Reene naloge iz predmeta Elektrini stroji

Doc. dr. Maks Berlec

Reene naloge za SINHRONSKE STROJE

1. Nariite razvito shemo navitja in izraunajte faktor navitja za dvopolni trifazni sinhronski generator, ki ima na statorju 24 utorov, navitje ni skrajano! Podatke na kratko zapiemo takole: 2p=2 m=3 N = 24 Naa naloga je pravilno razporediti navitja po statorskih utorih. Pri razporejanju imamo naeloma proste roke zato lahko navitja lahko razporedimo na ve nainov. Drimo se naslednjih pravil: 1. Inducirane napetosti v navitjih posameznih faz morajo biti enake. To najlaje doseemo, e so tuljavice navitij vseh faz enako razporejene. 2. Napetosti morajo biti premaknjene za 120. e so tuljavice posameznih faz enako razporejene, morajo biti navitja faz med sabo premaknjena za elektrini kot 120. 3. Stremimo za tem, da ob enaki koliini porabljenega materiala doseemo im vejo napetost. 4. Upotevamo dodatne zahteve, npr., da ima napetost imbolj sinusno obliko. Tovrstne probleme zanemo reevati razmeroma rutinsko, in sicer izraunamo tevilo utorov, ki se nahajajo pod enim rotorskim magnetnim polom:

p =

N 24 = = 12 2p 2

Nato izraunamo tevilo utorov pod enim polom, ki pripadajo eni fazi (tevilo utorov v pasu): q=

p
m

12 =4 3

Sledi izraun geometrijskega kota med dvema sosednjima utoroma:

g =

360 360 = = 15 N 24

Za izraun faktorja navitja in razporeditev tuljavic po utorih je zelo pomemben elektrini kot e med induciranima napetostma v dveh sosednjih utorih. Izkae se, da se napetost ne inducira v vseh utorih hkrati. Spomnite se poizkusa na vajah. Geometrini kot g in elektrini kot e sta medsebojno povezana. Razmiljamo lahko takole: Ko se rotor zavrti za en vrtljaj (opravi geometrini kot 360), dobimo p period inducirane napetosti (elektrini kot p 360 ). Iz tega lahko sklepamo, da je elektrini kot veji od geometrinega kota za faktor p:

e = p g = 1 15 = 15

S pomojo izraunanega elektrinega kota lahko nariemo kazalni diagram utorskih induciranih napetosti, ali utorovno zvezdo:
23 22 21
e

24

2 3 4 5 6

20 19 7 18 8 17 9 16 15 14 13 12 11 10

Slika 1. Utorovna zvezda

Sedaj lahko zanemo z razporejanjem navitij. V utor 1 vstavimo prvo stranico prve tuljavice faze U, ki jo oznaimo U1Z. V utor 13 vstavimo drugo stranico prve tuljavice U1K. tevilka v indeksu pomeni tevilko tuljavice, rka Z pomeni zaetno stranico in rka K konno stranico tuljavice. Za elektrini kot 120 moramo zamakniti prvo stranico prve tuljavice faze V, kar pomeni, da v utor 9 vstavimo V1Z in v utor 21 vstavimo V1K. Zaetek faze W zamaknemo za elektrini kot 120 za zaetkom faze V. Zato v utor 17 vstavimo stranico tuljavice W1Z in v utor 5 vstavimo W1K. U1Z
23 22 24 1 2 3 4
e

V1K 21
20

W1K
6

19 7 18 8 17

W1Z

9 16 15 14 13 12 11 10

V1Z

U1K Slika 2. Stanje navitij po tem, ko smo za vsako fazo vstavili po eno tuljavico.
Kot vidimo na sliki imamo na voljo e utorov. Skladno s tevilom utorov v pasu q, ki znaa 4, moramo za vsako fazo dodati e po 3 navitja. e elimo dosei im vijo inducirano napetost, moramo za zaetke tuljavic iste faze izbrati utore, ki so im blie skupaj. Zato v utore 2, 3 in 4 damo zaetke druge, tretje in etrte tuljavice faze U, v utore 14, 15,

in 16 dodamo pripadajoe konne stranice tuljavic faze U. Podobno storimo tudi pri navitjih preostalih dveh faz. V4K U1Z U2Z 1 24 V3K 2 U3Z 23 3 U4Z V2K 22
4

V1K 21 W4Z 20 W3Z

19

W1K
6

W2K W3K

7 18 8 17 9 16

W2Z W1Z

W4K

V1Z

10 U4K 15 V2Z 11 14 13 12 U3K V3Z U2K U1K V4Z Slika 3. Razpored vseh navitij

Navitje pa lahko prikaemo tudi drugae, saj zgornji nain postane nepregleden, e ima stroj veliko polov. Na sliki 3 so nazorno prikazane posamezne stranice tuljavic. Prikaz posameznih tuljavic pa je bolj nazoren na razviti shemi navitja. Razvito shemo dobimo, e stator navidezno prereemo in ga zravnamo:

Slika 4. Razvita shema navitja

Izraunati moramo e faktor navitja fn. Faktor navitja je razmerje med vektorsko setetimi in algebrsko setetimi utorskimi napetostmi. Faktor navitja je sestavljen iz dveh faktorjev,
3

in sicer fn= fp fs. Prvi faktor fp imenujemo pasovni faktor, ki nastopa zato, ker so inducirane napetosti tuljavic, ki so v pasu, med sabo premaknjene za elektrini kot. Navitja obiajno skrajujemo, kar pomeni, da je irina tuljavice kraja od p. V tem primeru dobimo v tuljavici manjo inducirano napetost, ker tuljavica nikoli ne objame celotnega magnetnega pretoka. Zmanjanje napetosti zaradi skrajanja, upotevamo s faktorjem skrajanja fs.

15 sin q e sin 4 2 = 2 = 0,95766 fp = 15 q sin e 4 sin 2 2

V naem primeru navitje ni skrajano. Faktor skrajanja tako znaa:

s 12 f s = sin 90 = sin 90 = 1 p 12 Faktor navitja znaa: f n = f p f s = 0,9577 1 = 0,95766

2. Nariite razvito shemo navitja in izraunajte faktor navitja za tiripolni trifazni sinhronski stroj, ki ima na statorju 24 utorov, navitje ni skrajano!
Podatke na kratko zapiemo takole: 2p=4 m=3 N = 24 Naloga je zelo podobna prejnji nalogi. Za podrobnosti glej prejnjo nalogo!

p =

N 24 = =6 2p 4 = 6 =2 3

q=

p
m

g =

360 360 = = 15 N 24

e = p g = 2 15 = 30
Na podlagi elektrinega kota e lahko nariemo utorovno zvezdo. Velja:
tevilo kazalcev = 360 = 360 = 12 30

V4K V2K V3K V1K 11, 23

U3Z U1Z
1, 13 12, 24

U4Z U2Z
2, 14

W1K W3K
3, 15
e

W4Z W2Z

10, 22 4, 16 9, 21

W4KW2K

W3ZW1Z
8, 20

5, 17 6, 18

V1Z

V3Z

V2Z V4Z U1K U3K Slika 5. Utorovna zvezda za tiripolni stroj

Pri tem primeru je pomembno, da imamo po dve tevilki utora pri vsakem kazalcu napetosti. V splonem imamo p tevilk utorov pri vsakem kazalcu. V naem primeru imamo po dva severna in juna pola. Zato se hkrati nahajata po dva utora v enakem magnetnem poloaju in zato se tudi v obeh utorih inducira enaka napetost. V tem primeru je prehod od utorovne zvezde do razvite sheme navitja za malenkost bolj zapleten. Bolj je navitje zapleteno, bolj je vano, da si ustvarimo predstavo o tem kako so tuljavice razporejene in povezane med sabo.

U2K U4K

7, 19

Slika 6. Razvita shema navitja za tiripolni stroj

 30 sin q e sin 2 2 = 2 = 0,9659 fp = 30 q sin e 2 sin 2 2

V naem primeru navitje ni skrajano. Faktor skrajanja znaa:

s 6 f s = sin 90 = sin 90 = 1 p 6
Konna vrednost faktorja navitja znaa:

f n = f p f s = 0,9659 1 = 0,9659

3. Nariite razvito shemo navitja in izraunajte faktor navitja za dvopolni trifazni sinhronski generator, ki ima na statorju 24 utorov! Navitje je skrajano na 9 utorov.
Podatke na kratko zapiemo takole: 2p=4 m=3 N = 24 s=9 Opravimo rutinske izraune: N 24 p = = = 12 2p 2 12 =4 m 3 360 360 g = = = 15 N 24 e = p g = 1 15 = 15

q=

Sedaj lahko nariemo utorovno zvezdo. Zaradi skrajanja navitja nimamo na voljo naslednjega utora za drugo tuljavico vsake faze. Npr. drugo tuljavico navitja faze U naeloma vstavimo v utor 2, ki pa je e zaseden s konno stranico prve tuljavice faze W.

U1Z W1K
23 22 21
e

24

2 3 4 5 6

20 19 7 18

V1K
17

8 9 16 15 14 13 12 11 10

W1Z

V1Z

U1K

Slika 7. Utorovna zvezda z vstavljeno po eno tuljavico na navitje faze

Zato smo prisiljeni vstaviti drugo tuljavico navitja faze U v utor 3. U1Z W1K 1 24 2 U2Z 23 3 W2K 22
4 21
e

5 6 7

V2K 20 W2Z
19 18

V1K

8 17 9 16 15 14 13 12 11 10

W1Z

V1Z

U1K

V2Z U2K Slika 8. Utorovna zvezda z vstavljeno polovico tuljavic

Tuljavice bi lahko sistematino vstavljali naprej, kar pomeni, da bi v utor 5 vstavili tretjo tuljavico navitja faze U, ker pa elimo dosei vijo konno napetost pa je bolj smiselno, da nadaljujemo v utoru 24, ker tako doseemo manji kot med posameznimi napetostmi. V tem primeru nastopi teava pri izraunih, ker ne moremo izraunati faktorja navitja na obiajen nain. Elektrini kot med napetostmi namre ni konstanten. Zato moramo kazalce napetosti seteli vektorsko. Na sliki 9a so sistematino razporejene tuljavice. S tako razporeditvijo navitij pa ne dobimo najvije mone napetosti. To pomeni, da je faktor navitja manji od najvejega monega. Pri izraunu faktorja navitja za sistematino razporejene tuljavice je pomembno, da upotevamo dejanski elektrini kot med kazalci napetosti zaetkov stranic tuljavic. Ker za isto fazo uporabimo vsak drugi utor, je dejanski kot med kazalci napetosti enak 2e.
7

W4Z V3K 22 W3Z 21

V4K U1Z W1K

23 24 1 2

U2Z
3

V4Z W2K
4

U4K U1Z W1K

23 24 1 2

U2Z
3

U3K 22 V3Z 21

W2K
4

U3Z
5 6

W3Z
5 6

V2K 20 W2Z
19

W3K U4Z

V2K 20 W2Z
19

V3K W4Z

7 18 17

7 18 17

V1K

8 W4K 16 9 V1Z

V1K

8 V4K 16 9 V1Z

W1Z

W1Z

10 U4K 15 U1K 11 V4Z 14 13 12 V2Z U3K V3Z U2K

10 W4K 15 U1K 11 U4Z 14 13 12 V2Z W3K U3Z U2K

a)

b)

Slika 9. Sistematino in optimalno razporejene tuljavice

2 2 15 sin q e sin 4 2 2 = fp = = 0,8365 2 e 2 15 q sin 4 sin 2 2 s 9 f s = sin 90 = sin 90 = 0,9239 p 12 f n = f p f s = 0,8365 0,9239 = 0,7778
Sistematino razporejeno navitje ima razmeroma nizek faktor navitja, kar pomeni visoko konno ceno stroja, zato taknih navitij v resnici ne izdelujemo. Skrajevanje navitij je sicer zelo pomemben konstrukcijski ukrep, ki je namenjen predvsem izboljevanju oblike napetosti. Ugodneje faktorje skrajanih navitij doseemo tako, da izdelujemo dvoplastna navitja. Sedaj si oglejmo e izraun faktorja navitja, ki je razporejeno optimalno. Napetosti bomo seteli vektorsko, kar je prikazano na sliki 10a. tevilke ob konicah puic so tevilke utorov. Dva kazalca, ki sta obrnjena s konicami skupaj, predstavljata napetost tuljavice, ki jo dobimo z odtevanjem kazalcev pripadajoih utorov. Kazalca iste tuljavice odtejemo zato, ker poteka ovoj ene stranice tuljavice v eno smer, druge stranice pa v drugo smer. Kot n-tega kazalca glede na ordinato izraunamo s formulo:

= (n 1) e
Komponenti napetosti tuljavice, ki se zane v n-tem utoru in ima tuljavica irino s in je dolina kazalca 1, znaata:

U x = sin((n 1) e ) sin((n + s 1) e ) U x = cos((n 1) e ) cos((n + s 1) e )

UU
15 24

13 22

12 3

10 Napetost tuljavice U1 1

a) b) Slika 10. Kazalci napetosti, ki sestavljajo napetost faze U.

Komponenti fazne napetosti izraunamo tako, da setejemo komponente posameznih kazalcev: U xf = sin ((1 1) 15 ) sin ((1 + 9 1) 15 ) + sin ((3 1) 15 ) sin ((3 + 9 1) 15 ) sin((13 1) 15 ) + sin((13 + 9 1) 15 ) sin((15 1) 15 ) + sin ((15 + 9 1) 15 ) = = sin (0 ) sin (135) + sin (30 ) sin( 165 ) sin(180 ) + sin(315) sin (210 ) + sin(345) = -0,93185

U yf = cos((1 1) 15) cos((1 + 9 1) 15) + cos((3 1) 15) cos((3 + 9 1) 15) cos((13 1) 15) + cos((13 + 9 1) 15) cos((15 1) 15) + cos((15 + 9 1) 15 ) = = cos(0) cos(135) + cos(30) cos( 165 ) cos(180) + cos(315) cos(210 ) + cos(345 ) = 7,07812
Vektorsko seteta napetost navitja faze U znaa:
2 2 U = U x f + U yf =

(- 0,93185)2 + 7,07812 2

= 7,1392

Napetosti navitij ostalih dveh faz sta, seveda, enaki. Faktor navitja je razmerje med vektorsko setetimi in aritmetino setetimi kazalci Ua. Ker je vseh kazalcev 8, znaa aritmetina vsota napetosti Ua = 8. Faktor navitja znaa:

fn =

U 7,1392 = = 0,8924 Ua 8

Oitno je faktor navitja pri razporeditvi navitij s slike 9b (0,8924) mnogo bolji kot faktor navitja s slike 9a (0,7778). Potrebno je paziti pri vezavi tuljavic, saj moramo tretjo in etr-

to tuljavico zvezati v obratni smeri. Ta posebnost je na razviti shemi, ki je prikazana na sliki 11 poudarjena s rtkano rto:

9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

U1

W2

V1

U2

W1

V2

Slika 11. Razvita shema dvopolnega skrajanega enoplastnega navitja. 4. Nariite razvito shemo dvoplastnega navitja z naslednjimi podatki: 2p=2 m=3 N = 12 s=5
Slabost enoplastnih navitij (navitij ki smo jih obravnavali do sedaj) je ta, da konne stranice tuljavic zasedajo utore, ki bi bili ugodni za zaetki stranic tuljavic naslednje faze. Zato moramo dati naslednjo tuljavico v utor z vejim faznim zamikom, kar poslaba faktor navitja. Pri prejnji nalogi smo morali iz navedenega razloga drugo tuljavico faze U zaeti v utoru 3, eprav je utor 2 ugodneji. Omenjeno slabost reimo z dvoplastnim navitjem. Bistvo pri dvoplastnih navitjih je, da vsaka tuljavica zaseda le pol utora. Na ta nain imamo vedno prostor za optimalen zaetek nove faze. Pri dvoplastnih navitjih je tevilo ovojev tuljavice priblino za polovico manje, kot pri tuljavici enoplastnega navitja, je pa zato tuljavic e enkrat ve. Pri dvoplastnem navitju so izrauni enaki kot pri enoplastnem navitju:

p =
q=

N 12 = =6 2p 2
=

6 =2 m 3 360 360 g = = = 30 N 12 e = p g = 1 30 = 30

10

 30 sin q e sin 2 2 = 2 = 0,96593 fp = 30 q sin e 2 sin 2 2

V naem primeru navitje ni skrajano. Faktor skrajanja tako znaa:

s 5 f s = sin 90 = sin 90 = 0,96593 p 6

Faktor navitja znaa:

f n = f p f s = 0,9577 1 = 0,93301

U1Z
1 12 2

W1K U2Z W2K

V2K
11 3
e

Notranja plast Zunanja plast

4

V1K W2Z

10

W1Z
8 7 6

V1Z

V2Z U1K

U2K Slika 12. Utorovna zvezda dvoplastnega navitja, ko je nameena polovica tuljavic
V vsakem utoru sta stranici dveh tuljavic. Pas utorov je strnjen, eprav je navitje skrajano, kar zagotavlja maksimalne faktorje navitja. Tuljavice, ki so nameene do sedaj spadajo v prvo grupo tuljavic. Porabljenega je polovico prostora v utorih. V preostalo polovico prostora namestimo drugo grupo tuljavic, ki jo za navitje faze U zanemo nameati v utor 13. Napetost v utoru 13, kjer je zaetek druge grupe navitja faze U, je za 180 premaknjena glede na napetost v utoru 1, kjer je zaetek prve grupe navitja faze U, zato moramo drugo grupo vezati v obratni smeri.

11

U4K U3K V4Z

12

U1Z
1 2

W1K U2Z W2K W3Z

3
e

V2K

V3Z 11

V1K W2Z

10 4

W4Z V3K

W4K

W1Z
8

5 6

V1Z

V4K

U4Z W3K

V2Z U1K

U3Z U2K

Slika 13. Utorovna zvezda dvoplastnega navitja

Razvito shemo nariemo tako, da utore nariemo dvojno, ker imamo pri dvoplastnem navitju po dve stranici tuljavice v vsakem utoru. Pri dvoplastnem navitju izgubimo nekaj prostora v vsakem utoru, ker je potrebna dodatna medfazna izolacija znotraj vsakega utora.
8 1

10

11

12

U1

W2

V1

U2

W1

V2

Slika 14. Razvita shema dvopolnega dvoplastnega stroja

12

U3K V4Z V2K V3Z

U4K U1Z

W1K U2Z W2K W3Z

V1K W2Z

W4Z V3K

W1Z W4K U4Z W3K V2Z U1K

V1Z

V4K

U3Z U2K

Slika 15. Shematski prikaz prenega prereza stroja

13

5. Sinhronski stroj s cilindrinim rotorjem ima naslednje podatke: relativna sinhronska reaktanca Xsr=1,4 in cos(2n)=0,75. Nariite kazalne diagrame za razlina obratovalna stanja!
Kazalni diagram sinhronskega stroja nam omogoa prouevanje obratovalnih stanj, e le poznamo neko, ali nekaj obratovalnih stanj, npr. prosti tek, kratek stik, nazivno stanje.... Kazalni diagram zanemo risati iz neesa, kar je znano. Obiajno je znano nazivno stanje. V tem stanju je znana napetost na sponkah stroja, tok ki tee iz stroja, ali v stroj in kot med tokom in napetostjo:

U2 I2

V nadaljevanju pa razmiljamo takole. Ker je skozi statorsko navitje tok in ima navitje ohmsko in induktivno upornost, imamo znotraj navitja zagotovo tudi padca napetosti. Napetost, ki se inducira v navitju, je veja od napetosti na izhodnih sponkah stroja ravno za padec napetosti v navitju. Ohmski padec napetosti I2n R2 je sofazen s tokom, torej ima isto smer kot tok I2n. Induktivni padec napetosti I2n X2 pa prehiteva tok I2n za 90:

Resnini stroji imajo zelo nizko upornost R2 glede na induktivno upornost X2. Zato pri risanju obiajno zanemarimo ohmski padec napetosti. Pri generatorjih majhnih moi zanemaritev ohmskega padca napetosti vasih ni upraviena in lahko vodi do napanih rezultatov, zato je potrebno upravienost zanemaritve pri majhnih sinhronskih strojih posebej preuiti. Pri sinhronkih generatojih, kakrni so instalirani v elektrarnah, je zanemaritev ohmskega padca upraviena in v tem primeru dobimo naslednj kazalni diagram:

14

I2 X E2

U2 I2

Do sedaj smo narisali sliko fizikalnega dogajanja na statorju. V statorju se napetost E2 dejansko inducira. Dejansko so prisotni padci napetosti, na sponkah imamo vresnici napetost U2n in v statorju je dejanski tok I2n. Sedaj moramo v kazalni diagram vpeljati e dogajanje v rotorju. Na celotno magnetno polje v stroju vplivata tako rotorski, kot statorski tok. V veini obratovalnih stanj statorski tok zmanjuje magnetno polje v stroju. Ta pojav imenujemo reakcija indukta. Posledica tega je zmanjanje napetosti na sponkah stroja. Reakcijo indukta lahko obravnavamo kot induktivni padec napetosti I2n Xa. Reakcijo indukta moramo kompenzirati z rotorskim tokom. Za povezavo med statorjem in rotorjem vpeljemo neko navidezno napetost, ki se v resnici ne inducira je pa sorazmerna z rotorskim tokom I1. Napetost E0 bi se inducirala, e bi generator razbremenili in stroj ne bi preel v nasienje. Rotorski tok I1 riemo pravokotno na kazalec napetosti E0.

I2 Xa E2 I2 X E2 U2 I2

I1
Stresano induktivno upornost X2 in reakcijo indukta Xa obiajno zdruimo v eno samo induktivno upornost, ki jo imenujemo sinhronska reaktanca Xs = X2 + Xa. Pri risanju in izraunih obiajno uporabljamo normirane koliine. Pogosto pa normiranim koliinam reemo tudi relativne koliine. Nazivna vrednost posamezne koliine dobi normirano vrednost 1. Ali uporabimo absolutne, ali relativne koliine je stvar nae odloitve. Napetosti,

15

tokovi, moi so obiajno podani v absolutnih iznosih, npr. U2n=10 kV. Sinhronska reaktanca pa je pogosto podana v normiranem iznosu. Normiranim (relativnim) koliinam dodamo v indeks r, npr. Xsr. V kazalcu E0 je skrit tudi poloaj rotorja. Tako lahko vidimo, da rotor pri generatorju prehiteva statorsko napetost za kot . Ta kot imenujemo kolesni kot in je odloilen pri obremenjevanju stroja. I2 Xs E2

U2 I2

I1

Za zgoraj navedene podatke (Xsr =1,4, cos(2n)=0,75) nariimo kazalni diagram za prosti tek. Normirano vrednost 1 bomo narisali 4cm dolgo.
V prostem teku ima tok I2 vrednost 0. Padec napetosti na sinhronski reaktanci I2 Xsr = 0, zato v prostem teku E0 sovpada z napetostjo U2n. V ta kazalni diagram lahko vriemo le e rotorski vzbujalni tok prostega teka I10, ki je manji od nazivnega vzbujalnega toka I1n.

U2n E0

I10 Nariimo kazalni diagram za isti stroj v naslednjem obratovalnem reimu: U2= U2n, I2= I2n in cos(2)=0,8 ind.!
Postopek risanja kazalnega diagrama je naslednji: Nariemo statorsko napetost U2n in tok I2n, ki znaata 1, oziroma 4cm. Med njima je kot 2. Nato pravokotno na tok I2n in od konice napetosti U2n nariemo padec napetosti na sinhronski reaktanci, ki znaa 1,4, oziroma

16

5,6cm. Od izhodia do konice padca napetosti na sinhronski reaktanci nariemo fiktivno napetost E0. Nariemo rotorski tok prostega teka I10, ki za 90 prehiteva statorsko napetost U2n. Skozi konico vzbujalnega toka prostega teka I10 potegnemo vzporednico p s statorskim tokom I2n. Od izhodia nariemo pravokotnico na fiktivno napetost E0 do seia vzporednice p. Tako smo dobili e ustrezen vzbujalni tok za konkretno obratovalno stanje. Navedeni postopek konstruiranja rotorskega toka izhaja iz podobnosti trikotnikov 0, U2n, E0, in 0, I10, I1.

Nariimo kazalni diagram za isti stroj v naslednjem obratovalnem reimu: U2= U2n, I2= I2n in cos(2)=0,8 cap.!
Naloga je eneka kot prejnja, le, da je znaaj obremenitve kapacitiven. Kazalni diagram izgleda v tem primeru precej drugae, kot v prejnjem primeru, eprav veljajo iste zakonitosti in pravila risanja, zato bomo sliko narisali v ve korakih. Postopek risanja kazalnega diagrama je naslednji: Nariemo statorsko napetost U2n in tok I2n, ki znaata 1, oziroma 4cm. Med njima je kot 2. Hkrati nariemo tudi tok I10, saj je to znailni podatek stroja:

I2n

U2n

I10

17

Zaradi kapacitivnega znaaja bremena tok prehiteva napetost za kot 2. Nato pravokotno na tok I2n in od konice napetosti U2n nariemo padec napetosti na sinhronski reaktanci, ki znaa 1,4. Od izhodia do konice padca napetosti na sinhronski reaktanci nariemo fiktivno napetost E0.

Xs I 2n

Oznaimo kolesni kot :

Xs I 2n

Skozi konico vzbujalnega toka prostega teka I10 potegnemo vzporednico p s statorskim tokom I2n:

U2n I2n

Xs I 2n

E0 I10 p I1 Od izhodia nariemo pravokotnico na fiktivno napetost E0 do seia vzporednice p. Tako smo dobili e ustrezen vzbujalni tok za konkretno obratovalno stanje. Konica rotorskega toka I1 lei na preseiu med vzporednico p, ter pravokotnico na E0. Navedeni postopek konstruiranja kazalnega diagrama je univerzalen, e so znani nazivni podatki in obremenitev stroja.

18

U2n I2n

Xs I 2n

E0 I10 p I1
Nariimo e vzbujalni ali rotorski tok:

U2n I2n

Xs I 2n

E0 I10 p I1 6. Sinhronski turbogenerator s podatki: Sn=6,3 MVA, U2n=10 kV, f=50 Hz, I1n=50 A, cos(2n)=0,7, Xsr=1,2. Izraunajte vzbujalni tok potreben za mo S=Sn/4, cos(2)= cos(2n)!
Vzbujalni tok in fiktivna napetost sta si sorazmerna, kar zapiemo E0=k I1. To velja za nazivno in tudi za vsa ostala stanja. Zato zapiemo takno enabo za nazivno stanje in za novo stanje:

E0 = k I 1 E0n = k I 1n
Enabi delimo med sabo in izrazimo iskani vzbujalni tok I1:

E0 k I1 I = = 1 E 0n k I 1n I 1n

I1 =

E0 I1n E 0n

Izraunati moramo fiktivno napetost za nazivno obratovalno stanje E0n in fiktivno napetost za novo stanje E0. Nalogo reimo z uporabo kazalnega diagrama. Naeloma bi lahko nalogo reili grafino, tako, da bi kazalni diagram narisali v merilu. V tem primeru bi dobili manj natanen rezultat, zato bomo kazalni diagram uporabili le za izpeljavo formule. Iz19

raunajmo najprej fiktivno napetost E0n za nazivno obratovalno stanje, zato nariimo ustrezni kazalni diagram: A I2n Xs cos( 2n) B E0n 2

I2n Xs sin(

2n)

Xs I 2n
2n

U2n I2n

0 I1n
Za izraun fiktivne napetosti E0n tvorimo pomoni pravokotni trikotnik AB0. Velikost fiktivne napetosti E0n je enaka dolini hipotenuze tega trikotnika. Izraunamo jo s Pitagorovim izrekom:

E0n = E0n =

(I 2n X sr cos( 2n ))2 + (U 2n + I 2n X sr sin( 2n ))2 (1 1,2 0,7)2 + (1 + 1 1,2

1 0,7 2

= 2,038

Za nazivno napetost in tok smo vzeli vrednost 1. Enako postopamo pri izraunu fiktivne napetosti E0. Najprej izraunamo tok v novem obratovalnem stanju, za izraun uporabimo dejstvo, da je v novem obratovalnem stanju mo enaka etrtini nazivne moi:

S=

Sn 4 U 2n I 2n 4

U 2n I 2 =

Okrajamo napetost, in dobimo:

I2 =

I 2n 1 = = 0,25 4 4

Sedaj lahko nariemo kazalni diagram:

20

E0 = E0 =

(I 2 X sr cos( 2n ))2 + (U 2n + I 2 X sr sin( 2n ))2 (0,25 1,2 0,7 )2 + (1 + 0,25 1,2

1 0,7 2

) = 1,232
2

Sedaj lahko izraunamo konni rezultat:

I1 =

E0 1,232 I 1n = 50 = 30,2 A E 0n 2,038

7. Sinhronski turbogenerator s podatki: Sn=6,3 MVA, U2n=10 kV, f=50 Hz, I1n=50 A, cos(n)=0,7, Xsr=1,2, je vzbujen za prosti tek. Ali lahko generator obremenimo z nazivno navidezno mojo, ne da bi pri tem spremenili vzbujanje? Kolikna sta kolesni kot in kot 2?
Generator lahko stabilno obratuje, e je kolesni kot manji od 90. Podatek, da je generator vzbujen za prosti tek pomeni, da je E0=U2n=1. Nazivna navidezna mo pa v bistvu pomeni, da je generator obremenjen z nazivnim tokom. Posledica tega je tudi nazivni padec napetosti na sinhronski reaktanci, ki znaa I2n Xsr=1 1,2= 1,2. V tem primeru moramo narisati trikotnik z znano dolino stranic, ker je znana velikost statorske napetosti U2n=1, velikost padca napetosti I2n Xsr= 1,2 in velikost fiktivne napetosti. Doloiti pa moramo kolesni kot . Kazalni diagram nariemo tako, da nariemo statorsko napetost U2n.

21

Kot je razvidno iz kazalnega diagrama, je kolesni kot manji od 90, kar pomeni, da generator lahko stabilno obratuje. Vseeno pa izraunajmo e tevilsko vrednost kolesnega kota. Za izraun uporabimo kosinusni izrek: 2 2 E 2 + U 2n (I 2n X sr ) 2 (I 2n X sr )2 = E02 + U 2n 2 E0U 2n cos( ) cos( ) = 0 2 E0U 2n

= arccos

2 2 E 0 + U 2n (I 2n X sr )2 12 + 12 (1 1,2 )2 = arccos = 73,74 2 E 0U 2n 2 11

Izraunajmo e kot 2!

U2n I2n
I 2n X sr

E0

I1
Lahko bi upotevali dejstvo, da imamo opraviti z enakokrakim trikotnikom (E0=U2n=1). Tok I2n je pravokoten na protileno stranico (padec na sinhronski reaktanci), zato pri enakokrakem trikotniku razpolavlja kot. Iz tega sledi da je 2= /2. Mi bomo ubrali splono pot za izraun kota 2. Pomagali si bomo s kotom , ki ga izraunamo s sinusnim izrekom:

sin( ) sin( ) = E0 I 2n X sr
Sledi:

E sin( ) 1 sin(73,74) = arcsin 0 = 53,13 I X = arcsin 1 1,2 2n sr

+ 2 + 90 = 180 2 = 180 90 = 90 53,13 = 36,87

Kolikna je maksimalna navidezna mo generatorja Som, e je vzbujen za prosti tek?

Generator oddaja maksimalno mo takrat, ko je kolesni kot enak 90. Navidezna mo, ki jo generator daje v omreje je sorazmerna s padcem napetosti na sinhronski reaktanci: S n = k I 2n X sr Ista enaba velja tudi za stanje, ko generator oddaja omahno mo: S om = k I 2 X sr Sledi:

22

S om = S n

I 2 X sr I 2n X sr

I2
X sr
sr

U2n I2n

I 2n

E0 E0

I2

90

Ob izpadu iz sinhronizma, je padec napetosti na sinhronski reaktanci je enak:

2 2 I 2 X sr = E0 + U 2n (glej sliko!)

S om

I X = S n 2 sr = S n I 2n X sr

2 2 E 0 + U 2n

I 2n X sr

= 6,3 10 6

12 + 12 = 7,42 MVA 1 1,2

Izraunajmo e omahno mo generatorja, e je vzbujen za nazivni reim obratovanja!

Omahno mo izraunamo enako kot v prejnjem primeru: S om = S n I 2 X sr = Sn I 2n X sr
2 2 E 0n + U 2n

I 2n X sr

Xs I 2n
23

V enabo moramo vstaviti le ustrezno vrednost napetosti E0n, ki je v tem primeru nazivna vrednost: E0n = =

(I 2n X sr cos( 2n ))2 + (U 2n + I 2n X sr sin( 2n ))2 (1 1,2 0,7 )2 + (1 + 1 1,2

1 0,7 2

= 2,038

Omahna mo pri nazivno vzbujenem stroju znaa: I X = S n 2 sr = S n I 2n X sr

2 2 E 0 + U 2n

S om

I 2n X sr

= 6,3 10 6

2,038 2 + 12 = 11,92 MVA 1 1,2

8. Sinhronski generator Sn = 5 MVA, U2n = 4360 V, f = 60 Hz, cos(2n) = 0,8 ima pri nazivni obremenitvi vzbujalni tok I1n za 90% veji od vzbujalnega toka za prosti tek I10. Izraunajte sinhronsko reaktanco generatorja!
Ker sta si vzbujalni tok in fiktivna napetost sorazmerna, je tudi nazivna fiktivna napetost E0n za 90% veja od fiktivne napetosti v prostem teku, ki je enaka napetosti U2n. To pomeni, da ima fiktivna napetost vrednost E0n= 1,9. Potek risanja je naslednji: a) V kazlni diagram najprej nariemo nazivno statorsko napetost U2n. b) Nariemo in nazivni statorski tok I2n, tako, da je med tokom I2n in napetostjo U2n nazivni kot 2n. c) Znana je dolina fiktivne napetosti E0n, ni pa znana smer. Zato nariemo lok s polmerom 1,9 in srediem v izhodiu kazalnega diagrama. d) Znana je smer padca napetosti na sinhronski reaktanci. Padec napetosti na sinhronski reaktanci je pravokoten na statorski tok I2n. Zato potegnemo pravokotnico na tok I2n od konice napetosti U2n do preseia s predhodno narisano kronico.

Sinhronsko reaktanco X sr izraunamo s kosinusnim izrekom:

2 2 E0n = U 2n + (I 2n X sr ) 2U 2n I 2n X sr cos(90 + 2n ) 2

24

Upotevajmo da velja: cos(90 + n ) = sin ( n ) Dobimo:

2 2 E0n = U 2n + (I 2n X sr ) + 2U 2n I 2n X sr sin( 2n ) 2

Enabo preoblikujemo v obiajno obliko kvadratne enabe glede na to, da je neznanka Xsr:
2 2 2 2 I 2n X sr + 2U 2n I 2n X sr sin ( 2n ) + U 2n E 0n = 0

Uporabimo nastavek: x1, 2 = b b2 4 a c 2a

Dobimo enabo: 2U 2n I 2n sin( 2n )

2 2 2 (2U 2n I 2n sin( 2n ))2 4 I 2n (U 2n E0n ) 2 2 I 2n 2 2 2 (U 2n I 2n sin( 2n ))2 I 2n (U 2n E0n ) 2 I 2n

X sr1,2 =

X sr1,2 =

U 2n I 2n sin ( 2n )

X sr1,2

1 1 1 0,82 1 1 1 0,82 = 12
1 1 0,6

) 1 (1 1,9 )
2 2 2 2

X sr1,2 =

(1 1 0,6)2 12 (12 1,9 2 )

12

X sr1,2 = 0,6 2,97 X sr1 = 1,1234 X sr2 = 2,3264 Drugi vrednost korena kvadratne enabe ni smiselna, ker je negativna, zato privzamemo vrednost prvega korena: X sr = 1,1234

25

Reene naloge za ASINHRONSKE STROJE

1. Trifazni tiripolni asinhronski motor z drsnimi obroi ima naslednje nazivne podatke: mo motorja Pn = 25 kW, napetost statorja U1n = 380 V, frekvenca f = 50 Hz, hitrost vrtenja nni=1440 min-1, statorski tok I1n = 49 A, faktor moi cos(1n) = 0,87, napetost odprtih rotorskih sponk mirujoega rotorja E20 =335 V, rotorski tok I 2 n = 46A , upornost statorskega navitja R1 = 0,14 . Pri preizkusu prostega teka in kratkega stika z nazivno napetostjo dobimo naslednje podatke: tok prostega teka I10 = 18,9 A, mo, ki tee v motor v prostem teku P10 = 1,14 kW, tok kratkega stika I1k = 318 A, mo, ki tee v motor pri kratkem stiku P1k = 135 kW. Izraunajmo elemente nadomestne sheme preraunane na statorsko stran! Predpostavimo, da je reducirana rotorska reaktanca enaka statorski reaktanci.
Lastnosti nadomestnega vezja morajo biti im bolj podobne lastnostim dejanskega stroja. Idealno bi bilo, e bi bile lastnosti enake. Na pogled je ta nadomestna vezava podobna nadomestni vezavi transformatorja, kar je logino, ker sta si stroja zelo podobna:

Vsa navitja imajo svojo upornost in induktivnost. Upornost statorskega navitja lahko preprosto izmerimo. Pri nai nalogi je ta upornost e podana. V nadomestni shemi R1 predstavlja upornost statorskega navitja. Z upornostjo rotorskega navitja R2 pa imamo teave, e posebej takrat, kadar imamo rotor s kratkostino kletko. V tem primeru moramo upornost R2 izmeriti posredno. Statorsko in rotorsko navitje imata obiajno razlino tevilo ovojev in razlina faktorja navitja. Zato moramo parametre rotorja reducirati na statorsko stran. Reducirane koliine oznaimo s rtico. Reducirano vrednost rotorske upornosti lahko izraunamo iz merilnih rezultatov kratkega stika. Izkae se, da je impedanca prene veje nadomestnega vezja (R0 in X0) zelo velika v primerjavi z reducirano impedanco rotorja, zato lahko tok skozi preno vejo zanemarimo, kar pomeni, da vejo odstranimo iz nadomestne vezave. Poleg tega ima upornost, ki nadomea mehansko mo vrednost 0, ker je slip v kratkem stiku enak 1: R2 1 s 11 = R2 =0 s s

Pri asinhronskem stroju pod pojmom kratek stik razumemo stoje rotor. V trenutku vklopa stojeega motorja, je motor v kratkem stiku. Za simuliranje kratkostinih razmer uporabimo preprostejo nadomestno vezavo:

26

Nadomestna vezava nadomea eno fazo. Zato se mora v tem vezju troiti tretjina kratkostine moi. Mo se troi na obeh uporih. P1k = I12k (R1 + R2 ) 3 Izrazimo reducirano rotorsko upornost: P I 12k (R1 + R2 ) = 1k 3 P R1 + R2 = 1k2 3 I 1k P 135000 R2 = 1k2 R1 = 0,14 = 0,305 3I1k 3 318 2 Prav tako se mora na obeh duilkah nadomestne vezave troiti tretjina jalove moi. Celotna navidezna mo v kratkem stiku znaa: S1k = 3 I1kU 1n Jalovo mo izraunamo iz navidezne moi z uporabo Pitagorovega izreka:
2 2 Qk = S1k P1k =

3I 1kU 1n

) P
2

2 1k

2 2 = 3 I 1kU1n P12 k

Tretjina jalove moi se troi na obeh reaktancah:

2 2 3 I1kU 1n P12 k 2 = I 1k ( X 1 + X 2 )

Vsota obeh reaktanc tako znaa: X1 + X 2 =

2 2 3 I 1kU1n P12 k

3 I12k

3 3182 380 2 135000 2 = 0,5272 3 318 2

e upotevamo e enakost stresanih reaktanc, dobimo:

X 1 + X 1 = 0,5272 2 X 1 = 0,5272
X1 = 0,5272 = 0,2636 2 = X2

Upornost R0 je v nadomestnem vezju zato, da nadomesti moi, ki se troijo v stroju v prostem teku. Pri tej predpostavki naredimo znatno napako, vendar pa jo vseeno privza-

27

memo, ker bi bilo sicer raunanje preve zapleteno. Za razliko od transformatorja, je tok prostega teka asinhronskega stroja precej velik (do 70 % nazivnega toka), zato so e v prostem teku znatne izgube tudi v statorskem navitju. Z nao predpostavko pa celotne izgube prostega teka pripiemo izgubam v elezu in mehanskim izgubam. Induktivna upornost nadomea magnetilni tok. Magnetilni tok ima poln iznos e v prostem teku, ker moramo imeti v stroju magnetni pretok v polnem iznosu takoj, ko nanj prikljuimo nazivno napetost. Jalova komponenta toka prostega teka je priblino enaka magnetilnemu toku. Tudi pri doloitvi elementov R0 in X0 bomo nadomestno vezje nekoliko poenostavili: V prostem teku ima upornost, ki predstavlja mehansko obremenitev lim R2
s0

1 s = s

neskonno vrednost, zato lahko iz nadomestnega vezja odstranimo celotno rotorsko vejo.

Poleg tega je serijska impedanca R1 in X1 majhna v primerjavi s paralelno impedanco R0 in X0, kar pomeni, da je na serijski impedanci R1 in X1 zanemarljiv padec napetosti, kar pomeni, da elementa serijske impedance lahko odstranimo iz nadomestnega vezja:

Na uporu R0 se troi tretjina delovne moi prostega teka:

2 P10 U 1nf = 3 R0 2 U U 1n 3 1n 3 U 2 380 2 3 R0 = = 3 = 1n = = 127 P10 P10 P10 1140 2

Poudarjam, da imamo pri nadomestni vezavi opraviti s faznimi koliinami, torej tudi s fazno napetostjo. Induktivno upornost izraunamo iz jalove moi prostega teka:

Q0 =

2 2 2 2 3U1n I10 P10 = 3 I10 U 1n P10

Tretjina jalove moi prostega teka se troi na reaktanci X0:

28

2 Q0 U 1nf = 3 X0

X0 =

3 U 12nf Q0

U 3 1n 2 U1n 3 = = 2 2 2 2 2 2 3 I 10 U1n P10 3 I10 U 1n P10

380 2 3 18,9 2 380 2 1140 2

= 11,66

2. Asinhronski motor ima naslednje nazivne podatke: mo Pn = 50 kW, napetost U1n = 380 V, frekvenco f = 50 Hz, tok I1n = 100 A, hitrost vrtenja nn = 1480 min-1 in nazivni faktor moi cos() = 0,8. Izraunajte nazivni navor in izkoristek!
Nazivni navor izraunamo z uporabo formule za izraun mehanske moi. Mo motorja je po definiciji mehanska mo, ki jo lahko breme jemlje z gredi motorja. Torej je mo motorja Pn v resnici mehanska mo Pm. Mehanska mo je enaka: Pm = Pn = m M n Mn = Pn

Poudarjam, da je m nazivna kotna hitrost gredi motorja, torej je mehanska koliina in je ne smemo zamenjevati z elektrino krono frekvenco. Za kotno hitrost velja:

m = 2 f m
fm je mehanska frekvenca gredi, ki jo lahko izraunamo iz nazivne hitrosti vrtenja: fm = nn 60

Kotna hitrost gredi znaa:

m = 2

nn 60 60 Pn 60 50 103 = = 322,6 Nm 2 nn 2 1480

Ko kotno hitrost osi vstavimo v formulo za izraun navora dobimo: Mn = Pn

Nazivni izkoristek je po definiciji razmerje med mojo, ki jo motor odda na gredi in elektrino mojo, ki jo vzame iz omreja, pomnoeno s 100%:

Pn Pn 50 10 3 100% = 100% = 100% = 95% Pel 3 U1n I1n cos( ) 3 380 100 0,8

29

3. Asinhronski motor z nazivno mojo Pn = 50 kW, nazivno napetostjo U1n = 380 V, nazivno frekvenco fn = 50 Hz, nazivnim tokom I1n = 100 A, nazivnim faktorjem moi cos() =0,8 in razmerjem Mom/Mn = 2 dviga breme, ki znaa Mb =0,8 Mn. Izraunajte najnijo napetost pri kateri motor e zmore dvigati breme!
Izhajamo iz navorne karakteristike asinhronskega motorja. Navorna karakteristika je odvisnost navora motorja od hitrosti vrtenja oziroma slipa s:

M/N m

Mom

Mz

Mn

Mn nn

ns Mom som nom Mz

nn ns 0 nom n/min-1 som sn s=0 s=1 nazivni navor. Navor s katerim je motor lahko trajno obremenjen pri vseh ostalih nazivnih pogojih. nazivna hitrost vrtenja. Hitrost s katero motor vrti, e ga prikljuimo na nazivno napetost, frekvenco in ga obremenimo z nazivnim navorom. sinhronska hitrost vrtenja, ki jo izraunamo ns = 60f/p. omahni navor. Najveji navor, ki ga motor zmore. e ga obremenimo z vejim navorom, se motor ustavi. omahni slip omahna hitrost vrtenja zagonski navor. Navor s katerim motor povlee, ko rotor stoji. Ta navor lahko imenujemo tudi kratkostini navor, ker stanje rotorja predstavlja kratek stik.

Za reitev naega problema moramo ugotoviti kako se spreminja navor pri neki hitrosti vrtenja v odvisnosti od napetosti. Preprosto lahko razmiljamo takole: e zniamo napetost npr. za polovico, se bo v stroju zmanjal tudi magnetni pretok za polovico (glej Faradayev zakon!). Skladno s tem se razpolovi tudi gostota magnetnega pretoka, inducirana napetost v rotorju in tudi tok v rotorju. Spomnimo se enabe za izraun sile, ki deluje na elektrini tok v magnetnem polju: v v v F = I l B Ugotovili smo, da se pri razpolovljeni napetosti razpolovita tako tok I kot gostota magnetnega pretoka B . Njun produkt se tako zmanja za tirikrat. Z enakim nainom razmiljanja pridemo do zakljuka, da je navor sorazmeren kvadratu napetosti MU2. Iz tega sledi, da se navor pri vsaki hitrosti vrtenja spremeni z razmerjem kvadratov napetosti: U M (n, U ) = M n (n ) 1 U 1n
2

30

Ko bo motor dvigal breme in se bo napetost zmanjevala, se bo znievala navorna karakteristika. Zato se bo motor vrtel edalje poasneje. Skrajna toka obratovanja je tista, pri kateri bo omahni navor na zniani karakteristiki Momz enak navoru bremena:

Na novorni karakteristiki je toka stabilnega obratovanja tista, pri kateri velja: a) Navor bremena je enak navoru motorja, kar velja v preseiu navorne karakteristike bremena in navorne karakteristike motorja. b) Pri niji hitrosti od hitrosti preseia mora biti navor motorja veji od navora bremena. c) Pri viji hitrosti od hitrosti preseia mora biti navor motorja manji od navora bremena. e pogoja b in c nista izpolnjena, je toka obratovanja labilna. Labilna je tudi skrajna toka obratovanja, ki jo pri nalogi iemo. Na zgornji sliki lahko vidimo, da obstaja e ve presei med navornimi karakteristikami motorja in navorno karakteristiko bremena. Vsa preseia, ki niso oznaena kot toke stabilnega obratovanja, so labilne toke obratovanja. Motor se ne bo vrtel v labilni toki, eprav je navor bremena enak navoru motorja.
M omz = M b

Uporabimo izraz za odvisnost navora od napetosti: U = M om 1 U 1n

2 2

M omz

U M om 1 = M b U 1n Upotevajmo e podatka Mom = 2 Mn in Mb = 0,8 Mn in dobimo: U 2 M n 1 = 0,8 M n U 1n

2

U 1 = U 1n

0,8 0,8 = 380 = 240V 2 2

31

4. Asinhronski motor z nazivno mojo Pn = 50 kW, nazivno napetostjo U1n = 400 V, nazivno hitrost vrtenja nn = 1480 min-1, nazivno frekvenco fn = 50 Hz, nazivnim tokom I1n = 92,3 A in nazivnim faktorjem moi cos() =0,85 dviga breme, ki znaa Mb =0,8 Mn. Izraunajte hitrost vrtenja motorja pri navedeni obremenitvi!
Asinhronski motor ima priblino linearno karakteristiko od nazivne do sinhronske hitrosti vrtenja, oziroma od vrednosti slipa 0 do nazivnega slipa. Nalogo lahko reimo na dva naina. Prvi nain je, da skozi toki (nn, Mn) in (ns, 0) poloimo premico in iz premice izraunamo hitrost vrtenja n pri navoru Mb. Drugi nain pa je, da upotevamo, da je v linearnem delu je navor sorazmeren slipu M = konst.s. V obeh primerih pa moramo doloiti sinhronsko hitrost vrtenja ns. Sinhronska hitrost je hitrost s katero bi se vrtel motor, e bi bil rotor popolnoma neobremenjen, kar je v prostem teku skorajda izpolnjeno. Tudi e motorja ne obremenimo, na rotor lahko zaviralno delujejo navor trenja v leajih, navor ventilactorje in viskozni upor. Vsi ti navori povzroajo mehanske izgube v stroju. Ker so mehanske izgube pri stroju dokaj majhne, se v prostem teku motor vrti skorajda s sinhronsko hitrostjo. Sinhronska hitrost vrtenja je odvisna od frekvence napajalne napetosti f in od tevila polovih parov stroja p. Izraunamo jo s formulo ns = 60f/p. Frekvenca napajalne napetosti je obiajno znana. tevila polovih parov ponavadi neposredno ne podajamo. Sinhronska hitrost vrtenja je pri normalno konstruiranih motorjih tista, ki je prva vija sinhronska hitrost od nazivne vrtilne hitrosti pri nazivni frekvenci. Naredimo si tabelo sinhronskih hitrosti vrtenja za razlino tevilo polovih parov in dveh najpogostejih frekvencah: Sinhronske hitrosti pri frekvencah: f = 50Hz f = 60Hz 3000 3600 1500 1800 1000 1200 750 900 600 720 500 600

1 2 3 4 5 6

Za podano nazivno hitrost vrtenja nn = 1480 min-1 in nazivno frekvenco fn = 50 Hz, je prva vija sinhronska hitrost ns = 1500 min-1. To je sinhronska hitrost vrtenja pri p = 2, ali pri 2p = 4, kar pomeni, da imamo opraviti s tiripolnim asinhronskim motorjem.

Prvi nain izrauna hitrosti vrtenja, ko skozi nazivno toko obratovanja in toko prostega teka postavimo premico:
Naj ima enaba premice obliko:
M (n) = a0 + a1n

Izraunajmo koeficienta a0 in a1! Na podlagi dveh znanih tok iz navorne karakteristike lahko zapiemo sistem dveh linearnih enab z dvema neznankama:
M n = a 0 + a1n n

32

0 = a 0 + a1ns Iz druge enabe izrazimo koeficient a0:

a 0 = a1ns

Izraz vstavimo v prvo enabo in jo reimo:

M n = a1ns + a1n n a1n n a1ns = M n a1 (n n ns ) = M n Mn n n ns Izraunamo e koeficient a0: a1 = a 0 = a1ns = a0 = M n ns n n ns Mn ns n n ns

Koeficienta a0 in a1 vstavimo v enabo premice za navor:

M (n ) = M (n ) = M n ns Mn + n n n ns n n ns

M n (n ns ) n n ns

Hitrost, s katero se motor vrti , dobimo tako, da upotevamo ravnovesje navorov M(n)i=iMb:
M n (n ns ) = Mb n n ns M n (n ns ) = 0,7 M n n n ns n ns = 0,7 n n ns n = 0,7(n n ns ) + ns

n = 0,7(1480 1500) + 1500 = 1486 min -1

33

Drugi nain izrauna hitrosti vretnja: Uporabimo dejstvo, da je v linearnem delu je navor motorja sorazmeren slipu M s. To sorazmerje velja za vsako toko znotraj intervala [nn, ns], oziroma [0, sn]. Sorazmerje zapiemo v drugani obliki:

M (s ) = konst. s
Konstanto konst. izraunamo iz znane nazivne toke obratovanja:
Mn sn Za navor pri vsakem slipu v obmoju linearne navorne karakteristike lahko zapiemo: M n = konst. s n

konst. =

Mn s sn Ko izenaimo navor motorja in navor bremena lahko izraunamo slip, pri katerem bo motor obratoval: M (s ) = konst. s = Mn s = Mb sn Mn s = 0,7 M n sn s = 0,7 sn s = 0,7 s n

Na splono izraunamo slip z enabo:

s= ns n ns

Nazivni slip izraunamo tako, da v to formulo vstavimo nazivno hitrost vrtenja:

sn = ns n n 1500 1480 20 1 = = = = 0,0133333.. ns 1500 1500 75

Slip, pri katerem obratuje motor, tako znaa:

s = 0,7 s n = 0,7

1 = 0,00933333.. 75

Z uporabo enabe za slip lahko izraunamo hitrost vrtenja:

s=

ns n ns

0,7 -1 n = ns (1 s ) = 1500 1 = 1486 min 75

34

5. Asinhronskemu motorju z nazivno mojo Pn = 40 kW, nazivno napetostjo U1n = 380 V, nazivno hitrost vrtenja nn = 2970 min-1, nazivno frekvenco fn = 50 Hz, nazivnim statorskim tokom I1n = 80,4 A nazivnim faktorjem moi cos() =0,84 in razmerjem Mom/Mn = 2,1 postopno poveujemo bremenski navor. Izraunajte hitrost vrtenja motorja nom pri kateri bo motor omahnil!
Glede na to, da je znano razmerje med omahnim in nazivnim navorom Mom/Mn, lahko za izraun uporabimo Klossovo enabo:
Mn 2 = s n som M om + som sn Iz Klossove enabe moramo izraunati som:

M n s n som =2 + M om som s n
M s n som + 2 om = 0 som s n Mn
2 som M 2 om som + sn = 0 sn Mn

Dobili smo kvadratno enabo oblike a x2 + b x + c = 0, ki jo reimo z nastavkom: x1, 2 = b b2 4 a c 2a

V naem primeru imajo koeficienti a, b in c naslednje vrednosti: a= 1 ; sn b = 2 M om ; Mn c = sn

Vrednosti omahnega slipa izraunamo tako, da koeficiente vstavimo v nastavek:

som1, 2

M M 1 2 om 4 om 4 s n 2 M Mn sn M om n M om 1 = 0,02 2 2 2 1 = = sn 1 Mn Mn 2 sn

Izraunajmo nazivni slip, pri emer upotevamo, da znaa v tem primeru sinhronska hitrost 3000 min-1, torej je stroj dvopolen: sn = ns n n 3000 2870 30 1 = = = = 0,01 ns 3000 3000 100

som1, 2 = 0,01 2,1 2,12 1

)
35

som1 = 0,39466;

s om 2 = 0,002534

Drugi koren kvadratne enabe ima nesmiselno vrednost, ker je manja od nazivnega slipa. Za omahno vrednost slipa vzamemo vrednost prvega korena. Omahno hitrost vrtenja izraunamo s formulo, ki jo izpeljemo iz formule za slip:

nom = ns (1 som ) = 3000(1 0,39466) = 1816 min -1

6. Asinhronski motor z navitim rotorjem (drsnimi obroi) ima naslednje podatke: Pn = 4 kW, U1n = 400 V, f1n = 50 Hz, nn = 2940 min-1, I1n = 8,2 A, cos() =0,82, I2n = 14,9 A in E20 = 165 V. Kolikna je fazna upornost rotorskih navitij?
Za izraun impedance rotorja uporabimo Ohmov zakon: Z= E2f 2 2 = R2 + X 2 I2

e pomislimo na fizikalno sliko delovanja, vemo, da se inducirana napetost v rotorju spreminja odvisno od hitrosti vrtenja, oziroma slipa. Ko se rotor vrti s sinhronsko hitrostjo (vrednost slipa takrat znaa s = 0), se v rotorju magnetni pretok ne spreminja, kar pomeni, da se v rotorju ne inducira napetost E2 = 0. Ko rotor stoji (s = 1), se magnetni pretok v rotorju spreminja najhitreje, in zato dobimo takrat najvejo inducirano napetost (e odmislimo zavorni reim delovanja s > 1). Medfazno vrednost te napetost oznaimo z E20. Inducirano napetost pri poljubnem slipu lahko izraunamo z enabo E2 = sE20. Podobno se spreminja tudi induktivna upornost rotorja X2, ki je enaka:

X 2 = 2 f 2 L
Frekvenca rotorske inducirane napetosti je sorazmerna slipu:

f 2 = f 1n s
Induktivna upornost rotorja pri poljubnem slipu tako znaa: X 2 = s 2 f 1n L = s X 20 Impedanca rotorja pri poljubnem slipu znaa:

Z=

s E20 2 2 = R2 + (s X 20 ) 3 I2

Navedena enaba velja za vsak slip in pripadajoi rotorski tok, mi pa imamo na voljo obiajne podatke za asinhronski motor. Med temi podatki je tudi nazivni rotorski tok I2n, zato moramo za izraun uporabiti tudi pripadajoi, to je nazivni, slip. Izkae se, da je pri nazivnem slipu rotorska frekvenca zelo nizka in zato je tudi induktivna upornost rotorja nizka in velja R2 >> s X20. Pri nazivnem slipu lahko induktivno upornost zanemarimo:

Z=

s n E 20 2 = R2 3 I 2n
36

s n E20 = R2 3 I 2n R2 = s n E20 3 I 2n
ns n n 3000 2940 = = 0,02 ns 3000

Na voljo imamo vse podatke razen nazivnega slipa, ki ga lahko izraunamo: sn =

Sedaj lahko izraunamo upornost rotorskega navitja:

R2 =

s n E 20 0,02 165 = = 0,128 3 I 2n 3 14,9

7. Asinhronski motor z drsnimi obroi ima naslednje podatke: Pn = 4 kW, U1n = 380 V, f1n = 50 Hz, nn = 2925 min-1, I1n = 8,4 A, cos() =0,82, I2n = 13,5 A, E20 = 180 V in Mom/Mn = 2,8. Izraunajte rotorsko upornost in induktivnost?
Rotorsko upornost izraunamo na enak nain kot pri prejnji nalogi:

R2 =

s n E20 3 I 2n
ns n n 3000 2925 = = 0,025 ns 3000

Znani so vsi podatki razen nazivnega slipa, ki ga izraunamo: sn =

Vrednosti vstavimo v enabo:

R2 =

s n E20 0,025 180 = = 0,1925 3 I 2n 3 13,5

Za izraun induktivnosti lahko uberemo naslednjo pot: a) Znana je velikost omahnega navora, zato lahko izraunamo omahni slip som z uporabo Klossove enabe b) Za izraun rotorske induktivne upornosti (reaktance) uporabimo relacijo: R R som = 2 X 20 = 2 X 20 som c) Iz reaktance X20 izraunamo induktivnost: X 20 = 2 f 2 L2 = 2 f1n s L2 = 2 f1n L2 {
1

L2 =

X 20 2 f1n

Izraunajmo omahni slip z uporabo Klossove enabe Mn 2 = s n som M om + som sn

37

Enabo preoblikujemo v kvadratno enabo:

2 som M 2 om som + sn = 0 sn Mn

Koren kvadratne enabe izraunamo z nastavkom: b b2 4 a c = 2a

x1, 2

Uporaben je tisti koren kvadratne enabe v katerem diskriminanto pritejemo: som

2 M om M om 2 = sn + M 1 = 0,025 2,8 + 2,8 1 = 0,13538 Mn n

Induktivno upornost izraunamo iz razmerja: X 20 = R2 0,1925 = = 1,422 som 0,13538

Izraunamo e induktivnost: L2 = X 20 1,422 = = 4,53 mH 2 f1n 2 50

8. Asinhronski motor z drsnimi obroi ima naslednje podatke: Pn = 4 kW, U1n = 380 V, f1n = 50 Hz, nn = 2895 min-1, I1n = 9,2 A, cos() =0,8, R2 =0,26 in Mom/Mn = 2,6. Izraunajte zagonski navor, e je rotor kratko sklenjen! Kolikne dodatne upore moramo vkljuiti v rotorski tokokrog, da bo motor stekel z maksimalnim monim navorom?
Klossova enaba opisuje celotno navorno karakteristiko! e vanjo vstavimo slip ob zagonu sz = 1, bomo lahko izraunali zagonski navor: Mz 2 2 = = s sz som 1 M om + + om som s z som 1 Mz = 2 M om s 1 + om som 1

Vidimo, da nam manjkata dva podatka, in sicer omahni navor Mom in omahni slip som. Omahni navor izraunamo iz podatkov: M om =3 Mn

M om = 3 M n = 3

60 Pn 90 Pn = = 39,5826 2 nn nn

38

Za izraun omahnega slipa pa moramo uporabiti Klossovo enabo: Mn 2 = s n som M om + som sn Koren enabe znaa:
2 M om M om som = s n + M 1 Mn n Izraunati moramo e nazivni slip:

sn =

ns n n 3000 2895 = = 0,035 ns 3000

2 M om M om 1 = 0,035 2,6 + 2,6 2 1 = 0,175 som = s n + M Mn n Tako smo prili do podatkov, ki jih potrebujemo za izraun zagonskega navora:

Mz =

2 M om 2 39,5826 = = 13,44 som 1 0,175 1 + + 0,175 1 som 1

Za reitev drugega dela naloge sklepamo takole: a) Vsak trenutek so napetosti v ravnovesju, kar pomeni, da se pritisnjeni napetosti zoperstavijo protinapetosti. b) Veino protinapetosti sestavlja inducirana napetost. c) Ostale protinapetosti obiajno zanemarimo. d) Pri konstantni pritisnjeni napetosti mora biti tudi inducirana napetost konstantna, kar pomeni, da mora biti v stroju konstanten magnetni pretok. e) Velikost navora je pri vsakem slipu odvisna le e od delovne komponente rotorskega toka. Izraunajmo delovno komponento rotorskega toka:

I 2d =

E 2f cos( 2 ) Z2 {
I2

Nadalje velja: E2f = s E20 3

2 Z 2 = R22 + s 2 X 20

39

cos( 2 ) =

R2
2 2 R2 + s 2 X 20

Vrednost delovne komponente rotoskega toka, ki je sorazmerna z navorom, tako izraunamo z izrazom:

I 2d =

s E20 R2 E2f cos( 2 ) = 2 2 Z2 3 (R2 + s 2 X 20 )

Na sliki so prikazane razmere, e poveujemo upornosti v rotorskem tokokrogu:

e moramo izraunati kako velike dodatne upore moramo dodati v rotorski tokokrog, da se bo motor zagnal z omahnim (maksimalnim) navorom, moramo izraunati kako sta omahni navor in upornost rotorskega tokokroga povezana. Glede na dejstvo, da sta si navor in delovni rotorski tok sorazmerna, lahko preuujemo kar rotorski tok. Izraunajmo maksimalni delovni rotorski tok glede na slip! V ta namen ga odvajajmo rotorski tok po slipu s:
2 2 2 2 2 dI 2d E20 R2 (R2 + s 2 X 20 ) s E20 R2 2 sX 20 E 20 R2 (R2 s 2 X 20 ) = = 2 2 2 2 2 2 ds 3 (R2 + s 2 X 20 ) 3 (R2 + s 2 X 20 )

Slip, pri katerem dosee delovna komponenta rotorskega toka I2d maksimalno vrednost, izraunamo tako, da odvod izenaimo z 0:
2 2 dI 2d E20 R2 (R2 s 2 X 20 ) = =0 2 2 2 ds 3 (R2 + s 2 X 20 )

2 2 R2 s 2 X 20 = 0

s=

R2 = s om X 20

Zagon motorja z omahnim navorom doseemo, e ima omahni slip vrednost 1. som = R2 + R2d =1 X 20

To v nadaljevanju pomeni, da mora biti ob zagonu rotorska upornost enaka induktivni upornosti: R2 + R2d = X 20

40

R2d = X 20 R2 Vrednost induktivne upornosti rotorja izraunamo z izrazom za omahni slip: X 20 = R2 0,26 = = 1,4857 som 0,175

R2d = X 20 R2 = 1,4857 0,26 = 1,226

Reene naloge za KOLEKTORSKE STROJE

Kolektorski stroji so bili prvi tehnino uporabni elektrini rotacijski stroji. Uporabljali so jih kot generatorje in motorje. Na statorju imamo vzbujalna navitja. Namen vzbujalnih navitij je, da ustvarijo magnetno polje v stroju, ko je v njih vzbujalni tok. Vasih pa namesto vzbujalnih navitij uporabimo trajne magnete. V magnetnem polju, se vrtijo rotorske tuljave, v katerih se zaradi vrtenja spreminja magnetni pretok, zato se v tuljavah inducira napetost. Velikost inducirane napetosti je sorazmerna z velikostjo magnetnega pretoka in hitrostjo vrtenja rotorja n:

Ui = kE n
Ko se v rotorskih tuljavah pojavi e eletrini tok, deluje na rotor navor, ki je sorazmeren s tokom I in magnetnim pretokom :

M = kM I
Navitja kolektorskega stroja so lahko zvezana na tri razline naine. Od vezave navitij so bistveno odvisne lastnosti stroja. e vzbujalno (statorsko) navitje ni elektrino povezano z induktom (rotorsko navitje), govorimo o tuje vzbujanem stroju. V tem primeri sta magnetni pretok in rotorski tok popolnoma neodvisna. Stroj, ki ima namesto vzbujalnega navitja vgrajene trajne magnete, je po lastnostih najbolj podoben tuje vzbujanemu stroju. Kadar sta vzbujalno navitje in rotorsko navitje vezana vzporedno, govorimo o paralelno vzbujanem stroju. Paralelno vzbujan stroj ima podobne lastnosti kot tuje vzbujan stroj. Oba stroja delujeta kot motor in kot generator. Bistveno pa se stroja razlikujeta v primeru, ko z napetostjo elimo nastavljati vrtilno hitrost. V sodobnem asu pa se pojavlja veliko motorjev, ki imajo rotorsko in vzbujalno navitje vezano v serijo. Stroj ima drugane lastnosti od ostalih dveh. Pri tem stroju je skozi obe navitji isti tok. Serijsko vzbujan stroj lahko deluje le kot motor.

1. Tuje vzbujani enosmerni klolektorski motor z nazivnimi podatki: mo Pn = 200 kW, napetost U = 400 V, nazivni tok In = 480 A, nazivna hitrost vrtenja nn = 1000 min-1, upornost rotorja Ri = 0,048 in padec napetosti na etkah U = 2 V. Kako hitro se mora vrteti, e hoemo motor uporabiti kot generator in bo imel pri nazivnem toku na sponkah nazivno napetost?
Na nazivno obremenjen motor je prikljuena nazivna napetost in v motor tee nazivni tok. Napetosti na sponkah motorja Un, ki je v tem primeru gonilna napetost, drijo ravnovesje inducirana napetost motorja UiM, padec napetosti na upornosti navitja InRi in padec napetosti na etkah U, kar zapiemo z naslednjo enabo:

41

U n = U iM + I n Ri + U U iM = U n I n Ri U = 440 480 0,048 2 = 415V Zaradi padcev napetosti je inducirana napetost v motorju manja od pritisnjene napetosti. Takrat, ko stroj deluje kot generator, je inducirana napetost gonilna napetost. Inducirani napetosti mora biti od napetosti na sponkah Un veja za padec napetosti na notranji upornosti InRi in padec napetosti na etkah U: U iG = U n + I n Rr + U = 440 + 480 0,048 + 2 = 465V Inducirana napetost je sorazmerna s hitrostjo vrtenja in magnetnim pretokom. Magnetni pretok je v naem primeru konstanten. Inducirani napetosti motorja in generatorja znaata:

U iM = k i nn
U iG = k i n Sedaj reimo sistem enab tako, da spodnjo enabo delimo z zgornjo in dobimo: U iG k n = i U iM k i n n
n = nn

U iG 465 = 1000 = 1120 min -1 U iM 415

Magnetni pretok je v obeh reimih delovanja enak, ker vzbujalnega toka nismo spreminjali.

2. Enosmerni generator s paralelnim vzbujanjem ima upornost vzbujalnega navitja Rvi= 18,5 in karakteristiko prostega teka, ki je podana v spodnji tabeli. Doloite napetost, na katero se generator vzbudi UG in doloite vrednost dodatnega upora v vzbujalnem tokokrogu Rvd, da se bo generator vzbudil na napetost 150V.
Iv/A 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ui/V 20 45 72 99 119 133 144 152 158 162

Karakteristika prostega teka je odvisnost inducirane napetosti od vzbujalnega toka. Izmerimo jo pri neki doloeni konstantni hitrosti vrtenja. Z vzbujalnim tokom Iv nastavljamo velikost magnetnega pretoka v generatorju. Velikost inducirane napetosti izraunamo z enabo Ui = kE n , kjer je magnetni pretok odvisen od vzbujalnega toka Iv. Vzbujalna veja je pri tem stroju vezana vzporedno z rotorjem (induktom). e na stroj gledamo, kot na elektrino vezje, lahko reemo, da imamo dve vzporedni veji. V prvi, rotorski veji imamo inducirano napetost Ui(Iv). V drugi vzporedni veji pa imamo padec napetosti na upornosti vzbujalnega navitja IvRv.

42

Iv A1

Ui(Iv)

G
A2

E2

Lv, Rv

E1

V obeh vzporednih vejah moramo imeti enako napetost, kar zapiemo kot: U i ( I v ) = I v Rv Enabo lahko razumemo kot, da imamo na obeh straneh neko funkcijo vzbujalnega toka. Na levi strani je karakteristika prostega teka, na desni stani pa je premica. Reitev enabe je preseie obeh krivulj, ki ga pri nai nalogi doloimo grafino. Alternativa grafinemu reevanju je, da karakteristiko prostega teka aproksimiramo z neko funkcijo, in z eno od numerinih metod poiemo preseie. Tovrstne probleme lahko zelo hitro reimo z raunalnikimi paketi kot so: Mathematica, MathCAD, Maple Za grafino reevanje nariemo karakteristiko prostega teka in padec napetosti na vzbujalnem navitju, nato najdemo preseie funkcij:

Krivulja padca napetost na vzbujalnem navitju se seka s karakteristiko prostega teka pri napetosti UG = 161 V in vzbujalnem toku Iv = 8,7 A. Vrednost dodatnega upora Rvd doloimo tako, da iz grafa oditamo vzbujalni tok, ki je potreben za napetost generatorja 150 V. Zaradi preglednosti je graf narisan na novo, eprav bi vse skupaj lahko opravili na iste grafu:

43

Ui/V
160 140 120 100 80 60 40 20 Iv = 6,72 A Padec napetosti Iv(Rv+Rvd) Ui = 150 V

Iv/A Inducirano napetost 150 V dobimo pri vzbujalnem toku Iv = 6,72 A. To pomeni, da mora biti pri napetosti 150 V skozi vzbujalno navitje 6,72 A toka. Z Ohmovim zakonom izraunamo celotno potrebno upornost:
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Rvc = Rv + Rvd =

U i 150 = = 22,32 I v 6,72

Rvd = Rvc Rv = 22,32 18,5 = 3,82 Na sliki je prikazana vezava dodatnega upora:

Iv A1 Rvd Ui(Iv)

G
A2

E2

Lv, Rv

E1

44

3. Enosmerni generator s paralelnim vzbujanjem ima upornost vzbujalne veje Rvi=i50i. Pri nazivni hitrosti vrtenja nni=i2400 min-1 smo izmerili karakteristiko prostega teka. Nazivna napetost generatorja Un znaa 160 V. Kolikno dodatno upornost moramo dodati v vzbujalni tokokrog, e elimo da se bo pri hitrosti vrtenja ni=i2700 min-1 vzbudil na nazivno napetost?
Iv/A 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,2 3,5 4,0 4,5 Uin/V 18,0 31,6 55,9 83,6 111,2 137,6 155,5 160,0 164,5 168,4 170,7

Iz karakteristike prostega teka lahko izraunamo karakteristiko prostega teka pri vsaki drugi hitrosti. Izhajamo iz enabe:

Ui = kE n
Pri tem se moramo zavedati, da je v tej enabi skrit vzbujalni tok, in sicer je skrit v magnetnem pretoku, ki je odvisen od vzbujalnega toka: U i = k E n (I v ) Za karakteristiko prostega teka, ki smo jo izmerili pri nazivni hitrosti vrtenja lahko zapiemo: U in = k E n n (I v ) e zgornjo enabo delimo s spodnjo dobimo: k n (I v ) Ui n = E = U in k E n n (I v ) n n U i = U in n nn

Z dobljeno enabo lahko izraunamo toke karakteristike prostega teka pri poljubni hitrosti vrtenja. V enabo lahko vstavimo konkretne vrednosti: U i = U in n 2700 = U in = U in 1,125 nn 2400

45

Iv/A 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,2 3,5 4,0 4,5

Uin/V 18,0 31,6 55,9 83,6 111,2 137,6 155,5 160,0 164,5 168,4 170,7

Ui/V 20,25 35,55 62,89 94,05 125,1 154,8 174,9 180,0 185,1 189,5 192,0

Preraunane vrednosti so navedene v tretjem stolpcu zgornje tabele. Postopek reevanja je zelo podoben kot pri prejnji nalogi. Na novi karakteristiki prostega teka moramo najti tisti vzbujalni tok Iv pri katerem je inducirana napetost Ui(Iv) enaka nazivni napetosti. Nalogo reimo grafino:

Ui/V
180 160 140 120 100 80 60 40 20 Iv = 2,6 A Karakteristika prostega teka pri nazivni hitrosti Karakteristika prostega teka pri zviani hitrosti

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

Iv/A

Ker se generator vrti hitreje, dobimo pri enakem magnetnem pretoku vijo napetost. e naj bo napetost ohranjena, je potrebno zniati magnetni pretok, kar pomeni, da moramo zniati vzbujalni tok. Pri nazivni hitrosti vrtenja je moral vzbujalni tok znaati 3,2 A. Pri poviani hitrosti pa na grafu vidimo, da zadoa e 2,6 A vzbujalnega toka. Ustrezni vzbujalni tok izraunamo enako kot pri prejnji nalogi: 160 Rvc = = 61,5 2,6

46

Rvd = Rvc Rv = 61,5 50 = 11,5

4. Enosmerni motor s trajnimi magneti ima naslednje podatke: nazivna mo Pni=i200iW, nazivna napetost Uni=i12iV, nazivna hitrost vrtenja nni=i1200imin-1, nazivni tok Ini=i21iA in upornost rotorja Rii=i0,1i. Motor mora ob zagonu razviti navor Mzi=i4iNm. Izraunajte minimalno napetost Uz pri kateri motor e lahko stee! Predpostavimo, da pri stojeem rotorju ni padca napetosti na etkah!
Pri tej nalogi moramo izraunati tok I, ki je potreben, da motor razvije zahtevani navor. Potem bomo izraunali napetost, ki je potrebna, da poene taken tok. Ta napetost pa je tudi rezultat te naloge. Navor motorja je sorazmeren z rotorskim tokom in magnetnim pretokom:

M = kM I
Ker ta enaba velja za poljuben navor, velja tudi za nazivni in za bremenski navor: M n = kM I n M z = kM I Motor ima trajne magnete zato je magnetni pretok konstanten. Spodnjo enabo delimo z zgornjo in dobimo: Mz I = M n In
I = In

Mz Mn

Za izraun toka I potrebujemo nazivni navor Mn, ki ga izraunamo: Mn = 60 Pn 60 200 = = 1,5915 Nm 2 n n 2 1200 Mb 4 = 21 = 52,78 A Mn 1,5915

Tok, ki je potreben za bremenski navor znaa: I = In

Minimalna zagonska napetost, ki poene tok zadostni zagonski tok skozi rotor znaa: U z = I Ri = 52,78 0,1 = 5,28 V

47

5. Enosmerni serijski motor ima naslednje podatke: skupna upornost vzbujalnega in rotorskega navitja Rv+Ri = 0,325 , nazivna hitrost vrtenja nn = 1200 min-1, nazivni tok Ini=i46iA in nazivna napetost Uni=i220iV. Izraunajte predupor, ki ga je treba vkljuiti v tokokrog motorja, da se motorju hitrost vrtenja zmanja na ni=i950imin-1, e je motor obremenjen navorom Mbi=i0,9Mni!
Pri serijsko vzbujanem motorju se moramo zavedati, da magnetni pretok ni konstanten, ker je skozi rotor in vzbujalno navitje isti tok, zato je magnetni pretok odvisen tudi od obremenitve motorja. Pri nalogi upotevamo, da je magnetni pretok sorazmeren s tokom. Skladno s tem, velja za navor enaba: M = k M I = k M I k I = k MS I 2 {

Tudi pri inducirani napetosti moramo upotevati, da se le ta spreminja z velikostjo toka:

U i = k E n = k E n k I = k ES n I {

Pri nazivnih razmerah znaa inducirana napetost: U in = U n I n (Rv + Rr ) = 220 46 0,325 = 205,05 V Glede na enabo za navor serijskega motorja lahko izraunamo tok, ki je potreben za bremenski navor Mb:

M b = k MS I 2 2 M n = k MS I n

Mb I 2 = 2 M n In

I = In

Mb 0,9 M n = 46 = 43,639 A Mn Mn
nI 950 43,639 = 205,05 = 154,0V nn I n 1200 46

V novem obratovalnem stanju se inducira naslednja napetost: U i = k ES n I U in = k ES n n I n

Ui nI = U in n n I n

U i = U in

Da je izpolnjeno napetostno ravnovesje, mora znaati padec napetosti na upornostih:

U = U n U i = I (Rv + Ri + Rd ) Rd =

Un Ui 220 154 (Rv + Ri ) = 0,325 = 1,19 I 43,639

48

Reitev pisnega izpita iz predmeta ELEKTRINI STROJI

1. Transformatorja delujeta paralelno. Prvi transformator ima nazivno mo Sn1=40 MVA in kratkostino napetost uk1=11,5 %. Drugi transformator pa ima nazivno mo Sn2=60 MVA in kratkostino napetost uk2=12,4 %. Izraunajte najvejo dovoljeno skupno mo!

Reiev: Pri tej nalogi se moramo zavedati naslednjih dejstev: a) Ker sta transformatorja vezana paralelno, je na obeh transformatorjih enak padec napetosti, ki je odvisen od faktorja obremenitve b vsakega transformatorja. b) Transformator z nijo kratkostino napetostjo prevzame relativno vejo obremenitev. c) Celotna mo je setevek obeh moi.

u1 = u2
S1 S u k1 = 2 u k2 S n1 S n2 Ker velja: b1 = S1 ; S n1 b2 = S2 S n2

Lahko zapiemo:

b1 uk1 = b2 uk2
Ker je prvi transformator, ki ima nijo kratkostino napetost, relativno bolj obremenjen, ga lahko obremenimo s faktorjem obremenitve 1. Drugi transformator je zaradi enakih padcev napetosti na obeh transformatorjih obremenjen s faktorjem obremenitve: b2 = b1 u k1 11,5 =1 = 0,92742 u k2 12,4

Celotna mo je setevek obeh moi: 11,5 S c = S1 + S 2 = b1 S n1 + b2 S n2 = 40 + 60 = 95,6 MVA 12,4 2. Transformatorju smo v prostem teku izmerili mo P0=1360 W. Pri preizkusu kratkega stika smo izmerili mo Pk=2840 W. Pri nazivni napetosti U1n=400 V se je transformator segrel na nadtemperaturo n=85 K. Kolikna je nadtemperatura, e napetost na omreju pade na U1n=385 V. Na transformator je prikljueno breme, ki ima konstantno impedanco.

Reiev: Pri tej nalogi se moramo zavedati naslednjih dejstev: a) Mo, ki jo izmerimo v prostem teku, je enaka nazivni moi izgub v jedru transformatorja, ker je jedro transformatorja e v prostem teku e polno obremenjeno.
49

b) Mo izgub v jedru je sorazmerna kvadratu gostote magnetnega pretoka B , oziroma napetosti U 1 . c) Mo, ki jo izmerimo v kratkem stiku je enaka nazivni moi, ki se troi v navitjih, ker v navitjih tee nazivni tok. d) Mo, ki se troi v navitjih je sorazmerna kvadratu toka. e) Celotna mo, ki se troi v navitjih in jedru se pretvori v toploto, ki mora iz transformatorja odtekati v okolico. f) V naem primeru se spremeni napetost, zato se spremenijo izgube v jedru. Ker pa je na sekundarno stran transformatorja prikljueno breme s konstantno upornostjo, se ob spremembi napetosti spremeni tudi tok in zato tudi izgube v navitjih. g) Nadtemperatura transformatorja je sorazmena z mojo izgub, ki mora odtekati v okolico.

n = k Pizg.n = k (PCun + PFen ) = k Pizg. = k (PCu + PFe )

PFen = P0 PCun = Pk
U PFe = P0 1 U 1n
2

U1 2 I1 Z = P U1 PCu = Pk = Pk k I U U1n 1n 1n Z k (PCu + PFe ) P + PFe = = Cu n k (PCun + PFen ) PCun + PFen

2

= n

PCu + PFe PCun + PFen

U U Pk 1 + P0 1 2 2 U U 1n 1n = U 1 = 85 385 = 78,7 K = n n U Pk + P0 400 1n

3. Trifazni sinhronski turbogenerator s podatki Sn=300 MVA; U2n=21 kV; fn=50 Hz; cos(n)=0,7; Xsr=1,8. Generator je prikljuen na togo omreje in je vzbujen za prosti tek. Izraunajte mo, pri kateri bo generator omahnil! Kaken bo kot med tokom in napetostjo?

Reiev: Pri tej nalogi se moramo zavedati naslednjih dejstev: a) Mo, ki jo generator oddaja v omreje, je sorazmerna padcu napetosti na sinhronski reaktanci I2 Xsr. b) Ko je generator vzbujen za prosti tek velja E0 = U2n = 1. c) Generator izpade iz sinhronizma, e velja 90.

50

U2n I2
sr

I2

E0
Pri nazivni obremenitvi ima padec napetosti na sinhronski reaktanci vrednost I2nXsr=1,8. Padec napetosti ob izpadu iz sinhronizma pa izraunamo s pomojo kazalnega diagrama in znaa:
2 I 2 X sr = U 2n + E0 = 12 + 12 = 2

S = Sn

I 2 X sr 2 = 300 = 235MVA I 2n X sr 1,8

Kot med tokom in napetostjo doloimo s pomojo slike. Opravka imamo z enakokrakim pravokotnim trikotnikom. Pri tem je tok I2 pravokoten na hipotenuzo, to je padec napetosti na sinhronski reaktanci. Tok I2 zato razpolavlja kolesni kot . Kot med tokom in napetostjo izraunamo:

2 =

90 = 45 2

4. Asinhronski motor s podatki: Pn=100 kW, Un=400 V, fn=50 Hz in nn=1470 min-1 poganja breme z nazivnim navorom. Izraunajte hitrost vrtenja tega motorja, e se napetost na sponkah povea na U=405 V in je navor bremena enak v obeh primerih!

Reiev: Pri tej nalogi se moramo zavedati naslednjih dejstev: a) Navor asinhronskega motorja je pri poljubni hitrosti vrtenja oziroma slipu sorazmeren s kvadratom napetosti. b) Navorna karakteristika asinhronskega motorja je v podroju od nazivnega navora do prostega teka skorajda linearna ( M = k s ). c) Navor motorja je enak navoru bremena.
Pri napetosti U ima motor novo, vijo navorno karakteristiko M(U). Motor razvije pri poviani napetosti in nazivnem slipu namesto nazivnega navora Mn, viji navor:

M np

U = Mn U n

51

Raunamo z linearno navorno karakteristiko, ki jo dobimo pri zviani napetosti:

M (s ) =

M np sn

s
2

U Mn M (s ) = U s s n n
Izenaimo navor bremena, ki je enak nazivnemu navoru in navor motorja:

U Mn U s s = Mn n n U s U s =1 n n U s = sn n U
2 2

Izraunamo nazivni slip:

sn =

n s n n 1500 1470 = = 0,02 nn 1500

Izraunamo slip pri zviani napetosti:

U 400 s = s n n = 0,02 = 0,019509 U 405

Z dobljenim slipom izraunamo hitrost vrtenja:

n = ns (1 s ) = 1500(1 0,019509 ) = 1470,7 min -1

52

5. Enosmerni tujevzbujani generator ima naslednje podatke: Pn=800 W, Un=200 V, nn=1000imin-1, upornost indukta Ri=4 in padec na etkah U=2 V. Kaken tok tee skozi breme z upornostjo Rb=70 , e se generator vrti s hitrostjo nn=1040imin-1?

Reiev: Pri tej nalogi se moramo zavedati naslednjih dejstev: a) Generatorju se pri spremembi hitrosti vrtenja spremeni inducirana napetost. b) Pri tujevzbujanem generatorju je inducirana napetost Ui sorazmerna le hitrosti vrtenja n, e vzbujanja ne spreminjamo. c) V vsakem reimu obratovanja je inducirana napetost enaka vsem protinapetostim.

U in = k nn Ui = k n
Nazivno inducirano napetost lahko izraunamo tudi skladno s toko c:

U in = U n + I n Ri + U
Nazivni tok izraunamo iz nazivne moi in napetosti:

In =

Pn 800 = = 4A U n 200

Inducirana napetost znaa:

U in = U n + I n Ri + U = 200 + 4 4 + 2 = 218V
Skladno s toko b znaa inducirana napetost pri hitrosti vrtenja n:

U i = U in

n 1040 = 218 = 226,72 V nn 1000

Inducirani napetosti se zoperstavijo padec napetosti v rotorju I Ri, padec napetosti na etkah U in napetost na bremenu, kar zapiemo:

U i = I Ri + U + I Rb = I (Ri + Rb ) + U I= U i U 226,72 2 = = 3,037 A Ri + Rb 4 + 70

53

Pisni izpit iz predmeta ELEKTRINI STROJI

1. Transformator prikljuimo na napetost pravokotne oblike kot je prikazana na sliki. Transformator ima presek jedra S=30 cm2. Skicirajte asovni potek magnetnega pretoka pri dani napetosti! Izraunajte tevilo primarnih ovojev N1, da bo znaala maksimalna gostota magnetnega pretoka B=1,25 T!

Potek magnetnega pretoka je doloen s Faradayevim zakonom:

1 U (t ) dt N1

U/V 150
max

(t) a 0 b 15

30

45

t/ms

max

U(t)
V eni etrtini periode napetosti se magnetni pretok spremeni od vrednosti 0 do maksimalne vrednosti max.

max

1 1 1,125 = U (t ) dt = N1 150t = N1 N1 a 0 , 0075

0 , 015

Magnetni pretok je enak produktu BS. 1,125 =BS N1

54

Izrazimo tevilo ovojev in ga izraunamo:

N1 =

1,125 1,125 = = 300 B S 1,25 30 10 4

2. Na statorju sinhronskega generatorja je N = 36 utorov, tevilo polov 2ip = 4, irina tuljavice s = 7, tevilo ovojev v tuljavici oz. palic z = 12, v vsaki palici se inducira napetost e = 5 V. Izraunajte inducirano napetost, ki se inducira v vsaki tuljavici! Vse tuljavice so enake, zato lahko za izraun vzamemo katerokoli. Vzemimo tuljavico, ki se zane v utoru 1. irina tuljavice znaa s = 7. Zato se druga stranica tuljavice se nahaja v utoru 8. Kot med kazalcema obeh napetosti znaa se. Najprej izraunamo elektrini kot e:

g =

360 360 = = 10 N 36

e = p g = 2 10 = 20

Napetost v enem ovoju tuljavice znaa:

U ov = e 2 + e 2 2e 2 cos(140) = e 2(1 cos(140 )) = = 5 2(1 cos(140 )) = 9,397 V U = U ov z = 9,397 12 = 112,76 V

Nalogo lahko reimo tudi s faktorjem navitja, pri emer moramo upotevati, da je tuljavica ena sama, zato znaa pasovni faktor fp = 1. N 36 p = = =9 2p 4 s 7 f s = sin 90 = sin 90 = 0,93969 9 p

f n = f p f s = 0,93969

55

} U= 2

napetost tevilo v enem utorov utoru

} e z f n = 2 5 12 0,93969 = 112,76 V

3. Asinhronski motor ima naslednje podatke: Pn = 100 kW, Un = 400 V, fn = 50 Hz in nn = 1450 min-1. Motor je obremenjen z ventilatorjem, ki ima navorno karakteristiko Mv = 3,210-4 n2100. Ali deluje motor v dopustnem reimu? Odgovor utemeljite z izraunom! Do odgovora lahko pridemo na dva naina. Prvi, laji, nain je, da preverimo velikost navora bremena pri nazivni hitrosti vrtenja motorja. e je navor bremena, ki s hitrostjo vrtenja naraa, veji od nazivnega navora, bo motor preobremenjen, kar pomeni, da motor v tem reimu ne sme trajno obratovati.

Mn =

60 Pn 60 100 10 3 = = 658,57 Nm 2 nn 2 1450

2 M v = 3,2 10 4 n n = 672,8Nm

Navor ventilatorja (bremena) Mv je pri nazivni hitrosti vrtenja veji od navora motorja, zato je takno obratovanje nedopustno! Drugi, teji, nain je, da izraunamo hitrost vrtenja motorja. e je hitrost vrtenja manja od nazivne hitrosti, je motor preobremenjen. Najprej izraunamo navorno karakteristiko, kjer upotevamo linearnost karakteristike v okolici sinhronske hitrosti:

ns n ns n n s Mm = Mn = Mn = Mn s ns n n sn ns n n ns
Izenaimo navor motorja in navor bremena (ventilatorja), ker velja zakon o ravnovesju navorov: n n Mn s = 3,2 10 4 n 2 ns n n Iz enabe izraunamo hitrost vrtenja n: 3,2 10 4 n 2 + M n

M n ns n =0 ns n n ns n n
2

n1, 2

Mn Mn 4 M n ns n n + 4 3,2 10 n n ns n n n s n s = 4 2 3,2 10

n1, 2

658,57 658,57 4 658,57 1500 + 4 3,2 10 1500 1450 1500 1450 1500 1450 = 4 2 3,2 10

56

 n1, 2 =

658,57 658,57 4 658,57 1500 + 4 3,2 10 50 50 50 = 20580,38 22029,37 4 2 3,2 10

n1 = 1448,99 n2 = 42609,8
Smiselno vrednost ima prvi koren kvadratne enabe, zato ga privzamemo za hitrost vrtenja:

n = 1448,99 min -1
Hitrost vrtenja motorja je nija od nazivne hitrosti vrtenja n < nn, kar pomeni, da je motor preobremenjen. Delovanje ni dopustno! Slednji nain izrauna je lahko problematien, ker nimamo jamstva, da je navorna karakteristika e linearna, kakrno smo predpostavili. Vrednost izraunane hitrosti lahko odstopa od dejanske hitrosti vrtenja. Ni pa sporno, da se bo motor vrtel poasneje od nazivne hitrosti, zato je konni odgovor zagotovo pravilen. 4. Enosmerni tujevzbujani motor ima naslednje podatke: Pn = 50 kW, Un = 500 V, In = 108 A, nn = 3200 min-1, upornost indukta Ri = 0,2 in padec na etkah U = 2 V. Koliken je navor zavrti osi motorja, e ga prikljuimo na napetost U = 30 V? Ker imamo opraviti s tujevzbujanim motorjem, predpostavimo, da je magnetni pretok konstanten, saj naloga ne omenja kakne spremembe vzbujanja. Zato je navor je sorazmeren le toku:

M =k I

M n = k In
Sledi:

M = Mn

I In

Izraunati moramo tok, ki tee v motor pri zavrtem rotorju. V ta namen zapiemo enabo za ravnovesje napetosti:

U = U i + I Ri U
Ker je rotor zavrt, se v motorju ne inducira napetost:

U = I Ri U U U 30 2 = = 140 A Ri 0,2 Potrebujemo e nazivni navor: I=

57

Mn =

60 Pn 60 50000 = = 149,2 Nm 2 nn 2 3200

Izraunamo e konni rezultat:

M = Mn

I 140 == 149,2 = 193 Nm In 108

58