Univerzitet " Sv.

Kiril i Metodij " Skopje

EKONOMSKI FAKULTET

PREDMET: ORGANIZACISKO ODNESUVAWE Tema:

AVTORITET

Sodr`ina: 1)Voved str.2 2)Hiarhija na str.3 3)Dlaboki I plitki hiarhii 4)Decentralizacija na str.5 5)Decentralizacijata na avtoritet ja re{ava krizata 6)Razlika megu mo},avtoritet i str.7 7)Dva modela na neformalen str.7 7.1-Neformalno delegirawe so iformiran {ef 7.2-Neformalen avtoritet so neinformiran {ef 8)Zaklu~ok str.14 9)Koristena str.15

avtoritet str 4 avtoritet str.5 vlijanie avtoritet str.8 str.10 literatura

1.VOVED:

Skoro vo site organizacii ima dobro vospostavena i organizirana hiarhija.Kolku {to e postara i pogolema organizacijata tolku e povisoka organizacijata vo niv. Avtoritet e mo] [to i ovozmo`uva na li~nosta na povisoka pozicija da e odgovorna za akciite na li~nosta na poniska pozicija. Avtoritetot vklu~uva odgovornost za efektivno koristewe na organizaciskite resursi. Brojot na nivoa vo hierarhijata varira od organizacija do organizacija. Avtoritetot e centraliziran koga samo vrvnite menaxeri vo organizacijata mo`at da donesuvaat va`ni odluki. Decentralizacijata na avtoritetot ima dve prednosti.Gi re[ava problemite na komunikacii i donesuvawe odluki,zatoa [to menaxerite na poniski nivoa ne mora postojano da se konsultiraat ili da gi izvestuvaat svoite nadredeni.

2.HIERARHIJA NA AVTORITETOT
Koga se pojavuvaat problemi povrzani so koordinirawe i motivirawe,eden od prvite ~ekori [to treba da gi prezeme firmata e da kreira organizaciska hierarhija ,koja go odrazuva avtoritetot [to go poseduva sekoja uloga ili rabota.Avtoritet e mo] [to i ovozmo`uva na li~nosta na povisoka pozicija da e odgovorna za akciite na li~nosta na poniska pozicija. Avtoritetot vklu~uva odgovornost za efektivno koristewe na organizaciskite resursi. Poziciite na vrvot na organizaciskata hierarhija poseduvaat pove]e avtoritet i odgovornost,otkolku poziciite daleku podolu vo hierarhijata.Vo hierarhijata sekoja poniska pozicija e pod supervizija na povisokata; i kako rezultat na ova avtoritetot gi integrira aktivnostite na menaxerite i rabotnicite preku hierarhiskite nivoa. Ako se vratime na prethodnata tema, na primer, so pojavuvaweto pozicijata na rakovoditel na pogon koga organizacijata se deli na pove]e pogoni i kako se pojavuva novo nivo na korporativen menaxer, za da gi integrira aktivnostite na rakovoditelite na pogon.Isto taka se pojavuva hierarhija vnatre vo sekoja funkcija za da gi integrira aktivnostite na rabotnicite vo istata. So rastot na organizacijata i so zgolemuvawe na problemite za integrirawe na aktivnostite vo i pome\u funkciite i oddelenijata, organizacijata obi~no go zgolemuva brojot na nivoa na hierarhija. Ako e taka , rasponot na kontrolata -broj na podredeni koi go izvestuvaat menaxerot-se stesnuva. Slika. 15.6 A. A wide span of control

CEO

Sales function

Manufacturing function

Materials management function

4 Reserch and development function

Engineering function

Information service function

Slika 15.6 B. Anarrow span of control

CEO Operations manager Sales Manufacturing function Materials management Reserch and development function Product development manager Engineering function Information services function

Sporedi gi hierarhiite prika`ani na slika 15.6a i 15.6b. CEO na slikata nadgleduva [est razli~ni funkcii,taka [to rasponot na kontrolata na CEO se [est podredeni.Ima tri nivoa na hierarhija -CEO ,podredenite menaxeri zadol`eni za odredena funkcija,i rabotnicite koi [to mu odgovaraat na sekoj funkcionalen menaxer. Pretpostavi deka CEO odlu~uva deka ne mo`e pove]e efektivno da gi integrira aktivnostite na [estte funkcii zatoa [to,tie brzo se zgolemuvaat.Eden na~in da se re[i ovoj problem e da se kreira novo nivo vo hierarhijata.Taka CEO dodava nivo vo hierarhijata so kreirawe na pozicii na operativen menxer i menaxer za razvoj na proizvodi,kako [to e prika`ano vo 15.6b.Sekoj od novite menaxeri nadgleduva tri funkcii.Ovie dva menaxeri i CEO rabotat zaedno kako tim za da gi integriraat aktivnostite na site [est funkcii.Organizacijata sega ina ~etiri nivoa vo hierarhijata,rasponot na kontrolata na CEO se stesnuva od [est na dva ,i rasponot na kontrolata na dvata novi menaxeri e tri. So zgolemuvawe na nivoata vo organizaciskata hierarhija se zgolemuva integracijata pome\u aktivnostite na razli~ni funkcii i se zgolemuva kontrolata vnatre vo sekoja funkcija.Voglavno ,so zgolemuvawe na nivoata vo organizaciskata hierarhija ,rasponot na kontrolata se stesnuva.Kako [to se stesnuva rasponot na kontrolata, se

zgolemuva menaxerskata sposobnost da gi koordinira i motivira podredenite aktivnosti. 3.Dlaboki i plitki hierarhii Brojot na nivoa vo hierarhijata varira od organizacija do organizacija.Kolku [to se organizaciite pogolemi i pokompleksni tolku e podlaboka nivnata hierarhija.Dlabokite organizacii imaat mnogu nivoa vo hierarhijata; a plitkite organizacii nekolku.Vidi slika 15.7. Problemot na povrzuvawe na aktivnostite od razli~ni funkcii se zgolemuva so zgolemuvawe na brojot na funkciite,problemot na integrirawe pome\u hierarhiskite nivoa se pojavuva koga organizaciskata hierarhija stanuva premnogu dlaboka. Pospecifi~no zemeno,nastanuvaat problemi vo komunikacijata i donesuvaweto odluki.So zgolemuvawe na brojot na nivoa vo menaxmentot,se zgolemuva i vremeto na ispara]awe poraki ,nagore i nadolu po hierarhijata i se zabavuva procesot na donesuvawe odluki.Kon ova ,informacijata koja pominala od edno lice na drugo mo`e da bide distorzirana ili filtrirana pri [to porakata se iskrivuva i menaxerot ja sva]a porakata vo soglasnost so negovite sopstveni interesi.Ovie problemi ponatamu go namaluvaat kvalitetot na donesuvawe odluki.Fakti~ki site komunikaciski problemi diskutirani vo glava 13 se zgolemuvaat so zgloemuvawe na dlabo~inata. 4.Decentralizirawe na avtoritetot Za da se namalat problemite vo komunikacijata i vo donesuvaweto odluki,organizacijata mo`e da preferira decentralizacija namesto centralizacija, odbiraj]i da go distribuira avtoritetot kon menaxerite na site nivoa vo hierarhijata i da im dade odgovornost pri donesuvawe odluki. Avtoritetot e centraliziran koga samo vrvnite menaxeri vo organizacijata mo`at da donesuvaat va`ni odluki.Avtoritetot e decentraliziran koga na menaxerite niz celata hierarhija im e dozvoleno da donesuvaat va`ni odluki.Decentralizacijata na avtoritetot ima dve prednosti.Gi re[ava problemite na komunikacii i donesuvawe odluki,zatoa [to menaxerite na poniski nivoa ne mora postojano da se konsultiraat ili da gi izvestuvaat svoite nadredeni.Vo isto vreme ,pogolemata odgovornost vo rabotata mo`e da ja zgolemi motivacijata zatoa [to rabotata na poniskite menaxeri im stanuva pointeresna,i isto taka dobivaat i nagradi.Iskustvoto na Heida Thurlow poka`uva kolku e va`no za menaxerite da go decentraliziraat i delegiraat avtoritetot na rabotnicite na ponisko nivo.Vidi razmisluvawe 15.2.

5.Decentralizacijata na avtoritetot ja re{ava krizata Vo 1979 Heida Thurlow,germanski ma[inski in`iner,patentira sredstvo [to gi odr`uva ladni ra~kite na tavite i drugi vidovi na kujnska oprema,duri i toga[ koga so niv se gotvelo so ~asovi.Za da go iskoristi nejziniot izum,kreira kompanija ,Chantal Cookware ,za proizvodstvo visoko kvaliteten,skap kujnski pribor,koj [to go prodava preku prodavnici kako: Bloom Ingdales i Dillards.Vo 1994 Thuplow ima[e prihodi od 10milioni $ godi[no,ima[e vraboteno 42 rabotnici,koi prizveduvaa preku 70 razli~ni vidovi na kujnsi pribor prodavan preku 2000 razli~ni prodavnici.Iako uspehot raste[e se pojavi kriza koja [to mo`e[e da ja ~ini nejziniot `ivot i nejzinata kompanija. Vo 1986 na Heida Thurlow i be[e dijagnozirano rak na dojka i be[e podlo`ena na hemoterapija .Nabrzo ,premnogu bolna za da ja rakovodi svojata kompanija ,se soo~i so kriza.Kako [to nejzinata kompanija raste[e taa prodol`i da gi donesuva site zna~ajni odluki i li~no da gi nadgleduva svoite vraboteni.Taa isto taka li~no se spravuva[e so site pogolemi proda`bi ,posetuvaj]i gi klientite,za da go izgradi biznisot.Sega ,nesposobna da raboti taa be[e prisilena da go delegira avtoritetot na svoite vraboteni i da ja decentralizira kontrolata na proizvodstvo i proda`ba na istite.Taa se pra[uva[e dali kompanijata ]e opstane.Rezultatite od prisilnata decentralizacija ja iznenadija Thurlow.Nejzinite podredeni koi so godini ja gledaa kako donesuva odluki i go nau~ija nejziniot pristap za vodewe biznis,uspe[no izvr[ija mnogu od nejzinite odgovornosti.Eden vraboten,konotrolorot Cathy Korndorffer ,uspe[no ja prezede kontrolata na nabavkite i obvrskite kon dabavuva~ite.Koga Thurlow be[e dobro ,Kondorffer be[e unapredena kako generalen menaxer.Drugite vraboteni prezedoa kontrola vo pogolemite proda`bi i gi uslu`uvaa pogolemite klienti na kompanijata. Koga Thurlow po~na da raboti so polno rabotno vreme svati deka nema potreba povtorno da ja prezeme kontrolata na mnogu od ovie aktivnosti.Kako rezultat na decentralizacijata na mnogu od nejzinite porane[ni odgovornosti,taa svati deka ima pove]e vreme za planirawe na idninata na kompanijata.Po~na da dizajnira novi vidovi na kujnski pribor za da ja pro[iri proizvodnata linija ,i ima[e pove]e vreme za sostanoci so potencijalnite klienti. Thurlow svati deka kulturata vo Chantal se smeni.Nejzinite vraboteni dobro gi prifatija novite odgovornosti i bea pove]e posveteni na kompanijata.Krizata gi povrza vo tim na lu\e koi delea vrednosti za promovirawe na uspehot na Chantal,i ja poddr`uvaa Heida vo nejzinata kriza.Promenite vo organizaciskata struktura i kultura go promenaa stavot i odnesuvaweto na nejzinite ~lenovi i go napravija Chantal posilna kompanija.

Iako preku decentraliziraweto na avtoritetot mo`e da se namalat problemite povrzani so dlabokite hierarhii, organizaciite se u[te mora da se obedinuvaat , nivnata hierarhija da nestane mnogu dlaboka.Vo posledno vreme slabite performansi na GM,IBM,Westihg house,i mnogu drugi organizacii bea proprateni so slaba komunikacija i sporo donesuvawe odluki ,[to e rezultat na toa [to dozvolija nivnata hierarhija da izleze od kontrola.Ovie kompanii sporo reagiraa na promenite vo nivnata konkurentna okolina i bea sovladani od poagilnite konkurenti.Edno vreme,na primer GM ima[e preku 90 nivoa vo nejzinata hierarahija sporedeno so Toyota koja ima[e samo 7. Dizajniraweto na organizaciskata hierarahija e edna od najzna~jnite odluki so koi se soo~uva organizacijata,koja [to nastojuva da gi integrira sopstvenite funkcii i oddelenija ,da gi naso~i nivnite napori kon postignuvawe na celite na organizcijata.Menaxerite mora postojano da ja ispituvaat hierarhijata za da se osiguraat deka taa gi zadovoluva organizaciskite potrebi,i tie mora da ja promenat ako toa ne e taka. Terminite rekonstruirawe i rein`inering se odnesuvaat na procesot na promena na organizaciskite zada~i i kanalite za izvestuvawe,so cel da se podredi koordinacijata i komunaikacijata. 6.Razlika me|u Mo}, Avtoritet i Vlijanie Vo glava 6 motivot za mo] e definiran kako potreba da se manipulira so drugite i da se ima superiornost nad niv.Ako od ovaa definicija za izdvoime mo]ta taa mo`e da se definira kako sposobnost da se natera individuata ili grupata da napravi ne[to - da se natera individuata ili grupata da se promeni na nekoj na~in.Li~nosta koja poseduva mo] ima sposobnost da manipulira i da gi promenuva drugite.Vakvata definicija na mo] ja razgrani~uva od avtoritetot i vlijanieto. Avtoritetot ovlastuva i e izvor na mo].Avtoritetot e pravo da se manipulira ili da se promenat drugite.Mo]ta nema potreba da bide ovlastena .Kon ova,mora da se napravi razlika pome\u najniskiot klasi~en,birokratski avtoritet i Bernardoviot koncept na avtoritet od dolu na gore baziran na prifatenosta.Delumno ,Bernardoviot avtoritet definiran kako svojstvo na komunikacijata vo formalnata organizacija ,preku vlijanieto so koe toa e prifateno od ~lenovite na organizacijata. Vakvata teorija na prifatenost na avtoritetot lesno se razlikuva od mo]ta.Grimes zabele`uva: ona [to go pravi legitimen avtoritetot e unapreduvawe na zaedni~kite celi,doneseni so koncenzus vo grupata.Polarno sprotivniot mo], e progonstvo na individualnite ili oddelnite celi povrzani so grupata. Vlijanieto obi~no se sva]a kako po[irok poim od mo]ta.Taa vklu~uva mo`nost za nadredenost da go menuva zadovolstvoto ili 8

performansite na drugite lu\e,koi [to mu se podredeni.Vlijanieto potesno povrzano so liderstvoto otkolku so mo]ta,no i dvete se vklu~eni vo procesot na liderstvo.Iako,avtoritetot e razli~en od mo]ta poradi negovoto ovlastuvawe i prifatenost: vlijnaieto e po[iroko od mo]ta no tie se konceptualno blisku taka [to ovie dva termina mo`at da bidat koristeni kako da imaat isto zna~ewe. Prethodnata diskusija istaknuva deka operativnata definicija na mo]ta e pretesna i ovaa nejasnost e glavna pri~ina [to mo]ta prete`no e ignorirana pri izu~uvawe na organizaciskoto odnesuvawe.

7.Dva modela na neformalen avtoritet Vo ostatokot na ovoj artikal ]e se vratime na na[ata pretpostavka deka formalniot avtoritet ne mo`e da bide delegiran vo organizacijata.Vo ovoj del se soo~uvame so dva modela na neformalen avtoritet.Ovie modeli se razlikuvaat po nivnata neformalna struktura: koga [efot odlu~uva dali da go odobri predlo`eniot proekt taa mo`e no ne mora da ima informacija za koristite [to ]e gi stekne otkako proektot ]e se implementira.Vo na[iot prv model-koj [to se odnesuva na proekti podlo`ni na vnimatelni analizi,dol`na posvetenost i relativna informiranost,pretpostavuvame deka [efot e potpolno informiran za koristite od proektot Y,pred da go ratifikuva.Vo vtoriot model koj [to se odnesuva na proekti za koi [to potojat pove]e alternativi baraat brzi odluki bazirani na nekompletni informacii- [efot e malku informiran za koristite na proektot i zatoa mora ili da go izbri[i ili da go zabrani proektot baziran na prethodnite informacii. 7.1.Neformalno dalagirawe so informiran {ef Vo ovoj del pretpostavuvame deka [efot gi sva]a nejzinite potencijalni privatni koristi ,YH ili YL,pred da odlu~i dali da go odobri predlo`eniot proekt.Iako pravoto za odobruvawe na proekt ne mo`e da se kontrolira,ovaa odluka mo`e neformalno da e delegirana: [efot mo`e da gi izvesti podredenite deka ]e gi odobri site predlo`eni proeti od nivna strana ,bez razlika na toa dali dadeniot proekt mu nosi visok ili nizok korist na [efot.Ako podredenite veruvaat deka [efot ]e ja ceni nivnata neformalana posvetenost,podredenite ]e ja sledat ravenkata (6) vo izbor na baran intenzitet aD koj [to ja maksimizira o~ekuvanata korisnost. Otkako podredenite predlo`uvaat proekt [efot mora da odlu~i dali da se pridr`uva ili ne na nejzinoto vetuvawe da gi odobri site predlo`eni proekti.{efot so zadovolstvo ]e gi prifati site proekti koi [to davaat prinos YH ,no ]e mora da go prekr[i vetuvaweto koga proektot dava prinos YL.Pretpostavuvame deka podredenite nema pove]e da mu 9

veruvaat na [efot so izbledena reputacija, zatoa nie se fokusirame na strategija na pottiknuvawe ramnote`a, koja [to sledi. Definirajgo XD i YD kako o~ekuvana isplatlivost za eden period na podredenite i [efot koga vetenoto neformalno delegirawe e po~ituvano, taka [to XD + YD =VD od ravenkata.Sli~o na toa definiraj go Xci Yc kako o~ekuvana isplatlivost za eden period na podredenite i [efot koga vetenata neformalno delegirawe e prekr[ena taka [to Xc+ Yc=Vc od ravenkata 4. Koga [efot ]e odlu~i primawata ovoj period da bidat YL < 0 (preku odr`uvawe na vetuvaweto da gi odobri site predlo`eni proekti) no zarabotkite YD koi sledat i (2) da ne se dobie ni[to ovoj period (preku prekr[uvawe na vetuvaweto)no da se zaraboti Yc ponatamu {efot ]e go odr`i svoeto vetuvawe ako : YL+ 1/rYD> 1/rYC, ili YD-YC>-rYL (8) Podredenite ]e go prifatat neformalnoto delegirawe ako o~ekuvanata isplatlivost od delegiraweto ja nadminuva isplatlivosta od centralizacijata. XD-XC>0 (9)

Preku kombinirawe na ravenkite 8 i 9 se obezbeduva potreben i dovolen uslov za postoewe na samozajaknuvawe na neformalnoto delegirawe. VD-VC> rYL (10)

Kade [to r e stapka na popust od [efot.Nakratko, neformalnoto delegirawe e samozajknuva~ko ako razlikata me\u delegiraweto i centralizacija e mnogu golemo. Rezultat 2. postojat ekonomski okolnosti kade [to neformalnoto delegirawe e efikasno VD-VC > 0 i izvodlivo(VD-VC >- rYL). Koga neformalnoto delegirawe e izvodlivo [efot ponekoga[ ]e dozvoli da se donesat lo[i odluki ,iako taa ima avtoritet da ja odbie olukata.Nekoi od ovie odluki ja maksimiziraat op[tata sostojba (XH+YL>0);drugite ja namaluvaat vkupnata sostojba (XH+YL <0).Od tuka [efot mo`e da `ali za odlukite [to gi donesle nejzinite podredeni,odobruvaj]i proekt za koj [to znae deka e lo[, nasproti mo`nosta da go odbie. {efot go pravi ova zatoa [to preku prifa]awe na site preporaki na podredenite taa mo`e vo golema mera da ja podobri stimulacijata na podredenite da baraat i da razvivaat proekti i ovie koristi mo`at da gi nadminat tro[ocite na slabite proekti koi [to nekoga[ bile implementirani.

10

Grafikonot 2 poka`uva kako relativnata efikasnost na centralizacijata i neformalnoto delegirawe varira so -YL,i p,pretpostavuvaj]i pozitivna stapka na popust.Zaradi sporedbeni celi linearnata granica pome\u centralizaciajta i dogovornoto delegirawe e isto taka opi[ana.Vo odredeni okolnosti kade [to [efot ]e saka da delegira formalen avtoritet na podredenite ,no ne mo`e da go postigne toa zatoa [to ne mo`e da i se veruva na zbor.Delumno neformalnoto delegirawe stanuva neprifatlivo koga p e visoko.Koga p se pribli`uva kon 1 razlikata vo blagosostojbata pome\u delegiraweto i centralizacijata (VD-VC>0)se pribli`uva na 0 zatoa [to intenzitetot na barawe na podredenite i kako rezultat na toa i distribucijata na predlo`enite proekti se pribli`no identi~ni i pod centralizacija i pod delegirawe. Izvodlivosta na neformalnoto delegirawe e pogolema koga r e golemo

Rezultat 3. Dr`ewe na o~ekuvaniot neto vi[ok na kontaktno nivo (V -VC=k ) stanuva izvodlivo kako [to namerata se prekr[i dogovorot (rYL)se zgolemuva. Rezultat 3. Sugestira na nekolku potencijalni razliki me\u modelite na dogovorno delegirawe koi [to mo`at da se testiraat.Prvo, vo naj~esto povtoruvanite modeli, ravenka 10 od na[iot model predviduva deka neformalnoto delegirawe ]e bide neizvodlivo pri visoki stapki na popust kade [to izvodlivosta na delegirawe e nezavisna od stapkite na popust.Na[iot model predviduva deka izvodlivosta na neformalnoto delegirawe zavisi od namerata na [efot za prekr[uvawe na dogovorot ,koj [to pak zavisi ili od o~ekuvaweto ili od ekstremno golemata realizacija na isplatlivost.Pretpostavi promena vo isplatlivosta na [efot koj [to go zgolemuvaat YH a go namaluvaat YL na toj na~in [to o~ekuvaniot vi[ok VD-VC ostanuva nepromenet.Vakvata promena go pravi neformalnoto delegirawe pomalku izvodlivo zatoa [to se zgolemuva namerata na [efot za prekr[uvawe na dogovorot.Kone~no,koga delegiraweto e dogovorno donesuvaweto odluki ]e bide delegirano ako interesite na podredenite i na [efovite zna~itelno se sovpa\aat.
D

7.2.Neformalen avtoritet so neinformiran {ef Razgleduvame situacija koga [efot mora da odlu~i dali da go odobri proektot pred da se informira za negovata korist YH ili YL. Ovoj model se odnesuva na tri situacii: Golemi investicii kade [to [efot

11

mnogu se potpira na ekspertizata na podredenite pri odobruvawe na proektot; mali odluki koi ne garantiraat monitoring pred implementacijata i odluki za mo`nosta za investirawe koi nogu brzo se pojavuvaat i ]e is~znat pred da mo`e [efot da napravi vnimatelna analiza. Koga [efot e neinformiran dali prinosot na proektot ]e bide YH ili YL, taa mora ili da postavi veto na site predlo`eni proekti na podredenite(vklu~uvaj]i gi i onie so prinos YH) ili da gi odobri bez razmisluvawe site predlo`eni proekti od podredenite(vklu~uvaj]i gi i onie so prinos YL). O~ekuvanata korist od odobruvaweto bez razmisluvawe na predlo`enite proekti e E(Y|XH)=pYH+(I-p)YL, pri [to korista od postavuvawe veto e nula. Taka, vo rulet igra, [efot ke postavi veto na predlo`en proekt ako E(Y|XH)<0 i ]e gi odobri site proekti ako E(Y|XH)>0. Iako pretpostavuvame deka [efot ne ja zema vo predvid korista se dodeka proektot ne se odobri i implementira, pretpostavuvame i deka podredeniteja zemaat vo predvid i svojata korist i korista na [efot pred predlo`uvawe na proektot. Vo vakvata informaciska struktura na neformalen dogovor vo koj mo`e da dominira i postavuvaweto veto i odobruvaweto na se: na vrabotenite treba da im se dade neformalen avtoritet da gi prepora~aat proektte so prinos YH,i [efot site niv da gi odobri, no so pravo da go odzeme idniot avtoritet na podredeniot dokolku nastane proekt so prinos YL. Bidej]i korista na [efot YH e opredelena (i ne mo`e da se predvidi pred implementacija na proektot)ovoj dogovor mora da e zajaknat so nagradi za efikasnost. Ova zna~i deka podredeniot ]e dobiva nadomest za efikasnost se dodeka na go zloupotrebi svojot neformalen avtoritet( t.e. se dodeka nudi YH proekti). Dogovorot ]e se prekine ako go zloupotrebi avtoritetot. Ravenkata na povtorna igra ja ozna~uvame kako neformalen avtoritet , za da ja razgrani~ime od neformalnoto delegirawe v oddelot na informiran [ef. Dvete ravenki mnogu se razlikuvaat. Kaj neformalnoto delegirawe, [efot e vo isku[enie da go prekr[i vetuvaweto i da odobri proekt koj e lo[ za nea. Iako `ali za odredeni odluki, taa gi odobruva za da ja odr`i reputacijata kako delegator. Kaj neformalniot avtoritet, vo sprotivno podredeniot e vo isku[enie. Toj saka da predlo`i proekt (i toj ]e bide odobren) koj e dobar za nego no lo[ za [efot; no znae deka ako go napravi toa ]e go zagubi koristeweto na avtoritetot. Ovoj model na neinformiran [ef e malku pokompliciran za analizirawe otkolku modelot na informiran [ef. Toa zavise[e od toa dali e poefektivna centralizacijata ili dogovorno delegirawe(VC naspoti VD slika 1). Ovde zavisi i od toa dali otstapkata posle odbivaweto(ravenkata na rulet igra) e prifa]awe na se ili postavuvawe na veto E(Y|XH)= 0; koj se sovpa\a so regionite A i B, dodeka vetoto dominira nad dogovorenoto delegirawe vo regionite Bi C. Delegiraweto dominira vo A i D. Interesni rezultati vo vrska so neformalniot avtoritet

12

se slu~uvaat vo regionite A,B i C, i od taa pri~ina nie se fokusirame samo na niv. Region A. vo regionot A na slikata 3 neinformiraniot [ef ke gi prifati site predl`eni proekti. Isto taka dogovorenoto delegirawe e poefikasno od centralizacijata(t.e. i (XH, YH)i(XH , YL)proektite trba da se odobrat). Kako posledica na toa , odobruvaweto na se rezultira vo efikasni odluki ; pri [to vo ovoj region nema dobivka vo relaciskie dogovori). Iako pravoto na odu~uvawe e potpolno delegirano vo ovoj regon, deleiraweto e iluzorno: [efot gi odobruva site predlo`eni proekti samo zatoa [to taa nema informacii so koi bi gi procenila oddelnite proekti, i znae deka o~ekuvanata isplatlivost e pozitivna E(Y|XH)>0. Ako se vratime na slika 2 , vo koja [to vo regionot koj odgovara na ovoj region(visoko r nisko YL)neformalnoto delegirawe neizvodlivo za zna~itelno visoko r i r, taka [to informiraniot [ef e zaglaven vo centralizacijata. Vo ovoj del od regionot A, vkupnata blagosostojba e pogolema so neinformiran [ef otkolku so informiran [ef, zatoa [to [efot pokasno ]e bide vo isku[enie da go odbie proektot koga YL <0. Region B Regionot B e pointeresen. Ovde ramnote`ata e pak vo odobruvawe na se, no centralizacijata e poefikasna otkolku dogovornoto delegirawe (t.e. samo XH, YH proektte treba da se odobrat). Pretpostavuvaj]i deka neformalniot avtoritet e izvodliv, zaedni~kiot vi[ok od neformalniot avtoritet e ednakov so zaedni~kiot vi[ok od centralizacijata VC vo ravenkata (4). Da gi pogledneme u[te edna[XC, XD, YC, I YD. Podredeniot koj go zloupotrebil svojot avtoritet preku prepora~uvawe na proekt so prinos(XH , YL) bi dobil prinos XH vo momentov i XD ponatamu.podredeniot ]e go po~ituva namesto da go zloupotrebi negoviot neformalen avtoritet dokolku sega[nata vrednost na po~itta ja nadmine sga[nata vrednost na zloupotrebata:
1

/rXC>XH+1/rXD, ili XC-XD>rXH

(11)

kade [to r e stapka na popust na podredenite. {efot ke odobri neformalen avtoritet samo dokolku nejzinite o~ekuvani isplati gi nadminuva o~ekuvanite isplati od odbivaweto: Yc - Yd>0 (12)

So kombinirawe na prethodnite ravenki se obezbeduva potrebniot i dovolen uslov za postoewe na samozajaknuva~ki neformalen avtoritet: vc - vd> rXH. (13)

13

zatoa nie imame standarden rezultat vo igra na povtoruvawe za modelot na neinformiran [ef, kako analogija na rezultatot 2 vo modelot na informiran [ef. Rezultat 4 . postoi ekonomsko okru`uvawe kade [to neformalniot avtoritet e efikasen(vc vd>0) i e odobren( vc vd> rXH.) Rezultatot 4 ni poka`uva vrednosti na parametri kade [to neformaln iot avtoritet e odobren i parametri kade [to toj ne e odobren. Vo zatemnetiot del od regionot B podreenite predlo`uvaat samo YH. proekti i {efot gi odobruva site predlo`enija(duri i toga{ koga taa ne e informirana za isplatlivota se dodeka proektot ne e odobren i implementiran). Op{to zemeno, ravenkata (13) poka`uva deka neformalniot avtoritet e odobren sekog{ koga r i XH ne se premnogu golemi- [to zna~i isku[enieto na podredenite da predlo`at proekt so YL ne e mnogu golemo. Rezultat 5. prku konstantno odrekuvawe na o~ekuvaniot vi{ok vc v =k ,neformalniot avtoritet stanuva neodobrliv bidej}i iku{enieto da se odbie ( rXH.) se zgolemuva. Rezultatot 5 za neinformiran {ef go nadopolnuva rezultatot 3 za informiran {ef. Kako {to so rezultatot 3, ulogata na ekstremnata isplatlivost(kako i o~ekuvawata za isplatlivosta) vo analizata na povtorliva igra se sugeriraat razliki {to mo`at da se testiraat pome|u modelite na dogovorno delegirawe nasproti neformalniot avtoritet. Pravata na donesuvawe na odluki vo zatemnetiot del vo regionotB se potpolno delegirani kako i vo ostatokot od regionot B ili vo regionot A, no sepak postoi zna~ajna razlika. Vo site ovie tri podra~ja [efot gi odobruva site predlo`eni proekti, no vo zatemnetiot del vo regionotB podredenite predlo`uvaat samo proekti YL ,dodeka vo drugite podra~ja podredente predlo`uvaat YH i YL proekti. Vo zatemnetiot del vo regionot B [efot im pla]a na podredenite nadomest za efikasnost(preku fiksni isplati) koi [to im davaat pottik da predlo`uvaat samo YH proekti. Zakanata od gubewe na isplatite go pottiknuva podredenite odgovorno da go koristi neformalniot avtoritet.
d

Region C. regionot C mnogu e sli~en so regionot B. Razlikata e vo odbivaweto: sega ramnote`ata na rulet igrata e vo postavuvaweto veto( pri [to prinosot od korista e 0 za dvete strani) namesto odobruvawe na se. Podredeniot koj ima neformalen avtoritet da prepora~uva( XH ,YH )proekti ]e go po~ituva namesto da go zloupotrebi ova ovlastuvawe dokolku sega[nata vrednost na po~itta ja nadmine sega[nata vrednost na zloupotrebata XC>rXH.i Isto taka [efot ]e dodeli neformalen avtoritet samo ako YC >0. So kombinirawe na ovie ograni~eni prinosi potrebniot i dovolen uslov za za postoewe na samoajaknuva~ki neformalen avtoritet vo regionot C e: 14

Vc > rXH

(14)

Ovaa neednakvost vodi do rezultati analogni na rezultatite 4 i vo regionot B. zatoa [to nitu Vc nitu rXH zavisi od YL , uslovot vo regionot C pod koj neformalniot avtoritet mo`e da se odobri e nezavisen od YL . Ottuka kako [to e ilustrirano na slika 4 linijata [to gi razdeluva neformalniot avtoritet i odbivaweto so veto e vertiklna linija. Vo zatemnetiot del od regionot C ramnote`ata na povtorlivata igra e ista kako vo zatemnetiot del od regionot B: podredenite predlo`uvaat samo YH proekti i [efot gi prifa]a site predlo`eni proekti.Dvete podra~ja se razlikuvaat samo po kaeweto po odbivaweto na proktot. Vo regionot C, odbivaweto na proektite od podredenite e prosledeo so postavuvawe veto na site predlo`eni proekti.Vo ovoj slu~aj zloupotrebata na neformalniot avtoritet vodi do otpovikuvawe na istiot. Vo regionot B, sprotivno na ova, kaeweto e poradi toa [to [fot gi prifatil site predlo`eni proekti, iako znael deka podredenite ]e predlo`at i YH i YL proekti. Vo ovoj slu~aj zloupotrebata na neformalniot avtoritet vodi do namaluvawe na odgovornosta na podredenite namesto celosno otpovikuvawe na negoviot avtoritet.

8.Zaklu~ok: Od sevo ova ponapred prezentirano mo`e da zaklu~ime deka avtoritet predstavuva mo} {to i ovozmo`uva na li~nosta na povisoka pozicija da e odgovorna za akciite na li~nosta na poniska pozicija. Avtoritetot vklu~uva odgovornost za efektivno koristewe na organizaciskite resursi. Poziciite na vrvot na organizaciskata hierarhija poseduvaat pove}e avtoritet i odgovornost,otkolku poziciite daleku podolu vo hierarhijata.Vo hierarhijata sekoja poniska pozicija e pod supervizija na povisokata; i kako rezultat na ova avtoritetot gi integrira aktivnostite na menaxerite i rabotnicite preku hierarhiskite nivoa. So decantralizacijata na avtoritetot se re{ava krizata vo organizacijata.Avtoritetot mo`e da se podeli vo dva vida: Neformalno delegirane so informiran {ef i neformalen avtoritet so neinformiran {Ef.

15

9.Koristena literatura: Organization behavior-Jennifer M.Gorge Organization behavior-Fred Luthan www.authorityinorganization.com

16