LJ 2

Civilno pravo, sploni del
JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

DELITEV PRAVNEGA REDA NA JAVNO IN ZASEBNO PRAVO JAVNO PRAVO Javno pravo ureja razmerja med dravo, kot nosilko oblasti in posameznikom. V javnopravnem razmerju ima drava oblastni poloaj nad posameznikom, drava je imperium, nosilka oblasti, oblast izvruje preko aparata represije (prisile). Tipine veje javnega prava so: upravno pravo, kazensko pravo, davni predpisi, ustavno pravo, itd. V javnem pravu veljajo kogentna pravna pravila, ki prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, teh pravil ni mogoe spreminjati in omejujejo avtonomijo strank. V javnem pravu se odloa v javnopravem postopku, ki stee neodvisno od okodovaneve volje, saj javno pravo deluje v javnem interesu. Javni interes se lahko spreminja z dnevno politiko. ZASEBNO PRAVO Zasebno pravo je iri izraz kot civilno pravo. Ureja razmerja med posamezniki, nobena od strank nima oblastnega poloaja (vendar pa gre veinoma samo za formalno prirejenost en posameznik je ponavadi gospodarsko moneji od drugega). e v zasebnopravnem razmerju nastopa drava, je drava gestionis, ne nastopa kot nosilka oblasti, ampak kot posameznik, je enakopravna posamezniku in izgubi atribut oblasti. Tipine veje civilnega prava so: obligacijsko pravo, stvarno pravo, dedno pravo, pravo intelektualne lastnine, osebnostno pravo, druinsko pravo, delovno pravo, gospodarno pravo. V zasebnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila, ki so popustljiva in subsidiarna. Vedenje in ravnanje, ki ga predvidevajo dispozitivna pravna pravila zavezujejo le, e se stranke ne dogovorijo drugae. Ta pravila ne omejujejo volje strank, ampak jo dopolnjujejo in nadomeajo. V zasebnem pravu se odloa v civilnopravnih postopkih, ki steejo odvisno od okodovaneve volje, saj zasebno pravo deluje v zasebnem interesu. ODNOS MED ZASEBNIM IN JAVNIM PRAVOM Meja med civilnim in javnim pravom je pogosto zabrisana. Tudi civilno pravo je lahko v javnem interesu, javno pravo vedno bolj predpisuje in doloa mehanizme civilnega prava. V zvezi s tem so se razvile 4 teorije o odnosu med civilnim in javnim pravom: 1. Interesna teorija To teorijo je vpeljal e Ulpijan. Po njej javno pravo ureja interes drave, zasebno pravo pa interes dravljanov. Slabost interesne teorije je, da dananji interesi niso takni, da bi jih
-1-
lahko uvrstili v eno ali drugo sfero. Drava posega v civilnopravne dolobe in ne dovoli posameznikom da bi sami urejali zadeve, po drugi strani pa posamezniki posegajo v javno sfero. Veina nadaljnjih teorij temelji na nadgradnji te teorije. 2. Subjektivna teorija (teorija subjektov) Po tej teoriji se razmejuje civilno in javno pravo glede na udeleence v pravnih razmerjih. Javnopravne so vse tiste zadeve, kjer je stranka drava, civilnopravne pa so zadeve med posamezniki. Kritika oz. nadgradnja te teorije je, da tudi drava lahko nastopa v civilnopravnih zadevah kot posameznik (npr. kupuje pisarniki material). Zato je potrebna veja natannost - za javno pravo gre samo takrat, ko drava nastopa kot nosilka oblasti, za zasebnopravna razmerja pa gre takrat, ko gre za razmerja med posamezniki in za razmerja, v katerih nastopa drava, ki tu ni nosilec oblasti. 3. Teorija pravnega varstva Ta teorija razmejuje civilno in javno pravo glede na postopek varstva doloene pravice. e gre za pravdni, nepravdni, steajni ali izvrilni postopek je razmerje civilnopravne narave, e pa gre za javni, upravni ali kazenski postopek pa je razmerje javnopravne narave. Kritika te teorije je, da dejansko ne daje odgovora na vpraanje, kaj spada v doloeno sfero. 4. Teorija vsebine razmerja (integralna teorija) Teorija vsebine razmerja analizira vsebino posameznega razmerja in ga opredeli kot javnopravno ali kot civilnopravno. Pri tem upoteva tako interes, subjekte, kot tudi pravno varstvo v posameznem primeru. Za civilnopravno (zasebnopravno) sfero je znailna enakopravnost subjektov, ki v razmerja vstopajo to pomeni da nobeden od subjektov nima pravno monejega poloaja. Ta pravna enakopravnost pa ne izkljuuje ekonomske neenakopravnosti. Ta teorija je integralna, ker povezuje vse teorije.
UVOD V CIVILNO PRAVO

ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ Znailna je avtonomija volje (volja je tista, ki vzpostavlja civilnopravna razmerja). Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki doloajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih. Ta omejitev vzpostavlja ravnoteje med voljo in pravnim redom. Znailna so tudi dispozitivna pravna pravila to pomeni, da so pravila subsidiarna, zavezujejo le, e se stranke ne dogovorijo drugae, ne omejujejo volje strank, ampak jo dopolnjujejo in nadomeajo. Velja naelo enakopravnosti strank subjekti vstopajo v razmerje z enakimi monostmi za porazdelitev pravic. Pravni red omogoa varstvo civilnopravnih razmerij posameznik, ki je nosilec pravice, lahko uveljavlja svojo pravico, e zato izrazi ustrezno voljo (npr. z odkodninskim zahtevkom) DELITEV ZASEBNEGA (CIVILNEGA) PRAVA Delitev civilnega prava v Gajevih Institucijah: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo in rodbinsko pravo. Do danes sej marsikatera od teh pravnih panog osamosvojila in postala samostojna pravna panoga civilnega prava. Civilno pravo se danes deli na dve skupini in sicer na: materialno zasebno pravo in civilno procesno pravo. 1. Civilno materialno pravo
-2-
Gre za vsebinsko urejanje pravnih razmerij med posamezniki, tako da se doloijo njihove pravice in dolnosti v medsebojnih razmerjih. Sestavljajo ga: 1.1. Sploni del civilnega prava Je najpomembneji skupni imenovalec vseh vej materialnega zasebnega prava. Vsebuje visoko abstraktne pravne norme s katerimi opredeljuje: pravila, ki urejajo poloaj subjektov pravic in dolnosti (npr. pojmi fizine osebe, pravne osebe, sposobnosti, itd.), pravila, ki urejajo poloaj objektov zasebnega (civilnega) prava (npr. premoenje), pravila v zvezi z pravnimi posli (npr. veljavnost pravnih poslov, rok, pogoj, itd.), pravila, ki materialnopravno doloajo vsebino civilnopravnih pravic in dolnosti (npr. zastaranje), zdruevalna razmerja med subjekti, temeljna naela (npr. naelo vestnosti in potenja). 1.2. Stvarno pravo Stvarno pravo ureja: odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolnosti v razmerju do stvari, oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov, nain pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v asu njihovega obstajanja. Stvarne pravice so: lastninska pravica: je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja izvrevati oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi javnopravne narave, omejuje se jo javnem interesu stvarne pravice na tuji stvari: slunost, zastavna pravica, stavbna pravica, zemljiki dolg, stvarno breme Institut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni red zagotavlja varstvo. 1.3. Obligacijsko pravo Obligacijsko pravo ureja: pravna razmerja med subjekti, kjer se vzpostavljajo pravice in dolnosti subjektov, predvsem pogodbene pravne posle in iz njih izhajajoe pravne posle med dvema posameznikoma. Delitev obligacijskega prava: pogodbeno pravo: kontrakti in pogodbe; dolnik se zavee k nekemu ravnanju v korist upnika; pogodbe imajo ponavadi tudi stvarnopravne uinke (prenos stvarne pravice), odkodninska razmerja: ob kritvi pravil civilnega prava nastane koda, okodovanec ima proti povzroitelju kode odkodninski zahtevek, kot osnovno oblika varstva v civilnem pravu; pogoj za uveljavitev odkodninskega zahtevka je, da koda nastane; odgovornost za kodo je lahko subjektivna ali objektivna, povrailne oz. reparacijske obveznosti: do povrailne obveznosti pride, e ima nek pravni posel na zaetku pravno podlago, kasneje pa jo izgubi, enostranski pravni posli: obligacija nastane na podlagi izjave volje ene stranke. 1.4. Dedno pravo ureja nain prehoda premoenja po smrti zapustnika na njegove dedie. dedi stopi v celo vrsto zapustnikovih pravic in dolnosti. Deduje se lahko samo po fizini osebi, podeduje pa lahko fizina ali pravna oseba. Posebno civilno (zasebno) pravo:
-3-
1.5. Druinsko pravo ureja razmerja med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, odnos med stari in otroki, itd. Vpraanje je ali druinsko pravo e spada v podroje civilnega pravo, je e na meji z javnim pravom, ker drava posega v druinskopravna razmerja z javnimi, kogentnimi predpisi. 1.6. Gospodarsko pravo ureja poloaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle, vrednostne papirje in pravno ureditev trga. Pri urejanju poloaja gospodarskih subjektov se posebej ukvarja s statusom gospodarskih drub, ki imajo izoblikovana avtonomna pravila in ne spadajo ve med subjekte v splonem delu civilnega prava. 1.7. Osebnostno pravo varuje temeljne lovekove pravice in svoboine iz ustave v odnosu do drave in do drugih posameznikov. 1.8. Delovno pravo ureja odnose med delavci in delodajalci. Danes se ta razmerja urejajo klasino, s pogodbo, ki ima elemente obligacijskega prava. Delovno pravo se zaradi omejevanja svobode volje in posega javnih interesov oddaljuje od civilnega prava 1.9. Pravo intelektualne lastnine Predmet pravic je oblast nad intelektualno stvaritvijo. Za gospodarski razvoj so nujno potrebni novi postopki, novi izumi in patenti, ki so plod lovekovega duhovnega razvoja, lovekovega intelektualna stvaritev eprav nimajo lastnosti stvari jih je treba pravno zaititi. 2. Civilno procesno pravo Civilno procesno pravo zajema sklop pravil, ki zagotavljajo uveljavljanje materialnih razmerij. Doloa nain prisilnega zagotavljanja pravic zasebnega prava. Postavlja pravila po katerih se uresniujejo pravice in pravila, da se zagotovi uresnievanje dolnosti. 2.1. Civilni (temeljni) pravdni postopek je skupek pravnih norm, ki urejajo sodno uveljavljanje pravic, ki posamezniku pripadajo. V njem se reuje spor med dvema strankama zaradi nasprotja interesov in se varujejo pravice civilnopravnega razmerja s pomojo sodnega postopka. Subjekti postopka so tonik in toenec, med katerima poteka pravda in sodnik, ki kot avtoriteta odloi o sporu. 2.2. Civilni nepravdni postopek v njem ne gre za nasprotje interesov strank, ampak za ureditev razmerja med strankama (to so ponavadi postopki za delitev solastnine, zapuina, zadeve v zvezi z zemljiko knjigo, odvzem poslovne sposobnosti, itd.). 2.3. Steajni postopek je poseben sodni postopek, ki ga opravi pristojno sodie nad premoenjem dolnika (pravne osebe), ki posluje z izgubo in ni sposoben izpolnjevati svojih obveznosti do upnikov. 2.4. Izvrilni postopek zagotavlja izvrbo ostalih postopkov. Gre za realizacijo odlob, zagotavlja pravno varstvo, e ena od strank ne izpolni svoje obveznosti prostovoljno. ZNAILNOSTI CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA Pravni red daje posamezniku, ki je nosilec pravice, monost da uveljavlja in varuje svojo pravico. Varstvo pravic je odvisno od avtonomne volje posameznika varstvo se uveljavlja e okodovanec izrazi voljo, sicer pa ne, ker civilno pravo deluje samo v zasebnem interesu ne pa po uradni dolnosti. 1. SODNO PRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO Varstvo je dvostopenjsko:
-4-
ugotovitev terjatve oz. civilnopravnega razmerja (gre za spor o vsebini razmerja): Ugotoviti
je potrebo ali neka pravica ali dolnost sploh obstaja izvrba: Izvrbo dolob zagotavlja drava, ki proti posamezniku, ki se ne podredi vsebini dolobe, nastopi s prisilnim aparatom, da pride do dejanske realizacije. Drava ima sodni aparat, na katerega se lahko obrne posameznik, e eli zavarovati svoje pravice. Glavne znailnosti sodnega civilnopravnega varstva so: velja naelo dispozitivnosti: tonik se sam odloi ali bo vloil tobo ali ne, saj ne obstaja noben poseben dravni organ, ki bi preganjal tiste, ki ne spotujejo civilnopravnih razmerij; e je tonik drava, nastopa kot posameznik, zanjo lahko tobo sproita vlada ali pa dravno pravobranilstvo velja naelo kontradiktornosti: tonik in toenec lahko povesta svoje poglede na dejstva in na tobo krajevna pristojnost sodia se naeloma ravna po prebivaliu toenca (lahko se izjemoma dogovorita drugae) funkcionalna pristojnost sodia: sodie mora odloiti o zahtevku, e je pristojno (sicer zahtevek zavre) sodie je vezano na tobeni zahtevek: lahko odloi samo v mejah postavljenega zahtevka (npr. A od B-ja zahteva 100, eprav v pogodbi pie, da se mu je B zavezal za 200, sodie odloa v mejah postavljenega zahtevka) sodie lahko sodi tudi v odsotnosti toenca tristrani odnos: subjekti pravdnega postopka so tonik, toenec in sodie Tonik sproi pravdo s tobo, v kateri je postavljen zahtevek, o katerem naj sodie odloi. Toenec od sodia prejme tobo, na katero mora odgovoriti in se izjaviti o tobi in zahtevku tonika. Sodie zagotavlja sodno varstvo v pravdi, rei spor, tako da avtoritativno odloi o utemeljenosti zahtevka izda: obsodilno (utemeljen zahtevek) ali zavrnilno sodbo (neutemeljen zahtevek). Tobe: dajatvena toba: tonik od toenca zahteva dajatev, storitev ali opustitev; sodie izda dajatveno odlobo, ugotovitvena toba: tonik zahteva, da se ugotovi neka pravica ali pravno razmerje, izkazan mora biti pravni interes za ugotovitev (npr. ugotovitev oetovstva); sodie izda ugotovitveno odlobo, oblikovalna toba: sodie na zahtevo tonika vzpostavi, preoblikuje ali ukine pravno razmerje (npr. razveza zakonske zveze); sodie izda oblikovalno odlobo. Odloba sodia je lahko sodba ali pa sklep. Sklep pride v potev le v nekaterih redkih primerih kot konna odloba (npr. varstvo posesti), sodie pa ga vedno uporabi, e ima postopek pomanjkljivosti (npr. s sklepom zavre tobo, e tonik na zahtevo sodia ne dopolni zahtevka). Monosti sodia so da: zavrne zahtevek, zahtevku ugodi, zahtevku delno ugodi, delno pa ga zavrne. V odlobi mora sodie odloiti e o: paricijskem roku: to je rok, ki ga toenec dobi za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ponavadi je 8 ali pa 15 dnevni, strokih postopka: o njih se odloi po uspehu tista stranka, ki z zahtevkom ni uspela, nosi stroke, vendar pa mora tonik stroke in zamudne obresti zahtevati posebej, saj
-5-
sodie sledi zahtevku (e tonik tega ne zahteva, mora stroke kriti sam, tudi e zmaga v pravdi). Sodna poravnava Tekom postopka se lahko stranki sporazumno dogovorita, da bosta reili spor z vzajemnim popuanjem. Stranki v postopku skleneta pogodbo, s katero na novo uredita razmerje. S tem se stranki izogneta dolgotrajnosti postopka in nejasnosti, ki jo prinaa odloitev sodia ter strokom. Sodna poravnava ima znaaj pravnomone odlobe, zoper njo ni rednih pravnih sredstev. 2. SODNO NEPRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO Pri nepravdnem varstvu ne gre za spor, ampak stranki elita urediti pravno razmerje v korist obeh. Nepravdno varstvo se uveljavlja, kadar zakon to izrecno doloa ali kadar je glede na naravo postopka primerno. V njem se urejajo osebna stanja (odvzem poslovne sposobnosti) in druinska razmerja (odvzem roditeljske pravice, pridranje v psihiatrini bolninici) SPECIALNI POSTOPKI SODNEGA CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA Gre za postopke, ki urejajo predvsem premoenjska razmerja: vpis v zemljiko knjigo, registrski postopek, dedni postopek, postopek prisilne poravnave in steaja, postopek izvrbe, itd. Izvrilni postopek Izvrilni postopek je oblika nepravdnega varstva, v katerem drava s prisilnimi sredstvi omogoi, da je pravnomona sodba izvrena. e se zavezanec v paricijskem roku prostovoljno ne podredi pravnomoni odlobi sodia ali dokonni odloitvi arbitrae ali izvrljivemu notarskemu zapisu, se posluimo izvrilnega postopka. Pri nas je sistem izvrbe premoenjski (ne poznamo dolnikih zaporov). e je predmet izvrbe denarna dajatev, problemov ni, ti pa nastanejo, e je predmet obveznosti nadomestna ali pa nenadomestna storitev. e dolnik nima premoenja velja, da mora upnik iskati denar in predlagati sodiu na kaj naj posee (npr. na 1/3 plae). Posei je mogoe na vse premoenje. e pa dolnik nima niesar, se izda sklep o izvritvi, sodni izvritelji zaseejo stvari in te se potem prodajo. IZVENSODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO Arbitraa Ker civilnopravna razmerja temeljijo na volji, se stranki lahko dogovorita, da njun spor razrei arbitraa in ne sodie. Za arbitrao mora vedno obstajati soglasje strank. Z njo se lahko urejajo samo razmerja oz. pravice s katerimi stranki prosto razpolagata (premoenjske pravice). V nekaterih primerih pa sploh ni dovoljena (npr. glede lastninske pravice na nepremininah). Arbitrae so: ad hoc arbitrae: arbitraa se oblikuje za posamezen primer, vsaka stranka imenuje enega arbitra, ta dva arbitra pa skupaj imenujeta predsednika, ta oblika je redka, stalne arbitrae: pojavlja se predvsem v gospodarskih sporih, pogoste pa so tudi v mednarodnih razmerjih obstaja lista arbitrov, vsaka stranka si izbere enega, ta dva arbitra pa skupaj izbereta predsednika arbitranega senata
-6-
Prednosti arbitrae so: hitreji postopek, bolj strokoven postopek, oji sistem reitve odloajo tisti, ki so strokovno usposobljeni za doloeno podroje (na sodiu velja pravica do naravnega sodnika), odloitev je dokonna, pritobe ni (enostopenjsko razsojanje). Slabost arbitrae pa je v tem, da so arbitrane takse e enkrat vije od sodnih taks. PRAVNI VIRI CIVILNEGA PRAVA 1. Razvoj civilnega prava Zgodovinska osnova civilnega prava so Gajeve Institucije, v katerih se rimsko civilno pravo deli na 4 temeljne skupine: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo in rodbinsko pravo. Konec srednjega veka so zaela nastajati nova, vedno bolj zapletena razmerja, vendar pa srednjeveko pravo ni bilo dovolj kvalitetno in zato so zaeli ponovno uporabljati rimsko pravo (recepcija rimskega prava). Prilo je do potreb po kodifikaciji prava, zato so zaetek 17. stoletja zaele nastajati velike civilne kodifikacije. 2. Ureditev civilnega prava pri nas Tri nosilna podroja civilnega prava, ki predstavljajo skelet civilnega prava, urejajo trije zakoni: stvarno pravo, ki ga ureja SPZ, obligacijsko pravo, ki ga ureja OZ, dedno pravo, ki ga ureja ZD. Pri nas e vedno ni enotne kodifikacije civilnega prava, zato je sploni del civilnega prava urejen v vsaki panogi posebej, zato imajo vsi trije zakoni sploni in posebni del. Obi dravljanski zakonik ODZ, 1811 ODZ je po vsebini tako kot veina kodifikacij civilnega prava sledil klasifikaciji Gajevih Institucij: I. del: O osebnem pravu II. del: O stvarnem pravu III. del: O skupnih dolobah osebnih in stvarnih pravic Za tiste ase je bil ODZ zelo moderen in napreden zakonik, v Avstriji z manjimi popravki velja e danes, pri nas se je neposredno uporabljal do leta 1918. Leta 1945 je bil izdan zakon o razveljavitvi vseh predpisov, ki so nastali pred in med okupacijo in ki so nasprotovali novi ureditvi, ker pa ni bilo drugih pravil so se dolobe ODZ uporabljale kot pravna pravila. Splone uzance za blagovni promet SUBP, 1954 Ne gre za pravo zakonodajnega organa, ampak za zbirko obiajev, sprejetih v okviru gospodarske zbornice. SUBP veljajo samo, e se stranki tako dogovorita, vendar je veljala domneva, da se stranki vnaprej podvreta predpisom SUBP, razen e jih nista izrecno izkljuili s pogodbo. SUBP so bile zelo kvalitetne, so zbirka modernih gospodarskih pravil, veliko reitev iz modernih zakonodaj.
-7-
Zakon o obligacijskih razmerjih ZOR, 1978 Gre za prvi pomembneji predpis, ki je celovito uredil podroje civilnega prava pri nas. Za ZOR je znailen monistini pristop, ker je celotno podroje obligacijskega prava urejeno enotno ne glede na to, ali je subjekt razmerja gospodarski ali negospodarski subjekt. V njem je sicer 11 dolob, ki veljajo samo za gospodarske pogodbe, vendar to se ne pomeni dualizma. Ureja pravnoposlovne obveznosti, odkodninske in reparacijske obveznosti, ne ureja pa nekaterih klasinih pogodb (darilne pogodbe, dedne pogodbe, posodbene pogodbe...), za to se je e naprej uporabljal ODZ. ZOR je bil relativno ideoloko ist. Po osamosvojitvi ni bilo potrebe po hitrem nadomeanju ZOR, zato je veljal do uveljavitve OZ leta 2002. Obligacijski zakonik OZ, 2002 V celoti nadomea ZOR. OZ sledi tradiciji na jugoslovanskem teritoriju, v njem je prevzet koncept ZOR, ki je bil izredno moderen in kvaliteten, poleg tega pa smo prevzeli e izkunje iz tujih zakonodaj. Razen manjkajoih pogodb in sklepanja pravnih poslov v njem praktino ni nobenih razlik v primerjavi z ZOR. Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih ZTLR, 1980 Uredil je stvarnopravno podroje civilnega prava. V njem so bila urejena temeljna lastninska razmerja, ve klasinih razmerij pa je ostalo neurejenih. V celoti je odgovarjal modernim konceptom stvarnega prava, le posamezni instituti niso bili izpeljani do konca. Uporabljal se je do leta 2003, kljub temu da je bila primarna drubena lastnina. Stvarnopravni zakonik SPZ, 2003 Po osamosvojitvi ni bilo potrebe po spreminjanju ZTLR, tako da se je nov SPZ uveljavil ele z letom 2003. Zakon o dedovanju ZD, 1976 Ureja dedno podroje civilnega prava. Ker je bil to v celoti republiki predpis, ga uporabljamo e danes, razen nekaterih zastarelih dolob. Dedovanje je delno urejeno e v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (posebno obravnavanje kmetij je znailnost alpskih drav, ker je kmetija nosilec gospodarske obveznosti). Pomembna je novela iz leta 2001. Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih ZZZDR, 1976 Pomembna je novela iz leta 2004. Drugi viri civilnega prava so: dobri poslovni obiaji (12. len OZ) poslovni obiaji (12. len OZ) uzance: Uzance so zbrani in sistemizirani trgovinski obiaji, ki so sprejeti in objavljeni s strani pooblaenih oseb, in so pogosto odobreni od dravnih organov. Najpogosteje jih sprejemajo gospodarske zbornice. Poznamo posebne (npr. gostinske uzance) in splone uzance (npr. SUBP). sodna praksa: V naem pravu sicer ne velja mo precedensa, vendar imajo stalia vijih sodi neko veljavo in pomen. Na podroju civilnega prava se kreativnost sodi pokae predvsem v konkretiziranju abstraktnih pojmov, na katere pravo vee doloene posledice, zakonodajalec pa pojma ni (hotel) opredeliti (npr. pojem nevarne stvari). Te opredelitve so pomembne pri naelih, pravnih standardih, generalnih klavzulah in pravnih prazninah. Ustava RS Zakon o zemljiki knjigi Zakon o varstvu potronikov Zakon o drutvih
-8-
Zakon o ustanovah Stanovanjski zakon

3. Razvojni trendi civilnega prava 3.1. Delovno pravo Delovno pravo je samostojno podroje, ki ne sodi ve v civilno pravo. V rimskem pravu je bila pogodba o delu (locatio conductio) del civilnega prava. Iz te pogodbe so izle 3 zelo pomembne pogodbe: najemna in zakupna pogodba, delovna pogodba in podjetnika pogodba. Danes je za veino pravnih sistemov znailno, da delovno pravo ni ve izraz avtonomnega urejanja med delavcem in delodajalcem: omejitve svobode pri urejanju razmerij: ob zaposlitvi so pogoji ostro doloeni, saj delovno pravo doloa npr. delovni as, letni dopust, zdruevanje v sindikate, itd, zelo moan javni element. Pravne praznine na podroju delovnega prava pa se kljub temu zapolnjujejo s predpisi civilnega prava. 3.2. Stanovanjsko pravo V vsaki drubi so pogoji bivanja izredno pomembni, zato vsi sodobni pravni sistemi, ki temeljijo na lovekovih pravicah, striktno in prisilno doloajo okvirje, v katerih lahko subjekti urejajo svoja stanovanjska razmerja. Nekatere pravne ureditve imajo poseben zakon, ki ureja to materijo, ali pa je stanovanjsko pravo vsebovano kot del civilnega zakonika. V Sloveniji imamo poseben Stanovanjski zakon (SZ-1, 2003) Omejitve avtonomije so potrebne predvsem zaradi zavarovanja pravic ibkejega, to je iskalec stanovanja, saj je ponudba praviloma manja od povpraevanja. SZ je v klasino civilistiko vnesel tevilne omejitve, ki kaejo vpliv javne sfere na sicer zasebno urejanje stanovanjskih odnosov. Ta zakon se nanaa predvsem na vrste stanovanjskih stavb, pogoje za vzdrevanje stanovanjskih stavb, pogoje za nartovanje stanovanj, stanovanjska najemna razmerja, lastninskopravna razmerja in upravljanje v vestanovanjskih stavbah (bloki, stolpnice) in na pojav t.i. etane lastnine. Pri njej pride do odstopanja od naela, da je na eni stvari mona le ena lastninska pravica. Skupni deli vestanovanjskih stavb so v solastnini etanih lastnikov, ki morajo glede solastninskih stvari skleniti pogodbo. Tu ne gre le za obvezno sklenitev pogodbe, ampak je okvirno doloena celo vsebina pogodbe. 3.3. Sploni pogoji pogodbe ali formularne pogodbe (120. in 121. len OZ) Pogodba je v klasinem civilnem pravu usklajevanje volj dveh avtonomnih strank. Pogodba je sklenjena, ko ti dve stranki doseeta sporazum. V modernem pravu pa so zelo razirjeni sploni pogoji pogodbe, pri katerih ena stranka vnaprej postavi pogoje za sklenitev pogodbe (npr. pogodba z banko, zavarovalnico). Predstavljajo zbir klavzul, ki so vnaprej pisno formulirane in ki bodo postavljale temelj pravic in obveznosti pogodbenih strank ob sklepanju konkretne pogodbe v prihodnosti. Praviloma so v interesu tistega, ki jih postavlja, ta stranka je praviloma tudi bolj vea prava in se s to vrsto pogodb poklicno ukvarja. Njihov cilj je, da olajajo sklepanje pogodbe. Druga stranka pa se mora odloiti ali bo predlagane klavzule sprejela ali zavrnila (take it or leave it). Zakon posebej poudarja, da v primeru neskladnosti med splonimi pogoji in (konkretno) pogodbo, velja slednja. Sploni pogoji so lahko dani kot priloga h konkretni pogodbi, lahko so
-9-
natisnjeni na hrbtni strani konkretne pogodbe, itd. Da bi obveljali, morajo biti objavljeni na obiajen nain. Nina so doloila splonih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim obiajem, in to celo, e je splone pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ (122/1 OZ). Sodie lahko zavrne uporabo posameznih doloil splonih pogojev, ki: drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih doloil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravina ali pretirano stroga zanjo (122/2 OZ): Formularne pogodbe so pogodbe, ki so natisnjene na nekem obrazcu (formularju) in kamor se vpisujejo le doloene variable (npr. ime, priimek, poklic, itd.), medtem ko so vsi ostali pogoji doloeni kot sploni pogoji pogodbe. 3.4. Objektivizacija odgovornosti Klasina ideja civilnega prava izhaja iz ideje nikomur kodovati (neminem laedere). Odkodninska odgovornost pomeni dolnost vrniti kodo, ki je posledica delovanja povzroitelja kode. Temelj za odkodninsko odgovornost je krivda (ki pa je v civilnem pravu drugana kot v kazenskem) povzroitelj kode mora kodo povrniti le, e je kriv (e je ravnal naklepno oz. malomarno). e zelo zgodaj so se pojavili principi, da nekdo odgovarja za kodo ne glede na svojo krivdo gre za t.i. objektivno odgovornost (npr. v rimskem pravu objektivna odgovornost gostilniarjev, brodnikov in imetnikov hlevov). eprav se je pojavila v rimskem pravu, pa je imela takrat, kot tudi v civilnih kodifikacijah 19. stoletja majhen pomen. V dananjem asu pa so se zaradi tehninega napredka pojavile stvari, ki so same po sebi nevarne (npr. razstrelivo) in pomenijo vejo nevarnost za nastanek kode tudi brez krivde. Bremena kode pa ne moremo kar naprtiti komurkoli, ampak odgovarja za: kodo od nevarne stvari tisti, ki je imetnik nevarne stvari, kodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (150. len OZ). 3.5. Potroniko pravo Potronik potrebuje v sodobnem pravnem prometu posebno varstvo nasproti ekonomsko monejim proizvajalcem. V Sloveniji je sprejet Zakon o varstvu potronikov. Del varstva se nanaa tudi na odkodninsko odgovornost. e potronik utrpi kodo zaradi napake kupljene stvari, je prodajalec odkodninsko odgovoren. Po klasinem pravu je moral potronik prodajalcu dokazati, da je prilo do napak pri proizvodu, skratka moral mu je dokazati krivdo. Moderni pravni razvoj pa je prinesel objektivno odgovornost in odvzem dokaznega bremena potroniku. Prodajalec mora dokazati, da ni kriv gre za t.i. obrnjeno dokazno breme. V naem odkodninskem pravu je naelo obrnjenega dokaznega bremena generalni princip. 4. Pravne norme civilnega prava Za civilno pravo je temelj naelo avtonomije strank (prosta volja strank), ki je utemeljeno v OZ in pa naelo dispozitivne narave zakonskih dolob. Kogentne norme (ius cogens) prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo, doloajo okvir v katerem se lahko subjekti civilnega prava gibljejo. So razlino mone na razlinih podrojih civilnega prava, najmoneje so na podroju stvarnega prava, pri izkljuujoih pravicah, ki uinkujejo proti vsem.
- 10 -
Dispozitivne norme (ius dispositivum) so pravna pravila, za katera se dogovorijo subjekti, so popustljiva in subsidiarna. Zaradi naela pacta sunt servanda so dogovori, ki jih stranki skleneta obvezni in uinkujejo kot e bi bili kogentno doloeni z zakonom. Temeljna naela so pravni standardi, navedeni v OZ, ampak niso konkretizirani, vsebino jim da sodie. Temeljna naela so: dispozitivna narava zakonskih dolob, prosto urejanje razmerij, enakopravnost udeleencev, naelo vestnosti in potenja, ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji, skrbnost, prepoved zlorabe pravic, naelo enake vrednosti dajatev, prepoved povzroanja kode, mirno reevanje sporov. Odlobe in sodbe vrhovnega sodia, ki konkretizirajo temeljna naela so zelo pomemben pravni vir. 5. Sodna praksa e obstaja spor, sodi o njem sodie. e manjka, ali pa sploh ni urejen bistven del spora, tj. e ni zakonsko urejen, ali pa se niti stranki ne dogovorita oz. pogodita, govorimo o nastanku pravne praznine. Slednjo reujejo sodia z analogijo. Sodia po analogiji poiejo pravna pravila, ki ustrezajo takemu razmerju in zapolnijo pravne praznine. S tem vzpostavi sodie dispozitivno zakonsko dolobo. Sodna praksa ima na civilnopravnem podroju velik pomen
CIVILNOPRAVNO RAZMERJE
SPLONO O CIVILNOPRAVNIH RAZMERJIH Civilnopravno razmerje ni enoten pojem. Veino avtorjev ga opredeljuje kot pravno razmerje med dvema ali ve subjekti, kjer obstaja vsaj ena pravica in tej pravici odgovarjajoa dolnost. Civilnopravnim subjektom pravimo stranke, ki so lahko fizine ali pravne osebe (izraz lahko pokriva tudi ve oseb npr. solastniki), izraz 3. oseba pa pokriva subjekte, ki v doloeno pravno razmerje niso neposredno vkljueni, vendar pa obstajajo pravila o obnaanju teh oseb, vasih pa te osebe lahko posegajo v pravna razmerja. V civilnopravnem razmerju velja enakopravnost strank, eprav je pogosto le formalna. Splone znailnosti civilnopravnih razmerij Pravna urejenost Civilnopravno razmerje urejajo civilnopravni predpisi, ki so kogentni ali dispozitivni. Dogovor med strankama ima zaradi avtonomije volje v civilnem pravu pomembno veljavo, volja velja kot zakon oz. nadomea zakon. V obeh primerih je zagotovljeno sodno varstvo (izjema je le, e je obveznost naturalna in sodnega varstva ni). Pravno razmerje je za eno stranko pravica, za drugo pa dolnost (oz. pravna zaveza) Za vsako razmerje je znailen obstoj vsaj ene pravice (ta je tudi osrednji element vsakega civilnopravnega razmerja). Za dananje civilno pravo je znailna kompleksnost, ki predstavlja preplet tevilnih pravic in dolnosti med dvema subjektoma (npr. pri najemnem razmerju je
- 11 -
najemodajalec dolan prepustiti uporabo stvari in vzdrevati stvar, upravien pa je do plaila najemnine). ELEMENTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA BISTVENI ELEMENTI: 1. Odnos med dvema subjektoma Pri civilnopravnem razmerju je bistveno, da gre za razmerje med dvema subjektoma. V razmerju lahko nastopajo fizine ali pravne osebe, e imajo poslovno oz. pravno sposobnost. 2. Pravice in dolnost V vsakem civilnopravnem razmerju obstaja vsaj ena pravica in njej odgovarjajoa dolnost. Za dananje civilno pravo je znailna prepletenost tevilnih pravic in dolnosti med dvema subjektoma (stranki sta medsebojno zavezani in upravieni). DODATNI ELEMENTI: 3. Breme Breme je hipotetina dolnost oz. dolnost manje intenzivnosti. Zakon stranki, ki ima pravico, nalaga tudi breme kot doloeno ravnanje v korist drugega subjekta. Nosilec bremena se lahko odloi ali bo naloeno breme izpolnil ali ne. Opustitev ali neizpolnitev bremena za posledico nima protipravnega poloaja, posledica je samo to, da nosilec bremena izgubi svoj dosedanji ugodneji pravni poloaj. Primer bremena je notifikacija napake kupec nosi breme grajanja napak, nihe ga ne more prisiliti v to, da jih graja, vendar e jih ne, prodajalec za napake ne odgovarja in kupec izgubi ugodneji poloaj. 4. Pristojnost Pristojnost pove, kdo je pristojen, da opravi doloeno dejanje. Pristojnost opraviti doloeno dejanje ima lahko stranka sama, ali pa je zato doloena pooblaena oseba. Primer: Pri pogodbenih obveznostih je treba veljavno sprejeti izpolnitev dolnosti, za kar je pristojen upnik, ampak upnik lahko pooblasti nekoga drugega za sprejem izpolnitve dolnosti. TIPI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ Dva osnovna tipa civilnopravnih razmerij sta: ERGA OMNES RAZMERJA so razmerja, ki uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu subjektov pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo izkljuujoe pravice, ker ima nosilec izkljuujoe pravice monost, da izkljui ostale subjekte od poseganja v svojo pravico vsebini pravice odgovarja dolnost vseh, da spotujejo upravienje, ki ga takna pravica zagotavlja (gre za dolnost pasivnega ravnanja) velja numerus clausus (omejeno tevilo) poloajev erga omnes, ki jih naeloma doloa zakon, volja posameznika pride tu manj do izraza Primer: Lastninska pravica. Lastnik stvari ima nad stvarjo doloeno oblast. Lastninska pravica deluje proti nedoloenemu krogu oseb oz. proti vsem 3. osebam v doloenem pravnem prostoru, ki morajo lastninsko pravico spotovati in ne smejo posegati vanjo. Do vzpostavitve pravnega razmerja pride ele, ko nekdo posee v lastninsko pravico (npr. stvar odvzame). Pravno razmerje je torej vzpostavljeno na abstraktnem nivoju in je prikrito (latentno) do konkretizacije (to so latentne pravice). Pri lastninski pravici gre za razmerje med lastnikom stvari in vsemi ostalimi subjekti in ne za razmerje med lastnikom stvari in stvarjo.
- 12 -
INTER PARTES RAZMERJA so razmerja, ki uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov pravicam, ki izhajajo iz taknega razmerja pravimo relativne pravice za udeleence inter partes razmerij je znailna medsebojna upravienost in zavezanost navadno gre za razmerje med dvema tono doloenima osebama (razmerje med upnikom in dolnikom) upnik lahko od dolnika terja neko individualno ravnanje dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev upnik lahko terja tako ravnanje samo od dolnika in od nikogar drugega za razmerja inter partes velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano z zakonom v razmerjih inter partes je zelo pomembno naelo pacta sund servanda VMESNI POLOAJI Gre za pojav ko se: erga omnes razmerje relativizira: erga omnes preraste v razmerje inter partes, e neupravieni subjekt v razmerju erga omnes posee v izkljuujoo pravico drugega subjekta, postane to razmerje inter partes inter partes razmerje objektivizira: razmerja inter partes dobijo znailnosti razmerij erga omnes, e se npr. najemna pogodba, ki normalno uinkuje inter partes, vpie v zemljiko knjigo, potem pa uinkuje erga omnes VARSTVO CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ Zahtevek je glavna oblika pravnega varstva civilnopravnih razmerij. Iz vsake pravice izvira doloen zahtevek, vendar pa je varstvo te pravice odvisno od nosilca pravice. Poznamo: opustitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz erga omnes razmerij, nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki pomeni poseg v njegovo pravico erga omnes odkodninski zahtevek: e zaradi poseganja v pravico nastane koda izpolnitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz inter partes razmerij, nosilec pravice zahteva doloeno ravnanje ASOVNA KOMPONENTA Civilnopravna razmerja obstajajo predvsem v asu, imajo svoj asovni zaetek in asovni konec. Pravno razmerje ni niti telesna stvar, niti miselni konstrukt, ampak neko dejstvo, ki nastane ob pogojih, ki jih doloa pravni red. Ti pogoji se izpolnijo v doloenem asovnem trenutku, nato pravno razmerje traja in na koncu ugasne. Glede na as loimo: 1. TRENUTNA RAZMERJA njihov cilj je izpolnitev, asovni obstoj je le pot za dosego namena to so predvsem obligacijska razmerja ko se izpolnita obe obveznosti, razmerje, ki je nastalo s pogodbo ugasne za njih je znailno stalno nastajanje in ugaanje obveznosti trajajo relativno kratek as 2. TRAJAJOA RAZMERJA trajajoa razmerja ne prinaajo le enkratne izpolnitve, ampak se ta izpolnitev ponavlja v asu (npr. najem) dokler obstaja pravno razmerje, nastajajo izpolnitvene dolnosti vedno na novo vendar so tudi trajajoa razmerja postavljena glede na doloen konec e ob ustanovitvi so miljena zgolj za doloen as in prenehajo s potekom tega asa lahko pa prenehajo tudi na temelju medsebojnega ali enostranskega ravnanja
- 13 -
3. TRAJNA RAZMERJA trajna razmerja so asovno neomejena razmerja znailna so za izkljuujoe pravice, ki obstajajo do tistega trenutka, ko ugasnejo za nosilca pravice namen pravice se izpolnjuje z obstojem v asu, ne gre za dosego cilja njihov cilj je uivanje razmerja
PRAVICA
Pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja. V vsakem razmerju imamo pravico in njej pripadajoo dolnost. Poskus opredelitve pravice Teorija skua opredeliti pojem pravice, vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik pravice preve abstraktne. Definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava, v praksi pa si z njo ne moremo dosti pomagati. Sodobna teorija skua pravico opredeliti tako, da nateva njena upravienja, vendar pa je meja med pravico in upravienjem vasih teko dololjiva. Pravice in upravienja Pravica je sestavljena iz razlinih kategorij upravienj (npr. lastninska pravica je sestavljena iz ius utendi, ius fruendi in ius abutendi lastnik je upravien do rabe, do plodov in do unienja stvari). Pravice imajo monost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenaanja, so trajno prenosljive. Upravienja so oja od pravice, vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa, so le zaasno prenosljiva. Temeljno upravienje, ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tobeno upravienje, ki imetniku omogoa, da pod doloenimi pogoji dosee prisilno vzpostavitev pravice. TEMELJNI POGLEDI NA OPREDELITEV POJMA PRAVICE 1. Voljna teorija (Windscheid) Ta teorija pravi, da je pravica je od pravnega reda podeljena voljna oblast. Pravica je povezana z voljo subjekta subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje doloen poloaj. Pravica je izraz volje posameznika in tej moi volje se morajo podrediti vsi, ki so s to pravico zavezani. Volja je pomembna tudi pri uresnievanju pravnega razmerja subjekt sam odloi, ali bo pravico uporabljal ali ne. Kritika te teorije je, da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom, ki niso sposobni oblikovati volje, ki bi bila upotevana v pravu (npr. pravice nerojenega otroka). Voljni element tako ne more biti temeljni element pravice. Ta teorija velja le za oblastvene, terjatvene in premoenjske pravice (ne pride pa v potev pri osebnostnih pravicah te pravice se nanaajo na varovanje osebne sfere, zato teko reemo, da z voljno oblastjo varujemo lastno pravico). 2. Interesna teorija (Jhering) Ta teorija pravi, da je pravica pravno zaiten interes (pravica je usmerjena je k varovanju interesa). Ta teorija danes prevladuje, vendar pa pravne interese itijo tudi drugi instituti, ne le pravica, zato pravno varstvo ne more biti opredelilni element pravice. Opredelitev pravice lahko veemo na njeno vsebino. Kritika te teorije je, da je presplona, saj vsaka pravica varuje nek interes, poleg tega pa pravne interese itijo tudi drugi instituti, ne samo pravica pravno varstvo interesov ne more biti temeljni element pravice.
- 14 -
3. Integralna ali voljno-interesna teorija (Jellinek) Ta teorija poskua zdruiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije, vendar se ni prijela. Pravi, da je pravica pravno priznana in pravno zavarovana mo volje, ki je usmerjena k doloeni dobrini ali interesu. Poudarja individualizem. 4. Kolektivistina teorija (Duguit) Ta teorija pravi, da je pravica socialni pojem, opozarja na socialno funkcijo pravice. Vse prej natete teorije so bile zelo individualistine, ta pa opozarja na socialno funkcijo pravice. Pravica ni sama sebi namen, saj slui posamezniku in drubi. Ni je mogoe izvrevati in gledati zgolj individualistino, posameznik mora upotevati tudi pravice drugih. Ta pristop so izrabili vsi totalitarni reimi v Evropi. OSNOVNA DELITEV PRAVIC Absolutne ali izkljuujoe pravice (uinkujejo v razmerjih erga omnes) so: oblastvene pravice, osebnostne pravice in pravice intelektualne lastnine. Relativne pravice (uinkujejo v razmerjih inter partes): terjatve, zahtevki, ugovori, oblikovalne pravice. IZKLJUUJOE ALI ABSOLUTNE PRAVICE Izkljuujoe pravice so pravice, ki nastajajo v erga omnes razmerjih in uinkujejo nasproti nedoloenemu krogu subjektov. Njihova glavna znailnost je, da upraviencu zavarujejo dobrino napram vsem 3. osebam. Glavne znailnosti izkljuujoih pravic so: nosilec pravice lahko izkljui ostale subjekte od poseganja v pravico, dolnost 3. oseb je negativna, vzdrati se morajo posegov v pravno zavarovano dobrino imajo dolnost pasivnega ravnanja (opustitvena dolnost) so statine narave, ker doloajo neko stanje in ga varujejo pred nedopustnimi posegi se konkretizirajo, e nekdo 3. posee v njih (poseg ustvarja relativno razmerje in to razmerje je obiajno terjatev) velja naelo numerus clausus poznamo samo toliko izkljuujoih pravic, kolikor jih pozna zakon in nihe ne more ustanavljati novih izkljuujoih pravic praviloma so premoenjske narave in so prenosljive, lahko pa so tudi osebnostne pravice, ki so nepremoenjske narave in niso prenosljive Izkljuujoe pravice so: 1. oblastvene pravice, 2. osebnostne pravice, 3. pravice intelektualne lastnine. 1. OBLASTVENE PRAVICE
- 15 -
Oblastvene pravice zagotavljajo imetniku oblast nad stvarjo in omogoajo njeno podreditev ter prisvajanje njene vrednosti. Sem sodijo predvsem pravice stvarnega prava. Oblastvene pravice imajo publicitetni uinek, kar pomeni, da morajo biti navzven spoznavne. Poznamo dve temeljni vrsti oblastvenih pravic: lastninsko pravico in stvarne pravice na tuji stvari. 1.1. LASTNINSKA PRAVICA (37. len SPZ) Lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari proti vsakomur. Je najosnovneja premoenjska pravica. Predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko samo stvar. Po naelu specialnosti ne moreta obstajati dva izkljuna lastnika na isti stvari, lahko pa obstaja solastnina. Vasih so iz lastninske pravice izhajala 3 osnovna upravienja, ki jih je imel imetnik lastninske pravice na stvari: ius utendi, ius fruendi, ius abutendi (pravica do rabe, plodov in unienja). Danes pa lastninska pravica ni ve tako absolutna, ampak je relativizirana, omejena je s predpisi javnega prava. Lastnik lahko izvruje oblast nad stvarjo samo v kolikor ga ne omejuje zakon zaradi javnega interesa (npr. gozd). Lastninsko pravico imamo lahko na premininah ali nepremininah. Lastninska pravica omogoa lastniku: stvar uporabljati, razpolagati z njo, imeti jo v posesti. 1.2. STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI Stvarne pravice na tuji stvari so omejene oblastvene pravice. So pravice, ki omejujejo lastnika pri oblasti, pomenijo omejitve lastninske pravice. Ne dosegajo obsega lastninske pravice, ker se omejujejo le na del lastnine, vendar je v tem delu njihov poloaj moneji od lastninske pravice. Velja naelo numerus clausus glede stvarnih pravic na tuji stvari (5). Zastavna pravica je prednostna poplailna pravica, ki uinkuje erga omnes in se deli na zastavno pravico na premininah (rona zastava ali pignus) in na zastavno pravico na nepremininah (hipoteka). Bistvo zastavne pravice je, da se upnik poplaa iz vrednosti zastavljene stvari, e dolnik pravoasno ne poravna svojega dolga. Upnik stvar lahko proda brez dolnikovega soglasja. Pri nas je zastavna pravica izkljuno poplailna pravica, saj zastavni upnik ne more postati lastnik stvari. Za rono zastavo je znailna tudi nezmonost uporabe zastavljene stvari, eprav jo ima upnik v svoji posesti. Hipoteka je ista poplailna pravica, saj zastavljena stvar ostane v posesti in uporabi dolnika. Zastavna pravica je prenosljiva skupaj s stvarjo, ki je zastavljena. Slunost je pravica, pri kateri slunostni upravienec stvar uporablja, eprav ni njen lastnik, ampak je z lastnikom sklenil poseben pravni posel, ki mu tako uporabo dovoljuje. Slunosti delimo na: stvarne slunosti: so ustanovljene v korist doloenemu zemljiu, prenosljive so skupaj z zemljiem in veljajo erga omnes, osebne slunosti (uitek, raba, stanovanje): so ustanovljene v korist doloeni oseb, niso prenosljive, ker so vezane na doloeno osebo in veljajo erga omnes. Lastnik slueega zemljia mora trpeti izvrevanje slunosti na svojem zemljiu. Dokler obstaja slunost na stvari je lastninska pravica omejena, lastnik ima samo e golo lastninsko pravico.
- 16 -
Zemljiki dolg je pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz vrednosti nepreminine pred drugimi upniki s slabim vrstim redom. Je posebna oblika zastavne pravice, pomeni drugaen nain izvritve poplaila. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgradbo na tujem zemljiu, je asovno omejena (ne sme trajati ve kot 99 let) in je prenosljiva. Stvarno breme je pravica na podlagi katere je lastnik obremenjene nepreminine zavezan k bodoim dajatvam in storitvam. Pomembna je bila v fevdalizmu, danes jo sreamo bolj poredko. Je meanica zastavne pravice in slunosti. Znailnosti oblastvenih pravic: so predvsem premoenjske pravice, njihov predmet je lahko le stvar, ne pa tudi njen del, prenosljivost (zemljika slunost je prenosljiva le skupaj z gospodujoim oz. slueim zemljiem, zastavna pravica pa le skupaj s terjatvijo) na njih obstaja publiciteta: na nepremininah se izraa z vpisom v zemljiko knjigo, na premininah pa s posestjo stvari (tevilo preminin je neomejeno, zato je njihov register nemogo) podedljivost, s spremembo subjekta se prenese vsa oblast na stvari, ni vsebinske spremembe pravice. Oblastvene pravice prenehajo: s prenosom stvari, z unienjem stvari, s smrtjo subjekta. 2. OSEBNOSTNE PRAVICE Osebnostne pravice pomenijo zavarovanje nedotakljivosti osebnostne sfere in njenega temelja ter pravico do svobodnega razvoja posameznikove osebnosti te pravice varujejo eksistencialne dobrine. Te pravice so najmlaje, saj so se v pravu pojavile ele na prelomu 19. v 20. stoletje, ko je se zael boj za lovekove pravice in svoboine, pred tem so bili namre mnenja, da lovekova osebnost ne more biti predmet pravic. So izraz lovekovih pravic in svoboin v civilnem pravu. Osebnostne pravice spadajo med temeljne lovekove pravice, ne moremo pa trditi obratno, torej da so temeljne lovekove pravice osebnostne pravice. Razlika je v tem, da so temeljne lovekove pravice po svoji naravi usmerjene proti dravi, osebnostne pravice pa uinkujejo proti dravi in proti posamezniku. Delimo jih na: splono osebnostno pravico: prva jo je uvedla Bonnska ustava po 2. svetovni vojni pri nas jo uvaja 35. len Ustave RS: zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic posebne osebnostne pravice so se razvile v okviru splone osebnostne pravice (npr. nedotakljivost lovekovega ivljenja, telesna in osebnostna integriteta, itd.) Osebnostne pravice gredo osebi kot taki, sedaj pripadajo tako pravnim (npr. pravica do dobrega imena, nedotakljivosti pisarne, pravica do pisemske tajnosti, itd.) kot fizinim osebam. e vedno pa gredo doloene pravice le fizinim osebam, npr. pravica do ivljenja.
- 17 -
Osebnostne pravice so po svoji naravi: izkljuujoe pravice, nepremoenjske pravice, neprenosljive pravice, saj so povezane z osebnostjo nekega subjekta, nepodedljive pravice, eprav lahko uinkujejo tudi po smrti (npr. pravica do asti in dobrega imena). ODKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC Glede osebnostnih pravic govorimo v okviru civilnega prava predvsem o varstvu osebnostnih pravic v civilnem pravu je mogoe zahtevati odkodnino za nastale posledice (v kazenskem pravu to ni mogoe). Najpogosteje je odkodninsko varstvo, pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v inter partes. Temelj za odkodninsko varstvo osebnostnih pravic je 134. len OZ zahteva za prenehanje s kritvami osebnostnih pravic (vsak ima pravico zahtevati od sodia, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se kri kakna osebnostna pravica, da preprei tako dejanje ali da odstrani njegove posledice, kritelj mora prenehati z dejanjem sicer mora plaati odkodnino). Temeljni elementi odkodninskega zahtevka oz. predpostavke za odkodninsko odgovornost so: koda: ni dovolj da koda grozi, ampak mora e nastati protipravnost ravnanja, ki je povzroilo kodo - protipravnost je izkljuena e gre za: silobran skrajno silo samopomo privolitev krivda: potrebna je subjektivna odgovornost, samo ponekod je dovolj e objektivna odgovornost vzrona zveza med ravnanjem in kodo (protipravno ravnanje mora povzroiti kodo) OBLIKE PRAVNO PRIZNANE KODE Premoenjska ali gmotna koda je koda, ki nastane na premoenjskih dobrinah: zmanjanje premoenja: dejanska koda (damnum emergens), prepreitev poveanja premoenja: izgubljeni dobiek (lucrum cessans), to je hipotetina koda, pri kateri se upoteva normalni potek dogodkov. Nepremoenjska ali negmotna koda je koda, ki je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. Upotevajo se le v zakonu nateti primeri: za telesne boleine: posledice posegov v lovekovo telesno integriteto za duevne boleine: dogodki, ki povzroijo neprijetne psihine obutke in psihino trpljenje (duevne boleine zaradi zmanjane ivljenjske aktivnosti, zaradi skaenosti, zaradi razalitve dobrega imena in asti, zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice, zaradi smrti blinjega, zaradi kritve dostojanstva, zaradi kritve spolne nedotakljivosti...) za strah: strah pred posledicami, ki lahko nastanejo in strah zaradi samega kodnega dogodka za okrnitev ugleda pravne osebe: gre za novo dolobo, sodie lahko prisodi pravni osebi odkodnino, tudi e premoenjske kode ni, e spozna, da okoliine primera to opraviujejo; pri pravnih osebah veinoma ne gre za odkodnino, temve za objavo sodbe Razlika med premoenjsko in nepremoenjsko kodo se kae v nadomestilu:
- 18 -
premoenjska koda se nadomesti v obsegu, kolikor znaa (popolna odkodnina ali
restitucija), pri emer so mona rahla odstopanja zaradi upotevanja premoenjskih razmer okodovanca; okodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari precijska odkodnina (praetium affectionis), kjer se ne upoteva le objektivni ampak tudi subjektivni element pri ugotavljanju kode. Pogoj zanjo je, da je koda nastala naklepno in da subjektivni element obstaja (npr. vaza dejansko ni ni vredna, vendar ima okodovanec nanjo vezane spomine na umrlo mater), nepremoenjska koda je neizmerljiva, pri njej gre za satisfakcijo, za kompenzacijo neprijetnega obutka; satisfakcija je lahko denarna (veinoma se za nepremoenjsko kodo izplaujejo premoenjska nadomestila), ali moralna (opraviilo okodovancu); sodie mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati stopnjo prizadetosti. 3. PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE Pravo intelektualne lastnine je skupen izraz za avtorske in sorodne pravice ter pravice industrijske lastnine. Predmet pravice intelektualne lastnine je imaterialna dobrina, stvaritev lovekovega duha, duhovna stvaritev. Problem je v tem, ker imaterialna dobrina ni stvar na kateri bi bilo omogoeno izvrevanje oblasti, kljub temu pa avtor potrebuje oblast nad izkorianjem svoje imaterialne dobrine. Tudi imaterialnim dobrinam je treba zagotoviti pravno varstvo. Pravo intelektualne lastnine skua varovati interese avtorja, ustvarjalca imaterialne dobrine. Avtorja oz. ustvarjalca je treba varovati, ker ima lovekovo duhovno ustvarjanje velike gospodarske vrednosti. Pravni red mora avtorju omogoati prilaanje gospodarske vrednosti, ki izhaja iz njegovega duhovnega ustvarjanja (izumi imajo veliko gospodarsko vrednost, izumiteljem je treba omogoiti, da si prilastijo vrednost, ki jo izum ustvarja). Problem nastane, ko avtor in lastnik stvari nista ista oseba (npr. ponavadi lastnik zgradbe in arhitekt nista ista oseba, lastnik lahko zunanjost zgradbe spreminja le s soglasjem arhitekta pod doloenimi pogoji). Pravice intelektualne lastnine predstavljajo nekaken most med premoenjskimi in osebnostnimi pravicami. Imajo dvojno naravo, ki se kae v tem, da so sestavljene iz osebnih ali moralnih upravienj in iz premoenjskih ali materialnih upravienj: osebna ali moralna upravienja: avtor je moralni nosilec produkta, tudi e materialno komponento prenese na koga drugega (zalonika), moralno upravienje e vedno ostane njemu (avtor dela je slaven, ne zalonik), premoenjska ali materialna upravienja: avtor je kot ustvarjalec varovan ne glede na to, kdo njegov produkt premoenjsko izkoria. Pravice intelektualne lastnine so asovno omejene (kar je znailno za premoenjske pravice), po doloenem asu postanejo pravice intelektualne lastnine public domain, avtorska upravienja trajajo e 70 let po smrti avtorja. Pravice intelektualne lastnine imajo omejeno prenosljivost, prenosljivo je samo premoenjsko upravienje z avtorsko pogodbo. Osnovna oblika varstva pravic intelektualne lastnine je opustitveni zahtevek (zahteva se prenehanje kritve). Poleg tega poznamo e odkodninsko varstvo (povrnitev kode avtorju), kar je tipino za razmerja inter partes. Pravice intelektualne lastnine lahko razdelimo na dve kategoriji: avtorske pravice in avtorskim sorodne pravice, pravice industrijske lastnine. 3.1. AVTORSKE PRAVICE Avtorske pravice ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), ki v generalni klavzuli podaja opredelitev avtorskega dela, v nadaljevanju pa eksemplifikativno nateva tipine primere avtorskih del. Predmet varstva je avtorsko delo. Avtorsko delo je individualna
- 19 -
intelektualna stvaritev s podroja knjievnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na nek nain izraena navzven, da je zaitena. Avtorskopravno niso varovane: ideje (ideja kot taka nima monosti zaite, idejo je treba preliti v neko materialno stvar, pa e takrat je ni mono zaititi absolutno, zaiten pa je nain, na katerega je ideja izraena), naela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega podroja, ljudske knjievne in umetnike stvaritve. Avtor je oseba, ki ustvari avtorsko delo, to je lahko le fizina oseba (pravna oseba je lahko le nosilec materialnih upravienj). Pridobitev avtorskih pravic Velja domneva, da avtor postane nosilec avtorske pravice v trenutku, ko je avtorsko delo dokonano (vpraanje je, kdaj je avtorsko delo dokonano, pri nas ni potrebna formalnost, v ZDA dodajo znak ). Odprt ostaja problem dokazovanja avtorskega dela. Vsebina avtorske pravice a) Moralna ali osebna upravienja
so vezana na osebo avtorja in varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih sfer moralna upravienja so: pravica odloanja o prvi objavi (avtor sam odloa ali bo delo dal v javnost ali ne,
vasih pa je delo javnosti predstavljeno e z nastankom npr. jazz improvizacije) pravica do priznanja avtorstva (to pravico ima tudi v primeru, da je materialno upravienje preneseno) pravica do spotovanja avtorskega dela (avtor se lahko upre skazitvi in posegu v svoje delo) pravica do skesanja (avtor ima pravico umakniti svoje delo, e da primerno odkodnino imetniku materialnega upravienja, vendar pa ta pravica ne velja za filmska, avdiovizualna in raunalnika dela) niso prenosljiva, ostanejo avtorju ne glede na to, komu gredo materialna upravienja niso asovno omejena, so tudi podedljiva po omejenem tevilu generacij b) Materialna ali premoenjska upravienja so tista, ki ustvarjalcu zagotavljajo, da zajame vrednost, ki jo prenese duhovna stvaritev varujejo premoenjske pravice avtorja omogoajo, da se avtor sam odloi na kaken nain se bo delo uporabilo in za kaj materialnih upravienj je ve, odvisna so od narave dela: pravica do reproduciranja, pravica do distribuiranja, pravica do javnega izvajanja, pravica do prevoda, do predelave, avdiovizualne priredbe materialna upravienja so samostojno prenosljiva delno ali v celoti, avtor z njimi razpolaga, jih spreminja, prenaa, obremeni so asovno omejena, trajajo do avtorjeve smrti in e 70 let po njej
- 20 -
c) Druga opravienja Druga upravienja so: pravica do dostopa do avtorskega dela (npr. e slikar proda sliko, lahko zahteva od novega lastnika, da si sliko ponovno ogleda, jo polje na razstavo) sledna ali zasledovalna pravica (e prihaja do nadaljnjih prenosov lastninske pravice na likovnem delu ima avtor pravico do 3% maloprodajne cene za vsak prenos) pravica avtorja zaradi fotokopiranja, avdiovideo tehnike (od prodaje vsakega videorekorderja, fotokopirnega stroja, itd. se plauje doloena pristojbina avtorskim organizacijam) 3.2. AVTORSKIM SORODNE PRAVICE Sorodne pravice pomenijo duhovne stvaritve, ki so blizu avtorskim in pomagajo, da avtorske pravice zaivijo. Sorodne pravice so: pravice izvajalcev avtorskih del, pravice proizvajalcev fonogramov, pravice filmskih producentov, pravice radiodifuznih organizacij (npr. prenos nogometne tekme ni duhovna stvaritev, vendar je televizijska hia zavarovana pred krajo svojih programov) pravice RTV organizacij, pravice zalonikov, itd. 3.3. PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE Pravice industrijske lastnine so po strukturi in lastnostih so zelo podobne avtorskim pravicam, vendar je tu bolj kot moralna poudarjena premoenjska komponenta. Premoenjska komponenta obsega izkljuno pravico gospodarskega izkorianja in razpolaganja s tem predmetom. Monopol je primarno pri nosilcu pravice, vendar pa ga je mogoe prenaati s pravnimi posli, da se dosee optimalno gospodarsko izkorianje. Premoenjska komponenta je poudarjena pri vseh pravicah, razen pri izumu (tam je bolj poudarjena moralna komponenta). Moralna komponenta se nanaa na priznanje ustvarjalnosti. Ustvarjalci se oznaujejo v prijavi in v vseh listinah, ki se nanaajo na patente, modele in vzorce, na samem izdelku pa je le tevilka patenta. Za razliko od avtorske pravice je tu pridobitev teh pravic drugana. Za pridobitev pravice industrijske lastnine ne zadoa dokonanje, ampak je potrebna registracija na Uradu za industrijsko lastnino (to je konstitutiven pogoj). Pravice se pridobijo ele z izdajo odlobe, vendar pa odloba uinkuje od dne, ko je bila prijava vloena (ex tunc). Pravica pripade vloniku zahteve po registraciji, to pa je lahko pravna ali fizina oseba. V zahtevi za registracijo je potrebno navesti, kdo je izumitelj, to pa je lahko le fizina oseba. a) Pravica patenta Patent je pravica, ki varuje izum kot rezultat lovekovega ustvarjanja. Pogoji za izum so: izum mora biti nekaj novega (ni mogoe zaititi neesa, kar je v tujini e zaiteno), dosei ga je treba z ustvarjalnim delom na podroju izumiteljstva (za ustvarjalno delo gre, e izum oitno ne izhaja iz znanega znanja tehnike; e nekaj nastane po nakljuju, ni patentibilno, ker ne nastane z ustvarjalnim delom), biti mora industrijsko uporabljiv (mora se ga dati izkoriati v industrijske namene).
- 21 -
Patent se pridobi na podlagi patentne prijave (kdor prvi prijavi patent, se teje, da je prvi izumil doloeno stvar). Prijavo je potrebno vloiti povsod po svetu, kjer izumitelj eli varstvo (v drugih dravah tega izuma sicer ne bo mogoe patentirati, lahko pa se gospodarsko izkoria, e prijava ni vloena). Patentna prijava uinkuje za nazaj (ex tunc), torej od vloitve patentne prijave. Ko je izum enkrat patentiran ima izumitelj monopol nad postopkom in nad produkti. as trajanja patenta je 20 let, po tem asu veina izumov zastari in postanejo dostopni vsem. Omejitve - ni patentibilno, e: je uporaba patenta v nasprotju z zakonom ali moralo (npr. genska tehnologija) ali gre za podroja, ki so pomembna iz obelovekega gledia. b) Pravica vzorca in modela pomeni zaito novega modela, risbe, slike, ki se uporablja v industrijski proizvodnji varuje zunanji videz produkta, ki je podlaga za prepoznavnost industrijskega ali obrtnega izdelka (npr. steklenica Coca-Cole) Omejitve: dravni simboli simboli mednarodnih organizacij. c) Pravice blagovne in storitvene znamke varuje znak, ki je namenjen razlikovanju blaga iste ali podobne vrste (npr. znak za Nike) znak je lahko sestavljen iz kombinacije rk, besed, risb in drugih elementov, ki sluijo prepoznavnosti znaki morajo biti dovolj razlini od ostalih, ne smejo povzroati zmede na trgu, ne smejo biti nemoralni najbolj uspene so tiste znamke, ki so postale pojem (npr. Vileda za krpo za ienje) znailnost blagovne znamke je, da se iti le za doloeno kategorijo proizvoda doloena blagovna znamka se pridobi za doloen razred produktov (Boss za konfekcijo, parfume, cigarete) prepovedana je zaita svetovno znanih znakov (Mercedes) ali znaka, ki generino predstavlja produkt (miza) pravica blagovne znamke traja 10 let z monostjo podaljevanja d) Pravica do geografskega porekla Ni klasina pravica industrijske lastnine, saj ni rezultat lovekovega individualnega ustvarjanja, je pa sorodna tem pravicam in potrebuje pravno varstvo. Blago je lahko prepoznavno po tem, da prihaja iz doloenega podroja (kraki prut, kraki teran, ampanjec...). To je pomembno za razpoznavnost blaga, stopnjo kvalitete in za trno komunikacijo. Sankcije: kritelj mora opustiti proizvodnjo, uniiti produkte, zoper kritelja se uveljavi odkodninski zahtevek. RELATIVNE PRAVICE Glavne znailnosti relativnih pravic so: izhajajo iz razmerij inter partes pravni temelj na podlagi katerega nastajajo je pravni posel, predvsem pogodba uinkujejo nasproti enemu ali ve subjektov, nimajo pa uinka proti 3. osebam ponavadi gre za razmerje med dvema tono doloenima strankama, med upnikom in dolnikom so dinamine narave, to pomeni da veinoma ne gre za trajna razmerja
- 22 -
razmerje inter partes in z njim relativna pravica ugasne, ko se obveznost izpolni relativni pravici odgovarja dolnost aktivnega ravnanja upnik terja od dolnika neko
ravnanje, in sicer: dajatev ali storitev (dolnik je aktivno zavezan) opustitev ali dopustitev (dolnik je pasivno zavezan) vsebina razmerij inter partes je zelo iroka in neobvladljiva, zato zanje ne velja naelo numerus clausus mogoe jih je oblikovati voljno, meje avtonomije strank postavlja zakon nekatere pogodbe sploh niso doloene in jih stranki ustvarita z dogovorom, praksa je zelo kreativna (zato je zelo pomembno naelo pacta sund servanda dogovor med strankama, ima veljavo pravnega vira) so naeloma premoenjske narave v doloenih primerih se absolutizirajo, kar pomeni, da dobijo uinek erga omnes to se zgodi v primeru, ko se relativna pravice vpie v javni register (npr. v zemljiko knjigo)
Relativna pravica dobi znake izkljunosti (se absolutizira) le, e ima za to podlago v zakonu in sicer e: se vpie v zemljiko knjigo: e je relativna pravica vpisana v zemljiko knjigo zagotavlja to publiciteto in erga omnes efekt (v zemljiko knjigo se lahko vpisujejo le pravice, ki so doloene v zakonu numerus clausus): najem predkupna pravica odkupna pravica prepoved razpolaganja to izhaja iz zakonske dolobe: najem (ima uinek erga omnes e po zakonu) TERJATEV Terjatev je temeljni model relativne pravice. Terjatev je pravica proti tono doloeni osebi, je zaveza dolnika, na temelju katere zahteva upravienec od zavezanca izpolnitev terjatve. Terjatev lahko zajema pozitivno (dajatev, storitev) ali negativno ravnanje (dopustitev, opustitev). Predmet terjatve je lahko neka: dajatev (npr. plailo kupnine), storitev (dolnik se zavee, da bo upniku opravil neko delo, npr. zastopanje), opustitev (dolnik se zavee, da bo opustil neko ravnanje), dopustitev (dolnik se zavee upniku, da mu bo nekaj dopustil kar je sicer prepovedano, npr. slunost pepoti ez njegovo zemljo). Pravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon. Relativna narava terjatve se kae v tem, da upnik lahko terja izpolnitev samo od dolnika in nikogar drugega, izkljuujoa narava terjatve pa se kae v tem, da terjatev izkljui vse 3. osebe iz upnikovega razmerja do dolnika. Za izpolnitev terjatve odgovarja dolnik z vsem svojim premoenjem. Vsi zahtevki iz terjatve se izpolnijo le toliko, kolikor to dopua premoenjska masa dolnika (npr. steaj). Tako lahko pride le do sorazmernega in ne celotnega poplaila upnika. Terjatev je tipina premoenjska pravica in jo je mogoe prenaati, vendar pa doloene terjatve niso podedljive ali prenosljive. Take terjatve so: terjatve glede osebnostnih pravic in terjatve za nepremoenjsko kodo (npr. odkodnina za duevne boleine).
- 23 -
Upnik lahko zahteva od pravosodja, da s prisilnimi sredstvi vpliva na dolnika, da izpolni vsebino terjatve. Terjatev ugasne: z izpolnitvijo, s pobotanjem (stvari morajo biti istovrstne in iste kvalitete; terjatvi, ki se pobotata, morata biti zapadli (dospeli), e je terjatev zastarala, preden so stekli pogoji za pobot, je ni mono pobotati), s pologom stvari pri sodiu, z nezmonostjo izpolnitve. OBLIKOVALNE PRAVICE Oblikovalna pravica je pravica upravienega subjekta, da z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje, ki obstaja med njim in drugim pravnim subjektom, bodisi da gre za ustanovitev, spremembo, novo vsebinsko opredelitev ali prenehanje pravnega razmerja. Oblikovalne pravice oblikujejo pravna razmerja, lahko jih imenujemo tudi pravotvorna upravienja. Med oblikovalnim upraviencev in oblikovalnim udeleencem e od prej obstaja pravni odnos (npr. najemna pogodba). Delujejo v razmerjih inter partes, vendar imajo lastnost, ki velja za erga omnes pravice. Imajo tri osnovne znailnosti: ena stranka z enostransko izjavo volje ustvari posledice, ki zavezujejo drugo stranko (razdor najemne pogodbe), druga stranka ima dolnost, da uinke oblikovalne pravice sprejme, preoblikovanega razmerja ne more zavrniti, posegajo v materialno pogodbeno naelo, ki zahteva soglasje med strankama (ni soglasja). Pravni temelj oblikovalnih pravic je v: zakonu ali pravnem poslu.
so asovno omejene, sicer bi vnaale negotovost v pravno razmerje prenehajo s svojo uveljavitvijo ali s potekom asa
so samostojno prenosljive, e obstaja interes za to so premoenjske pravice, ker vplivajo na premoenjsko razmerje na katerega so vezane Delitve oblikovnih pravic: 1. po posledicah, ki izhajajo iz razmerij 2. glede na samostojnost 3. glede na odnos do razmerja 4. glede na nain njihovega uveljavljanja 1. Delitev oblikovalnih pravic po posledicah, ki izhajajo iz razmerij 1.1. Nastanek novega pravnega razmerja Pravice, ki so usmerjene v nastanek novega pravnega razmerja imenujemo tudi opcije. Opcije se nanaajo na vzpostavitev novega pravnega razmerja med imetnikom opcije in zavezancem, ki bo zavezovalo obe stranki, vzpostavitev dvostranskega razmerja je prepuena izjavi samo ene stranke. So oblikovalne pravice s katerimi je mogoe samostojno razpolagati. Tipine opcije so:
- 24 -
ponudba, predkupna pravica, prodajne opcije, nakupne opcije, futuresi. Primer: Kdor ima predkupno pravico, lahko takrat ko se stvar prodaja, z enostransko izjavo volje spremeni predkupno pravico v kupoprodajno pogodbo, ki zavezuje tudi lastnika. 1.2. Prenehanje obstojeega pravnega razmerja Najpogosteje so oblikovalne pravice, ki so usmerjene v prenehanje obstojeega pravnega razmerja, to so: odpoved razmerja: Velja za trajajoa razmerja inter partes, tako pogodbo lahko ena stranka kadarkoli odpove z doloenim odpovednim rokom, druga stranka pa mora sprejeti odpoved (npr. najemna pogodba najemodajalec ali najemnik lahko odpovesta pravno razmerje na podlagi zakona ali pogodbe). odstop od pogodbe: Kupec ima doloen as po sklenitvi pogodbe pravico od nje odstopiti, ne da bi navedel razlog za to, plaati pa mora skesnino (znesek, ki se plaa za odstop). V potronikem pravu se ta institut imenuje cooling off (stvar je mogoe vrniti v 15 dneh). Pogoji izvrevanja te pravice so odvisni od narave stvari, zato je vasih ta pravica izkljuena (npr. ko stvar porabi), drugje pa sploh ni dovoljena (npr. asopisi, sreke, itd.). razdor pogodbe: Pogodba preneha z razlogom, npr. zaradi pomanjkljive izpolnitve ali kritve pogodbe ene stranke.
1.3. Sprememba obstojeega pravnega razmerja Obstojea, e izoblikovana pravna razmerja se spreminjajo z aneksi. Stranki se z aneksom sporazumeta, da bo prilo do spremembe vsebine obstojeega pravnega razmerja. Nosilec oblikovalne pravice z enostransko izjavo volje spremeni vsebino pravnega razmerja. Primer: Jamevanje za napako. Pri kupoprodajni pogodbo prodajalec jami za napake stvari. Kupec, ki notificira napako, ima pravico, da od prodajalca zahteva: odpravo napake ali zmanjanje kupnine ali odstopi od pogodbe. Prodajalec ne more prepreiti notifikacije in njenih posledic; Notifikacija je breme kupca, stvar mora pregledati in napake sporoiti, e tega ne stori, izgubi ugodneji poloaj. 1.4. Ohranitev obstojeega pravnega razmerja Oblikovalne pravice, ki so usmerjene v ohranitev obstojeega pravnega razmerja, so tipine za primere, v katerih razdor pogodbe nastopi po zakonu. Zakon doloa, da se pogodba razdre, e ni izpolnjena pravoasno, za tak razdor ni potreba izjava druge stranke. Gre za pogodbe, pri katerih je as bistvena sestavina pravnega posla in je dogovorjen med strankama. Vasih pa ima izpolnitev kljub prekoraenemu roku e vedno pomen za kupca kupec dobi oblikovalno pravico, s katero lahko zahteva, da se ohrani pravno razmerje, e je to v njegovem interesu. Kupec mora takoj po poteku roka sporoiti prodajalcu, da pogodba e vedno velja. Primer: Kupec in prodajalec se dogovorita, da bo prodajalec do 22.12. dobavil 100 smrekic. as je tu bistvena sestavina, jasno je, da kasneja dobava ne bo imela ve nobenega
- 25 -
smisla. e prodajalec ne dostavi smreic do 22.12. se pogodba po zakonu razdre. Vendar pa kupec lahko sporoi prodajalcu, da pogodba e vedno velja, e mu prodajalec dostavi smreice naslednji dan, ker ima interes, da bi smreice prodal naprej. 1.5. Natanneja doloitev pravnega razmerja Tu gre predvsem za izbirne pravice pri alternativnih obligacijah. Primer: Za dogovorjeno je dati 2 stvari, plaati pa eno odloitev katera stvar se bo plaala se prepusti eni stranki. Med natannejo doloitvijo pravnega razmerja in spremembo obstojeega pravnega razmerja je teko dololjiva meja. 2. Delitev oblikovalnih pravic glede na samostojnost Delimo jih na: samostojne oblikovalne pravice: te obstajajo neodvisno od drugega pravnega razmerja (to so npr. predkupna pravica, priglasitev, opcije, itd.), nesamostojne oblikovalne pravice: te lahko obstajajo le vzporedno z nekim pravnim razmerjem (npr. izbirne oblike, itd.). Samostojne oblikovalne pravice se praviloma lahko odtujijo in tudi podedujejo. Enako velja tudi za nesamostojne, eprav ta monost dolgo ni obstajala. Sedaj velja, da so tudi te pravice prenosljive in podedljive, e to terja pravni interes in to dopua njihova narava. 3. Delitev oblikovalnih pravic glede na odnos do razmerja Delimo jih na: ustanavljajoe oblikovalne pravice: ustanavljajo neko novo pravno razmerje (npr. opcije), spreminjajoe oblikovalne pravice: spreminjajo neko pravno razmerje (npr. znianje kupnine), ukinjajoe oblikovalne pravice: ukinjajo neko pravno razmerje (npr. odpoved najemnega razmerja). 4. Delitev glede na nain njihovega uveljavljanja Delimo jih na: tobene oblikovalne pravice: za njihovo uveljavljanje je potrebno vloiti tobo prave oblikovalne pravice. za njihovo uveljavljanje zadoa enostranska izjava oblikovalnega upravienca, ena stranka z enostranskim ravnanjem (izrecno ali konkludentno) ustvari posledice, ki zavezujejo drugo stranko PRILASTITVENE PRAVICE Prilastitvene pravice so podobne oblikovalnim pravicam, vendar imajo za razliko od njih uinek erga omnes. Dajejo upravienje subjektu, da z enostranskim ravnanjem vzpostavi erga omnes razmerje (najvekrat gre za vzpostavitev lastninske pravice s prilastitveno pravico). So izkljuujoe narave. Primer: Okupacija. Subjekt vzame v posest niijo stvar, z namenom pridobiti lastninsko pravico na tej stvari. Niija stvar je stvar, nad katero lastnik po svoji volji odpove oblast, opraviti mora pravni posel derelikcije (npr. kosovni odvoz). Izgubljena stvar se ne teje za niijo, ker se lastnih ni odpovedal oblasti nad stvarjo po svoji volji. Prilastitev niije stvari je pri nas mona le na premininah. Prilastitev divjadi in rib je privilegirana prilastitvena pravica, po naih predpisih so vse prosto ivee ivali last Republike Slovenije, njihovo prilaanje s strani posameznikov
- 26 -
omogoajo privilegirani prilastitveni poloaji, to so dovolilnice s katerimi lovci in ribii smejo pridobiti divjad in ribe, ki so sicer v lasti drave. SODELOVALNE PRAVICE Nosilcem sodelovalnih pravic je omogoeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebe in udelebo pri delovanju pravne osebe (sodelovanje pri upravljanju drube, pri vodenju poslov, pri odloanju glasovanje...) Pri njih ne gre za izkljuno uveljavljanje lastne pravice, ni jih mogoe loiti od pravnega poloaja upravienih subjektov. So prenosljive, in sicer samostojno ali pa s korporacijsko pravico (delnica). Veljajo v razmerju inter partes in so premoenjske narave. Sreamo jih v gospodarskem pravu. Razlika med sodelovalnimi in oblikovalnimi pravicami je v tem, da so sodelovalne pravice za pravne osebe, oblikovalne pravice pa za fizine osebe. Ne gre za pravice, ki bi zasledovale izkljuno uveljavljanje lastne pravice, gre za oblikovanje nove skupne volje. PRIAKOVALNE PRAVICE Pri priakovalnih pravicah gre za priakovanje doloene pravice, priakovanje pravice v nastajanju. Izpolnjeni so vsi bistveni elementi za nastanek doloene pravice, niso pa e izpolnjeni isto vsi pogoji. Povezane so s asom (npr. priakovanje dedne pravice dedi aka da zapustnik umre). Veljajo v razmerju inter partes in so vezane na pogoj. Pogojni pravni posel je sicer sklenjen, vendar njegov uinek nastopi ele z izpolnitvijo pogoja. Pravo daje varstvo doloenemu priakovanju - priakovalca pravo varuje tako, da omejuje tistega, ki bi skual prepreiti kasneji uinek priakovalne pravice. Priakovanje je mogoe prenesti na drugega. Tipina priakovalna pravica je dedna pravica.
PRAVICE NA PRAVICAH V zaetku je bila ideja o pravici na pravici zavrnjena, danes pa obstajajo nekatere pravice na pravicah. Tak primer je zastavna pravica, danes je poleg stvari mogoe zastaviti tudi pravico, e je prenosljiva in ima premoenjsko vrednost (mogoe je zastaviti terjatev). PROTIPRAVICE ALI UGOVORI Protipravice dajejo imetniku monost, da se zoperstavi pravici, ki jo uveljavlja nek drug subjekt. Imenujemo jih ugovori nosilec protipravice lahko proti drugemu nosilcu pravice nastopi s svojim ugovorom. Ugovor je lahko trajen ali zaasen, z njim se popolnoma ali deloma odvzame uinek uveljavljeni pravici. e ena stranka postavi zahtevek, lahko nasprotna stran ukrepa z ugovorom. Treba ga je uveljavljati, sodie ugovora ne upoteva po uradni dolnosti, ampak le e ga vloi upravienec. ZAHTEVEK Zahtevek je materialnopravno upravienje za varstvo poloaja, ki izvira iz pravice uresniitev tega poloaja je mogoe sodno uveljavljati. Namenjen je uveljavljanju pravice in doseganju pravnega poloaja, ki ga ta pravica vsebuje. Pomeni pravico zahtevati od koga drugega storitev ali opustitev. Vedno obstaja proti tono doloeni osebi gre za razmerje inter partes med tistim, ki zahtevek postavi in naslovnikom zahtevka. Zahtevek je konkretizacija terjatve, saj je vsaka terjatev zahtevek, vendar pa ni vsak zahtevek terjatev. Zanj veljajo splona obligacijska pravila o zastaranju (razen e ni doloeno drugae, nekateri stvarnopravni zahtevki ne zastarajo), saj zahtevek s potekom asa
- 27 -
spremeni svojo vsebino in tako z zastaranjem ugasne monost uinkovitega sodnega uveljavljanja zahtevka. Pri relativnih pravicah se zahtevek pokriva s samo pravico (po vsebini), pri drugih pravicah pa zahtevek ne more biti identien pravici (npr. pri lastninski pravici imamo lahko vindikacijski in negatorni zahtevek). 1. Oblike zahtevka glede na samostojnost: samostojni zahtevki: so prenosljivi in neodvisni od neke doloene pravice (npr. terjatve), nesamostojni zahtevki: vezani so na doloeno pravico, znailni so za izkljuujoe pravice, saj se v primeru, da 3. oseba posee npr. v lastninsko pravico neke osebe, vzpostavi zahtevek to vzpostavi subjektivno vsebino zahtevka in objektivno vsebino zahtevka. 2. Oblike zahtevkov po vsebini so: vrnitveni ali vindikacijski zahtevek ta zahtevek se nanaa na vrnitev tono doloene stvari tipien je za oblastvene pravice uveljavlja ga lastnik nasproti posestniku (actio rei vindicatio) sploni opustitveni ali negatorni zahtevek s tem zahtevkom nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja, ki posega v njegovo pravico mogoa je tudi preventivna prepoved bodoih istovrstnih ravnanj znailen je za izkljuujoe pravice (actio negatoria) izpolnitveni ali institucijski zahtevek s tem zahtevkom upnik terja od dolnika ravnanje, za katero se je dolnik zavezal (primer: prodajalec zahteva kupnino) usmerjen je lahko v aktivno ali pa pasivno ravnanje znailen je za relativne pravice, odgovarja vsebini pravice odkodninski zahtevek s tem zahtevkom se zahteva povrnitev, nadomestitev kode, ki je nastala s kritvijo pravice obogatitveni ali reparacijski zahtevek s tem zahtevkom se zahteva vrnitev stvari, na raun katere je bil nekdo neupravieno obogaten (kondikcije) loitveni in izloitveni zahtevki 3. Vrste zahtevkov po obliki so: izpolnitveni zahtevki: znailni so za relativne pravice opustitveni oz. negatorni zahtevki odkodninski zahtevki: restitucijski institucijski odkodninski KONKURENCA ZAHTEVKOV Konkurenca zahtevkov nastane, ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov. 1. Normativna ali zakonska konkurenca zahtevkov (Konkurenca izpodrivanja pravnih norm oz. konkurenca splone in specialne norme)
- 28 -
Za njo gre, ko se isto dejansko stanje odraa v 2 ali ve zakonskih dolobah. V takih primerih velja naelo, da specialneji zahtevek stopi na mesto splonejega zahtevka (velja enako kot pri zakonih - specialneji zakon razveljavi splonega) Primer: kodo se praviloma povrne enkratno, e pa gre za poseg v avtorsko pravico se koda povrne dvakratno. Zaradi specialnosti velja drugo pravilo. 2. Alternativna konkurenca zahtevkov Za njo gre, e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov z razlino vsebino. Imetnik teh zahtevkov lahko alternativno izbira med njimi ko se uveljavi en zahtevek, ostali ugasnejo (npr. e ima stvar napako, kupec lahko zahteva odpravo napake, dopolnitev ali znianje kupnine, zahteva lahko samo eno od teh stvari, ne pa vseh treh). 3. Kumulativna konkurenca zahtevkov Za njo gre, e nekomu iz istega dejanskega stana pripada ve zahtevkov, ki se jih lahko uveljavlja hkrati (npr. odkodninski zahtevek se lahko uveljavlja kumulativno, hkrati s temeljnim zahtevkom). 4. Konkurenca enakovrednih pravnih podlag (konkurenca normativnega izpodrivanja zahtevkov) Za njo gre, ko iz istega dejanskega stanja izhaja ve zahtevkov, ki so po vsebini enaki oz. usmerjeni v isto posledico. Isto dejansko stanje ima razline pravne podlage za uveljavljanje zahtevka. Naeloma velja, da upraviena oseba lahko uporabi katerikoli zahtevek ali pa ve zahtevkov, vendar pa v trenutku, ko z enim zahtevkom uspe, vsi ostali zahtevki ugasnejo. Primer: Lastnik lahko zahteva vrnitev najete stvari na podlagi lastninske pravice ali pa na podlagi najemne pogodbe. UGOVOR Ugovor je sinonim za protipravico, je obrambno sredstvo proti zahtevku. Ugovor se pod doloenimi pogoji lahko uveljavlja zoper neko pravico, ki se uveljavlja z zahtevkom. Lahko ga daje oseba, ki ji zakon daje to monost. Pravici do ugovora se na splono ni mogoe vnaprej odrei. Ne upoteva se po uradni dolnosti, temve vedno le na zahtevo njegovega nosilca (upravienec ga mora uveljavljati po svoji volji v pravdi). Vrste ugovorov so: trajni ugovori: so ugovori, ki trajno izkljuujejo zahtevek, zanikajo obstoj zahtevka Primer: Ugovor zastaranja (zahtevki obligacijskega prava ponavadi zastarajo v 5 letih). A proda B-ju nek predmet in mu ga tudi izroi, B pa A-ju 5 let ne plaa kupnine. A toi B-ja in sodnik spozna, da je zahtevek zastaral, zato ga A-ju ne prizna. To ne pomeni, da je ugasnila A-jeva terjatev zoper B-ja. e se B ne bi skliceval na protipravico zastaranja, mu je sodie ne bi priznalo. Poznamo e npr. ugovor neutemeljenega zahtevka.
zaasni ugovori: obstajajo, dokler za njih obstajajo pogoji, nato ugasnejo (zaasno
prepreujejo uveljavljanje zahtevka), glej 101 OZ Primeri: ugovor predkupne pravice ugovor nezapadle terjatve
- 29 -
ugovor roka nedospelosti (pride v potev, e upnik toi dolnika na izpolnitev prej kot bi smel, npr. pred iztekom odlonega pogoja) ugovor vrstnega reda (ta ugovor ima porok, upnik mora najprej terjati od dolnika, ele potem lahko terja od poroka)
ugovori, ki omejijo zahtevek: ugovori, ki odlagajo pravno mo zahtevka

So ugovori, ki: zanikajo obstoj zahtevka (npr. ugovor pasivne legitimacije), izniujejo uinek zahtevka: ugovor pobotanja (medsebojne terjatve se poraunajo) ugovor zastaranja (po doloenem asu pravica zastara in zahtevek za izpolnitev ugasne), odlagajo pravo mo zahtevka. Omenja se e ena delitev ugovorov in sicer na: pravozavorne ugovore: ugovor predstavlja oviro zahtevka (zaasno zanikanje zahtevka) in pravozatorne ugovore: negacija zahtevka (zahtevka ni). DOLNOST Vsaki pravici odgovarja dolnost, ki se pokriva z vsebino te pravice. Dolnost je prav tako temelj civilnopravnih razmerij. Primarno je etina zaveza, saj se mora vsak drati dolnosti, ker mu etina pravila narekujejo, da ne kri pravic drugih subjektov. e etina zaveza odpove, lahko prizadeta stranka na podlagi tobenega upravienja dosee izvrevanje dolnosti z uporabo dravnega aparata prisile, saj gre tudi tu za pravno zavezo, ki je aktivnega ali pasivnega ravnanja, ki je iztoljiva. V grobem loimo 3 tipe dolnosti: dolnost ravnanja: gre za zagotovitev aktivnega ravnanja, znailna je za obligacijsko pravo, dolnost opustitve: prisotna je tako v obligacijskem kot v stvarnem pravu vsakdo se je dolan vzdrati posega v lastninsko pravico in v osebno integriteto; gre predvsem za razmerje do nedoloenega kroga subjektov, dolnosti, ki izhajajo iz oblikovalnih pravic: gre za t.i. akceptiranje pravne posledice nasprotna stranka se mora sprijazniti z oblikovanjem razmerja, kot ga oblikuje upraviena stranka. Dolnost lahko izhaja tudi iz zakona. Tako npr. OZ v 10. lenu doloa, da se je vsakdo dolan vzdrati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzroiti kodo. DRUGE SESTAVINE PRAVNEGA RAZMERJA 1. Priakovanje oz. pravica v nastajanju Za nastanek pravnega razmerja morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji. e kaken od teh pogojev manjka, govorimo o priakovanju. Pri priakovanju niso e izpolnjeni vsi pogoji (elementi) za nastanek pravice, vendar pa je e zagotovljenih toliko elementov, da pravni red to pravico v nastajanju varuje. Takemu pravnemu razmerju se ne da zagotoviti enakega varstva kot kompletnemu pravnemu razmerju, vendar pa ga v doloenih primerih pravo vseeno varuje (npr. pravni posel, sklenjen pod odlonim pogojem; obljuba darila). Pogojna pravica je varovana e od trenutka, ko je ustanovljena kot pogojna pravica, eprav terjatev nastane ele z izpolnitvijo pogoja. 2. Gola nada oz. nadejanje Za nadejanje gre takrat, ko se obeta nastanek pravice, ni pa e izpolnjen noben pogoj.
- 30 -
RAZLIKA MED ABSOLUTNIMI IN RELATIVNIMI PRAVICAMI Najlepe se razlika med izkljuujoimi in relativnimi pravicami pokaejo pri steajnem postopku pravne osebe. Steaj nastopi ko premoenje pravne osebe ne zadoa za poplailo njenih obveznosti. Steajni upravitelj ugotovi kolikno je premoenje steajnega dolnika na dan uvedbe steaja (steajna masa). Vsi upniki prijavijo svoje terjatve. Steajna masa predstavlja aktivo, terjatve pa pasivo. Razmerje med steajnim upraviteljem in upniki je razmerje inter partes, lahko pa deluje tudi erga omnes. Kdaj razmerje deluje inter partes? Razmerje deluje inter partes, e glede plaila terjatev upnikov velja naelo sorazmernosti plaila. Primer: Vsak upnik dobi enak dele iz steajne mase glede na svojo terjatev (vsak dobi poplaanih 10% svoje terjatve). Kdaj razmerje deluje erga omnes? Razmerje deluje erga omnes, e ima kateri od upnikov privilegirano terjatev (loitveno ali izloitveno pravico): izloitvena pravica: podlaga za izloitveno pravico je lastninska pravica, ki uinkuje erga omnes Primer 1: Steajni dolnik je sklenil najemno pogodbo, najemnina je terjatev, ki spada v steajno maso; glede te terjatve je najemodajalec poplaan enakomerno iz steajne mase; najeto stanovanje pa ne spada v steajno maso, ker ima najemodajalec na stanovanju lastninsko pravico in zahteva da se stanovanje izloi iz steajne mase. Primer 2: Prodajalec proda steajnemu dolniku stvar s pridrkom lastninske pravice, to pomeni, da kupec postane lastnik ele ko je kupnina plaana; kupnina zapade v plailo in steajni dolnik pride v steaj, prodajalec zahteva izloitev stvari iz steajne mase, ker ima e lastninsko pravico na stvari. loitvena pravica: podlaga za loitveno pravico je zastavna pravica, ki uinkuje erga omnes Primer: Steajni dolnik si sposodi pri upniku denar, upnik pa svojo terjatev zavaruje z nepreminino steajnega upnika. Upnik ni lastnik nepreminine in po steaju ne more zahtevati izloitev nepreminine iz steajne mase, ampak zaradi zastavne pravice lahko zahteva loeno poplailo svoje terjatve. Nepreminina se loi od steajne mase, se proda in z izkupikom se poplaa zastavni upnik, ostanek pa gre v steajno maso. Loitvena pravica ima prednost pred izloitveno pravico. IZVREVANJE PRAVIC 1. Vsebina in meje pravic Vsebina in meje pravic sta doloeni: pri izkljuujoih pravicah z zakonom: vsebina je natanno doloena v zakonu, pri relativnih pravicah s pravnim poslom: v zakonu so navedena samo temeljna naela, iz njih ne moremo razbrati natanne vsebine pravice, ker so preve abstraktna, pravica se konkretizira ele s pravnim poslom. 2. Avtonomija volje pri izvrevanju pravic Avtonomija volje pomeni, da subjekti svobodno vstopajo v civilnopravna razmerja, na temelju svoje volje. Vse pravice je treba izvrevati v skladu z njihovo vsebino, ki jo doloita stranki po svoji avtonomni volji. Vendar je avtonomna volja omejena s splonimi naeli, ki doloajo
- 31 -
meje izvrevanja pravic. V civilnopravnih razmerjih mora vsakdo ravnati v skladu s temi naeli. 3. Naela, ki veljajo pri izvrevanju pravic Naelo vestnosti in potenja (5. len OZ) (1) Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrevanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja. (2) Udeleenci v obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji. Takno ravnanje se priakuje od vsakogar, ki stopa v civilnopravno razmerje. Naelo vestnosti in potenja se dostikrat prekriva z moralnimi in prisilnimi predpisi. Nanj se je mono sklicevati tudi pri izvrevanju pravic in pri pravnih poslih. Zaradi naela vestnosti in potenja je pravico nedopustno izvrevati na nain, ki drugemu povzroa kodo. Sodie lahko zaradi krenja naela vestnosti in potenja razveljavi pogodbo, ki je pravilno sestavljena, ampak ima izrazito nepoteno vsebino ali e je vsebina pogodbe v nasprotju z moralnimi in prisilnimi predpisi. Prepoved zlorabe pravic (7. len OZ) (1) Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrevati jih je treba v skladu s temeljnimi naeli tega zakonika in z njihovim namenom. (2) Udeleenci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrevanju svojih pravic vzdrati ravnanja, s katerim bi bila oteena izpolnitev obveznosti drugih udeleencev. (3) Za navidezno izvrevanje pravice gre, e njen nosilec ravna z izkljunim ali oitnim namenom, da drugemu koduje. 4. Okoliine, ki izkljuujejo protipravnost izvrevanja pravic 4.1. Silobran (138. len OZ) e je oseba, ki je v silobranu povzroila kodo ne odgovarja zanjo. Pri prekoraenem silobranu (ni sorazmerja med povzroeno kodo in kodo, ki je grozila) pa je odkodninska odgovornost. 4.2. Odvrnitev kode od drugega (138. len OZ) Komur nastane koda pri tem, ko odvraa od drugega kodno nevarnost, ima pravico zahtevati od njega povrnitev kode, kateri se je smotrno izpostavil. 4.3. Stiska (138. len OZ) e posameznik povzroi kodo v nevarnosti, ki je ni povzroil sam, ne odgovarja za kodo. Okodovanec lahko zahteva odkodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek nevarnosti ali od tistega od katerega je bila koda odvrnjena. 4.4. Samopomo (139. len OZ) (1) Kdor pri dovoljeni samopomoi povzroi kodo tistemu, ki je povzroil potrebo po samopomoi, je ni dolan povrniti. (2) Z dovoljeno samopomojo je miljena pravica vsakogar, da odvrne kritev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, e je takna zaita nujna in e nain odvraanja kritev ustreza okoliinam, v katerih nastaja nevarnost.
- 32 -
Samopomo je zaasno zavarovanje zahtevka. Elementi samopomoi: grozi neposredna nevarnost kritve pravice okodovanca, zaita je nujna, nain odvraanja ustreza okoliinam. NASTANEK, PRENOS IN PRENEHANJE PRAVIC IZVIRNI NAIN PRIDOBITVE PRAVIC Pri izvirnem nainu pridobitelj pridobi pravico ne glede na voljo predhodnika. 1. Okupacija je izvirni nain pridobitve lastninske pravice na nikogarnjih stvareh. Izvede se tako, da pridobitelj pravice vzame nikogarnjo stvar v posest z namenom prilastitve. 2. Priposestvovanje Pridobitev lastninske pravice je pravna posledica dobroverne posesti, ki je trajala dalje asovno obdobje. Dobroverni posestnik je posestnik, ki ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Dolina priposestvovalnega roka je od 3 do 20 let (odvisno ali gre za preminino ali nepreminino, ali je posest zakonita ali ne). 3. Izdelava nove stvari Najbolj pogosto se izdela nova stvar iz posameznikove lastne stvari. e se izdela nova stvar iz tujega materiala, gre za predelavo. e predelovalec ve, da stvar ni njegova, potem je lastnik predelane stvari lastnik materiala. e pa je predelovalec v dobri veri, da je material njegov, na predelani stvari nastane solastnina v sorazmerju vrednosti materiala lastnika in vrednosti vloenega dela predelovalca. e je delo predelovalca obutno ve vredno kot material, predelana stvar pripade predelovalcu, vendar mora lastniku materiala povrniti nastalo kodo. 4. Spojitev, zmeanje in pomeanje e pomeanih stvari ni mono loiti brez znatnih strokov, nastane na njih solastnina. e je nekdo pomeal stvari nedobroverno, lahko ostali njihovi lastniki zahtevajo pomeano stvar zase ali pa mu jo prepustijo, pomeevalec pa mora povrniti kodo. 5. Gradnja na tujem zemljiu Graditelj postane lastnik stavbe, e gradi v dobri veri, e lastnik zemljia ve za gradnjo in e se lastnik gradnji ne upre, sicer pa graditelj ne postane lastnik stavbe zaradi naela superficies solo cedit. 6. Pridobitev naravnih plodov Plodovi pripadajo lastniku matine stvari. Po loitvi plodov od matine stvari na plodovih izvirno pridobita lastninsko pravico e uitkar in zakupnik. IZVEDENI NAIN PRIDOBITVE PRAVICE Pri izvedenem nainu pridobitelj izvaja pravico od druge osebe in postane nosilec pravice le, kadar je odsvojitelj imetnik pravice (bistveno je soglasje volje med odsvojiteljem in pridobiteljem). Velja naelo, da nihe ne more prenesti na drugega ve pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse haberet). Po obsegu so izvedene pridobitve: posamine ali singularne: predmet pridobitve je posamezna pravica (kupoprodajna pogodba), vesoljne ali univerzalne: predmet pridobitve je cel kompleks pravic (dedovanje).
- 33 -
Pridobitev lastninske pravice Stvar je potrebno pridobiti od lastnika, e pa se stvar pridobi od nelastnika, postane pridobitelj lastnik samo, e: je stvar kupljena na drabi, nelastnik stvar proda na podlagi svoje dejavnosti, pri emer pridobitelj ne ve, da ni lastnik. Pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepreminini kot izkljuujoe pravice je vpis v zemljiko knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na preminini je potrebno soglasje in izroitev (traditio). Pri izroitvi gre lahko za nadomestno izroitev, ki pomeni oznaitev prenosa stvari (izroitev avtomobilskih kljuev). Bodoi kupec ima lahko stvar e v posesti, zato izroitev ni potrebna gre za izroitev na kratko roko (brevi manu traditio). e nekdo eli prodati stvar, ki je v posesti nekoga drugega, lastninska pravica na stvari nastane s pravnim poslom. Prenehanje pravice Pravica lahko preneha: absolutno: pravica ugasne in ne obstaja za nikogar ve, relativno: pravica preneha le v sferi enega subjekta s tem ko preide v sfero drugega subjekta. Pravica lahko preneha tudi z odpovedjo - pri izkljuujoih pravicah je odpoved lahko enostranska, pri relativnih pravicah pa je potrebno soglasje druge stranke. e so pravice vezane na osebo, prenehajo z njeno smrtjo. Oblastvene pravice lahko prenehajo z unienjem stvari, oblikovalne pravice pa prenehajo z izpolnitvijo ali po preteku doloenega asa.
OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

PREDMETI PRVE KATEGORIJE Predmeti I. kategorije so objekti oblastvenih pravic, so objekti samo v civilnopravnih razmerjih. Predmeti I. kategorije so: stvari, ravnanja in imaterialne dobrine. 1. STVARI Stvar je osnovna oblika objekta I. kategorije, je telesni del narave, ki je lahko obvladljiv s lovekovimi ravnanji. Stvari so predmet oblastvenih stvarnopravnih pravic. Za stvari tejejo tudi energije in valovanja, ki sicer nimajo telesnosti, ko tipine lastnosti stvari. ival imajo pri nas lastnost stvari, lahko so predmet lastninske pravice, zaitene so s posebnimi zakoni, e pa takih zakonov ni, se smiselno uporabljajo dolobe, ki veljajo za stvari. 1.1 Enostavne in sestavljene stvari Enostavne stvari so enotne, enovite po naravi (kamen), takih stvari je danes vedno manj. Sestavljene stvari so sestavljene iz ve enovitih stvari, povezanih, spojenih skupaj v novo
- 34 -
enotno stvar. S spojitvijo v sestavljeno stvar nastopijo doloene pravne posledice deli sestavljene stvari, so bili pred spojitvijo samostojni, zdaj pa je predmet lastninske pravice le sestavljena stvar, njeni deli pa ne (izgubijo pravno samostojnost). e obstaja tuja lastninska pravica na delu stvari, je ni mono uveljavljati, dokler del ne postane samostojen (glej tudi toko 1.9). Zbirne stvari imajo obe priznane lastnosti stvari samo kot celota (set kart, par evljev), samo kot celota so lahko predmet lastninske pravice. 1.2. Pritikline Pritiklina je preminina, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Pritiklina je povezana z glavno stvarjo, ne da bi bila njena sestavina. Doloena je za trajno doseganje gospodarskega namena glavne stvari. Gospodarska zvezanost je manj tesna, kot e gre za sestavino stvari. Primer: pritiklina je klju, glavna stvar pa vrata. 1.3. Telesne in netelesne stvari Telesne stvari so stvari, ki zavzemajo prostor, vse tisto kar lahko primemo, netelesne stvari pa so stvari, ki ne zavzemajo prostora (dediina, terjatve, pravice). 1.4. Preminine in nepreminine Preminine so stvari, ki lahko brez kode za svoje bistvo spreminjajo kraj, na katerem so, nepreminine pa so stvari, ki brez kode za svoje bistvo, ne morejo spreminajti kraja na katerem so. Osnova nepreminin je zemljie, tj. z mejami doloen del zemeljske povrine, oznaen z parcelnimi tevilkami, razdeljen na katasterske obine in zapisan v zemljiko knjigo. Tudi ladje in letala se pravno tejejo za nepreminine. K zemljiu spada zrani prostor nad njim in zemlja pod njim. Po naelu superficies solo cedit je vse, kar je trdno in trajno spojeno z zemljiem sestavni del zemljia. Dejansko ne moremo biti lastniki hie, lahko smo samo lastniki zemljia. Odstop od tega naela je etana lastnina v venadstropnih stavbah. Nadaljnje razlike med nepremininami in premininami se pokaejo v: publicitetni funkciji: publiciteta lastninske pravice je pri premininah posest, pri nepremininah pa vpis v zemljiko knjigo, pri nepremininah je zelo vana oblinost pravnega posla, zastavna pravica na premininah se imenuje pignus (rona zastava), pri nepremininah pa hipoteka pristojnost sodia as priposestvovanja: pri nepremininah je as priposestvovanja dalji kot pri premininah. 1.5. Individualno in generino doloene stvari Individualno doloene stvari (species) so tiste stvari, ki same po sebi predstavljajo neko posebnost in so zato tono doloene ter ji ni mogoe nadomestiti (npr. slika Mona Lisa). Generino doloene stvari (genus) pa so stvari, katerih obstaja veliko tevilo in jih med sabo sploh ni mogoe loiti (npr. 1 kg penice). Razlikovanje med species in genus je pomembno, e pride do nezmonosti izpolnitve. Velja naelo: species perit ei cui debetur, genus perire non consetur (individualno doloena stvar propade tistemu, komur je
- 35 -
dolgovana, medtem ko se teje, da generino doloena stvar ne more propasti). V zvezi z generinimi stvarmi je pomembna njihova individualizacija (specializacija), saj lahko pod doloenimi pogoji generina stvar preide v individualno stvar. Individualizacijo opravita stranki e pri sami sklenitvi pogodbe (npr. Pogodba, pri kateri bo prodajalec dobavil kupcu 100 kg penice iz tono doloenega skladia. e to tono doloeno skladie pogori, prodajalec ne more ve izpolniti obveznosti). 1.6. Nadomestne in nenadomestne stvari Nadomestne stvari so ponavadi generine stvari (genus). Doloene so po vrsti, v gospodarskem ivljenju pojavljajo v vejih koliinah, lahko jih med seboj zamenjujemo, doloamo jih s tetjem, merjenjem in tehtanjem. Nenadomestne stvari so ponavadi individualno doloene stvari (species). Doloene so kot enkratna stvar, ki je ni mogoe nadomestiti. 1.7. Potrone in nepotrone stvari Potrone stvari so stvari, ki se z enkratno rabo porabijo, ta poraba je lahko naravna (hrana, pijaa) ali pravna (denar). Glede potronih stvari se sklepajo posojilne pogodbe posojilojemalec mora vrniti posojilodajalcu enako koliino istovrstnih stvari enake kvalitete (tantundem eiusdem generis et qualitatis). Nepotrone stvari so stvari, ki se z uporabo ne iztroijo, glede njih se sklepajo najemne in posodbene pogodbe. 1.8. Deljive in nedeljive stvari Deljive stvari so stvari, ki jih je mono razdeliti na enakovredne dele, ne da bi pri tem trpelo njihovo bistvo in vrednost. Delitev stvari je lahko realna oz. fizina. Nedeljive stvari pa je mono deliti le miselno, stvar pripada ve osebam kot solastnikom, solastnik ima na stvari miselni ali idealni dele (pars pro indiviso).
1.9. Plodovi, koristi Plod je neposredni proizvod stvari, ki je sestavina stvari, po loitvi pa postaneje samostojna stvar. Loimo neposredne (naravne) plodove, to so proizvodi stvari, ki jih pridobivamo od stvari glede na njeno naravo (volna ovc, mleko, zemeljski plodovi, ki jih je mogoe z obdelovanjem zemljia znova pridobiti) in pa posredne (pravne) plodove, to so donosi, ki jih prinaa stvar na temelju doloenega pravnoposlovnega razmerja (najemnina, zakupnina). O pravnih plodovih govorimo, kadar gre za doprinose, ki jih ustvarja doloena pravica za upravienca. Take so obresti. Plodovi podjetja dohodki so neposredni plodovi podjetja, kadar je lastnik sam gospodar, e pa da podjetje v zakup, predstavlja zakupnina posredne plodove, dohodki pa so neposredni plodovi zakupnika. 1.10. Sestavine Stvar je lahko enotna ali sestavljena iz posameznih stvari. Posamezni deli (sestavine) stvari delijo usodo celotne stvari. Prodaja in izroitev posamezne stvari obsega tudi vse njene sestavine. Posamezne sestavine se lahko tako spojijo, da trajno izgubijo svojo samostojnost kot posamina stvar (npr. tram, ki se vzida). Postanejo neoddeljivi sestavni deli ali bistveni sestavni deli stvari. Loimo torej: bistvene sestavine in
- 36 -
nebistvene sestavine.
Bistvene sestavine so tiste, katerih izloitev, odvzem od celote bi bil negospodaren. Lastnosti: ne morejo biti predmet (objekt) posebnih pravic, dokler niso dejansko doloene, ne morejo biti v lastnini drugega subjekta, kot je lastnik celotne stvari, na njih niso mone zastavne pravice in pravice uporabe, ni jih mogoe loiti od glavne stvari, ne da bi ta bila pokodovana ali spremenjena. Primeri: Stvari, ki so z zemljiem trdno povezane (zgradbe, proizvodi zemljia, dokler so zdrueni z zemljiem, seme, zidovi, vodnjaki, mostovi, zemljike slunosti Nebistvene sestavine pa so lahko samostojen predmet pravic. 2. IMATERIALNE DOBRINE Imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izkljuujoih pravic, ki niso stvari. To je predvsem intelektualna lastnina, ki jo varujejo pravice intelektualne lastnine in lovekova osebnost, ki jo varujejo osebnostne pravice. 3. RAVNANJE Ravnanje je tipien objekt obligacijskega razmerja, ki zajema zelo irok spekter: dajatve: dolnost nekaj dati v korist upnika, storitve: dolnost nekaj storiti v korist upnika, fizino ali umsko delo, opustitve: dolnik v korist upnika opua nekaj, kar mu je sicer dovoljeno, dopustitve: dolnik upniku dopusti nekaj, kar bi bilo sicer prepovedano.
PREDMETI DRUGE KATEGORIJE Predmeti II. kategorije so pravice in pravna razmerja, ki so lahko objekt drugih pravic in pravnih razmerij. Za njih je znailno, da so lahko predmet razpolagalnih pravnih poslov, s katerimi pravica nastane, se spremeni ali ugasne. 1. PRAVICE IN PRAVNA RAZMERJA Tipien primer predmeta II. kategorije je premoenje. PREMOENJE Premoenje pomeni celoto vseh pravic in pravnih razmerij, ki pripadajo doloenemu pravnemu subjektu. Sem sodijo le pravice, ki imajo neko vrednost in jih lahko izrazimo v obliki denarnih enot. Pomembno je zaradi premoenjske odgovornosti, saj subjekt za svoje obveznosti odgovarja s celotnim premoenjem. e subjekt noe prostovoljno izpolniti obveznosti se lahko prisilno posee v premoenje z izvrilnim postopkom, vendar pa se ne sme posei v celotno premoenje (v preivninskih terjatvah se posee v 1/2 premoenja, v ostalih terjatvah pa v 1/3 premoenja).
- 37 -
Premoenje kot celota ni predmet pravic in pravnih razmerij, razen pri univerzalnem pravnem nasledstvu (univerzalna sukcesija), predmet pravic in pravnih razmerij so ponavadi posamezne pravice, ki izvirajo iz premoenja. Naeloma ima vsak pravni subjekt samo eno premoenje. Poleg glavnega premoenja pa poznamo e razlina posebna premoenja. Razlog za nastanek posebnega premoenja je lahko zadovoljitev upnika, namen, da se upravlja posebno premoenje za doloenega lastnikega naslednika, pri ustanovitvi premoenjske skupnosti zakoncev lahko vsak zakonec ohrani posebno premoenje. Skupno premoenje pa je, ko gre za premoenje ve oseb (npr. skupnost dediev, skupno premoenje zakoncev, itd.). Lastnosti premoenja sta: enovitost (identinost): pomeni, da premoenje ostaja ves as enako, ne glede na to, da se posamezni deli premoenja izloajo ali pa vanj prihajajo na novo, enotnost: vsak subjekt ima naeloma samo eno premoenje, ne glede na to, katere pravice ga sestavljajo (ne more ga razlenit na razline segmente); izjema je samo pri zakoncih - ti imajo skupno in posebno premoenje. RAZLIKA MED PREDMETI PRVE IN DRUGE KATEGORIJE Razliko je mogoe prikazati na primeru lastninske pravice: ko lastnik proda stvar kupcu predmet kupoprodajne pogodbe ni stvar ampak lastninska pravica, stvar se ne prenese kot objekt I. kategorije, temve se prenese lastninska pravica kot objekt I. kategorije.
FIZINA OSEBA Fizina oseba je vsak posameznik, lovek, ki se v procesnem pravu imenuje stranka. Osebna sposobnost fizine osebe je sestavljena iz: pravne sposobnosti, ki je splona in posebna, voljne sposobnosti, ki je poslovna in deliktna. PRAVNA SPOSOBNOST FIZINIH OSEB Pravna sposobnost je sposobnost biti in postati in subjekt pravic in dolnosti. Pomeni zmonost subjekta, da ima katerekoli pravice in dolnosti, ki so pravno dovoljene. Pravno sposobnost ima vsak, ne glede na spol, starost ali duevno stanje. Je torej abstraktna, za konkretno pridobivanje pravic, pa morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji. Kako in ali bo subjekt pridobil doloene pravice in dolnosti, je odvisno od njegove poslovne sposobnosti. Danes velja naelo, da ima tisti, ki ima voljno sposobnost tudi pravno sposobnost (vedno pa ni bilo tako, npr. v rimskem pravu je suenj imel poslovno sposobnost, ni pa imel pravne sposobnosti). Splona pravna sposobnost - osebi ni treba izpolnjevati nikakrnega pogoja, da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti. Posebna oz. delna. oz. parcialna pravna sposobnost oseba mora izpolnjevati doloene pogoje, zato da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti. To velja za: oporona sposobnost: je sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali uniiti, starost oporonika mora biti nad 15 let, biti mora razsoden,
- 38 -
volje zapustnika ne more nihe nadomestiti, zato zastopanje tu ni mogoe enitna sposobnost vezana je na doloeno starost (18 let) dedna sposobnost: sposobnost dedia, da stopi v poloaj zapustnika, naeloma je dedi lahko vsak razen, e je dedno nevreden, ker s svojim zavrnim
ravnanjem do zapustnika zapravil monost, da bi po njem dedoval sposobnost za uresnievanje z ustavo doloene pravice o svobodi odloanja glede rojstev otrok: zahteva se razsodnost, drugi posebni pogoji pa so vpraljivi (zdravje, starost, primerna za rojevanje, psihine in moralne lastnosti) sposobnost otroka, da izvruje pravice doloene s Konvencijo o otrokovih pravicah: vezana je na doloeno starost, za otroka se teje lovek do 18. leta starosti oz. otrok, ki ni poslovno sposoben Pridobitev pravne sposobnosti Pravna sposobnost se pridobi z rojstvom. Pri tem se postavi vpraanje koga smatramo za e rojenega. Po nai zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo ivorojenemu otroku. Otrok mora ob rojstvu kazati znake ivljenja (pogoj za ivljenje je, da otrok diha), ni pa potrebno, da je sposoben za ivljenje (tudi spaku se pripozna pravna sposobnost). V dvomu velja pravna domneva, da je bil otrok iv rojen. Varstvo zarodka (nasciturusa) Po naem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti, ni samostojno bitje s pravicami in svoboinami. Nima absolutne pravice do ivljenja, ustava sicer zagotavlja nedotakljivost ivljenja, a to ne velja za nasciturusa. Njegovo ivljenje je varovano posredno preko ivljenja njegove matere, vendar je hkrati odvisno od njene volje. Vendar se tudi nasciturusu prizna doloeno pravno varstvo, kadar gre za njegove pravice in koristi (ne pa ko gre dolnosti). Nasciturus teje za e rojenega, kadar gre za njegove pravice, vendar se mora roditi iv, sicer te pravice odpadejo, kakor da ne bi nikoli nastale (pravilo: nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur). Pravice nasciturusa so: dedna pravica: nasciturus lahko deduje pravica do povraila kode, ki je bila povzroena s kodnim ravnanjem v asu, ko je bil e nasciturus Prenehanje pravne sposobnosti Pravna sposobnost loveka preneha s smrtjo (pravno relevantna je moganska ali cerebralna smrt). S smrtjo ugasnejo vse tiste pravice, ki so vezane na umrlo osebo, vendar pa se veina pravic lahko z dedovanjem prenese na dedie (ugasne npr. zakonska zveza). Smrt ugotovi zdravnik, nato pa se to dejstvo pravno registrira v osebnih registrih (rojstna matina knjiga). Da lahko matiar vpie smrt v matino knjigo, mora imeti potrdilo o smrti ali mrliki list, e pa tega ni mogoe predloiti, se smrt ugotavlja na druge naine. Tako npr. sodie lahko v nepravdnem postopku pogreano osebo spozna za mrtvo, e so izpolnjeni doloeni pogoji. Sodie doloi dan in uro, ki velja za dan smrt. V tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami. Ta domneva je izpodbojna e se pogreani vrne, mora sodie vzpostaviti prejnje stanje ter mu vrniti vse pravice in dolnosti, edino zakonska zveza z vrnitvijo pogreanega ne oivi. Sodie pogreanega razglasi za mrtvega, e: o njem zadnjih 5 let ni nobenega poroila in je njegovega rojstva poteklo 70 let ter je verjetno, da ni ve iv, je izginil v poaru, potopu ladje, letalski nesrei ali drugi katastrofi, pa o njem ve kot 6 mesecev ni glasu,
- 39 -
je pogrean v vojni, pa o njem 1 leto ni glasu.

Vpraanje komorience se postavi v primeru, ko umreta 2 osebi v istem dogodku in se ne da natanno doloiti, katera je umrla prej, samo dejstvo pa je pomembno npr. zaradi dedovanja. Tisti, ki zaradi uveljavljanja koristi trdi, da je ena oseba preivela drugo, mora to dokazati, to pa je najvekrat zelo teko (gre za hudiev dokaz, probario diabolica). VOLJNA SPOSOBNOST FIZINIH OSEB Voljna sposobnost pomeni sposobnost za zavestno in preudarno tvorjenje lastne volje. Voljna sposobnost je sestavljena iz: deliktne sposobnosti in poslovne sposobnosti. 1. Poslovna sposobnost Poslovna sposobnost je sposobnost subjekta, da sam ustvari voljo, ki se zahteva za sklepanje pravnih poslov. Poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta: sklepati pravne posle, se zavezovati na podlagi teh poslov, pridobivati pravice iz teh poslov in prevzemati obveznosti iz teh poslov. lovek sicer z rojstvom postane pravni subjekt, vendar mora pretei nekaj asa, da je lovek sposoben presoditi pomen in posledice dejanj in zanje prevzeti odgovornost. Poslovna sposobnost se deli na: a) Poslovna nesposobnost (od rojstva pa do 15. leta starosti)
popolnoma poslovno nesposoben je mladoletnik do 15. leta starosti
otrok je popolnoma nesposoben, ker ne more izjaviti pravno relevantne volje vsak posel, ki ga sklene otrok, je nien kljub temu pa vasih taknih pravnih poslov ne tejemo za nine (npr. e otrok kupi malico), ampak smatramo, da je otrok sel svojih starev, ki ni nujno poslovno sposoben tisti, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, ne morejo sklepati pravnih poslov, taki pravni posli so nini, so v enakem poloaju kot otroci do 15. leta starosti (veljavni pa so pravni posli, ki jih sklene oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna, ki je imela svetel trenutek - lucidum intervallum) b) Delna ali omejena poslovna sposobnost (od 15. do 18 leta starosti) Omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. do 18. leta, ki je pod roditeljsko ali skrbniko pravico. Taka oseba lahko praktino sklepa vse posle, razen pomembnejih pravnih poslov, za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) starev ali skrbnika (kot pomembneji pravni posli se tejejo tisti pravni posli, ki bistveno vplivajo na njegovo ivljenje pred in po polnoletnostjo npr. prodaja nepreminine). V tem primeru si nasprotujeta 2 ureditvi in sicer iz OZ in ZZZDR. ZZZDR pravi, da e je oseba stara od 15. do 18. let sklenila pravni posel brez soglasja starev, ta pravni posel ne velja in ne ustvarja nobenih posledic za mladoletnika in 3. osebo. OZ pa pravi, da dokler pomembneji pravni posli niso avtorizirani, so izpodbojni izpodbija jih lahko mladoletnik. Mladoletnik ima potem, ko je dopolnil 18. let e 3 mesece asa, da izpodbija pravni posel, ki ga je sklenil kot mladoletnik. Pomembneji pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno
- 40 -
sposobna oseba ne velja, e ni avtoriziran. Po avtorizaciji pa pravni posel velja, kot da bi bil veljaven e od dneva sklenitve (ex tunc). Sopogodbenik ima pravico zahtevati od mladoletnikovih starev, naj se izjavijo, ali bodo posel avtorizirali ali ne, e se v 30 dneh od tega poziva ne izreejo, ali odobravajo pogodbo ali ne, se teje, da so odobritev zavrnili. Sopogodbenik mladoletnika, ki ni vedel za njegovo poslovno nesposobnost, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika. Sopogodbenik mladoletnika, ki je vedel, da je mladoletna oseba poslovno nesposobna, pa ga je ta prevarala, e da ima dovoljenje od njenega zakonitega zastopnika lahko odstopi od pogodbe. Pravica odstopiti od pogodbe ugasne v 30 dneh potem, ko sopogodbenik zve za poslovno omejeno sposobnost druge stranke oziroma za to, da nima dovoljenja zakonitega zastopnika. e stari ali skrbnik odobrijo pogodbo preden se iztee ta rok, sopogodbenik ne more odstopiti od pogodbe. Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pravne posle, katere ji dovoljuje sklepati zakon: sklepa pravne posle glede zasluka in razpolaga s svojim zaslukom, sklene delovno razmerje in pogodbo o delu, razpolaga z avtorskimi in iznajditeljskimi pravicami, razpolaga z osebnimi pravicami, pridobivanje pravice in ne prevzemanje dolnosti, prosto razpolaganje s tipendijo, umetna prekinitev nosenosti (velja le za razsodne mladoletnice), opravlja v vsakdanjem ivljenju obiajen pravni promet (velja tudi za otroka, ki e ni dopolnil 15 let). Omejeno poslovno sposobna je tudi oseba, ki ji je bila poslovna sposobnost delno odvzeta (s podaljanjem roditeljske pravice ali z odvzemom poslovne sposobnosti v nepravdnem postopku). Take osebe imajo enak poloaj, kot mladoletniki od 15. do 18. leta vendar to ni isto res, take osebe za sklenitev vseh pravnih poslov potrebujejo soglasje skrbnika. CSD lahko tako odlobo sodia koregira in jim dovoli opravljati nekatere pravne posle, pri tem pa mora upotevati vzrok, zaradi katerega jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost.
c) Popolna poslovna sposobnost (od 18. leta naprej) Popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo. Izjemoma se lahko pridobi e prej in sicer s sklenitvijo zakonske zveze (mladoletna oseba, ki eli skleniti zakonsko zvezo, mora za to pridobiti dovoljenje CSD in mora biti stara najmanj 15 let) ali rojstvom potomca (e obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti gre za spregled mladoletnosti, venia aetatis) Odvzem poslovne sposobnosti Poslovna sposobnost se odvzame osebi, e ta ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Poznamo 2 stopnji odvzema poslovne sposobnosti in sicer delni ter popolni odvzem poslovne sposobnosti. Razlogi za odvzem so:
- 41 -
napake razuma, volje in znaaja kot posledice duevnih bolezni ali duevne zaostalosti,
trajnega ali pretiranega uivanja alkohola, ivnih plinov ali hude telesne prizadetosti (eprav se praviloma poslovna sposobnost zaradi telesne prizadetosti ne odvzame) zapravljivost: e neka oseba trajno in nesmiselno brez razloga zapravlja denar in s tem spravlja v nevarnost svoje blinje tobarjenje (kverulant): ljudem, ki neprestano vlagajo tobe, se lahko poslovna sposobnost odvzame v celoti Vrsta in intenzivnost teh vzrokov vplivata na to, kaken bo odvzem poslovne sposobnosti. Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta popolno je izenaena z mladoletnikom mlajim od 15 let. Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta delno, je izenaena z mladoletnikom, ki je e dopolnil 15 let, ne pa e 18 let (vendar to ne dri popolnoma, saj oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost za vse pravne posle potrebuje skrbnika). Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti Ureja ga Zakon o nepravdnem Postopku (44. do 56. len). Uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko predlagajo: zakonec, zunajzakonski partner, sorodnik v ravni rti in v stranski rti do drugega kolena, prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka, CSD, dravni toilec. Sodie nato odloi na podlagi dokazov in prianj izvedencev (najbolj upoteva mnenje izvedenca sodnopsihiatrine stroke), ali bo osebi odvzelo poslovno sposobnost ali ne, in e ja, ali delno ali v celoti. Posel, ki ga sklene oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, je neveljaven. Posel, ki ga sklene dejansko nerazsodna oseba, eprav ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta, je neveljaven. O nerazsodni osebi govorimo, ko oseba ni sposobna razumeti posledic svojih ravnanj in daljnosenih posledic. e je oseba nerazsodna, pa ima v asu sklenitve pravnega posla svetle trenutke (lucidum intervallum), potem je pravni posel veljaven. 2. Deliktna sposobnost Deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega dejanja. V civilnem pravu je deliktna sposobnost, sposobnost za kodno ravnanje in odkodninsko odgovornost. Za odkodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji: krivdna odgovornost, nedopustno kodno ravnanje, nastanek prepovedane posledice, vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in kodo. Odkodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme toenec mora dokazati da ni ravnal kodno. Razsodnost (= pritevnost v kazenskem pravu) je pogoj za krivdno odgovornost v civilnopravnem pomenu. ???Kdor je nerazsoden zaradi ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu. Kdor je v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja za kodo, ki jo povzroi, razen e dokae, da ni po svoji krivdi priel v tako stanje; e je priel v tako stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil. Deliktna sposobnost mladoletnika:
- 42 -
mladoletnik do dopolnjenega 7. leta: deliktno nesposoben mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta: pogojno deliktno sposoben,
pogoj je, da se dokae, da je bil zmoen razsojati, mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti: deliktno sposoben (odgovornost po splonih pravilih kazenskega prava).
Deliktna odgovornost mladoletnika: mladoletnik do dopolnjenega 7. leta: ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi, odgovarjajo stari, ne glede na krivdo (so objektivno odgovorni), razen e so podani razlogi za izkljuitev odgovornosti, mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta: ne odgovarja za kodo, razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati; stari odgovarjajo za kodo, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde; dokazno breme je na strani starev; e se dokae, da je bil otrok ob povzroitvi kodljive posledice razsoden, odgovarja solidarno poleg starev, mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti: odgovarja po splonih pravilih odgovornosti za kodo, stari odgovarjajo subsidiarno; e je kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik, ki pa je ne more povrniti, sme sodie, naloiti starem, da v celoti ali deloma povrnejo kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo. OSEBNO STANJE (STATUS) IN EVIDENCA OSEBNEGA STANJA Vsak lovek ima svojo osebnost, po kateri se loi od drugih, je nosilec 3 statusov: status familiae: pripadnost druini status personae: osebni poloaj status civitatis: pripadnost dravi Lastnosti loveka so prirojene ali pridobljene. Osebno stanje ali osebni status je celota lovekovih lastnosti, na katere pravo vee doloene pravne posledice. Evidenca osebnega stanja se vodi v matinih knjigah (rojstna, porona in mrlika matina knjiga) V rojstno matino knjigo se vpie rojstvo in tudi druge okoliine: priznanje oetovstva in materinstva, dejstvo posvojitve, skrbnitvo, spremembe osebnega imena, sprememba dravljanstva, itd. Osebno ime Po Zakonu o osebnem imenu ima vsak lovek osebno ime, ki ga sestavljata ime in priimek. Osebno ime je edini reprezentativni znak fizine osebe, po imenu se posamezna fizina oseba loi od ostalih. Pomen osebnega imena: razlikovanje in ohranjanje reda v drubi (priimki dajejo podobo o medsebojni povezanosti), povezanost osebe z doloenim geografskim okoljem, kae na spol posameznika. Dovoljeno je imeti najve 2 imeni in 2 priimka in sicer zaradi varnosti pravnega prometa. e ima oseba ve imen, si mora izbrati ime, s katerim bo nastopala v pravnem prometu. Pridobitev osebnega imena: ob rojstvu (stari sporazumno doloijo ime), s spremembo: na zahtevo, s sklenitvijo zakonske zveze, s posvojitvijo.
- 43 -
Velja obveznostna pravica glede osebnega imena. To pomeni, da je oseba dolna uporabljati svoje ime v pravnem prometu. Psevdonim uiva enako pravno varstvo kot osebno ime, vendar mora biti znan in se ga mora uporabljati. Uporablja se poleg osebnega imena, ne sme pa se uporabljati psevdonima, ki ga e ima doloena znana oseba (gre za nedopustno korist). Otrokovo ime Stari niso upravieni dati otroku kakrnegakoli imena, ime mora biti primerno to je v interesu normalne, socioloke in splone podobe ter integritete. Ime ne sme biti: vulgarno, slogovno zaznamovano, ne sme vsebovati nijega izraza ali imeti aljive vsebine Primernost imena presoja matiar, e je ime neprimerno, ga ne vpie v matino knjigo iz tega lahko izhaja spor. PRAVNO VARSTVO OSEBNEGA STANJA 1. Zahtevki
opustitveni zahtevek: uporabi se, kadar pride do neupraviene uporabe osebnega
imena, ker je prepovedano, da imata 2 osebi enako osebno ime, razen e tako dovoljuje zakon ali s privolitvijo prizadete osebe, odstranitveni zahtevek: poseg mora biti izvren in dokonen, da ni nevarnosti ponovitve (npr. odstranitev plakatov), odkodninski zahtevek: uporablja se po povzroitvi duevnih bolein, zahteva se povrailo kode zaradi materialne izgube in duevnih bolein (npr. e pade ugled doloene osebe), ugotovitveni zahtevek: ugotavlja se pravica osebnega imena in pravni interes, zahteva se povrailo kode za morebitne premoenjske izgube ter za morebitne duevne boleine (e se npr. neupravieno prepove uporaba osebnega imena). 2. Posmrtna zaita osebnosti Po smrti se ne varujejo osebne pravice posameznika, ker prenehajo, varuje pa se posameznikovo dostojanstvo. Za asa ivljenja se varujejo ivljenje, zdravje in svoboda gibanja. Po smrti se varujejo dostojanstvo, ast in dobro ime in ivljenjska podoba. Svojci dajejo soglasje za objavo fotografije e 10 let. Ustrezna zaita osebe traja, dokler je e iv spomin na pokojnika (lahko tudi 100 in ve let). Zahtevo za zaito dajo svojci in ne dedii (dedii so nasledniki premoenjskih interesov): otroci in zakonec, stari (le e ni otrok in zakonca). Pri transplantaciji je mona uporaba organov umrle osebe, razen e je umrli temu izrecno nasprotoval ali temu izrecno nasprotujejo svojci, ki izhajajo iz domnevne volje umrlega. V primeru spora mora sodnik pretehtati interes javnosti in hkrati varovati pieteto umrlega. 3. Posebno drubeno varstvo otroka Otrok ne more povedati, da so njegove pravice krene, zato ga je treba posebej varovati:
- 44 -
prepoved diskriminacije: gre za vpraanje dolnosti sprejema priimka oeta pri izbiri
osebnega imena otroku, e imata stara sklenjeno zakonsko zvezo, po naem pravu ni nujno potrebno prevzeti oetovega priimka, najdencu da ime CSD, e pa oe pripozna oetovstvo, najdenec dobi oetov priimek. PRAVNA OSEBA Zaradi razvoja gospodarstva so se pojavile tenje po moneji povezanosti zanejo se oblikovati pravne osebe. Pravne osebe so umetno, s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti. Pravna oseba je skupek fizinih oseb, ki so se zdruili za doseganje skupnih ciljev in zato da laje skupno nastopajo v pravnem prometu pravni red jim podeli lastnost pravne osebe. Vendar ni vsaka tvorba posameznikov, ki je ustvarjena za doseganje nekih ciljev tudi pravna oseba. Na podroju pravnih oseb obstajajo stroga kogentna pravila. Da lahko ugotovimo, e pravna oseba sploh obstaja, obstajajo posebni registri. Definicija: Pravna oseba je drubena tvorba, ki ji pravo prizna lastnosti subjekta (pravno subjektiviteto), ima doloen namen in deluje kot celota ter ima doloeno premoenje. SOCIETAS PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBE Societas je ustanovljena z namenom doseganja doloenega premoenjskega cilja, ki ga drubeniki kot posamezniki ne bi mogli dosei oz. bi ga dosegli zelo teko. Z drubeno pogodbo ne nastane pravna oseba, ni sposobna biti nosilec pravic in dolnosti. Pravice in dolnosti drubeniki sprejemajo posamezno ali skupno, odvisno od notranjega razmerja Zanjo je znailna avtonomija strank drubeniki avtonomno uredijo medsebojna razmerja. Odgovornost za obveznosti lahko uveljavlja vsak drubenik z actio pro socio, s katero: uveljavlja obveznosti iz drubene pogodbe nasproti ostalim drubenikom, zahteva vplailo prispevkov, dobika in izgube, terja povrnitev strokov in plailo kode. Primer za societas: Trije kmetje skupaj kupijo stroj, pri tem ne nastane pravna oseba, tvorba, ki nastane, ni sposobna biti nosilec pravic in dolnosti, v pravnem prometu v razmerju do tretjih oseb, e naprej nastopa vsak kmet zase, drubena pogodba samo ureja njihova notranja razmerja glede uporabe stroja in prispevka k nakupu. Danes so tipini primeri drubenih pogodb glasbene skupine. DRUBENA POGODBA (990. do 1002. len OZ) Z drubeno pogodbo se dve ali ve oseb zavee, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale dosei z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je doloeno s pogodbo. Prispevki (1) Vsak drubenik je dolan v drubo prispevati to, kar je doloeno s pogodbo (prispevek). (2) Prispevek je lahko denar, stvar, pravica, terjatev, lahko pa tudi storitev, dopustitev ali opustitev, ki ima premoenjsko vrednost. (3) e s pogodbo ni drugae doloeno, so prispevki drubenikov enaki. (4) Premoenje se lahko da kot prispevek drubi tudi samo v uporabo ali uivanje. (5) Ne gre za drubeno pogodbo, e je kaknemu drubeniku zagotovljena samo korist brez dolnosti, da bi zagotovil prispevek. (6) e je to potrebno za ohranitev premoenja v drubi ali za to, da se odvrne koda, je vsak drubenik poleg prispevka, ki je doloen s pogodbo, dolan prispevati sorazmeren del tega, kar je potrebno za ohranitev premoenja ali prepreitev kode.
- 45 -
(7) Za pravne in stvarne napake prispevka odgovarja drubenik tako kot prodajalec oziroma zakupodajalec. Odloanje in poslovodstvo (1) Vsak drubenik ima en glas. Pogodba pa lahko doloi za drubenike razlino tevilo glasov. (2) Drubeniki odloajo o zadevah drube soglasno; tako odloajo drubeniki zlasti o uporabi dobika in drugih koristi, o nainu, kako se pokrije izguba, vstopu novega drubenika in o izkljuitvi dosedanjega, o zahtevkih zoper kaknega drubenika za poravnavo kode drubi, o preklicu poslovodstva, o prenehanju pogodbe in o drugih vpraanjih, ki presegajo poslovodstvo. (3) Pogodba lahko doloi, da drubeniki o zadevah iz prejnjega odstavka odloajo z veino glasov. V takem primeru sta za odloitev potrebni najmanj dvetretjini glasov vseh drubenikov. (4) Drubeniki opravljajo poslovodstvo skupno in enakopravno. (5) S pogodbo se lahko doloi, da opravlja poslovodstvo vsak drubenik samostojno ali ga opravljajo le nekateri drubeniki skupno ali samostojno, le eden med njimi ali ena ali ve drugih oseb, ki jih imenujejo drubeniki soglasno. (6) Drubeniki lahko iz utemeljenih razlogov prekliejo poslovodstvo kateremu od drubenikov. (7) Za poslovodje se smiselno uporabljajo dolobe tega zakonika o pogodbi o naroilu. (8) Poslovodja ima pravico do plaila za svoj trud, e je tako doloeno s pogodbo. (9) Vsak drubenik ima pravico biti obveen o poslih in zadevah drube. Izvrevanje pravic in obveznosti v drubi (1) Vsak drubenik mora posle drube opravljati s tako skrbnostjo in se z njimi ukvarjati tako kot s svojimi lastnimi posli. (2) e je namen drube povezan z dejavnostjo ali poklicem drubenikov, so ti dolni ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oziroma strokovnjaka. (3) Drubenik ne sme storiti ni takega, kar bi zmanjalo monosti za dosego skupnega namena. Koristi in izguba (1) Vsak drubenik je upravien do dela koristi, ki se dosee v drubi, razen e pogodba doloa drugae. (2) Vsak drubenik je dolan nositi del izgube, ki nastane z delovanjem drube. (3) e s pogodbo ni doloeno drugae, so drubeniki pri koristih in izgubi udeleeni v enakih delih kot s prispevki. Nastopanje nasproti tretjim osebam (1) e drubenik ali poslovodja nasproti tretjim osebam nastopa v svojem imenu in na raun drube, pridobi v razmerju s tretjo osebo pravice in obveznosti sam. (2) e drubenik ali poslovodja nastopa v imenu drube ali drubenikov, se uporabljajo dolobe tega zakonika o zastopanju nasploh. (3) V primeru iz drugega odstavka tega lena postanejo vsi drubeniki solidarni upniki oziroma dolniki in se uporabljajo dolobe tega zakonika o solidarnih obveznostih; drugaen dogovor med drubeniki nima pravnega uinka nasproti tretjim osebam. (4) Obveznosti drubenikov po tem lenu nasproti tretjim osebam ne prenehajo s prenehanjem drube. Premoenje v drubi
- 46 -
Na premoenju drube, ki nastane s prispevki drubenikov ali s poslovanjem drube, imajo drubeniki enake solastninske ali drugane soimetnike delee, e pogodba ne doloi drugae. Razmerja med drubeniki (1) e se stroki in obveznosti nasproti tretjim osebam ne poravnajo iz premoenja drube, so dolni to storiti drubeniki po enakih delih; pogodba lahko doloi tudi drugane dele. (2) Drubenik, ki je za izvrevanje pogodbe poravnal kak stroek ali kakno obveznost drube ali drugih drubenikov nasproti tretjim osebam ve kot je dolan s pogodbo, ima pravico zahtevati povrailo sorazmernega dela od drugih drubenikov. Sprememba drubenikov (1) e pogodba to dopua, lahko v drubo vstopi novi drubenik. (2) e pogodba ne doloa drugae, je drubenik, ki na novo vstopi v drubo, dolan dati enak prispevek kot drugi drubeniki in je upravien do koristi, ki nastanejo po njegovem vstopu v drubo. (3) Nasproti tretjim osebam odgovarja novi drubenik le za obveznosti, ki so nastale po dnevu, ko je postal drubenik. (4) Drubenik ne more svojega poloaja prenesti na tretjo osebo, na drugega drubenika pa le, e to dopua pogodba in ob pogojih, ki jih doloa pogodba. Izkljuitev drubenika (1) Zaradi utemeljenih razlogov lahko drubeniki s tobo zahtevajo izkljuitev drubenika. Pogodba pa lahko doloi, da o izkljuitvi odloijo tudi drubeniki sami. V takem primeru sme prizadeti drubenik s tobo zahtevati razveljavitev sklepa, e meni, da ta ni bil utemeljen. (2) Izkljueni drubenik ima pravico do vraila trne vrednosti svojega delea v asu izkljuitve. (3) Drugi drubeniki mu morajo to vrednost izplaati najkasneje v treh letih od izkljuitve. (4) e drugi drubeniki od izkljuenega drubenika zahtevajo odkodnino, smejo vrailo vrednosti delea izkljuenemu drubeniku zadrati do pravnomonosti sodbe ali do sporazuma z izkljuenim drubenikom. Prenehanje drube (1) Druba preneha: 1. ko potee as, za katerega je ustanovljena; 2. ko je doseen namen, zaradi katerega je ustanovljena ali kot postane dosega tega namena nemogoa; 3. e tako sklenejo drubeniki; 4. e je drubenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot samostojnemu podjetniku posamezniku zael postopek steaja ali prisilne poravnave; 5. e je drubenik kot pravna oseba prenehal obstajati zaradi statusnih sprememb ali se je zael zoper njega postopek steaja, likvidacije ali prisilne poravnave; 6. e je drubenikov dele po izvrbi pridobila kakna tretja oseba; 7. e je drubeniku z aktom dravnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti, ki je nujna za doseganje namena drubene pogodbe; 8. e je drubenik odpovedal pogodbo. (2) e drubeniki tudi po poteku asa iz 1. toke prejnjega odstavka izvrujejo drubeno pogodbo, se teje, da je sklenjena za nedoloen as.
- 47 -
(3) e pogodba tako doloa, velja drubena pogodba za preostale drubenike tudi e po tem, ko posamezni drubenik ni ve udeleen v drubi zaradi katerega od razlogov iz etrte do vkljuno osme toke prvega odstavka. Odpoved pogodbe (1) Drubenik lahko odpove pogodbo, e je tako doloeno v pogodbi. (2) Ne glede na prejnji odstavek lahko drubenik odpove pogodbo, ki je sklenjena za nedoloen as; za odpoved velja v tem primeru trimeseni odpovedni rok. (3) Drubenik sme iz utemeljenih razlogov s tobo zahtevati odpoved pogodbe, ki je sklenjena za doloen as, e pred potekom tega asa in brez odpovednega roka. Likvidacija (1) e druba preneha, so dolni drubeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasproti tretjim osebam, nadomestijo drubenikom stroke in izplaila, ki presegajo to, kar so dolni s pogodbo, ostanek premoenja pa razdelijo med drubenike po enakih delih kot veljajo za prispevke; pogodba lahko doloi drugane dele. (2) e sredstva drube ne zadostujejo za pokritje strokov in obveznosti, morajo manjkajoi znesek pokriti drubeniki v razmerju, ki velja za njihove prispevke. TEORIJE O NARAVI PRAVNE OSEBE 1. Teorija fikcije (von Savigny) Ta teorija trdi, da pravna oseba v resnici sploh ne obstaja. Gre za umetno tvorbo, ki na podlagi pravnega reda uiva pravno subjektiviteto. Na pravno osebo moramo gledati kot na poslovno nesposobno fizino osebo, ki pravne posle sklepa po zastopniku resnini nosilci pravic in dolnosti so lahko samo ljudje. Danes je ta teorija bolj ali manj opuena. 2. Teorija zanikanja (negacije) pravne osebnosti (Jhering) Ta teorija pravi, da pravne osebe obstajajo le kot pravna abstrakcija, ki na zunaj nastopa kot pravni subjekt. Pravna oseba je le lupina, bistvo pravne osebe pa so njeni lani (pri korporaciji) oz. destinatorji (pri ustanovi). Bistveni namen pravne osebe je osamosvojitev premoenja. 3. Teorija o realnosti pravnih oseb (Otto von Grke) Ta teorija trdi da je pravna oseba nek socialni organizem, da je resnina, da ni namiljena. Je neke vrste drubena realnost, ki ima svojo voljo in poloaj v pravnem prometu kot samostojen nosilec pravic in dolnosti. Odloitve se sprejemajo na prej dogovorjen nain. Po sposobnosti jo izenaujemo s fizino osebo. 4. Pragmatina teorija Ta teorija trdi, da je pravna oseba to, kar doloi zakonodajalec.
DELITEV PRAVNIH OSEB Pravne osebe se delijo na pravne osebe javnega in pravne osebe zasebnega prava. Razlika med njimi je v: aktu nastanka (zakon, pravni posel) in cilju, ga zasledujejo (javni interes, zasebni interes). 1. Pravne osebe javnega prava
- 48 -
Ustanovljene so z oblastvenim aktom Republika Slovenija pravna oseba (ustava). Take pravne osebe se financirajo iz prorauna. Lahko nastopajo tudi kot subjekti civilnega prava. 2. Pravne osebe zasebnega prava Pravne osebe zasebnega nastanejo na podlagi pravnega posla enostranskega ali pogodbe. Pravne osebe zasebnega prava se financirajo iz zasebnih virov. Obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava: pravne osebe gospodarskega prava: gospodarske drube (d.n.o., d.o.o., d.d.) pravne osebe civilnega prava: drutva in ustanove SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB Pravna sposobnost pravnih oseb V evropskem pravu veljajta 2 temeljna sistema: 1. Sistem popolne (splone) pravne sposobnosti: Pravna oseba je lahko nosilec vseh poslov in subjekt vseh pravic in dolnosti, razen tistih, ki so po naravi takne, da jih imajo lahko le fizine osebe. Pravnim osebam se lahko pripoznajo doloene osebnostne pravice npr. pravica do asti in dobrega imena, svoboda izraanja. 2. Sistem omejene (specialne) pravne sposobnosti: Izhaja iz temeljne opredelitve pravne osebe kot tvorbe, ustanovljene za doseg doloenega cilja, zato ima pravno sposobnost le na podroju, za katerega je bila ustanovljena. Pri nas glede pravne sposobnosti pravnih oseb velja sistem popolne pravne sposobnosti. Pravna sposobnost pravih oseb je enaka pravni sposobnosti fizinih oseb, vendar pa pravna oseba ne more biti nosilec doloenih pravic, ki so po naravi takne, da jih imajo lahko le fizine osebe: nekatere osebnostne pravice (npr. pravice do osebne integritete) in pravice druinskega prava (ne more skleniti zakonske zveze). Pravna sposobnost pravne osebe je funkcionalno opredeljena: pravna oseba lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, ki so vezane na namen, za katerega je ustanovljena oz. podroje njenega delovanja. Po anglosaki teoriji ultra vires so nini pravni posli, ki jih sklene pravna oseba preko meja svojih registriranih dejavnosti. Podobno doloilo vsebuje tudi 4. len ZGD-1 (drube smejo opravljati posle v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register). To naelo pa negira 6/V. len ZGD-1 (pravni posli s 3. osebami, sklenjeni izven vpisane dejavnosti so veljavni, razen e je 3. oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoraitev). Pridobitev lastnosti pravne osebe Poznamo 3 sisteme: sistem svobodnega zdruevanja, sistem koncesije in sistem normativnega akta oz. registracije. Pravne osebe javnega prava postanejo pravne osebe z dnem, ko zane veljati akt, ki jih je ustanovil. Pravne osebe zasebnega prava nastanejo v trenutku vpisa v ustrezen register (sodni register, register drutev, ustanov). Pri nas velja sistem normativnega akta registracijski organ mora v register vpisati osebo, ki izpolnjuje z zakonom doloene pogoje, presojajo se le formalni pogoji, vsebinski ne (sicer bi lo za koncesijski sistem). Postopek registracije je pri gospodarskih drubah sodni, pri drutvih in ustanovah pa upravni. Velja naelo numerus clausus nainov ustanovitve pravnih oseb pravne osebe se lahko ustanovijo le na naine, ki so doloeni v zakonu.
- 49 -
VOLJNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB 1. Poslovna sposobnost pravnih oseb Poslovna sposobnost pravne osebe je sposobnost voljnega oblikovanja za doseganje pravnih uinkov. Ker pravna oseba ni sposobna oblikovati volje, je oblikovanje volje vezano na fizine osebe, ki opravljajo funkcijo njenih organov. Organe doloa notranja organizacija drube. Organi nastopajo v imenu drube in za raun drube. Poslovna sposobnost pravne osebe se presoja po poslovni sposobnosti posameznikov, ki so pooblaeni za zastopanje in upravljanje pravne osebe. Za svoje delovanje potrebuje druba: upravljanje: nanaa se na medsebojna razmerja med pravno osebo in pooblaenimi za upravljanje in poslovodenje: nanaa se na medsebojna razmerja med pravno osebo in 3. osebami. 2. Deliktna sposobnost pravnih oseb Pravne osebe same niso deliktno sposobne, vendar pa odgovarjajo za ravnanje oseb, ko te delajo v okviru njene dejavnosti ter za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti (147. in 148. len OZ). Odgovornost delodajalcev (147. len) (1) Za kodo, ki jo povzroi delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizina oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila koda povzroena, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako, kot je bilo treba. (2) Okodovanec ima pravico zahtevati povrnitev kode tudi neposredno od delavca, e je ta kodo povzroil namenoma. (3) Kdor je okodovancu povrnil kodo, ki jo je povzroil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plaanega zneska. (4) Ta pravica zastara v estih mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana. (5) Doloba prvega odstavka tega lena ne posega v pravila o odgovornosti za kodo, ki izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Odgovornost pravne osebe za kodo, ki jo povzroi njen organ (148. len) (1) Pravna oseba odgovarja za kodo, ki jo njen organ povzroi tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. (2) e za posamezni primer zakon ne doloa kaj drugega, ima pravna oseba pravico zahtevati povrnitev plaanega zneska od tistega, ki je kodo povzroil namenoma ali iz hude malomarnosti. (3) Ta pravica zastara v estih mesecih od dneva, ko je bila odkodnina plaana. 3. Odgovornost za obveznosti Za obveznosti odgovarja primarno pravna oseba z vsem svojim premoenjem. Pri doloenih pravnih osebah je doloena tudi odgovornost njenih lanov.
Identifikacijski elementi pravnih oseb: Ime oz. firma: Vsaka pravna oseba ima ime, pod katerim nastopa v pravnem prometu. V pravu pravnih oseb velja princip, da naeloma ni mono, da bi enako ime uporabljalo ve pravnih oseb. Sede: Velja naelo proste izbire sedea. Matina tevilka: Ima enak pomen kot EMO pri fizini osebi.
- 50 -
1. KORPORACIJE Korporacija je zdruenje lanov z namenom doseganja skupnega cilja.Za korporacijo je znailno lanstvo. lani odloajo o zadevah, ki so vezane na delovanje korporacije. lanstvo v korporaciji je lahko abstraktno, ni nujno da je individualno lanstvo. Danes korporacije prevladujejo d.d. in d.o.o. sta isti korporaciji, medtem ko d.n.o. ni ista korporacija. 1.1. DRUTVO V ureditvi drutva se prepletajo civilnopravni in upravnopravni elementi. Drutvo je samostojno in nepridobitno zdruenje, ki ga ustanovitelji, skladno z zakonom, ustanovijo zaradi uresnievanja skupnih interesov. Deluje v interesu lanov. Delovanje drutva je javno. Drutvo je korporacija, ampak nima gospodarskega znaaja. Nastane s sprejemom ustanovitvenega akta, lastnost pravne osebe pa pridobi z vpisom v register drutev. Drutvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizine osebe oz. pravne osebe. Ima sposobnost nastopanja v pravnem prometu. Drutvo ima omejeno pravno sposobnost ne sme opravljati gospodarskih dejavnosti. Lahko sicer opravlja nekatere dejavnosti z znaki gospodarske dejavnosti, vendar mora biti takna dejavnost v skladu z interesi drutva (primer: portno drutvo lahko prodaja lanom portno opremo, ne sme pa odpreti okrepevalnice). Lahko nastopa kot delodajalec (primer: portno drutvo ima zaposlene portnike). Imeti mora svoje organe to so skupina ali obni zbor lanov drutva. Veja drutva imajo tudi upravni odbor v tem primeru drutvo predstavlja predsednik upravnega odbora. Premoenje drutva je premoenje pravne osebe in ne njenih lanov. Velja prepoved delitve premoenja drutva med njegovimi lani in popolna loenost premoenja drutva in premoenja lanov. To je najbolj oitno ob prenehanju drutva ob likvidaciji drutva se preostalo premoenje prenese na drutvo, ki opravlja podobno dejavnost, in se ne razdeli med lane. Za ustanovitev drutva ni potreben ustanovitveni kapital. 2. USTANOVA Ustanova je na doloen namen vezano premoenje, premoenje odrejeno za poseben namen. Namen ustanove mora biti: splono koristen (e je ustanova ustanovljena za namene na podrojih znanosti, kulture, porta, vzgoje in izobraevanja, zdravstva, otrokega, invalidskega in socialnega varstva) ali dobrodelen e je ustanova ustanovljena z namenom pomagati osebam, ki so pomoi potrebne) in razmeroma trajen. Ustanovo lahko ustanovi domaa ali tuja fizina ali pravna oseba. Lahko se ustanovi s pravnim poslom med ivimi ali pravnim poslom za primer smrti. Ustanova postane pravna oseba, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi mora vsebovati: ime in sede oziroma prebivalie ustanovitelja, ime in sede ustanove, navedbo ustanovitvenega premoenja in njegove vrednosti, namen ustanove, nain in postopek imenovanja lanov uprave, poimenske lane prve uprave.
- 51 -
Akt o ustanovitvi kot pravni posel med ivimi se sestavi v obliki notarskega zapisa. Ustanova se vpie v evidenco ustanov. Ustanovo upravlja uprava, ki jo sestavljajo najmanj 3 lani. Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove, zastopa ustanovo in opravlja druge naloge. Uprava ima predsednika uprave, ki ga izvolijo lani izmed sebe, predsednik predstavlja in zastopa ustanovo. lani uprave ne morejo biti: osebe, ki niso polnoletne ali ki niso poslovno sposobne, osebe, zaposlene v ustanovi, osebe, ki opravljajo nadzor nad ustanovo. Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoenjem, darili, drugimi naklonitvami, prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge naine. Uporabljajo se le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove. V ustanovo lahko naklonijo premoenje domae ali tuje fizine ali pravne osebe (donatorji). Ustanovitveno premoenje se lahko zmanja, e je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali e tako zaradi izjemnega poloaja odloi uprava. Odloitev uprave je veljavna, ko da k njej soglasje organ, pristojen za ustanove. Ustanova lahko razpolaga z nepreminino, e da soglasje organ, pristojen za ustanove. Ustanova preneha: e premoenje ne zadoa za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove, e namen ustanove postane nemogo, v drugih primerih, ko organ, pristojen za ustanove, ugotovi, da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove, e je izpolnjen namen, zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena. SKUPNOST (1003. do 1011. len OZ) e pripada kakna pravica ve osebam skupaj, se uporabljajo dolobe tega poglavja, e zakon ne doloa drugae. Delei (1) Na pravici, ki je predmet skupnosti, ima v dvomu vsak udeleenec enak dele. (2) Vsak udeleenec lahko prosto razpolaga s svojim deleem. (3) e udeleenec prenese svoj dele na drugo osebo, veljajo zanjo tudi sklepi in obveznosti, ki so veljali za prvega udeleenca pred prenosom. (4) S predmetom skupnosti kot celoto razpolagajo vsi udeleenci soglasno. Dolnost udeleencev (1) Udeleenci uporabljajo in uivajo predmet skupnosti in odloajo o skupnih zadevah tako, kot ustreza naravi in namenu predmeta skupnosti in rednemu upravljanju. (2) e udeleenci ne ravnajo v skladu s prvim odstavkom ali se ne morejo sporazumeti o skupnih zadevah, lahko vsak udeleenec zahteva, da sodie v nepravdnem postopku imenuje upravitelja, ki odloa o skupnih zadevah. Uporaba in uivanje (1) e je predmet skupnosti razdeljen v naravi, uporablja in uiva vsak udeleenec svoj del, vendar tako, da ne prizadene drugih udeleencev in predmeta kot celote. (2) Predmet skupnosti, ki v naravi ni razdeljen in je namenjen vsem udeleencem, uporablja in uiva vsak udeleenec v skladu z namenom predmeta ter tako, da ne kodi soasni uporabi drugih udeleencev in predmetu kot celoti.
- 52 -
(3) Pravic udeleenca po prvem in drugem odstavku ni mogoe omejiti brez njegovega soglasja. Odloanje o skupnih zadevah (1) Vsakemu udeleencu pripada tako tevilo glasov, kot ustreza njegovemu deleu. (2) Udeleenci skupnosti odloajo z veino glasov o rednem upravljanju, uporabi in uivanju predmeta skupnosti. (3) Udeleenci z dvotretjinsko veino lahko odloijo o izboljanju predmeta skupnosti, o njegovi bolji uporabi ali o ukrepih, ki pomembno poveajo vrednost predmeta. e bi taka odloitev omejila pravice kaknega udeleenca ali bi bili stroki za udeleence zelo visoki, se lahko odloitev sprejme le soglasno. (4) Udeleenci skupnosti se lahko dogovorijo, da bo o zadevah iz drugega odstavka odloal le eden od udeleencev, le nekateri udeleenci ali tretje osebe. Ti udeleenci ali tretje osebe se izvolijo z veino glasov. (5) Ne glede na drugi odstavek lahko vsak udeleenec opravi, kar je nujno potrebno za to, da se odvrne neposredno grozea veja koda na predmetu skupnosti, e takih ukrepov ne storijo udeleenci ali tretje osebe po drugem in etrtem odstavku. (6) Udeleenci ne morejo zahtevati bistvene spremembe predmeta skupnosti ali o njej odloiti. Taka zahteva ali odloitev se teje kot zahteva ali odloitev o prenehanju skupnosti. Stroki skupnosti (1) Vsak udeleenec je dolan v sorazmerju s svojim deleem nositi stroke predmeta skupnosti, zlasti stroke vzdrevanja, upravljanja in skupne uporabe. (2) Vsak udeleenec je dolan nositi sorazmeren del strokov, ki nastanejo zaradi odloitve o izboljanju predmeta skupnosti, o njegovi bolji uporabi ali o ukrepih, ki pomembno poveajo vrednost predmeta. Zahteva za prenehanje (1) Vsak udeleenec lahko kadarkoli zahteva, da skupnost preneha. Ta udeleeneva pravica ne more zastarati. (2) Udeleenci lahko pravico zahtevati prenehanje skupnosti s sporazumom trajno ali za doloen as izkljuijo ali doloijo odpovedni rok. (3) Tudi v primerih iz drugega odstavka tega lena je mogoe zahtevati prenehanje skupnosti, e za to obstaja utemeljen razlog. (4) Prenehanje skupnosti po prvem in tretjem odstavku lahko zahteva tudi upravitelj, ki ga je imenovalo sodie. (5) Ne glede na drugi odstavek lahko udeleenci kadarkoli soglasno odloijo, da skupnost preneha. (6) Skupnost preneha tudi, e udeleenci odsvojijo predmet skupnosti kot celoto ali e predmet skupnosti ve ne obstaja. (7) Z dogovorom ni mogoe omejiti pravice udeleenca ali upravitelje po prvem, tretjem in etrtem odstavku.
Posledice prenehanja (1) e je to mogoe, ne da bi bila prizadeta vrednost predmeta skupnosti, se ob prenehanju opravi delitev v naravi. (2) e delitev v naravi ni mogoa, se predmet skupnosti proda. Iz izkupika se najprej poravnajo skupne obveznosti nasproti tretjim osebam in udeleencem, ki so take obveznosti
- 53 -
poravnali na raun drugih udeleencev. Preostali izkupiek se razdeli med udeleence skupnosti glede na njihove delee. (3) e je predmet skupnosti nepreminina, se ta proda na javni drabi. (4) Pri nakupu po drugem in tretjem odstavku imajo ob enakih pogojih kot tretje osebe prednost eden ali ve dosedanjih udeleencev. (5) Drugi odstavek se smiselno uporablja tudi, e pride do prenehanja skupnosti, ker so udeleenci odsvojili predmet skupnosti kot celoto ali e predmet skupnosti ve ne obstaja. (6) e prodaja ne uspe skupnost ne preneha. Ustanovitev drube (1) e to ne nasprotuje zakonu, lahko skupnost preneha tudi tako, da udeleenci sklenejo drubeno pogodbo po dolobah tega zakona ali po dolobah zakona, ki ureja gospodarske drube. (2) e skupnost preneha po prvem odstavku tega lena, se razdelitev ne opravi, e se vloi v drubo celoten predmet skupnosti. (3) Udeleenci skupnosti tudi po ustanovitvi drube odgovarjajo tretjim osebam tako kot pred ustanovitvijo. Z drubeno pogodbo pa lahko drugae uredijo medsebojne obveznosti, ki so nastale v asu, ko je obstajala skupnost.
PRAVNI POSLI
Pravni posel je osnovni pojem splonega dela civilnega prava. Pojavlja se v vseh civilnopravnim panogah, vendar v specifinih oblikah (oporoka, pogodba, itd.). Na vseh podrojih pa veljajo neka splona doloila o pravnem poslu. Glavna znailnost je, da pravni posel nastane na podlagi avtonomne volje strank z avtonomnim voljnim ravnanjem lahko posameznik oblikuje svoj pravni poloaj do tiste meje, ki mu jo kogentne norme e dopuajo. S pravnim poslom praviloma ne moremo vplivati na premoenje drugih, niti ne moremo za druge pridobivati pravic in jim nalagati dolnosti. Izjema je le na podroju dednega prava, ko zapustnik posee v premoenjsko sfero dedia. Pravni posel je voljno dejanje z namenom ustvariti ali ukiniti pravno razmerje. Bistvo civilnopravnih razmerij je, da gre za razmerja med prirejenimi subjekti, ki svojo voljo lahko usklajujejo. Pogodbeno pravo skua dosei, da bi stranke upotevale tudi interese drugih strank pri uveljavljanju svoje volje. Pogodbe pri nas ureja Obligacijski zakonik. Dolobe o pogodbah se smiselno uporabljajo za druge pravne posle. ZGODOVINSKI RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA Najprej se je civilno pravo razvijalo kot obiajno pravo, potem pa se je zaelo uzakonjati v sistemskih kodifikacijah kot so ODZ, CC, BGB...V asu Avstro-ogrske monarhije je na obmoju Slovenije veljal ODZ. Po 1. svetovni vojni smo v dravo SHS prenesli avstrijski ODZ, ki seje uporabljal do leta 1941 obstajale so sicer tenje po lastni civilni zakonodaji, vendar so druga podroja prila prej na vrsto. Po 2. svetovni vojni je nastala Jugoslavija, ki je vzpostavila naelo diskontinuitete, sprejeli so zakon, s katerim so razveljavili vse predpise, ki so na obmoju Jugoslavije veljali pred letom 1941, s tem so razveljavili tudi ODZ. Vendar pa zakonu dopual uporabo ODZ kot pravnih pravil, e sta bila izpolnjena 2 pogoja: e materija ni bila urejena z novimi zakoni, e predpis ni bil v nasprotju z novo ureditvijo v Jugoslaviji.
- 54 -
V Jugoslaviji pa je kljub temu ostala ambicija zgraditi svojo civilnopravno zakonodajo - tako je leta 1971 zael veljati Zakon o zadrunem delu. Leta 1974 je zaela veljati nova Ustava, s katero je prilo do decentralizacije, tako da je velik del zadev, ki jih je prej urejala federacija preel v zakonodajno pristojnost republik to velja predvsem za druinsko in dedno pravo, ki sta bolj vezana na nacionalno identiteto in kulturo, ostala podroja pa so bila bolj meana. Obligacijsko in stvarno pravo je e vedno urejala federacija. Tako smo na federalni ravni leta 1978 dobili ZOR in ZTLR. ZOR je urejal tudi sploni del civilnega prava, med drugim tudi pogodbo, kot najbolj pogost pravni posel, pa tudi nekatere materije, ki niso temeljne, ni pa urejal drubene in darilne pogodbe glede teh pravnih poslov se je pri nas e do leta 2001 uporabljal ODZ. Po osamosvojitvi Slovenije je bil sprejet predpis, ki je dovoljeval uporabo starih pravnih norm. Poudarili so naelo pravne kontinuitete, saj so se zavedali, da drubi ni mogoe vsiliti novih pravnih norm, ker so norme v drubi vsajene, tradicionalne in ker se pravo poasi razvija, preko sodne prakse. Za vpraanja, ki niso bila urejena z zakonodajo nove drave, so se uporabljali stari republiki predpisi. Posvojili smo jugoslovansko zakonodajo in doloili datum, do katerega veljajo stari zakoni. Delovna skupina za civilno pravo je sprejela naelno izhodie, da bo sledila tradiciji ZOR, ker je bil to dober zakon, kompromis med germansko in romansko tradicijo, prijel se je v praksi in ni bil ideoloko obarvan. Zato smo obdrali osnovo ZOR in spremenili tisto, kar sta kritizirali teorija in praksa, dodali so, kar je manjkalo. Leta 2001 je bil sprejet OZ, ki temelji na ZOR in ureja veino vpraanj splonega dela civilnega prava. Leta 2003 je bil prejet SPZ, ki je obseneji od ZTLR in ima ve sprememb. Danes civilno pravo urejajo SPZ, OZ in stari predpisi druinskega in dednega prava, nimamo pa enotnega civilnega zakonika, ki bi urejal vpraanja splonega dela civilnega prava. SESTAVINE PRAVNIH POSLOV Bistvene sestavine (essentialia negotii): To so tiste sestavine, ki jih mora vsak pravni posel doloene vrste vsebovati, da sploh nastane. Gre za predpostavke pravnega posla, pogodba je sklenjena ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah. Naravne sestavine (naturalia negotii): To so sestavine, ki jih pravni posel doloene vrste redno vsebuje, ponavadi jih doloa kar pravni red in so lahko dispozitivne ali pa kogentne narave. e so dispozitivne jih stranki lahko z izrecnim dogovorom izkljuita (npr. jamevanje za napake). Sluajne sestavine (accidentalia negotii): To so sestavine, ki veljajo za konkretni pravni posel, za katerega so dogovorjene, ne veljajo na splono in ne smejo nasprotovati bistvenim sestavinam. Avtonomija namre daje strankam pravico, da se sporazumeta o sluajnih sestavinah pravnega posla (npr. ara pri prodajni pogodbi, pogoj, rok). DELITEV PRAVNIH POSLOV 1. GLEDE NA TEVILO UDELEENIH STRANK Odloilno je, koliko izjav volj je potrebno, da bi nastal pravni posel. Enostranski pravni posli Pri enostranskih pravnih poslih za nastanek pravnega posla zadoa izjava volje ene same stranke. Volja je lahko izjavljena tudi konkludentno. Primeri enostranskih pravnih poslov so: v dednem pravu: oporoka v stvarnem pravu: derelikcija (nekdo zavre stvar), prilastitev v obligacijskem pravu: javna obljuba (obljuba nagrade), odstopno upravienje pri kritvah obveznosti, izpodbojno upravienje (napake pri pravnih poslih, ki se izpodbijajo s tobo) Pri enostranskih pravnih poslih je zelo pomembno vpraanje oblinosti. Stroga oblinost je doloena za:
- 55 -
menico: menina zaveza je abstraktna, velja etudi ni nobenega razloga, oporoko: sestavljena mora biti v eni izmed predpisanih oblik, najenostavneja oblika je
lastnorona oporoka. Dvostranski ali vestranski pravni posli Za nastanek in uinkovanje pravnega posla sta potrebni izjavi volj dveh strank. Izjavi se morata pokrivati potrebno je soglasje, konsenz volj. Dvostranske pravne posle imenujemo pogodbe. 2. GLEDE NA AS IN UINKE Pravni posli inter vivos Ustvarjajo pravne uinke, ki naj se uresniijo, dokler stranke ivijo. Doloeni pravni posli inter vivos imajo lahko pravne posledice tudi za dedie. Pravni posli mortis causa Hoejo zagotoviti pravne uinke, ki naj nastopijo ele po smrti stranke. Oporoka je veljavna e za asa ivljenja, vendar uinkuje ele po smrti. 3. GLEDE NA PODROJE UVELJAVLJANJA Dednopravni so pravni posli, ki urejajo prehod premoenja po zapustnikovi smrti (razpolaganja za primer smrti). Enostranski dednopravni posel je oporoka, vestranski dednopravni posel pa so dednopravne pogodbe. Vse oblike dednopravnih poslov so nujno obline. Mona so le takna razpolaganja za primer smrti, kot jih pozna zakon (izjema so volila). Stvarnopravni so pravni posli ki se nanaajo na ustanovitev, spremembo, prenos ali prenehanje stvarne pravice. Tipien stvarnopravni posel je tradicija ali izroitev - tradicija ni samostojen pravni posel, vendar velja kot pogoj za pridobitev lastninske pravice. Tradicija sama po sebi ni razlog za prenos lastninske pravice (npr. kupec postane lastnik, ker je bila nanj preneena lastninska pravica, za kar sta potrebna dva pogoja - titulus: pravni naslov (veljavna pogodba) in animus acquirendi: volja za pridobitev lastninske pravice, ustrezen pridobitveni nain). Obligacijskopravni so pravni posli, ki so usmerjeni na ustanovitev, spremembo, prenos ali prenehanje pogodbenega razmerja. Najbolj tipini obligacijskopravni posli so pogodbe. Uinkujejo samo med dvema strankama, med upnikom in dolnikom upnik je samo od dolnika upravien zahtevati izpolnitev pogodbe. Druinskopravni so osebnostni pravni posli, ki se nanaajo na spremembo druinskega poloaja. Sklenitev zakonske zveze je tipien druinskopravni posel (to je strogo oblien pravni posel oblinost ima funkcijo varovanja javnih interesov in funkcijo varovanja ljudi pred nepremiljeno sklenitvijo zakonske zveze). Oblikovanje druinskopravnih poslov ni predmet dispozitivnosti strank. Ni jih mono sklepati pod pogojem in pogosto celo ne po zastopniku, ker so ponavadi strogo osebno posli. Zelo pomembno je upotevati naelo enakopravnosti.
4. GLEDE NA PODLAGO Abstraktni pravni posli Abstraktni so pravni posli, iz katerih ni razvidna njihova podlaga oz. podlaga ni bistvena. Ob morebitni neuspenosti abstraktnega pravnega posla se ni mono sklicevati na to, da se
- 56 -
njegova podlaga ni uresniila, uresniitev podlage je brez pomena. Primer abstraktnega pravnega posla je pooblastitev podlage za njo so lahko razline, sama pooblastitev pa je neodvisna od podlage. Kavzalni pravni posli Kavzalni so pravni posli, iz katerih je razviden njihov namen oz. je namen bistven, relevanten. Pri morebitni neuspenosti pravnega posla se je mono sklicevati na to, da se njegov namen ni uresniil. Pri kavzalnih pravnih poslih je podlaga pravnega posla pravno relevantna. Ugovore glede podlage je potrebno upotevati (primer: prodajalec ne sme zahtevati kupnine, e je pravni posel neveljaven). Primer kavzalnega pravnega posla je tradicija, njen namen je pogodba. e je pogodba neveljavna, se tradicija ne izvri. 5. GLEDE NA OBLIKO Oblini ali formalni pravni posli Oblini so pravni posli, ki se lahko sklenejo le v doloeni predpisani ali dogovorjeni obliki. Pogodbe morajo biti obline, e: tako doloa zakon ali se stranki posebej dogovorita. Zakon lahko doloa pisno obliko ali celo obliko notarskega zapisa. Primeri strogo oblinih pravnih poslov so: oporoka, menica, sklenitev zakonske zveze, itd. Funkcije oblinosti: oblinost je lahko pogoj za veljavnost pravnega posla (forma ad solemnitatem) v tem primeru je pravni posel nien, e je sklenjen v brezoblini obliki, oblinost je potrebna za laje dokazovanje veljavnosti pravnega posla (forma ad probationem) v tem primeru pravni posel ni neveljaven, e je sklenjen v brezoblini obliki, samo teje ga je dokazati. Brezoblini ali neformalni pravni posli Brezoblini so pravni posli, ki niso vezani na nobeno obliko. Veina pravnih poslov je brezoblinih. Ponavadi je pogoj za veljavnost pogodb konsenzualnost, soglasje volj in ne oblinost. Pogodbe so naeloma brezobline, razen e zakon doloa drugae ali e se stranki posebej dogovorita. e se stranki dogovorita, da bosta pri sicer brezoblini pogodbi izjavili svojo voljo oblino, je pogodba veljavna samo e je sklenjena v dogovorjeni obliki (zaradi naela pacta sund servanda). 6. GLEDE NA VSEBINO IN PREDMET Zavezovalni pravni posli Z zavezovalnim pravnim poslom se stranka zavee za doloeno ravnanje. Zavezovalni pravni posli so relativne narave, uinkujejo med strankama in znailni za obligacijsko pravo. Ena stranka prevzame neko obveznost (zavezo), druga stranka pa ima neko terjatev. Terjatev je pravica, ki se na novo ustvari z zavezovalnim pravnim poslom. Terjatev ima za posledico nasprotno obveznost, ki je lahko enostranska ali dvostranska, odplana ali neodplana.
Razpolagalni pravni posli Nanaajo se na neko e obstojeo pravico ali razmerje, s katerim upravienec razpolaga (npr. nanaa se na lastninsko pravico, ki pomeni razpolaganje s stvarjo). Uinkujejo absolutno, zanje je potreba razpolagalna mo, oblast. Zavezujoi pravni posli se realizirajo z
- 57 -
razpolagalnimi. Primer: Pri prodajni pogodbi se prodajalec zavee, da bo doloeno stvar prepustil kupcu, kupec pa s tem pridobi terjatev (zavezovalni pravni posel), poleg tega pa prodajalec, ki razpolaga s stvarjo izroi kupcu stvar v razpolaganje (razpolagalni pravni posel). 7. GLEDE NA ODPLANOST Odplani (onerozni) pravni posli Odplani so pravni posli, kjer lahko stranka za svoje ravnanje po splonem pojmovanju priakuje povrailno dajatev druge stranke. Pri nekaterih pravnih poslih je druga stranka upraviena priakovati protidajatev. Neodplani (lukrativni) pravni posli Neodplani so pravni posli, pri katerih stranka za svoje ravnanje ne more priakovati povrailne dajatve. Pravni posel je lahko neodplaen in kljub temu dvostransko zavezujo. 8. OSTALE DELITVE Akcesorni pravni posli so tisti pravni posli, ki so odvisni od glavnega pravnega posla in delijo njegovo usodo (npr. pogodba o ari). Aleatorni pravni posli (kup nade) je pravni posel na sreo. Pri njih je izpolnitev ene ali obeh strank odvisna od nekega nakljuja. Ne glede na to, ali se to nakljuje uresnii ali ne, pravni posel velja. Primer: Kupim sreko portne loterije. e s sreko ni ne zadanem, ne morem zahtevati, da mi prodajalec vrne vrednost sreke. Komutativni pravni posli so pravni posli, pri katerih sta dajatvi strank znani in sigurni (npr. kupoprodajna pogodba). IZJAVA VOLJE Definicija: Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, obiajnimi znaki ali s konkludentnimi dejanji (18/1). Izjava volje mora biti svobodna in resna (18/2). Volja je notranji, psiholoki pojav, ki uinkuje ele, ko je izjavljena navzven. Izjava volje je sredstvo s katerim naredimo svojo voljo navzven razvidno, pravno spoznavno in upotevano. Podlaga za sklenitev pravnega posla je izjava volje, ki temelji na avtonomiji strank. Da bi pravni posel nastal, mora biti izjava volje uinkovita in ne sme imeti napak. Zaradi napak volje je pravni posel izpodbojen. Izjava volje je neuinkovita tudi, e pride do nesporazuma med strankama pogodba ni sklenjena (16. len OZ). Pravo nekatera dejanja smatra kot izjavo volje in nanje vee pravne uinke gre za t.i. konkludentna dejanja. Potrebno je vedeti, kaj doloeno dejanje pomeni v nekem okolju (npr. v Bolgariji prikimavanje pomeni ne). e pa nekdo izjavi, da z dejanjem, ki bi redoma pripeljala do doloene pravne posledice, te posledice ni hotel, pride do kolizije domnevane in dejanske volje. Do nje pride najvekrat pri t.i. dejanskih pogodbenih razmerjih, kjer se zahteva po volji iznii. Za uinkovitost izjave je pomembna tudi njena dospelost. Ta praviloma ne predstavlja problema med prisotnima strankama, problem pa se pojavi, kdaj izjava volje zane uinkovati, e je dana na daljavo. Poznamo 4 teorije: 1. Oddajna teorija Ta teorija pravi, da izjava volje uinkuje, ko je oddana na poto (mailbox rule). iti akceptanta. Znailna je za anglosaki sistem.
- 58 -
2. Prejemna teorija Ta teorija pravi, da izjava volje uinkuje, ko nasprotna stranka izjavo prejme (ko akcept pride do oferenta). To teorijo sprejema tudi OZ (21. len). 3. Informacijska teorija Ta teorija pravi, da izjava volje uinkuje, ko se nasprotna stranka z njo seznani. 4. Kreacijska teorija Ta teorija pravi, da je soglasje na daljavo doseeno, ko se je naslovnik strinjal s ponudbo (to dejstvo pa je teko dognati). Glavna razlika med oddajno in prejemno teorijo je razlika v riziku potnega teka. Po oddajni teoriji je stranka zavezana, eprav nasprotna stranka pisma nikoli ne dobi, pri prejemni teoriji pa pravni posel ni sklenjen, e pismo ne prispe. Izjava volje lahko uinkuje tudi takoj, ko je objavljena, npr. pri javni obljubi nagrade. Pri njej nekdo prek medija izjavi voljo, da bo za neko prosti storitev dal nagrado. Izjava volje pa je lahko nekaj asa tudi brez uinka. Tako je izjava volje v oporoki veljavna ele z oporonikovo smrtjo. Pri izjavljanju volje lahko pride tudi do nesporazuma (disensa). Disens je pomanjkanje soglasja dveh za izjavo volje o sklenitvi pogodbe glede bistvenih elementov pogodbe. Potrebno ga je loiti od zmote. Kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe (ali gre za prodajno ali darilno pogodbo) ali podlagi (ali gre za odplani ali neodplani pravni posel) ali predmetu obveznosti (napana oznaba parcelne ali vlone tevilke pri prometu z nepreminino), se teje, da pogodba ni bila sklenjena (16. len OZ). Loimo: prikriti disens: pri njem gre za to, da ena stranka izjavi in misli eno, druga stranka pa to razume drugae, in odkriti (odprti) disens. RAZLAGA IZJAVE VOLJE Vsako izjavo volje je potrebno razlagati, vrednotiti. Glede razlage volje velja naelo: v jasnih primerih razlaga ni potrebna, e je razlaga enopomenska, potem ni potrebna (in claris non fit interpretatio). Kadar pa izjava volje ni enopomenska, lahko pride do neskladja med izjavo in voljo. Naloga civilnega prava je izravnati ta neskladja. Neskladje se presoja po kriteriju dobre vere in potenja. Neskladnosti med izjavo in voljo se reujejo na naslednje naine: 1. Teorija volje Ta teorija pravi, da je volja gibalo pravnega posla, zato je samo volja relevantna ne glede na to, kaj je stranka izjavila. Tisti, ki trdi, da izjava ni izraz resnine volje, mora to dokazati. e je dokazano, da izjava ni izraz resnine volje, izjava ne ustvarja nameravanega uinka. Na to naelo se ne more sklicevati stranka, ki zavestno izjavi nekaj, esar noe (mentalna rezervacija). 2. Teorija izjave Ta teorija pravi, da je volja je sicer bistvena za nastanek pravnega posla, vendar je relevantna samo takrat kadar je izjavljena. Treba je upotevati samo tisto, kar izjavitelj izjavi.
- 59 -
Ni mogoe upotevati, da izjavitelj v resnici hoe kaj drugega, kot je izjavil treba je varovati tudi interes prejemnika, ki je sprejel izjavo izjavitelja, misle, da gre za resnino voljo. Za obline pravne posle velja teorija izjave. 3. Teorija zaupanja Izraz resnine volje so tiste strankine izjave, ki jih nasprotna stranka sprejme ali bi jih lahko sprejela za izraz resnine volje, eprav morda v resnici ne izraajo resnine volje. Razlaga izjave volje ima 2 funkciji in sicer: nain emanacije (razirjanja) volje (je sredstvo s katerim se navzven spoznavno pokae izjaviteljeva volja) ter interpretacija volje s stalia tistega, ki jo izjavi (uravnotei konfliktnost razmerij med udeleenci pravnega posla). Objektivizacija razlage (normativna razlaga) e je izjaviteljevo in prejemnikovo razumevanje izjave volje razlino, je treba izjavi volje dati nek objektivni pomen, tak pomen, kot ga ima obiajno, normalno. Treba je upotevati kaj je izjavil izjavitelj, kaj je razumel prejemnik in kakna je objektivna razlaga. Pri objektivizaciji razlage moramo upotevati: naelo skrbnosti ter dobre vere in potenja: prejemnik se ne sme zanesti samo na besedni pomen izjave, ampak mora poskusiti ugotoviti, kaj je izjavitelj elel izjaviti, tudi izjavitelj se mora vpraati kako bi prejemnik razumel njegovo izjavo neskrbnost stranke povzroi odkodninsko odgovornost naelo enakopravnosti: e je pogodba sklenjena pod splonimi pogoji poslovanja je treba nejasne dolobe razlagati v korist ibkeje stranke naelo ekvivalence: nejasna doloila o neodplanih poslih so v korist dolnika, nejasna doloila o odplanih poslih so v korist upnika sploni jezikovni pomen: kaj pomeni izjava po jezikovni razlagi, kaken je besedni pomen poslovni in prometni obiaji: izjava mora biti v skladu z obiaji, ki veljajo na doloenem pravnem podroju kako bi izjavo razumel povpreen prejemnik: izjava mora biti takna, da jo razume povpreen lovek, do nesporazuma lahko pride, ker stranki prihajata iz strokovnih krogov doloene rizike pripiemo eni od strank: nekatere stranke nosijo riziko, eprav so bile skrbne (nekdo zamenja jedilne liste v gostilni, cene so obutno nije, gostilniar nosi riziko eprav ni bil neskrben) okoliine v katerih je bila izjava dana: v doloenih okoliinah imajo nekatere izjave poseben pomen (mahanje na drabi pomeni izjavo volje, mahanje prijatelju na drabi pa ne) komu je bila izjava namenjena: ali je izjava naslovljena na eno ali ve oseb, na doloen ali nedoloen krog oseb za kakno vrsto pravnega posla je bila dana izjava: v razlinih pravnih poslih imajo izjave razline pomene e iz vseh navedenih kriterijev izjavi ne moremo pripisati pomena, pravni posel ne nastane. Materialna razlaga O materialni razlagi govorimo, kadar pomen izjave volje doloa pravni red. Vasih zakon doloa kako se razume izjava volje. Zakon doloa, da se v posebnih okoliinah volja izraa drugae (razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se teje za ponudbo). Izjava volje mora biti svobodna in resna, izrazi z besedami, obiajnimi znaki in konkludentnimi dejanji.
- 60 -
Dopolnilna razlaga To je zakonska razlaga nekaterih vpraanj, na katere stranki pri sklepanju pravnega posla ne mislita in morajo biti urejena (npr. stranki se nista niesar dogovorili za primer zamude, zato se uporabijo doloila iz OZ). Uporabi pa se tudi v primeru, e stranki dispozitivno doloena zakonska pravila s pogodbo (pravilno) rtata, pa je prilo do nesporazuma razlaga se zopet opre na sam zakon. NEZAVESTNA (NEZAVEDNA) IZJAVA VOLJE Pri nezavestni izjavi volje se stranka ne zaveda da izjavlja voljo, niti ni imela namena izjaviti volje. Postavlja se vpraanje ali je nezavestna izjava volje upotevana - praviloma se mora izjavitelj zavedati smisla in pomena svojega ravnanja. Vendar pa pravna posledica nastopi tudi, e prejemnik razume izjaviteljevo ravnanje kot njemu namenjena izjavo. Izjavitelju se pripisuje zavestnost ravnanja, kadar bi ob zadostni skrbnosti mogel spoznati, da lahko drugi njegovo ravnanje razume kot izjavo volje (v tem primeru ima izjavitelj monost izpodbijanja zaradi zmote). MOLK KOT IZJAVA VOLJE Vpraanje je ali na molk kot izjavo volje interpretirano kot strinjanje ali kot nestrinjanje? V rimskem pravu je obstajalo pravilo: kdor moli, ko bi mogel in moral govoriti, se zdi, da pritrjuje (qui tacet, ubi loqui potuit et debuit, consentire videtur) to naelo danes ne velja ve. Vpraanje molka je urejeno tudi OZ 30.len: e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo (lahko celo pomeni, da se ne strinja). Molk naslovnika ali kakna njegova druga opustitev ne more veljati za sprejem ponudbe (e dobimo na dom ponudbo in nanjo ne odgovorimo, ponudnik ne more uveljavljati molka kot sprejem ponudbe obstajajo pa izjeme). Izjema: e je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, se teje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaa na takno blago, e je ni takoj ali v danem roku zavrnil (naroniki dela so prejeli obvestilo, da so naroeni tudi na Nedelo, e ponudbe ne zavrnejo zaradi stalne poslovne zveze naronitva). Molk torej sam po sebi ni konsenz in ne teje za soglasje, razen v izjemnih okoliinah in pogojih. Poznamo t.i. normirani molk zakon doloi da molk pomeni doloeno ravnanje. Primer: Od tistega, ki je upravien izpodbijati pogodbo se lahko zahteva, da naj se v doloenem roku izjavi, ali bo izpodbijal ali ne ker izpodbojnost pomeni negotovost za nasprotno stranko. e tisti, ki je upravien izpodbijati v doloene roku ne izjavi o izpodbijanju, e moli, je pogodba razveljavljena. Od molka, kjer je subjekt popolnoma pasiven, je potrebno loiti konkludentna dejanja, kjer oseba ravna v doloeni smeri. Pri konkludentnih dejanjih ni izjave volje, ampak je ravnanje takno, da je mogoe iz njega zanesljivo sklepati o izjavi volje, o tem da je volja svobodna in resna (bankomat izjava volje za dvig denarja). V takem primeru se konkludentnim dejanjem pripie izjava volje (eprav dejansko ni bila izjavljena). Pri njih je treba ravnati v dobri veri in potenju.
NEDOLONA IZJAVA VOLJE
- 61 -
Vasih se zgodi, da z nobeno od razlag ne moremo pripisati nikakrnega pomena izjavi taka izjava je nedolona izjava volje in ji ne pripisujemo nikakrnega pomena, vsebine. Taka izjava volje nima pravnih uinkov, posledica pa je, da pravni posel ne nastane, ker ni soglasja med strankama. PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST PRAVNIH POSLOV e hoemo, da je pogodba veljavna, morajo biti izpolnjene nekatere predpostavke vse predpostavke nimajo enakega pomena ali tee to se kae v sankcijah (ali pogodba postane nina ali izpodbojna). Predpostavke veljavnosti pravnih poslov: 1. poslovna sposobnost, 2. svobodna in resna volja, 3. dopusten in moen predmet, 4. dopustna in mona podlaga (causa), 5. oblinost. SVOBODNA IN RESNA VOLJA Za veljavnost pravnega posla mora biti izjavljena ustrezna volja, ki mora biti svobodna in resna (18. len OZ). Pri izjavljanju volje lahko pride do napak volje: nezavestno (nezavedno) nesoglasje: zmota, sila ali gronja, strah in prevara, zavestno nesoglasje: mentalna rezervacija, izjavi v ali, igri, na gledaliem odru, pri pouku postavljeni primeri in simulirani pravni posli. NEZAVESTNO NESOGLASJE IZJAVE IN VOLJE 1. Zmota Zmota je osrednja napake volje. Zmota je napana predstava o doloeni okoliini, ki jo ima stranka, pa ne ustreza resninosti. Zaradi te napane predstave, stranka sklene pravni posel (sicer ga ne bi). Zaradi zmote stranka izjavi nekaj, esar noe. Zmota postane pravno relevantna, ko stranka uveljavi svojo voljo na podlagi napane predstave. Stranka, ki je v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe (izpodbojnost). e uspe razveljaviti pravni posel, ta preneha veljati ex tunc. OZ doloa, da je pravno relevantna in izpodbojna samo tista zmota, ki je bistvena in opraviljiva. Zmota je opraviljiva takrat , ko se stranki ne more oitati nikakrna malomarnost, da je prila v zmoto. Zmota je bistvena, e se nanaa na: bistvene lastnosti predmeta (zmota v objektu), osebo, s katero se sklepa pogodba (zmota v osebi, zmota o identiteti osebe, zmota o lastnostih osebe), okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila (zmota o okoliinah, zmota o podlagi pravnega posla). Zmota o pravnih posledicah ni bistvena in ni pravno relevantna. Zmota v nagibu je zmota o razlogu, ki je navedel stranko, da sklene pravni posel, pa ta razlog (po volji strank ali glede na naravo pogodbe) ni hkrati element pogodbenega razmerja. Je izjema od pravila bistvene zmote: pri neodplani pogodbi se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti (47. len OZ). Kriterij (ne)opraviljivosti zmote: zmota je neopraviljiva, e bi stranka morala ali mogla vedeti, da je v zmoti,
- 62 -
stranka, ki je v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, e pri njeni sklenitvi ni
ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu (skrbnost je ravnanje, ki ga priakujemo od normalnega, povprenega loveka).
e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi razveljavitve nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva (s tem doloilom se uveljavlja objektivna odkodninska odgovornost). Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo teimo k tem, da pravni posel ostane v veljavi, e je le mogoe (favor contracti) naelo afirmacije pravnega posla. 2. Sila ali gronja (vis ac metus) Stranka sklene pravni posel zaradi strahu, ki ga je povzroil sopogodbenik ali tretja oseba s silo ali gronjo. Stranka, ki sklene pogodbo pod vplivom sile ali gronje, lahko zahteva razveljavitev pogodbe (izpodbojnost). Izpolnjena morata biti 2 elementa: utemeljen strah in nedopustna gronja. e gre za uporabo absolutne sile, stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe) v taknem primeru je pravni posel nien, ker volje sploh ni bilo (OZ tega ne ureja). Problem nastane, e stranka pod vplivom sile oblikuje svojo voljo in jo izrazi v tem primeru gre za napako volje (volja ni svobodna 18.en OZ). Strah je utemeljen, e grozi resna nevarnost ivljenju, telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Merilo za utemeljen strah je objektivno, vendar je treba upotevati konkretno situacijo (komu je zagroeno, trdni ali ibki osebi, na kaken nain je bilo zagroeno, itd.). Gronja mora biti protipravna, sama gronja kot taka ni nedopustna. Nedopustno je gronjo uporabiti kot: sredstvo za sklenitev pravnega posla, sredstvo prisile, nedopustna je gronja, ki povzroi strah. Gronje, ki so usmerjene v pravnoposlovne situacije ali v uveljavitev neke pravice so dopustne (npr. gronja s tobo). Vendar pa more biti med tem sredstvom in ciljem notranja povezava (npr. A eli nazaj od B-ja svojo stvar, in mu zagrozi, da e mu ne bo vrnil stvari, da ga bo prijavil zaradi utaje davkov gronja je sicer v skladu s pravom, ni pa notranje povezave; zagroziti bi mu moral npr. s tobo). 3. Prevara (fraus) Prevara pomeni, da ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe ni nujno, da je zmota bistvena. Prevara je aktivno (povzroitev zmote) ali pasivno ravnanje (dranje v zmoti, molk). e druga stranka zaradi prevare sklene pravni posel, ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe (izpodbojnost). Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode. Prevara, ki jo stori tretja oseba vpliva na pogodbo samo, e je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti. Neodplana pogodba pa se lahko razveljavi tudi, e je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.
- 63 -
Pri prevari gre za zmoto, ki je nastala zaradi naklepnega ravnanja (ne gre za prevaro, e je do nje prilo zaradi malomarnosti) sopogodbenika ali tretje osebe. Prevara predstavlja ravnanje, s katerim se nekoga spravi v zmoto, da bi ta sklenil pravni posel. Med naklepnim ravnanjem stranke in zmoto mora biti podana vzrona zveza. Ker do nje pride s krivdnim ravnanjem, se stroje obravnava. Ni razlike med bistveno in nebistveno zmoto, upoteva se vsaka zmota, ker je povzroena krivdno. Ker predstavlja prevara nedopustno krivdno ravnanje, stranka ob takem ravnanju odgovarja tudi za povrailo kode. ZAVESTNO NESOGLASJE IZJAVE IN VOLJE 1. Simulirani (navidezni) pravni posli (50. len OZ) Obe stranki izjavita, da hoeta skleniti pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla noeta skleniti. Obe stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izraata resnine volje. Ponavadi se pod simuliranim pravnim poslom se skriva drug, prikrit (disimuliran) pravni posel, ki ga stranki hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. Primer: A daruje B-ju nepreminino, sklene pa se prodajna pogodba gre za izogibanje davnim obveznostim. Simulirani pravni posli nimajo pravnega uinka med strankama (so nini). e simulirana pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja ta pogodba, e so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. 2. Mentalna rezervacija (miselni pridrek) Stranka zavestno izjavi nekaj drugega, kot zares hoe, ne da bi to povedala drugi stranki (npr. nekdo izjavi: stvar ti bom vrnil zraven pa si misli: ob svetem nikoli). Mentalna rezervacija ne more biti pravno upotevana (stvar mora vrniti), upoteva se izjava, kot da rezervacije sploh ne bi bilo. 3. Izjave v ali, v igri, na gledalikem odru ter pri pouku postavljeni primeri Volja izjavljena v ali, v igri na gledalikem odru, pri pouku ne ustvarja rednih pravnih uinkov. Stranka bi morala ali mogla spoznati, da taka izjava ni bila resno miljena, saj je to splono znano. Take izjave je treba razlagati v kontekstu celote in dejanskega stanja. e stranka brez svoje krivde ne spozna ale, pravni posel kljub temu ne velja, vendar lahko stranka, ki je izjavo prejela, zahteva odkodnino od stranke, ki je izjavo podala. NEZMONOST IZPLONITVE Osnovno naelo pogodbenega razmerja in tudi prava nasploh je pacta sunt servanda. e pogodbe ni mogoe izpolniti iz objektivnih razlogov, obveznost ugasne, e pa je obveznost nemogoe izpolniti po krivdi ene stranke, postane ta stranka odkodninsko odgovorna. Mone pa so tudi situacije, ko je pogodbo sicer mono izpolniti, vendar pa je nastala bistvena neekvivalenca ali pa izpolnitev nima ve prvotnega smisla. Splone uzance so sprejele klavzulo o spremenjenih razmerah (rebus sic stantibus), ki jo je upoteval tudi ZOR, sedaj pa jo upoteva tudi OZ (112. len): e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.
- 64 -
MONOST IN DOPUSTNOST PREDMETA IN PODLAGE Predmet Predmet obveznosti je v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi. Predmet mora biti: mogo: lahko je na zaetku nemogo in kasneje postane mogo, dopusten: v skladu z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi naeli, doloen ali dololjiv: predmet obveznosti je dololjiv, e vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoe doloiti ali e sta stranki preustili nekomu tretjemu, naj ga doloi. Pogodba je nina, e je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv Podlaga (causa) Causa (namen, smoter) je razlog, zaradi katerega se je stranka odloila za pravni posel, je pogodbeni temelj. Domneva se, da ima obveznost causo, eprav ta ni izraena. Ko stranki sklepata pogodbo morata poznati causo. Causa mora biti: mogoa: mora obstajati dopustna: v skladu z ustavo, s prisilnimi predpisi in moralnimi naeli Pogodba je nina e cause ni ali nedopustna. Pri causi se moramo vpraati zakaj se je stranka zavezala (po ekonomski teoriji je razlog za zavezo nasprotna zaveza). Causa nam pomaga razumeti pogodbo v konni, izpolnitveni fazi. Vasih jo je teko loiti od nagiba (razlika med njima je, da je causa pravno upotevna nagib pa ne, razen izjemoma). Zaradi varnosti pravnega prometa se nagib ne upoteva in ne vpliva na nastanek pravnega posla izjema je, e je nagib postavljen kot pogoj, potem je pravni posel sklenjen pod doloenim nagibom. Glej tudi 40. len OZ. MONOST PREDMETA IN PODLAGE Nemoen je lahko predmet ali causa. Temeljno pravilo glede monosti je, da nemogo pravni posel ne ustvarja nobenih uinkov (impossibilium nulla obligatio est posledica nemonosti je ninost). Kako sankcionirati stranko, ki ve, da se zavezuje za nekaj, kar je nemogoe izpolniti? Takna stranka odkodninsko odgovarja drugi stranki za kodo, ki je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe. Pogodba je nina, e je nemonost trajna, e je nemogoe da bi predmet ali podlaga postala naknadno mona. Pogodba je nina, e je nemonost absolutna, to pomeni, da obveznosti ne more izpolniti nihe, e je nemonost relativna pogodba ni nina, ker obveznosti ne more izpolniti samo stranka, ki se je zanjo zavezala. Pogodba je nina, e je nemonost zaetna, naknadna nemonost ne teje kot razlog za neobstoj pogodbe. Primer: Veljavna je oporoka, katere predmet dedovanja postane naknadno nemogo hia se podre zaradi naravne nesree. e pogodbena stranka povzroi nemonost predmeta ali podlage, je obveznost vseeno dolna izpolniti. e obveznosti ni mono izpolniti, je stranka dolna povrniti kodo glede tega sta 2 monosti: pogodba ostane v veljavi in se plaa denarno nadomestilo, pogodba ne ostane v veljavi, povrne se nastala koda. e ima prizadeta stranka interes, da pogodba ostane v veljavi, lahko izbere tisto monost, ki ji ustreza.
- 65 -
DOPUSTNOST PREDMETA IN PODLAGE Nedopusten je lahko predmet ali causa. Nedopustno je tisto, kar je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. Civilno pravo nedopustnost pojmuje ire kot ostale panoge nedopustno ni samo tisto, kar je izrecno prepovedano, ampak je nedopustno tudi ravnanje, ki nasprotuje javnemu redu, pravnemu redu ali morali. Pravni posli v nasprotju z moralo Morala je sistem vrednot, ki jih vzpostavi neka druba in jih lani sprejemajo. Morala in pravo se v veliki meri prekrivata kar je moralno je pravno oz. kar je nemoralno je protipravno. Pravo lahko vpliva na moralna pojmovanja ljudi, ne more pa vsiliti morale lanom drube. Pojmovanje morale se v asu in prostoru spreminja, kar vpliva tudi na pravo. Posledice kritve morale so ninost in druge sankcije. OBLINOST Oblinost je predpostavka pravnega posla samo izjemoma: e tako doloa zakon, e se stranki tako dogovorita dogovor je enako zavezujo kot zakon (v takem primeru pogodba mora biti sklenjena v dogovorjeni ali predpisani obliki, sicer je pravni posel nien). OZ poudarja naelo konsenzualnosti, ki pravi, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (to pomeni, da pravni posli naeloma uinkujejo s konsenzom, zato se ne zahteva oblinosti). Posebna oblika je ponavadi namenjena samo lajemu dokazovanju (forma ad probationem) e oblinosti pri posameznih pravnih poslih ni, je dokazovanje teje, vendar odsotnost oblike ne vpliva na veljavnost. Oblike za sklepanje posameznih pravnih poslov: dogovorna oblika: pogodba je sklenjena v taki obliki, kot se dogovorita pogodbeni stranki, realna pogodba: posel je sklenjen, ko vsaj ena stranka izpolni svojo obveznost, nastanejo z izpolnitvijo (darilna pogodba, pogodba o ari, nadomestna pogodba takih pogodb je vedno manj), pisna pogodba: pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, e je to izrecno doloeno zaradi lajega dokazovanja, notarska pogodba: pri sklepanju pogodbe sodeluje notar, oblinost je zagotovljena v obliki notarskega zapisa. Koga iti oblinost in kakna je sankcija: iti javni interes: v tem primeru sankcija za kritev oblinosti izhaja iz zakona, ex lege sankcija je ninost iti interes strank: v tem primeru sankcija za kritev oblinosti ni posebej doloena, sankcijo ugotavljamo z analizo primera sankcija je izpodbojnost Pri uporabi oblinosti je pomembno razlikovanje med abstraktnimi in kavzalnimi pravnimi posli: pri abstraktnih pravnih poslih se zavezanec ne more sklicevati na nobeno podlago, zato je oblinost predpisana kot dodatna varovalka (primer: vrednostni papir pri menici), pri kavzalnih pravnih poslih imamo podlago, zato ne potrebujemo dodatnih varovalk.
- 66 -
TEORIJA REALIZACIJE Ta teorija je zajeta v 58. lenu OZ: pogodba, za katero se zahteva pisna oblika je veljavna, eprav ni bila sklenjena v tej obliki, e sta pogodbeni stranki v celoti ali preteno izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen e iz namena, za katerega je bila pisna oblika predpisana, oitno ne izhaja kaj drugega. Ta doloba korigira togost dolobe 55. lena, ki pravi, da je pogodba nina e ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki ugotovili so, da toge norme lahko pripeljejo do nepravinosti. Primer: Prodajalec je s kupcem sklenil pogodbo o prodaji nepreminine, ki je bila nina. Po doloenem asu je prodajalec toil kupca kupec je moral vrniti nepreminino, prodajalec pa kupnino problem je bil, ker se je to dogajalo v asu velike inflacije in je kupnina bistveno izgubila na vrednosti, zato so ljudje zaeli to izrabljati sodie je po zakonu moralo ugoditi zahtevkom, zato so zaelo razmiljali, kako ta trend prepreiti. Najprej so uporabljali ODZ, ki je doloal, da so pravni posli, ki krijo oblinostna pravila (niso sklenjeni v predpisani obliki) naturalno veljavni (to pomeni da takega pravnega posla ni mogoe iztoiti), potem pa so se zaeli sklicevati na naela dobre vere in potenja in razvila se je teorija realizacije. NEVELJAVNI PRAVNI POSLI (CIVILNOPRAVNE SANKCIJE) Pri nas je uzakonjena dihotomija sankcij za neveljavne pravne posle (to pomeni, da poznamo dve vrsti sankcij za neveljavne pravne posle): izpodbojnost: sankcija za varstvo interesov strank, ninost: sankcija za varstvo javnih interesov. Velja pravilo, da naj bo sankcija, ki povzroi neveljavnost pravnih poslov ultima ratio (skrajno sredstvo). Vpraanje neobstojeih pravnih poslov V teoriji se pojavlja zahteva o trodelbi pravnih poslov: nini pravni posli, izpodbojni pravni posli, neobstojei pravni posli. Neobstojei so pravni posli, pri katerih ne pride do pravno relevantne izjave volje, zato pravni posel ne nastane. Tudi v naem zakonu se pojavljajo razlike v formulaciji zakonskega besedila pojavljajo se razlini izrazi (ninost, izpodbojnost, neobstoj), ampak veinoma gre za nedoslednost zakonodajalca neobstoj dejansko pomeni ninost. Naa zakonodaja ne obravnava neobstojeih pravnih poslov, ker po tem ni potrebe. Bistvenih razlik med neobstojeimi in ninimi pravnimi posli namre ni. Problem pa je pri razlikovanju neobstojeih in izpodbojnih pravnih poslov. Kaj se zgodi, e poslovno nesposobna oseba sklene pogodbo gre za hudo napako pravnega posla. Praksa pravi da gre v tem primeru za ninost, teorija pa pravi, da ne gre za ninost, ampak da gre za neobstoje pravni posel. Z vpraanjem pravnih poslov, ki jih sklene poslovno nesposobna oseba se je ukvarjalo Vrhovno sodie, ki je sledilo teoriji pravni posel, ki ga sklene poslovno nesposobna oseba, sploh ne nastane, je neobstoje. Pravni posel ni nien niti izpodbojen, ampak je neobstoje, ker ni soglasja, ki je podlaga za nastanek pravnega posla
- 67 -
soglasja ni, ker poslovno nesposobna oseba ni sposobna izraziti ustrezne, pravno relevantne volje. Zato je poasi tudi praksa zaela priznavati neobstojee pravne posle, predvsem pri poslovno nesposobnih osebah, eprav formalno neobstojei pravni posli niso nikjer opredeljeni. Pri presoji neobstojeih pogodb je odloilno dejansko stanje. NINOST 1. Teorije glede uporabe ninosti Po klasini teoriji je pravni posel nien takoj, brez ugotavljanja, ko je v nasprotju s kogentnimi predpisi; to je neivljenjsko, ker so kogentni predpisi lahko bolj ali manj pomembni. Razvoj je zael zanikati tak avtomatizem, ugotovili so da prihaja do prelivanja in prehajanja, zato je treba vsak primer vrednotiti posebej razvile so se teorije in naela glede uporabe civilnopravnih sankcij in sicer: teorija o stopnjevanju sankcij, po kateri je treba s teleoloko interpretacijo ugotoviti kaken je namen krene norme in potem glede na namen krenega predpisa presoditi katera sankcija naj se uporabi, teorija o afirmaciji pogodb, ko kateri je treba storiti vse, da bi pogodba ostala v veljavi (favor contracti), ker ima ninost vedno negativne uinke, tudi za tretje osebe in vpliva na varnost pravnega prometa, ninost naj bo samo skrajno sredstvo za pravne posle, ki so v nasprotju s kogentnimi predpisi. 2. Znailnosti ninih pravnih poslov Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim naelom, je nina e namen krenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Nien pravni posel nima nobenih uinkov, je negacija pravne eksistence pravnega posla (pravni posel je mrtvorojen). Ninost nastopi po samem zakonu (ex lege), neodvisno od volje pogodbenikov. Pogodba je nina ne glede na to, ali jo sodie ugotovi ali ne. Sodie mora na ninost paziti po uradni dolnosti. Sodie izda ugotovitveno sodbo s katero ugotovi, da je pogodba nina. Nina pogodba ne postane veljavna, e prepoved ali kaken drug vzrok ninosti pozneje preneha nina pogodba ne more konvalidirati (quid ab initio vitiosum est, non potest tractu temporis convalescere). Na ninost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne (glede nje ni prekluzije). e je pogodba nina, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Klasina teorija je glede ninosti zagovarja avtomatizem pravni posel je bil nien takoj, ko je bil v nasprotju s kogentnimi predpisi OZ se odmika od klasine teorije z nekaterimi izjemami. Razvoj nas je pripeljal do odstopanja od ninosti. Tudi ninim pravnim poslom so zaeli priznavati doloene posledice (glej izjeme glede ninosti). Ninost je ultima ratio (skrajno sredstvo) velja naelo afirmacije. Condictio ob turpem causam (87/2 len OZ) e pa je pogodba nina zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim naelom, lahko sodie v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepotene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki (npr. plailo, ki ga je dala za naroen umor). Pri odloanju upoteva sodie potenost ene oziroma obeh strank, ter pomen ogroenih interesov. 3. Izjeme glede ninosti: 3.1. Delna ninost (88. len OZ)
- 68 -
Zaradi ninosti kaknega pogodbenega doloila ni nina tudi sama pogodba, e lahko obstaja tudi brez ninega doloila in to doloilo ni bilo pogodbeni pogoj ali odloilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena pri delni ninosti je okuen le del pravnega posla, zato ne bi bilo smiselno, da bi bil cel nien. 3.2. Konverzija (89. len OZ) Kadar nina pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakne druge pogodbe, velja med sopogodbenikoma ta druga pogodba, e sta izpolnjena 2 pogoja in sicer e: je to v skladu z namenom, ki sta ga sopogodbenika imela pred omi ob sklenitvi pogodbe in se lahko teje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ninost svoje pogodbe. Konverzija pogodbe je sprememba nine pogodbe v drugo, veljavno pogodbo. Najprej je potrebno ugotoviti absolutno ninost pogodbe, ki so jo stranke sklenile, kajti glede relativne ninosti je mona konvalidacija, ki ima dejansko enak pomen kot konverzija, eprav sta to dva popolnoma razlina instituta. V taki pogodbi izraena volja mora imeti pomen pravno relevantne volje, kar pomeni, da ne more biti govora o konverziji, e so stranke vedele za ninost ali e gre za pravni posel, ki je po svoji vsebini ali namenu nezakonit in nemoralen. 3.3. Naknadna konvalidacija v primeru prepovedi manjega pomena (90/2 len OZ): e je prepoved manjega pomena in e je pogodba e izpolnjena, se ninosti ne more uveljavljati prepoved manjega pomena je pravni standard, ki se nanaa na vsebino ravnanja strank, okoliine primera in celotnega konteksta. Odkodninska odgovornost (91. len OZ) Tudi tu gre za odstop od klasine teorije. Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nine pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za kodo, ki mu nastane zaradi ninosti, e ta ni vedel in ni bil dolan vedeti za vzrok ninosti. Pogoji, da okodovani pogodbenik zahteva odkodnino so da: je eden izmed pogodbenikov kriv za sklenitev nine pogodbe, obstaja vzrona zveza med kodo in sklenitvijo nine pogodbe in je okodovani pogodbenik dobroveren, to pa je, e ni vedel ali ni bil dolan vedeti za vzrok ninosti. IZPODBOJNOST Izpodbojnost je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe. Pravni posel je izpodbojen v primerih: e je pravni posel sklenila stranka, ki je omejeno poslovno sposobna, e so bile pri sklenitvi pravnega posla napake glede volje strank, e zakon doloa, da je pravni posel izpodbojen. Izpodbojnost je blaja sankcija, za manj intenzivne napake. Izpodbojnosti je stanje, ko pogodba e vedno velja, vendar obstaja nevarnost, da bo postala neveljavna. Pravni posel ivi, dokler in e ni izpodbit. Pogodba se razveljavi, e tako zahteva stranka, v katere interesu je doloena izpodbojnost. Stranki, katere interese itimo, moramo dopustiti, da se sama odloi ali bo pogodba obveljala ali ne. Izjemoma lahko zahteva razveljavitev pogodbe tudi tretja oseba, e je bil s pogodbo prizadet njen interes. Druga stranka lahko zahteva, naj se stranka v doloenem roku (ki ne sme biti kraji kot 30 dni) izree ali bo izpodbijala pogodbo ali ne e se ne izjavi, se teje, da je pogodba razveljavljena. Izpodbijanje je asovno omejeno, pogodba zaivi polno pravno ivljenje, e v
- 69 -
doloenem roku ni izpodbijana. e pogodba ni izpodbijana konvalidira v celoti, kakor da ni bila nikoli obremenjena z napakami. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom 1 leta od dneva, ko je upravienec izvedel za razlog izpodbojnosti oz. 1 leta od prenehanja sile, v vsakem primeru preneha s pretekom 3 let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (99. len OZ). e je pogodba izpodbijana, je razveljavljena, vsaka pogodbena stranka mora drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi pogodbe, e to ni mogoe, mora dati ustrezno denarno nadomestilo. Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, odgovarja za kodo. Kako izvrujemo izpodbojnost: v nemkem in vicarskem sistemu je dovolj enostranska izjava, ki ima za posledico razveljavitev, izjava stranke je konstitutivna (izpodbojna pravica kot opcija), v francoskem, italijanskem in avstrijskem sistemu je potrebna sodna intervencija najprej je potrebno toiti na razveljavitev, nato je pogodba razveljavljena s sodno odlobo, pri nas je tako kot v slednjem primeru (ODZ ZOR OZ): najprej se z oblikovalno tobo izpodbija pogodbo, nato pa se z dajatveno tobo zahteva dajatev nazaj v knjigi pie da gre za opcijo to ni res! ezmerno prikrajanje (laesio enormis) - Oitno nesorazmerje vzajemnih dajatev (118. len OZ) (1) e je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank oitno nesorazmerje, lahko okodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, e za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolna vedeti. (2) Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po enem letu od sklenitve pogodbe. (3) Vnaprejnja odpoved tej pravici nima pravnega uinka. (4) Pogodba ostane v veljavi, e druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. (5) Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe na sreo, pogodbe, sklenjene na podlagi javne drabe in tudi ne pogodbe, pri kateri je bila za stvar dana vija cena iz posebne naklonjenosti. Oderuka pogodba (119. len OZ) (1) e kdo izkoristi stisko ali teko premoenjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkuenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takna pogodba nina. (2) Za oderuko pogodbo se smiselno uporabljajo dolobe tega zakonika o posledicah ninosti in o delni ninosti pogodb. (3) e okodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanja na pravien znesek, ugodi sodie takemu zahtevku, e je to mogoe; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi. (4) Okodovani lahko vloi zahtevek za zmanjanje obveznosti na pravien znesek v petih letih od sklenitve pogodbe. Bistveni elementi oderuke pogodbe so: med obveznostmi strank mora biti v asu sklepanja pogodbe oitno nesorazmerje, ena pogodbena stranka izkoristi neprimeren poloaj, nezadovoljivo izkunjo, lahkomiselnost ali odvisnost druge stranke, in je iz tega prilo do nesorazmerja medsebojnih vzajemnih dajatev, stranka, ki izrabi stanje stiske itd. je vedela ali bi morala vedeti, da se druga stranka nahaja v takem poloaju (breme dokazovanja je v tem primeru na strani okodovanca).
- 70 -
RAZLAGA PRAVNIH POSLOV Za civilno pravo je znailna avtonomija volje. V nekaterih primerih pa je treba to voljo strank razloiti oz. ugotoviti, kaj sta stranki imeli v mislih, ko sta sklepali pravni posel. Splono pravilo je, da se doloila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo (gramatikalna razlaga). Izjema od te razlage se pojavi pri razlagi spornih dolob. Tu se ni potrebno dobesedno drati besedila pogodbe, pa pa je potrebno ugotoviti namen, ki sta ga stranki imeli ob sklenitvi pravnega posla. Vodilna maksima tu je torej volja, vendar pa jo moramo upotevati skupaj s teorija izjave, kajti le na tak nain smo lahko pravini do obeh strank tiste, ki je voljo izjavila in tiste, ki je voljo sprejela. e pa volji strank ne moremo zadovoljivo ugotoviti na tak nain, poseemo po objektivnih merilih, ki jih doloa zakon: pri formularnih pogodbah se nejasne dolobe razlagajo v kodo stranke, ki jo je sestavila, pri neodplanih pravnih poslih se nejasnosti razlagajo tako, da se im manj obremeni stranko, ki se je z pogodbo zavezala, pri vzajemnih pogodbah (odplani pravni posli) se nejasna doloila razreijo po naelu vzajemnosti. MODALITETE PRAVNIH POSLOV (POGOJ, ROK) POGOJ Pogodba je sklenjena pod pogojem, e sta njen nastanek in prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Pogoj je bodoe, objektivno negotovo dejstvo, od igar uresnienja ali neuresnienja je odvisna uinkovitost pravnega posla. Dejstvo je lahko dejanje ali dogodek. Vrste pogojev: pozitivni ali trdilni pogoj: je tisti, pri katerem je pravni posel odvisen od uresnienja dejstva, postavljenega kot pogoj, gre za neko spremembo negativni ali nikalni pogoj: je tisti, pri katerem je pravni posel odvisen od neuresnienja dejstva, postavljenega kot pogoj, gre za ohranitev prejnjega stanja kavzalni pogoj: je tisti, ki je od subjektove volje popolnoma neodvisen potestativni pogoj: je tisti, igar uresnienje je popolnoma odvisno od subjektove volje mean pogoj: je tisti, igar uresnienje je odvisno od volje subjekta in od nastopa nekega dejstva, neodvisno od njegove volje Odloni ali suspenzivni pogoj je pogoj, ki odlaga uinek pravnega posla, da se uresnii dejstvo, postavljeno kot pogoj. e se odloni pogoj izpolni, uinkuje pogodba od trenutka sklenitve, uinkuje torej ex tunc (razen e ni doloeno drugae). Ko postane gotovo, da se pogoj ne bo izpolnil, nastopi pravno stanje, kot da bi pravni posel nikoli ne bil sklenjen. Dokler odloni pogoj visi, pravni posel ne velja, vendar ima nekatere posledice. Kdor izpolni obveznost, preden se pogoj izpolni, jo lahko zahteva nazaj. Trenutek sklenitve pravnega posla je odloilen za presojo veljavnosti pravnega posla, e se pogoj izpolni. Zadoa, da je stranka, ki pogojni pravni posel sklene, v tem trenutku poslovno sposobna pravnemu poslu ne koduje, e stranka izgubi sposobnost, preden se pogoj izpolni. teje se, da je pogoj uresnien, e njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti in potenja preprei stranka, v katere breme je bil doloen. teje se, da pogoj ni uresnien, e njegovo uresniitev v nasprotju z naelom vestnosti in potenja povzroi stranka, v katere korist je bil doloen.
- 71 -
e je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem, sme upnik, igar pravica je pogojena, zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice, e je njena uveljavitev v nevarnosti (zavarovanje pogojne pravice). Razvezni ali resolutivni pogoj je pogoj ki povzroi, da postane veljavni pravni posel neuspeen, ko se uresnii kot pogoj postavljeno dejstvo. e je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, neha veljati, ko se pogoj izpolni. Nedopustni pogoj je pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli. Nina je pogodba, v kateri je postavljen odloni ali razvezni pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli. Nemogoi pogoj je pogoj, ki se sploh ne more izpolniti, bodisi iz dejanskih ali pravnih razlogov. Velja, da: je pogodba, sklenjena pod nemogoim odlonim pogojem nina, se nemogo razvezen pogoj teje za neobstojeega (60. len OZ). ROK Rok je (tako kot pogoj) sredstvo za omejevanje pravnega posla. Gre za doloen potek asa ali za doloen trenutek v asu, na katerega se vee zaetek delovanja ali prenehanja pravnega posla. Od pogoja, ki je objektivno negotovo dejstvo, se rok razlikuje po tem, da gre za bodoe gotovo dejstvo. as nastopa roka je lahko: nedoloen (ko bo prvi deevalo), doloen (11. septembra) ali dololjiv (zgodaj spomladi). Kadar je negotovo, ali bo trenutek sploh nastopil (ko se bo poroil), je kljub asovni obliki taka omejitev pogoj. Zaetni rok je rok, pred katerim se ne uveljavljajo pravni uinki (ustreza odlonemu pogoju). Konni rok je rok, ki zagotavlja, da trajajo pravni uinki do doloenega trenutka (ustreza razveznemu pogoju). Kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno uporabljajo pravila o odlonem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku doloenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju. ZASTOPANJE Naeloma stranke same izjavljajo voljo v civilnopravnih razmerjih, vendar pa vasih stranka sploh ne more izjaviti volje (popolnoma poslovno nesposobna oseba, pravna oseba) ali je ne more izraziti zaradi doloenih okoliin (je zadrana, bolna,...). V tem primeru je stranki omogoeno, da izjavi svojo voljo preko zastopnika. Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu za drugega. Lahko je: aktivno zastopanje: dajanje izjav, pasivno zastopanje: sprejemanje izjav. Zastopnika je treba loiti od: predstavnika: predstavnik opravlja dejanska opravila, zastopnik pa pravna opravila, sla: sel le prenaa voljo drugega, nima moi odloanja, zastopnik pa izjavlja voljo za drugega, za sla ni potrebna poslovna sposobnost (zato gre npr. lahko 7-letni otrok kupit v trgovino kruh za stare), posrednika: posrednik stranki spravlja v stik in si prizadeva da bi sklenili pogodbo.
- 72 -
Vrste zastopanja glede na uinke: direktno (neposredno) zastopanje: pravni posel velja neposredno med zastopanim in tretjo osebo, sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na raun zastopanega, tretja oseba ve, da sklepa pravni posel z zastopanim (v tujem imenu na tuj raun), indirektno (posredno) zastopanje: pravni posel velja med zastopnikom in tretjo osebo, sklene ga zastopnik v svojem imenu in na raun zastopanega, zastopnik mora prenesti uinke pravnega posla na zastopanega (v svojem imenu na tuj raun). Vrste direktnega zastopanja se loijo glede na podlago, na kateri temelji zastopanje: zakonito zastopanje: zastopanje temelji na zakonu - zakoni, ki doloajo zakonite zastopnike so: ZZZDR: zakoniti zastopniki otrok so stari ZGD-1: zakoniti zastopniki so doloeni za vsako drubo posebej ZD: zakoniti zastopniki so izvritelj oporoke, upravitelj zapuine, zaasni oskrbnik zapuine Pomorski zakonik: zakoniti zastopnik ladje je kapitan zastopanje na podlagi odlobe dravnega organa: gospodarsko drubo v postopku steaja zastopa steajni upravitelj, ki ga imenuje sodie statutarno zastopanje: zastopanje temelji na aktu pristojnega organa, tako podlago za zastopanje imajo zastopniki gospodarskih drub, e so doloeni v drubeni pogodbi ali statutu pravno-poslovno zastopanje: zastopanje temelji na pooblastilu zastopanega, na izjavi volje zastopanega TEORIJE ZASTOPANJA Teorija fikcije pravi: zastopani manifestira svojo lastno voljo prek zastopnika zastopnik le prenaa zastopanevo voljo teorija je pomanjkljiva, ker ne vkljuuje zakonitega zastopanja, pri katerem zastopani ne izjavlja volje, ker je ne more Teorija volje pravi: zastopnik izjavlja svojo voljo, nato pa pravne uinke s takojnjo cesijo prenese na zastopanega teorija je pomanjkljiva, ker se nanaa le na indirektno zastopanje, ne upoteva pa direktnega zastopanja Teorija reprezentacije pravi: zastopnik izjavlja svojo lastno voljo, pri emer nadomea zastopanevo voljo, pravni uinki pa se v skladu z naravo zastopanja izraajo v zastopanevi pravni sferi v primeru napane izjave volje nastane zmota pri zastopniku ta teorija je danes najbolj razirjena Pogoji za uinkovito zastopanje (pri direktnem zastopanju): zastopnik mora biti pooblaen: imeti mora pravno mo, ki jo pridobi z zakonom ali pa mu jo podeli zastopani z enostransko izjavo volje, da naj opravlja zanj posle v doloenem obsegu zastopnikova volja mora biti usmerjena v ravnanje za drugega: pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko; za zastopnika ne nastanejo pravne posledice
- 73 -
jasno mora biti, da zastopnik ne nastopa v svoji volji: zastopnik mora obvestiti drugo
stranko, da nastopa v imenu zastopanega, pogodba ima pravni uinek tudi, kadar zastopnik tega ne stori, e je druga stranka vedela ali bi po okoliinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik predpostavke za veljavnost pravnega posla, sklenjenega po zastopniku: izpolnjene morajo biti predpostavke kot pri navadnem pravnem poslu, zastopnik mora biti poslovno sposoben (to velja le za zakonitega zastopnika, pri pravno-poslovnem zastopanju pa ne, ker ni stranka pogodbe, poleg tega pa si zastopani sam pripie, kakenga zastopnika si je izbral), zastopani pa ne nujno prenos pooblastil: zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen e mu to dovoljuje zakon ali pogodba; izjemoma sme to storiti, e mu okoliine onemogoajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi Prekoraitev pooblastil: e zastopnik prekorai pooblastilo, je zastopani zavezan le, e odobri prekoraitev. e zastopani ne odobri prekoraitve v obiajnem roku, se teje, da je odobritev zavrnil. e druga stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko zve za prekoraitev pooblastil, izjavi, da se ne uti zavezana s pogodbo. e zastopani noe odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo, ki jo je imela druga stranka, e ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil Falsus procurator (zastopnik brez pooblastil): Pravni posel, ki ga sklene pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e ga pozneje odobri. Stranka, s katero je pravni posel sklenjen, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava pogodbo ali ne. e neupravieno zastopani v danem roku ne odobri pravnega posla, se teje, da pravni posel sploh ni bil sklenjen. V tem primeru lahko stranka, s katero je bil pravni posel sklenjen, zahteva povrnitev kode od neupravienega pooblaenca, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni mogla vedeti, da ni imel pooblastila. Pooblastitev Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim zastopani podeli upravienost za zastopanje. Pooblastitev se najlaje izvede z mandatno pogodbo, vendar potem postane zastopnik tudi zavezan. e je pooblastitev navzven izjavljena, gre za pooblastilo. Pooblastilo Pooblastilo je akt, s katerim je navzven vidno, da je pooblaeni zastopnik. Pooblastilo je upravienost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaencu. Abstraktnost pooblastila: obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga. Pooblaenec je lahko tudi pravna oseba. Oblika, ki je z zakonom predpisana za doloeno pogodbo ali kaken drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo. Torej e je za pogodbo predpisana pisna oblika, je pisna oblika predpisana tudi za pooblastilo. Obsega pooblastila Splono (generalno) pooblastilo: pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so dovoljeni samo pravni poslu, ki spadajo v redno poslovanje. Posebno (specialno) pooblastilo je tako, s katerim pooblastitelj daje pooblastilo za opravljanje posebnih pravnih poslov ali enega ali ve doloenih poslov. Pooblaencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaen!
- 74 -
Pooblaenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer: prevzeti menine obveznosti, skleniti pogodbe o porotvu, skleniti pogodbe o poravnavi, skleniti pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepreminine, se spustiti v spor, skleniti arbitrani sporazum, se brez povraila odpovedati kakni pravici. Preklic in zoitev pooblastila Pooblastitelj lahko po svoji volji zoi ali preklie pooblastilo, etudi se je s pogodbo tej pravici odpovedal. Za preklic in zoitev pooblastila ni potrebna nobena posebna oblika. e je s preklicem ali zoitvijo pooblastila krena druga pogodba, ima pooblaenec pravico do povrnitve kode.
TETJE ASA, ZASTARANJE IN PREKLUZIJA

1. TETJE ASA (62. len OZ) Rok, doloen v dnevih, zane tei prvi dan po dogodku od katerega se rauna, kona se z iztekom zadnjega dne. Rok, doloen v tednih, mesecih ali letih, se kona tistega dne, ki se po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega zane tei; e taknega dneva v mesecu ni, pa se kona zadnji dan tega meseca. e zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik. Zaetek meseca oznauje prvi dan v mesecu, sredino meseca petnajsti, konec meseca pa zadnji dan v mesecu, e ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz obiajev. 2. ZASTARANJE Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Civilnopravna obveznost spremeni v naturalno, kar ne pomeni, da obveznost preneha, samo spremeni se njena pravna narava ni je ve mogoe iztoiti. Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloen as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Zastaranje nastopi, ko potee zadnji dan z zakonom doloenega asa. V zastaranje se vteje tudi as, ki je potekel v prid dolnikovim prednikom (vtevanje asa prednikov). S pravnim poslom ni mogoe doloiti daljega ali krajega zastaranja, kot je doloeno v zakonu, niti ni mogoe doloiti da zastaranje nekaj asa ne bo teklo (prepoved spremembe zastaralnega roka). Dolnik se ne more zastaranju odpovedati prej, kakor potee zanj doloen as. Sodie se ne sme ozirati na zastaranje, e se dolnik nanj ne sklicuje zastaranje je tipina vrsta ugovora. e je dolnik izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, tudi e je vedel, da je obveznost zastarana. Ko zastara glavna terjatev, zastara tudi stranska terjatev. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu doloen rok, v katerem je treba vloiti tobo ali opraviti doloeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. Dolobe iz obligacijskega zakonika: Splono pravilo (1) Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
- 75 -
(2) Zastaranje nastopi, ko pretee z zakonom doloeni as, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. (3) Sodie se ne sme ozirati na zastaranje, e se dolnik nanj ne sklicuje. Kdaj zane zastaranje tei (1) Zastaranje zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, e za posamezne primere ni z zakonom doloeno kaj drugega. (2) e je obveznost v tem, da se kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi, zane zastaranje tei prvi dan po dnevu, ko je dolnik ravnal proti taki obveznosti. Nastop zastaranja Zastaranje nastopi, ko iztee zadnji dan z zakonom doloenega asa. Vtevanje asa prednikov V zastaranje se vteje tudi as, ki je pretekel v prid dolnikovim prednikom. Prepoved spremembe zastaralnega roka (1) S pravnim poslom ni mogoe doloiti daljega ali krajega zastaranja, kot je as, ki ga doloa zakon. (2) S pravnim poslom ni mogoe doloiti, da zastaranje nekaj asa ne bo teklo. Odpoved zastaranja Dolnik se ne more odpovedati zastaranju prej, kakor pretee zanj doloen as. Pisna pripoznava in zavarovanje zastarane obveznosti (1) Pisna pripoznava zastarane obveznosti se teje za odpoved zastaranju. (2) Enak uinek ima tudi zastava ali kakno drugo zavarovanje, dano za zastarano terjatev. Uinek izpolnitve zastarane obveznosti e je dolnik izpolnil zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, niti tedaj, e ni vedel, da je obveznost zastarana. Upnik, igar terjatev je zavarovana (1) Ko pretee as zastaranja, se upnik, igar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplaa le iz obremenjene stvari, e jo ima v rokah ali e je njegova pravica vpisana v javni knjigi. (2) Zastarane terjatve za obresti in druge obasne dajatve pa se ne morejo poplaati niti iz obremenjene stvari. Stranske terjatve Ko zastara glavna terjatev oziroma, ko bi zastarala glavna terjatev, e ne bi prenehala z izpolnitvijo, zastarajo tudi stranske terjatve, kot so terjatve za obresti, plodove, stroke, pogodbene kazni. Kdaj se ne uporabljajo pravila o zastaranju Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu doloen rok, v katerem je treba vloiti tobo ali opraviti doloeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. 2.1. ZASTARALNI ROKI ZA TERJATVE Sploni zastaralni rok Terjatve zastarajo v petih letih, e ni z zakonom doloen za zastaranje drugaen rok. Obasne terjatve
- 76 -
(1) Terjatve obasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v doloenih krajih asovnih presledkih (obasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske obasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takne obasne terjatve, s katerimi se rpa sama pravica, kot je terjatev preivljanja. (2) Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej doloenih obasnih zneskih odplaujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obrona odplaila in druge delne izpolnitve. (3) Ne glede na prvi odstavek tega lena zastarajo obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je kraji od treh let, v enakem roku kot glavna terjatev. Zastaranje same pravice (1) Pravica sama, iz katere izvirajo obasne terjatve, zastara v petih letih, odkar je zapadla najstareja neizpolnjena terjatev, po kateri dolnik ni izvril nobene dajatve ve. (2) e zastara pravica, iz katere izvirajo obasne terjatve, ne izgubi upnik le pravice zahtevati bodoe obasne dajatve, temve tudi pravico terjati obasne dajatve, ki so zapadle pred tem zastaranjem. (3) Pravica do preivljanja, ki gre komu po zakonu, ne more zastarati. Terjatve iz gospodarskih pogodb (1) Terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih. (2) Zastaranje tee posebej za vsako dobavo blaga, opravljeno delo ali storitev. Terjatve na izstavitev listine Terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiko knjigo zastara v desetih letih. Terjatev zakupnine Terjatev zakupnine, najsi je doloeno, da se plauje obasno ali v enkratnem skupnem znesku, zastara v treh letih. Odkodninske terjatve (1) Odkodninska terjatev za povzroeno kodo zastara v treh letih, odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki jo je povzroil. (2) V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je koda nastala. (3) Odkodninska terjatev za kodo, ki je nastala s prekritvijo pogodbene obveznosti, zastara v asu, doloenem za zastaranje te obveznosti. (4) Odkodninska terjatev za kodo, povzroeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, zastara v petnajstih letih po polnoletnosti okodovanca. Odkodninska terjatev za kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem (1) e je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan dalji zastaralni rok, zastara odkodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko iztee as, ki je doloen za zastaranje kazenskega pregona. (2) Pretrganje zastaranja kazenskega pregona ima za posledico tudi pretrganje zastaranja odkodninskega zahtevka. (3) To velja tudi za zadranje zastaranja. Odkodninska terjatev zaradi korupcije
- 77 -
e je bila koda povzroena z dejanjem, na katerega je vplivalo neposredno ali posredno ponujanje, dajanje, sprejemanje ali zahtevanje podkupnine ali katerekoli druge koristi ali obljuba le-teh, ali z opustitvijo ravnanja, ki bi prepreilo dejanje korupcije, ali z drugim dejanjem, ki po zakonu ali mednarodni pogodbi pomeni korupcijo, zastara terjatev v petih letih, odkar je okodovanec zvedel za kodo in za tistega, ki jo je povzroil, v vsakem primeru pa v petnajstih letih, odkar je bilo dejanje storjeno. Enoletni zastaralni rok (1) V enem letu zastarajo: 1. terjatve za dobavljeno elektrino in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrevanje snage, e je bila dobava oziroma storitev izvrena za potrebe gospodinjstva; 2. terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov; 3. terjatve pote, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in potnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plaujejo v trimesenih ali krajih rokih; 4. terjatve za naronino na obasne publikacije, teto od takrat, ko je iztekel as, za katerega je bila publikacija naroena; 5. terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmreja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pote in elektronskih potnih predalov, za storitve vzdrevanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plaujejo v trimesenih ali krajih rokih; 6. terjatve upravnikov vestanovanjskih hi za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plaujejo v trimesenih ali krajih rokih. (2) Zastaranje zane tei po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plailo. (3) Zastaranje tee, eprav se dobave ali storitve nadaljujejo. Terjatve, ugotovljene pred sodiem ali drugim pristojnim organom (1) Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomono sodno odlobo ali z odlobo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer doloa kraji zastaralni rok. (2) Vse obasne terjatve, ki izvirajo iz taknih odlob ali poravnav in zapadejo v bodoe, pa zastarajo v roku, doloenem za zastaranje obasnih terjatev. Zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah (1) Terjatve zavarovalca oziroma tretje osebe iz pogodbe o ivljenjskem zavarovanju zastarajo v petih letih, terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb pa v treh letih, teto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala. (2) e zainteresirana oseba dokae, da do dneva, ki je doloen v prejnjem odstavku, ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, zane zastaranje tei od dneva, ko je za to zvedela; v vsakem primeru pa je terjatev zastarana pri ivljenjskem zavarovanju v desetih, pri drugih zavarovanjih pa v petih letih od dneva, doloenega v prejnjem odstavku. (3) Terjatve zavarovalnic iz zavarovalnih pogodb zastarajo v treh letih. (4) e zahteva pri zavarovanju pred odgovornostjo tretjega okodovanec odkodnino od zavarovanca ali jo od njega dobi, zane tei zastaranje zavarovanevega zahtevka proti zavarovalnici od dneva, ko je okodovanec sodno zahteval odkodnino od zavarovanca oziroma ko mu je zavarovanec kodo povrnil. (5) Neposredni zahtevek tretjega okodovanca proti zavarovalnici zastara v enakem asu, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za kodo. (6) Zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, zane tei takrat, ko zane tei proti temu zastaranje zavarovaneve terjatve, in se tudi kona v enakem roku.
- 78 -
2.2. ZADRANJE ZASTARANJA Zadranje zastaranje pomeni, da zastaranje v doloenem asu ne tee zaradi zakonsko predvidenih dogodkov. Razlogi za zadranje zastaranja so: 1. Terjatve med doloenimi osebami Zastaranje ne tee: 1. med zakoncema; 2. med stari in otroki, dokler traja roditeljska pravica; 3. med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja skrbnitvo in dokler niso dani rauni; 4. med osebama, ki ivita v zunajzakonski skupnosti. 2. Terjatve doloenih oseb Zastaranje ne tee: 1. med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaki slubi; 2. za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim druinskim lanom, ki ivijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno razmerje. 3. Nepremagljive ovire Zastaranje ne tee ves tisti as, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Vpliv vzroka zadranja na zastaranje e zastaranje ni moglo zaeti tei zaradi kaknega zakonitega vzroka, zane tei takrat, ko ta vzrok preneha. e je zastaranje zaelo tei, preden je nastal vzrok, ki ga je zadral, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha; as, ki je pretekel pred zadranjem, pa se vteje v zastaralni rok, ki ga doloa zakon. Terjatev poslovno nesposobnih oseb (1) Zastaranje tee tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposobnim osebam, ne glede na to, ali imajo zakonitega zastopnika ali ne. (2) Vendar pa zastaranje terjatve mladoletnika, ki nima zastopnika, in druge poslovno nesposobne osebe brez zastopnika ne more nastopiti, preden ne preteeta dve leti, odkar je taka oseba postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika. (3) e je za zastaranje kakne terjatve doloeni as kraji kot dve leti, upnik pa je mladoletnik, ki nima zastopnika, ali kakna druga poslovno nesposobna oseba brez zastopnika, zane zastaranje te terjatve tei takrat, ko postane upnik poslovno sposoben ali ko dobi zastopnika. Zastaranje terjatev osebe, ki slui vojaki rok Zastaranje proti osebi, ki slui vojaki rok ali je na vojakih vajah ali opravlja nadomestno civilno slubo ali se usposablja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije ne more nastopiti, dokler ne preteejo trije meseci od odsluitve vojakega roka ali od prenehanja vojakih vaj, opravljanja civilne slube ali usposabljanja v rezervni sestavi policije. 2.3. PRETRGANJE ZASTARANJA Pretrganje zastaranja pomeni, da se zastaralni roki zanejo teti znova. Zastaranje se pretrga: 1. S pripoznavo dolga
- 79 -
Zastaranje se pretrga, ko dolnik pripozna dolg. Dolg lahko pripozna dolnik ne le z upniku dano izjavo, temve tudi posredno, npr. da kaj plaa na raun, da plaa obresti ali da zavarovanje. 2. Z vloitvijo tobe Zastaranje se pretrga z vloitvijo tobe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Umaknjena, zavrena ali zavrnjena toba teje se, da zastaranje ni bilo pretrgano z vloitvijo tobe ali s kaknim drugim upnikovim dejanjem zoper dolnika pred sodiem ali pred drugim pristojnim organom, storjenim z namenom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev, e upnik umakne tobo ali odstopi od takega dejanja. Prav tako se teje, da zastaranje ni bilo pretrgano, e je upnikova toba ali zahteva zavrena ali zavrnjena ali e je izposlovani ali opravljeni ukrep za izvrbo ali zavarovanje razveljavljen. Toba, zavrena zaradi nepristojnosti e je bila toba zoper dolnika zavrena zaradi nepristojnosti sodia ali iz kaknega drugega vzroka, ki se ne tie same stvari, pa vloi upnik novo tobo v treh mesecih od pravnomonosti odlobe, s katero je bila toba zavrena, se teje, da je bilo zastaranje pretrgano e s prvo tobo. Isto velja v primeru imenovanja prednika in uveljavljanja pobota terjatev v pravdi, pa tudi, e sodie ali drug organ napoti upnika, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku. Upnikova zahteva Za pretrganje zastaranja ne zadostuje, da upnik pisno ali ustno zahteva od dolnika, naj izpolni obveznost. Zastaralni rok pri pretrganju (1) Po pretrganju zane zastaranje znova tei in se as, ki je pretekel pred pretrganjem, ne teje v zastaralni rok, ki ga doloa zakon. (2) Zastaranje, pretrgano z dolnikovo pripoznavo, zane tei znova od pripoznave. (3) e je bilo zastaranje pretrgano z vloitvijo tobe ali s kaknim drugim upnikovim dejanjem zoper dolnika pred sodiem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev ali z uveljavljanjem pobota terjatev v sporu oziroma s priglasitvijo terjatve v kaknem drugem postopku, zane znova tei od dneva, ko je spor konan ali kako drugae poravnan. (4) e je bilo zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v steajnem postopku, zane znova tei od dneva, ko je konan ta postopek. (5) To velja tudi, e je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvrbo ali zavarovanje. (6) Zastaranje, ki zane po pretrganju znova tei, se dovri, ko pretee toliko asa, kolikor ga doloa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano. Zastaranje pri prenovitvi (novaciji) e je bilo zastaranje pretrgano z dolnikovo pripoznavo dolga, upnik in dolnik pa sta se sporazumela, da bosta spremenila podlago ali predmet obveznosti, zastara nova terjatev v asu, ki je doloen za njeno zastaranje. 3. PREKLUZIJA (UGASNITEV PRAVICE) Doloene pravice s potekom asa ugasnejo ali prekludirajo. Po preteku prekluzivnega roka ugasnejo same pravice. Tipien primer prekludivnega roka: rok za uveljavljanje izpodbojnosti
- 80 -
pravnega posla. Prekluzijo sodie upoteva po uradni dolnosti. Prekluzivni rok pride v potev le, e ga zakon izrecno doloi z besedami pravica ugasne. V dvomu gre za zastaralni rok.
- 81 -

LJ 2

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

LJ 2

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Civilno pravo, sploni del

JAVNO IN ZASEBNO PRAVO

Civilno pravo, sploni del

UVOD V CIVILNO PRAVO

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Zakon o ustanovah Stanovanjski zakon

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

premoenjska koda se nadomesti v obsegu, kolikor znaa (popolna odkodnina ali

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

ugovori, ki omejijo zahtevek: ugovori, ki odlagajo pravno mo zahtevka

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

je pogrean v vojni, pa o njem 1 leto ni glasu.

popolnoma poslovno nesposoben je mladoletnik do 15. leta starosti

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

opustitveni zahtevek: uporabi se, kadar pride do neupraviene uporabe osebnega

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del

Civilno pravo, sploni del