovalec(pisatelj sam) je Jakob Bergant-Berk.

Oznaka BERKA:
- individualist (nekaj posebnega, drugačen od drugih partizanov, drugačen od skupine)
- izobraženec
- vitalist (pomeni, da je poln življenjske radosti, nikoli ne obupa, vedno ima pred sabo nek
cilj)
- ko gre v vojno (prihod v partizanske enote) oz. odločitev da gre v partizane je zgolj iz

pustolovščine2. svetovna vojna je zanj pustolovščina

- v vojni doživi strah, tesnobo in smrtno grozo
Vrh svojega duhovnega razvoja in njegovo prijateljstvo doživi z resnim, asketskim

španskim borcem Antonom  prijateljstvo preraste v tesno medsebojno povezanost, ki jo

pretrga po naključju in nesmiselno izstreljen rafal.
Berk Bitterju ne razkriva svoje prave identitete. Bitter se v vlogo pripovedovalca zelo
vživi, Berk pa v vlogo poslušalca.
Pogovarjata se o tem, kaj se dogaja v duši nekega vojaka, takrat ko začne pokati in ko
začnejo leteti granate. Bolj kot se zapletata v pogovor, bolj je opaziti njuno nestrinjanje s
pogledom na vojno. Vsak od njiju ima svoje mnenje o vojni, čeprav na koncu ugotovita, da
sta se lovila po slovenskih gozdovih, se prijateljsko razideta. Po snidenju privrejo Berku

spomini na dan in še danes lahko sliši menuet na 5 strelo.  2. odlomek

SOFOKL EJ: ANTIGONA (1. letn ik)