Download as pdf or txt
Download as pdf or txt
You are on page 1of 14

1

NOSILNOST TAL

1. KRITERIJ DOPUSTNIH POSEDKOV:
nosilnost definiramo kot najvejo obtebo, ki povzroi
e sprejemljive posedke (mejno stanje uporabnosti)

2. KRITERIJ NOSILNOSTI TEMELJNIH TAL:
nosilnost definiramo kot obtebo, ki privede temeljna tla
v stanje mejnega ravnovesja na rob poruitve (mejno
stanje nosilnosti)


1.1 DIFERENNI POSEDKI

Statino nedoloena konstrukcija:

1
1200
L

Primer:
L m cm = = 60 5

Statino doloena konstrukcija

1
500
L

Primer:
L m cm = = 60 12

JUS:

Statino doloena konstrukcija; nekoherentna tla
50 % absolutnih

Statino doloena konstrukcija; koherentna tla
25 % absolutnih
2
1.2 ABSOLUTNI POSEDKI

JUS:

5 cm Nekoherentna tla (brez rauna)

2,5 cm Koherentna tla (brez rauna)

RAUNSKE ANALIZE:

Dopuamo veje posedke.
Nad 5 cm in pri zahtevnih objektih je potreben monitoring.

EUROCODE 7

Za vsak objekt je potrebno doloiti mejne vrednosti
absolutnih in diferennih posedkov ter zasukov, da bi
prepreili mejno stanje uporabnosti (razpoke, teave
pri zapiranju vrat in oken, ...).
e dovoljene relativne rotacije so od 1/2000 do 1/300.
1/500 je obiajno sprejemljivo za veino objektov. Pri
rel. rotaciji 1/150 je veinoma priakovati mejno stanje.
Abs. posedek 50 mm in relativni posedek 20 mm med
sosednjima podporama je velikokrat e sprejemljivo.
Izbira mejnih vrednosti zavisi od: tipa in namembnosti
objekta, vrste materiala za objekt, naina temeljenja,
temeljnih tal, naina deformiranja tal in objekta.
Paziti na: spremenljive pogoje v tleh pod posameznimi
temelji objekta, zaporedje gradbenih del, tehnologijo
gradnje, cevi, ki povezujejo posedajoi objekt z
okolico.
3
RELATIVNA TOGOST TEMELJNE KONSTRUKCIJE

JUS: K
E
E
d
L
b
z
=
|
\

|
.
|
12
3
oglati temelji

K
E
E
d
D
b
z
=
|
\

|
.
|
12
3
kroni temelji

K > 0.4 Toga obteba

e je obteba (temelj) razlino toga (gibka, toga, ali
absolutno toga), dobimo neposredno pod obtebo (z = 0)
razline porazdelitve kontaktnih tlakov ( )
zz
z = 0 in
razline posedke povrja temeljnih tal (temelja) ( ) u z
z
= 0
pod tlorisom obtebe q.

Gibka obteba:

( )
zz
z = 0
( ) u z
z
= 0




4
Absolutno toga obteba:

( )
zz
z = 0
( ) u z
z
= 0



Primerjava napetosti in posedkov za togo, gibko in realno
obtebo:

( )
zz
z = 0
( ) u z
z
= 0



Iz ravnovesnih enab sledi, da mora biti rezultanta
kontaktnih tlakov enaka rezultanti obtebe (ploina
diagrama kontaktnih tlakov je enaka ploini obtebe).

Posedki so pod trmo obtebo enakomerni, pri gibki
obtebi pa se pod tlorisom obtebe spreminjajo. Najveji
so v centru gibke obtebe.
5
Raun posedkov pod gibkimi obtebami:

v
A
o
A
d
A A
u u u u + + =

Konni posedek je sestavljen iz treh komponent: iz
distorzijskega (zaetnega) posedka, konsolidacijskega
posedka in viskoznega posedka. Prvi del posedkov se
razvije praktino med gradnjo, drugi po zakonitosti
konsolidacije (difuzijske enabe), tretji je dolgotrajen in
sledi zakonitostim sekundarne konsolidacije.

Za gibke obtebe znamo izraunati posedke temeljnih tal
na dva naina:

(a) iz rezultatov edometrskih preizkusov

i v
i
oo
i
M
A
= u
A
o
i
i
n

1


q
z

zz
A
i

i i vi
=A/M

6
(b) iz rezultatov triosnih preizkusov

( ) oblika q E f u
i
, , , =

s u u
i i
z
i
s
=

=
=
n
i
i A
s u
1

q
z
u
z
u
s
i
i

7
Raun posedkov pod togimi obtebami:

Pod togimi obtebami izraunamo posedek povrja
temeljnih tal tako, da izraunamo posedek povrja
temeljnih tal pod gibkimi obtebami v karakteristini toki:




2.1 MEJNA RAVNOVESNA NAPETOSTNA STANJA

Zagotoviti je potrebno, da projektna obremenitev V
d

temelja povrine A ne presega projektne nosilnosti tal p
d
:

A p V
d d



Nosilnost
(Mejna) nosilnost p
f
predstavlja poruno obremenitev tal.
Tla ne zmorejo prevzeti nobene dodatne obtebe ve.

Projektna nosilnost
Projektna vrednost nosilnosti p
d
je manja od nosilnosti.
Praviloma povzroa take deformacije, ki niso kodljive niti
za varnost niti za funkcionalnost temelja in zgradbe.
Dobimo jo tako, da nosilnost reduciramo s faktorjem
varnosti:

R f d
p p / =
8
2.2 NOSILNOST TEMELJNIH TAL GLEDE NA
NEVARNOST ZDRSNITVE

(a) Analiza s poljubnimi potencialnimi drsinami:

Do poruitve temeljnih tal zaradi obtebe s temeljem
pride, e je v tleh izrpana strina odpornost znotraj
nekega zakljuenega podroja temeljnih tal (vzdol
zakljuenega pasu ali vzdol sklenjene ploskve v tleh).



Nevarnost poruitve temeljnih tal torej lahko ugotovimo
tako, da analiziramo nevarnost zdrsa temeljnih tal po
potencialni drsni ploskvi (drsini). V taknih primerih
obravnavamo temeljna tla kot tog idealno elasto
plastien medij. Za togo telo, ki je omejeno s povrjem
temeljnih tal (vkljuno z obremenitvijo) in potencialno
drsno ploskvijo, ugotovimo iz ravnovesnih enab tisto
strino odpornost, ki zagotavlja ravnovesje tei temeljnih
tal, silam hidravlinega polja v temeljnih tleh in
obremenitvi temeljnih tal. Drugae povedano: iemo
ravnovesje med reaktivnimi silami vzdol drsne ploskve in
aktivnimi silami, ki delujejo na togo zemljinsko telo
omejeno s potencialno drsno ploskvijo.

Nekatere probleme lahko obravnavamo kot ravninske
probleme, n.pr.: pasovno obtebo temeljnih tal. V
obravnavani ravnini je projekcija potencialne drsne ploske
sklenjena linija (rta).

9


Na prejnji sliki je prikazana potencialna drsna ploskev v
temeljnih tleh, obremenjenih s pasovnim temeljem nekega
objekta.

Ravnovesje med aktivnimi in reaktivnimi silami je podano
z enabo:

v v v v v v
E W H P Q T
a c
+ + + = +

(1)

e upotevamo Coulombov strini zakon:

tan + = c (2)

lahko reaktivni sili izraunamo po enabah:

T cds
c
s
=

1 (3)
( )

tan 1+ = + = N T N Q
v v v
(4)

( ) Q ds
s

= +

1 1 tan (4a)
10
Ravnovesje med aktivnimi in reaktivnimi silami bo
izkazano pri doloeni raunsko potrebni (mobilizirani)
strini odpornosti temeljnih tal. Ta pa je lahko enaka
dejanski strini odpornosti tal (mejno ravnovesje), lahko je
veja od dejanske strine odpornosti tal (nastopi zdrs
oziroma poruitev tal), lahko pa je manja od dejanske
strine odpornosti temeljnih tal (varno proti zdrsu oziroma
poruitvi temeljnih tal).

Razmerje med dejansko in mobilizirano strino
odpornostjo definiramo kot kolinik varnosti napram zdrsu
temeljnih tal:

m
F

= (5)

Kolinik varnosti F lahko v omenjenih treh primerih dosee
tri znailne vrednosti:

F = 1 ... mejno (labilno) stanje

F < 1 ... zdrs (poruitev) temeljnih tal

F > 1 ... ni nevarnosti zdrsa (poruitve) temeljnih tal

e iemo mejno nosilnost temeljnih tal (F = 1) ali
projektno nosilnost temeljnih tal (F > 1) iz kriterija
nevarnosti zdrsa temeljnih tal po potencialnih drsnih
ploskvah, je treba analizirati ve fizikalno monih drsnih
ploskev (metoda ekstrema). Merodajna je najmanj ugodna
drsna ploskev.

Obiajno na taken nain niti ne iemo mejne
obremenitve temeljnih tal ampak projektno nosilnost
temeljnih tal s predpisanimi koliniki varnosti.

v v v v v v
E W H P Q T
a m cm
+ + + + +

(6)
11
c
c
F
m
c
= (7)
tan
tan

m
F
= (8)

JUS (ne predpisuje, praksa uporablja):

5 . 1 =

F
0 . 2 =
c
F

EUROCODE 7:

F

=125 .
25 . 1 =
c
F F
cu
=14 .

e bolj pogosto pa na taken nain preverjamo, ali so
rezultirajoi koliniki varnosti napram zdrsnitvi temeljnih
tal, obremenjenih s poljubno obremenitvijo, veji od
predpisanih (stabilnostne analize).


(b) Analiza z doloeno obliko drsine

Za raun nosilnosti temeljnih tal, obremenjenih s temelji
objektov, je vsakokratno izvajanje stabilnostne analize z
vejim tevilom predpostavljenih drsin zamudno opravilo.
elimo si enabe, s katero bi nosilnost tal lahko izraunali
v zakljueni obliki.

Da pride do poruitve temeljnih tal oziroma zdrsa
temeljnih tal, morajo doseene napetosti v poruitvenem
podroju (drsini) ustrezati dvema pogojema:

ravnovesnim enabam in
pogoju poruitve: Mohr Coulombov strini zakon
12

tevilni avtorji, ki so se ukvarjali z nosilnostjo oziroma
dopustno obtebo temeljnih tal (Prandtl, Terzahgi,
Mayerhof, Vesi, Brinch-Hansen, ...), so za toge
obremenitve regularnih tlorisnih oblik (pasovna
obremenitev, pravokotna ali krona tlorisna obremenitev)
izpeljali obrazce (analitine reitve) za izraun nosilnosti
oziroma dopustne obtebe ob doloenih predpostavkah o
velikosti in obliki porunega (plastinega) obmoja, ki
nastane v temeljnih tleh pod togo obremenitvijo in see
tudi v polprostor izven neposrednega podroja temelja.

Pri tem so vsi raziskovalci v temeljnih tleh izven
neposredne obremenitve predpostavljali Rankinova
poruna (plastina) podroja (spomni se zemeljskih
pritiskov).

Togi temelji so omejenih dimenzij, zato so tudi poruna
(plastina) podroja v temeljnih tleh konnih velikosti.
Omejena so s kinematino mono drsno ploskvijo. Iz
analize nevarnosti zdrsa temeljnih tal po takni drsni
ploskvi so nateti avtorji podali analitine izraze za izraun
nosilnosti oziroma dopustne obremenitve temeljnih tal, ne
da bi bilo treba znova in znova iskati najneugodnejo
drsno ploskev, ki se formira pod doloeno togo
obremenitvijo temeljnih tal in nato iz ravnovesja, ki velja
za toga zemljinska telesa (stabilnostna analiza) doloevati
kolinike varnosti napram zdrsnitvi temeljnih tal po tej
najneugodneji drsni ploskvi.


13
b2) Prandtl:

Obravnaval je nosilnost breztenih temeljnih tal, ki so
obremenjena na povrju s togo pasovno obremenitvijo.
Predpostavil je, da se neposredno pod pasovnim
bremenom v temeljnih tleh pojavi elastino podroje (klin),
omejeno z drsinama, ki potekata iz robov pasovne
obtebe in oklepata kot 45+/2 z vodoravnico, oziroma
kot 45/2 z navpinico (Rankinovo aktivno stanje). Na
naslednji sliki je ta klin oznaen z oglii A,F in C.

Izven bremena se tudi pojavi plastino podroje, ki
ustreza Rankinovemu pasivnemu stanju. To plastino
podroje (klin z oglii C, G in E na zgornji sliki) je
omejeno z drsinama, ki oklepata kot 45/2 z
vodoravnico, oziroma kot 45+/2 z navpinico. Poloaj
tok G in E je pogojen s irino togega pasovnega
bremena.
Znotraj tega klina je v vsaki toki doseeno mejno
napetostno stanje. Znotraj teh podroij imamo sistem
(mreo) drsin in psevdodrsin, ki med seboj oklepajo kot
/2+ (topi kot) oziroma /2 (ostri kot).

Pri mejni togi obremenitvi je plastino podroje tudi med
obema Rankinovima klinoma, to je med tokami C, F in
G. Tudi v tem podroju, ki je plastificirano, mora biti
sistem drsin in psevdodrsin, ki se seejo pod kotom /2+
oziroma /2.

V tem podroju morajo vse psevdodrsine izhajati iz toke
C (singularna toka). Pogoju, da se v toki, kjer je
doseeno mejno napetostno stanje, seeta drsina in
psevdodrsina vedno pod kotom /2+ oziroma /2
ustreza oblika drsne ploskve, ki ima v prerezu obliko
logaritmine spirale in ravna psevdodrsina.
Enaba logaritmine spirale se glasi:

14
( ) r r tg =
0
exp (9)

e poznamo merodajno drsino, izraunamo mejno
pasovno obremenitev, iz ravnovesnih pogojev in Mohr-
Coulombovega poruitvenega kriterija. V ravninskih
primerih imamo 3 ravnovesne enabe.

Ker je Prandtl obravnaval breztena temeljna tla, morajo
biti v ravnovesju rezultanta iskane mejne toge pasovne
obremenitve p
f
in rezultanta tee zemljine, ki obremenjuje
temeljna tla levo in desno od pasovne obremenitve (q) z
reaktivnimi silami (normalnimi in tangencialnimi) vzdol
drsine, ki se upirajo zdrsu temeljnih tal po tej drsini.

Prandtl je loeno poiskal ravnovesje za vsako plastino
podroje in pri tem (kot pri lamelni stabilnostni analizi)
upoteval medsebojni vpliv enega podroja napram
drugemu.


AFC Rankinovo aktivno podroje
CGE Rankinovo pasivno podroje
CFG Podroje plastinega ravnovesja


15
Podroje BFC:

|
.
|

\
|

|
.
|

\
|
+
+
+
|
.
|

\
|

|
.
|

\
|
+
=
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
1

o
o
o
o
f
b
c
b
p b p


( )
|
.
|

\
|
+ + =
2
45
1

o
f
tg c p p (10)

c tg p p
o
f

|
.
|

\
|
=
2
45
1

(11)

Podroje CGE:

3 2
0 p p x = = (12)


|
.
|

\
|
+
|
.
|

\
|

|
.
|

\
|
+
|
.
|

\
|

=
=
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
2
45 cos
0
2

o
o
o
o
l
c
l
p l q
y



16
( )
c q p
c p q
o
o
+
|
.
|

\
|
+ =

|
.
|

\
|
=
2
45 tan
2
45 tan
2
2

(13)


Podroje CFG:

0 =
c
M
( ) 0
tan 2 2
cos
2
cos
2
1
2
2
2
2 2
1
1 1
= r r
c r
r p
r
r p



Moment reaktivne sile T
c
na sredie logaritmine drsine
dobimo na podoben nain kot pri kroni drsini z radijem r
in polovinim sredinim kotom . Spomnimo se:



M cl
r
=

sin


kjer pomeni:
17

1 1
sin
01
l c T ds c T
r
a
c
B
A
c
= =
=



Za drsino z obliko logaritemske spirale, ki jo popiemo z
enabo ( ) r r tg =
0
exp , je moment reaktivne kohezijske
sile T
c
na sredie drsine:

( )
2
1
2
2
tan 2
r r
c
M
c
=

(14)



e upotevamo enabo logaritmine spirale
( ) tan exp
0
r r = in izrazimo r
2
z r
1
, dobimo:

18
|
.
|

\
|
=

tan
2
exp
1 2
r r (15)

Iz momentne enabe izrazimo neznani napetostni vektor
p
1
:

( ) ( ) | | 1 tan exp
sin
tan exp
2 1
+ =


c
p p (16)

e v enabo (16) vstavimo izraza (enabi) (11) in (16) za
vektorja p
1
in p
2
, dobimo

po preureditvi izraz (enabo) za
izraun mejne toge pasovne obremenitve:

( )
( )
( )
)
`


+ +
|
.
|

\
|
+ +
+
|
.
|

\
|
+ =

sin
1 tan exp
tan exp 1
2
45 tan
tan exp
2
45 tan
2
o
o
f
c
q p

enaba (17)


To enabo lahko zapiemo tudi v obliki:

( )
( )
( )
)
`


+ + +
+ =




sin
1 tan exp
tan exp 1
tan exp
p
p f
k c
k q p
(17a)

Kjer je:
|
.
|

\
|
+ =
2
45 tan
2

o
p
k

Izraz (17a) oziroma (17) zapiemo po Prandtlu v obliki:

19
p q N c N
f q c
= + (18)

kjer pomeni:

q ... vertikalni tlak ob dnu obtebe p
f

c ... kohezijsko trdnost temeljnih tal
... strini kot temeljnih tal

in

( ) N N
q q
= ... faktor nosilnosti
( ) N N
c c
= ... faktor nosilnosti
( )

tan exp
2
45 tan
2
|
.
|

\
|
+ =
o
q
N (19)
( )
( )
)
`


+ +
|
.
|

\
|
+ =

sin
1 tan exp
tan exp 1
2
45 tan
o
c
N
enaba (20)


V primeru, e je kohezija nina (c = 0), dobimo:

p
f
= q N
q
(21)

e pa je strini kot nien ( = 0), dobimo:

( )
u fu
c q p + + = 2 (22)

zato, ker je:

( ) 1 0 = =
qu
N (23)

in

( ) 14 . 5 2 0 + = =
cu
N (24)
20

Do podobne reitve, kot je priel Prandtl (1921), je priel
istega leta tudi Bonneau (1921).

Dokaz za enabi (23) in (24):

= 0
( ) 1 0 tan exp
2
0
45 tan
2
=
|
.
|

\
|
+ =
o
qu
N
in
( )
)
`


+ +
|
.
|

\
|
+ =
0 sin
1 ) 0 tan ( exp
0 tan exp 1
2
0
45 tan

o
cu
N

=
(


0 lim
sin
1 ) tan ( exp



Po Prandtlu ima drsina med tokama F in G obliko
logaritmine spirale. Po enabi, ki velja za logaritmino
spiralo:

( ) r r tg =
0
exp

izraunamo oddaljenost tok drsine od toke C tako, da
spreminjamo kot od nine, do najveje vrednosti = /
2, zaetni radij logaritmine spirale pa je enak:

|
.
|

\
|
+
=
2
45 cos
0

b
r (25)
21
b3) NOSILNOST TEMELJNIH TAL KOT TOGO
PLASTINEGA MEDIJA

Upotevamo lastno teo tal
Predpostavljena je potencialna drsna ploskev, ki
izpolnjuje v prejnjem poglavju zahtevane pogoje
Iemo ravnovesje togega telesa
e pride do zdrsa, je strina odpornost izrpana vzdol
vse drsine

Za togo pasovno obremenitev (glej spodnjo sliko)
zapiemo ravnovesje v podroju pod obremenitvijo v
sploni obliki:



( )

sin
cos
cos
2
b
c Q
P
f
+ = (26)

Q Q Q Q
c q

= + + (27)

( )

tan
cos
2
c
b
Q p
b
P
f
f
+

= = (28)

22
( )
( )
( )

+
+ +

=
b
Q
c
b
Q
b
Q
p
q
c
f

cos
tan
cos
cos


p b N c N q N
f c q
= + +

(29)


b3.1) Terzaghi:

Pod togo pasovno obremenitvijo je predpostavil plastino
podroje, ki je omejeno z drsinama, ki izhajata iz robov
obremenitve, z vodoravnico pa oklepata kot = .
Nosilnost temeljnih tal izraunamo po enabi:

p b N c N q N
f c q
= + +

(30)

|
.
|

\
|
= 1
cos
tan 5 . 0
2

p
K
N (31)
|
.
|

\
|
+
=
2
45 cos 2
2
2

o
q
a
N (32)
tan
1
1
2
45 cos 2
2
2

|
.
|

\
|
+
=
o
c
a
N (33)
(

|
.
|

\
|
=

tan
2 4
3
exp a (34)

V enabi (31) je s K
p
oznaen kolinik pasivnega pritiska,
ki pa ni enak Rankinovemu koliniku pasivnega odpora k
p
.
23
Podan je tabelarino oziroma v diagramu.

Koeficienti N

, N
q
in N
c
so podani v diagramih in tabelah.

Oblika logaritminega dela drsine je podana z enabami:

cos 2
0
b
r = (35)

( ) tan exp
0
r r = (36)


max
=
3
4 2
(37)

|
.
|

\
|
=

tan
2
exp
2
max
b
z (38)



Terzaghi loi dva primera zdrsa temeljnih tal:

generalni lom (drsina izklini na povrju)
lokalni lom (drsina se zakljui znotraj zemljine)
Pri generalnem lomu se rauna s polnimi trdnostnimi
parametri, pri lokalnem lomu pa Terzaghi priporoa
uporabo reduciranih trdnostnih parametrov:
24

tan
3
2
tan ,
3
2
* *
= = c c (39)

Do lokalnega loma temeljnih tal pride v tistih tleh, kjer ni
bistvene razlike med vrhunsko in rezidualno strino
odpornostjo tal. Da pa se v takih zemljinah aktivira polna
strina odpornost pa so potrebne velike deformacije
(zdrsi). Nosilnost po kriteriju lokalnega loma se rauna
predvsem v rahlih nekoherentnih tleh in zelo
deformabilnih, normalno konsolidiranih koherentnih tleh.


b3.2 Mayerhof:

Po Mayerhofu se izrauna nosilnost temeljnih tal,
obremenjenih s togo pasovno obremenitvijo po enabi:

q c f
N q N c N b p + + =

5 , 0 (40)

N

, N
c
in N
q
podani v diagramih.

Mayerhof je variiral kot tako, da je dobil pri doloenem
strinem kotu najniji faktor nosilnosti N

.
25


V diagramih podaja e globino (d) in dolino (f) drsine,
odvisno od strinega kota in irine obtebe b.



Faktorji nosilnosti za togo pasovno obremenitev po
Terzaghiju in Mayerhofu so obiajno podani grafino:
26


Za izraun nosilnosti temeljnih tal obremenjenih s togo
pasovno obremenitvijo se pogosto uporabljata
Terzaghijeva in Mayerhofova reitev. V literaturi je mono
najti naslednja priporoila:

vrsta tal stanje Postopek
gosti
D
r
> 0,70
Terzaghi generalni lom
srednje gosti
0,2 < D
r
< 0,7
Terzaghi povpreje med
generalnim in lokalnim
lomom ali Mayerhof


drobni peski
in melji
rahli
D
r
< 0,20
Terzaghi lokalni lom
obutljivost

f
/
r
< 5
Terzahgi lokalni lom ali
Mayerhof
100%
zasiene
gline

f
/
r
> 10 Mayerhof
nezasiene
gline
Mayerhof


27
e je pasovni temelj nesimetrino (ekscentrino)
obremenjen, se lahko nosilnost temeljnih tal izrauna po
postopkih, ki veljajo za centrino obremenitev, s tem, da
se v raunih upoteva reducirana irina b
*
:



Pogosto uporabljamo navedene obrazce, ki veljajo za
nosilnost tal pod pasovnimi temelji, tudi na izraun
nosilnosti temeljev, ki imajo obe tlorisni dimenziji konni.
Tedaj raunamo nosilnost temeljnih tal po obrazcu:

q c c f
N q i N c i N b p + + =

(41)

Faktorja i

in i
c
sta odvisna od oblike toge obremenitve in
od strinega kota temeljnih tal.

Faktor i

Tlorisna oblika
obremenitve
Faktor i
c

= 45

= 40

< 35
Kvadrat L/2b = 1 1,25 0,80 0,85 0,90
pravokotnik
L/2b = 2
1,10 0,85 0,90 0,95
pravokotnik
L/2b = 5
1,05 0,90 0,95 1,00
pravokotnik
L/2b = 10
1,00 1,00 1,00 1,00
krog 2b = 2r 1,20 0,70 0,80 0,90

You might also like