1.

y y y

y 2.

3.

4.

Pojasni pojme: pedicija: Je storitvena gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem procesov preme anja blaga v prostoru. Mednarodna pedicija Organizacija procesov transporta blaga preko dr avne meje. pediter Je organizator in koordinator prevoza blaga. Zna ilnosti: gospodarstvenik, predstavlja samostojno kategorijo, F ali P oseba, poklicno in izklju no ukvarja z odpravo blaga,organizira odpravo blaga,s pomo jo prevoznika odpravlja blago, opravlja druga dela, ki so povezana z odpravo blaga. Mednarodni pediter Je gospodarstvenik, F ali P oseba, ki je registrirana za opravljanje poslov v zunanjetrgovinskem prometu. V svojem imenu in za svoj ra un ali kot : Komisionar: v svojem imenu in za tuj ra un Agent: v tujem imenu in za tuj ra un Med pediter Je P ali F oseba, na katero pediter prenese del poslov. pediter ostane nosilec poslov, nekatera dela opravi med pediter. Pod pediter Je P ali F oseba, na katero pediter prenese vse delo za izvr itev naloga komitenta. Na tej in opi i funkcije pediterja v zunanjem trgovinskem in prometnem sistemu? Prostorska funkcija: premagovanje prostorskih razlik med proizvajalci in potro niki. Potreba po racionalnem manipuliranju in transportu blaga zaradi oddaljenosti. Vzpostavljanje poslovnih zvez, organiziranje poslovnih razgovorov,svetuje, sklepa zavarovalne pogodbe, pogodbe o kontroli blaga ipd. asovna funkcija: preme anje asovnih razlik med proizvajalci in potro niki. Skladi enje blaga. Svetovalec, organizator, povezovalecda se na racionalen na in premosti asovna razlika med proizvodnjo in potro njo. Koli inska funkcija: specialist za organizacijo odprave blaga, poznavalec prednosti in pomanjkljivosti vseh oblik racionalnega manipuliranja in transporta blaga. Organizator kombiniranega modularnega transporta. Zmanj evanje manipulativnih in transportnih stro kov. Kakovostna funkcija: optimalni na in distribucije blaga. Poi e najprimernej e transportne poti, transportna sredstva, prevoznika, as. Pripravi blago za transport, spremljanje blagaOd tega je odvisna kakovost aktivnosti zunanje trgovine in mednarodnega prometa. Finan na, kreditna funkcija: kreditiranje proizvajalca, za proizvodnjo blaga ali reprodukcijskega materiala. pediter pla a dolo ene stro ke iz svojih sredstev ali pomaga komitentom s posojili. Propagandna funkcija: informiranje komitentov o transportnem tr i u, propagiranje posameznih vrst, oblik in na inov transporta. Na tej in opi i vrste pedicije Nacionalna pedicija: organiziranje odprave in prispetja blaga na obmo ju ene dr ave: Lokalna pedicija: isti kraj, Medkrajevna pedicija: cela dr ava Mednarodna pedicija: Organizacija procesov transporta blaga preko dr avne meje. Izvozna pedicija: odprava iz lastne v tujo dr avo Uvozna pedicija: uvoz blaga z tuje dr ave Tranzitna pedicija: tranzit blaga v druge dr ave preko ozemlja lastne dr ave. Mednarodna pedicija je lahko univerzalna ali specializirana: Lu ka ali pomorska: organizacija prispetja in odprave s pomorskimi transportnimi sredstvi. Lu ki ali pomorski pediterji (agenti).skladi enje, natovarjanje, raztovarjanje, kontrola Kontinentalna pedicija: organizacija prispetja in odprave blaga po kontinentalnih poteh. Mejna, obmejna pedicija: ureja carinske posle v zvezi z odpravo izvoznega, uvoznega in tranzitnega blaga. Posebej lahko lo imo e: Sejemska pedicija: organizira prevoze sejemskih razstavnih predmetov na sejme, razstave ter razli ne dejavnosti na sejemskem prostoru. Zbirna pedicija: zbirni promet. Organizira zbiranje blaga razli nih komitentov, da tako im bolj zapolni prostor transportnega sredstva. Pojasni vlogo pediterja in njegove prednosti? Vloga pediterja je v tem, da razbremeni svoje komitente skrbi pri odpravi blaga in jim tako omogo i, da posvetijo vso svojo skrb le trgovanju oz. svoji osnovni dejavnosti. Tarifna prednost: zmanj evanje transportnih stro kov ob optimalnih transportnih poteh, pav alna cena, kalkulacije, zbirni promet.

5. 6.

Transportno tehni ne prednosti: ustrezna delovna sila, ustrezno orodje in mehanizacija, prihranek pri embala i,izbira najugodnej ega transportnega sredstva. Prednost pri distribuciji: uporaba pediterskega skladi a, transportnih sredstev, strokovnega kadra. Ostale prednosti: svetovanje pri pogodbah o prevozu, posredovanje pri pla ilu, povpra evanju Kaj je FIATA? Mednarodna zveza pediterskih zdru enj.. Ustanovljena 1926 na Dunaju. Na tej in opi i dokumente in obrazce FIATA? peditersko potrdilo o prejemu blaga FIATA FCR potrdilo, da je prevzel na dolo enem mestu od dolo enega nalogodajalca dolo eno blago v cilju odprave do dolo enega mesta prejemnika. Ima 5 listov, izda se takoj po sklenitvi pogodbe o pediciji. peditersko potrdilo o prevozu FIATA FCT: potrdilo, da je prevzel od nalogodajalca blago v dobrem stanju zaradi odprave na dolo eni poti z dolo enim prevoznim sredstvom. pediter s tem doka e, prejemniku blaga, da je prevzel blago zaradi odprave. Ima znamenje vrednostnega dokumenta. Ima 5 listov. Nakladnica FIATA za multimodalni transport FIATA FBL: pediter kot operater kombiniranega transporta je i izdajo FBL dokumenta odgovoren za celotno izvr itev transporta in za po iljko. Je potrdilo, s katerim pediter prevzame odgovornost, da bo transportiral blago na varen strokoven in racionalen na in. Odgovornost prevzame tako za izdajo po iljke v namembnem kraju kot za vse ostale nosilce in tretje osebe, katere vklju i v izvr itev transporta. Skladi no potrdilo FIATA FWR: dokument, ko pediter opravlja skladi no delo. Napisana so pravila, obveznosti in odgovornost izdajatelja. Ima 2 lista. Potrdilo po iljatelja o prevozu nevarnega blaga FIATA SDT: nalogodajalec pediterju izjavi, da blago prevzeto na prevozu ustreza zahtevam za prevoz nevarnega blaga po pravilnikih in konvekcijah o prevozu nevarnega blaga. pediterske instrukcije FIATA FFI: nalogodajalci vpisujejo pediterju vse pomembne podatke in informacije v zvezi z organizacijo odprave in prevzetja blaga. 7. Na tej osnovne in specialne posle?
y y y y y y y y y OSNOVNI: Strokovno svetovanje Instradacija Prometno pravni viri Odpoklic blaga Sklepanje pogodb o prevozu blaga na klasi en na in Sklepanje pogodb o multimodalnem transportu blaga Prevzem blaga zaradi odprave Odprava, prispetje in tranzit blaga Sklepanje pogodb o natovarjanju, raztovarjanju in pretovarjanju blaga Sklepanje pogodb o transportnem zavarovanju Sklepanje pogodb o skladi enju in uskladi enju blaga Izstavljanje ali pridobitev prevoznih in drugih dokumentov Opravljanje poslov v zvezi s carinjenjem blaga Kontrola pravilnosti dokumentov in drugih obra unov Informiranje nalogodajalca

y y y y y y y y y y y y y y

y y y y y

y y y y

SPECIALNI Nadzor kakovosti Jemanje vzorcev Spremljanje transporta Dodajanje ledu Izdajanje garantnih pisem Zastopanje v primeru generalne havarije Pla ilo blaga Lizing Pakiranje in signiranje Tehtanje in sortiranje Hranjenje in napajanje ivali Sejemska dela Izdajanje pediterskih potrdil Zastopanje nalogdajalca v regresnem postopku proti tretji osebi Konsignacijska dela Kreditiranje Mednarodno pomorsko prometno agencijski posli Zbirni promet

8.

9.

Kaj je instradacija? Instradacija pomeni dolo anje transportne poti in transportnega sredstva s katerim se bo blago prepeljalo do dolo enega mesta. Je najpomembnej i, najte ji in najzahtevnej i osnovni posel pediterja. Nalogodajalec lahko sam dolo i vse to, pediter samo preveri pravilnost podatkov in opozori na nepravilnosti, ali pa pediter sam dolo i vse. Upo teva se as in cena pravoza. Najkraj a pot ni vedno najcenej a. Kaj ureja CMR konvekcija, kdaj se uporablja?

CMR konvekcija ureja obliko in vsebino tovornega lista v mednarodnem prometu. Uporablja se za cestni promet. 10. Kaj ureja CIM konvencija? CIM konvekcija ureja vsebino in obliko obrazca mednarodnega tovornega lista. elezni ki promet. 11. Opi i aktivnosti pediterja pri odpravi, prispetju in tranzitu blaga? ODPRAVA: po prevzemu organizira odpravo z prehodno izbranim prevoznim sredstvom,ves as mora biti v povezavi s prevoznikom. Pravo asno mora naro iti prevozno sredstvo in skrbeti, da so pravo asno pripravljena za nakladanje. Izpolniti in v potrditev prinesti mora prevozniku prevozno listino. PRISPETJE: prevzem obvestila o prispetju tovora, prevzem tovora, ugotavljanje stanja blaga nadzor podatkov iz dokumentov z dejanskim stanjem. TRANZIT BLAGA: isto kot pri odpravi in prispetju, dodatno so mo ne razne kombinacije pretovarjanja blaga. 12. V katerem statusu pediter opravlja posle v carinskem postopku? pediter kot agent (zastopnik) 13. Kak ne so aktivnosti pediterja pri opravljanju dela v carinskem postopku pri izvozu, uvozu in tranzitu blaga? Vlaganje upravne listine (deklaracije) Ugotavljanje carinske osnove,vsote carine Sprejem upravne listine Pla evanje carine in drugih pristojbin Pregled blaga Ostala dela, vezane na carinjenje posamezne Razvr anje blaga po carinski tarifi vrste blaga. 14. Opi i osnovne zna ilnosti zbirnega prometa? Zbiranje manj ih posameznih po iljk od enega ali ve po iljateljev Sestavljanje blaga, z 1 prevozno listino odpo lje na naslov pediterja do razdelitve . Uporablja se cestni, elezni ki, letalski, pomorski promet 15. Na tej in opi i tri pravno ekonomske statuse pediterja pediter kot komisionar: posrednik med izvozniki in uvozniki. Opravlja posle v svojem imenu za tuj ra un, celovito opravlja vse svoje posle. pediter kot agent: posrednik med izvozniki in uvozniki in nekaterimi udele enci mednarodnega trgovinskega sistema (carina, zavarovalnice). Opravlja posle v tujem imenu za tuj ra un, opravlja zahteve in strokovne posle v carinskem postopku in sklepa pogodbe o transportnem zavarovanju. pediter s statusom samostojnega gospodarstvenika: posrednik med nalogodajalcem in ostalimi udele enci ekonomskega in prometnega sistema. Opravlja posle v svojem imenu in za svoj ra un. Odgovarja za delo vseh oseb, ki jih je vklju il v opravljanje nalog svojega nalogodajalca. 16. Na tej in opi i osnovne zna ilnosti pogodbe o pediciji? y POJEM: Je dvostranska obvezna pogodba gospodarskega prava, s katero se pediter obve e, da nalogodajalcu opravljeno ali ve poslov, on pa se obve e pla ati pristojbine za storitve, provizijo in naknadne stro ke. y PREDMET: so vsi osnovni in specialni posli. pediter organizira odpravo, prispetje ali tranzit nalogodajal evega blaga in se pri tem poslu uje storitev tretjih oseb. y CENA PEDITERSKIH STORITEV: se dolo i s tarifo pediterskih storitev ali s posebno pogodbo med pediterjem in nalogodajalcem. 17. Opi i na ine in oblike sklepanja pogodbe o pediciji? 1. Naro nik izro i pediterju nalog dispozicijo za izvr itev dolo enih poslov, ki jo pediter sprejme. Pogodba je sklenjena s sprejemom naro ila. 2. pediter izro i nalogodajalcu ponudbo, ko jo ta sprejme, se to teje kot sklenitev pogodbe. VSE SAMO V PISNI OBLIKI! 18. Na tej 5 osnovnih pediterjevih pravic iz pogodbe o pediciji? y Pravica za nadomestilo za storitve, ki jih je opravil y Pravica za nadomestilo stro kov in predujma y Pravica oz. obveznost nalogodajalca da pediterja pravo asno obvesti o nevarnih in dragocenih stvareh y pediterjeva zastavna pravica y Pravica zadr evanja blaga ki mu je zaupano, zaradi odprave. 19. Na tej in opi i obveznosti pediterja iz pogodbe? y Da postopa pazljivo, kot zahtevajo interesi nalogodajalca y Da opozori na pomanjkljivost naloga; po prevzemu mora preveriti dispozicijo ter poiskati obrazlo itve v primeru nejasnosti in nepopolnosti. e odlog ni mogo , mora postopati kot dober gospodarstvenik. y Da postopa po navodilih nalogodajalca: upo tevati napotke o prevoznih poteh, sredstvih, na inu prevoza, dolo anju asa za odpravo ali prispetje. e ravnanje po navodilih povzro i kodo, mora prej prositi za nova navodila. e jih ne dobi, mora postopati v interesu nalogodajalca.

y O vsakem odmiku od dispozicije mora obvestiti komitenta. 20. Kak na je odgovornost pediterja iz pogodbe o pediciji? Odgovornost pediterja za lastna dejanja e ni malomarno ali namerno, odgovornost se predpostavlja. Odgovornost pediterja za druge osebe odgovarja za delo in izbiro med in pod pediterja, razen ko ga izbere naro nik. Odgovornost za delo tretjih oseb, odgovarja za izbiro prevoznika in drugih oseb, s katerimi je sklenil pogodbe pri izvr itvi naro nikove dispozicije, ne odgovarja pa za njihovo delo. 21. Pojasni pojem incoterms terminov? INCOTERMS so mednarodna pravila za razumevanje trgovskih terminov. 22. Pojasni delitev INCOTERMS 2010 in na primeru pojasni pomen in zna ilnosti posameznih incoterms terminov. 1. Termini, ki veljajo za kakr no koli obliko ali oblike transporta y FXW EX WORKS : prodajalec izpolni svojo obveznost, ko da kupcu blago na razpolago v svojih obratih y FCA: prodajalec izpolni svojo obveznost, ko preda blago izvozno ocarinjeno prevozniku. y CPT: prodajalec dobavi blago prevozniku , ki ga je izbral sam, vendar mora prodajalec pla ati stro ke prevoza, ki so potrebni, da se blago pripelje do navedenega namembnega kraja. y CIP: prodajalec mora pla ati stro ke in prevoznino do navedenega namembnega kraja. Poskrbeti mora tudi za zavarovanje nevarnosti kupca za izgubo ali po kodovanje blaga med prevozom. y DAT: prodajalec izpolni obveznost, ko je blago kupcu dano na razpolago, razlo eno s prevoznega sredstva s katerim je bilo pripeljano na navedeno terminalu. y DAP: prodajalec izpolni obveznost, ko je blago kupcu dano na razpolago pripravljeno za razkladanje na prevoznem sredstvu. y DDP: Prodajalec blago dobavi kupcu uvozno carinjeno in nerazlo eno s prevoznega sredstva. 2. Termini, ki veljajo za morske in notranje poti oz. za pomorski in notranji re ni transport. y FAS: prodajalec izpolni svojo obveznost, ko blago postavi ob bok ladjev ozna enem odpremnem pristani u. Prodajalec izvozno carini blago. y FOB: prodajalec izpolni svojo obveznost, ko je blago dostavljeno na ladijskem krovu. Prodajalec izvozno carini blago. y CFR: Prodajalec pla a vse stro ke in prevoznine do navedenega namembnega pristani a. Prodajalec izvozno carini blago. Stro ki, izgube, tveganje preidejo na kupca, ko je blago na krovu. y CIF: prodajalec mora pla ati stro ke in prevoznino do navedenega namembnega pristani a. Prodajalec izvozno carini blago. Stro ki, izgube, tveganje preidejo na kupca, ko je blago na krovu. Prodajalec priskrbi tudi pomorsko zavarovanje nevarnosti kupca za izgubo ali po kodovanje blaga med prevozom. 23. Na tej naloge tarifnega oddelka in pojasni, kaj moramo spremljati na trgu? Izdelava kalkulacijskih cen prevoza in drugih stro kov za konkretni transport. Posredovanje informacij o stro kih prevoza Ponujanje pediterskih storitev Nadzor prevoznih dokumentov Obdelava refakcij, provizij in drugih del Na trgu moramo spremljati vse blagovne tokove, tr i e prometnih storitev, tarif in te ajev 24. Kaj je akvizicija in kdo je lahko akviziter? Akvizicija je delo pri sklepanju pogodb ter aktivnosti pri navezovanju poslovnih zvez. To pomeni skrb pediterja, da za svoje podjetje pridobi im ve komitentov in transportov. Akviziter je lahko vsak zaposleni v pediciji. 25. Kaj je refakcija in kaj je provizija? REFAKCIJA: naknadno vra anje dela voznine, ki se prizna po prevozu ve je koli ine blaga. Refakcija se prizna naknadno, na podlagi dokumentiranega zahtevka, kateremu se predlo ijo ustrezne listine. PROVIZIJA: se daje v dogovorjenem odstotku od ustvarjenega prihodka. Lahko v obliki stalnega zneska za posamezno storitev. Prej se sklene pogodba, v kateri se dolo i vi ina in na in provizije. 26. Kaj je dispozicija in katere podatke obsega? Dispozicija predstavlja nalog pediterju, da opravi dolo eno nalogo. Izvede se s folmularjem, ustno, telefax, email. e ni v pisni obliki, jo je potrebno potrditi e isti dan, druga e pediter ni odgovoren za napa no tolma enje dispozicije. Obsega: y Podatki o blagu y Podatki o pogojih in na inu odpreme y Podatki o zavarovanju

y Ostali podatki 27. Kaj pomeni pozicioniranje? Pozicioniranje pomeni registracijo dispozicije na uvoznem oddelku. S registracijo v pozicijski knjigi, je tevilka iz pozicijske knjige tudi pozicijska tevilka. 28. Opi i dela uvoznega oddelka? Nadziranje dela ter sodelovanje z obstoje imi in morebitnimi komitenti. Na zahtevo komitenta urediti delo pri carinjenju, zavarovanju, sestavi dokumentacije o po kodbah. 29. Kaj je odpoklic blaga? Odpoklic blaga je posredovanje vseh navodil v zvezi s transportom tujemu dobavitelju. pediter po lje po iljatelju blaga navodila, na kak en na in in kdaj napoti blago. Ni enak instradaciji, saj pri odpoklicu pediter ne izbira prevozne poti in prevoznega sredstva daje po iljatelju le navodila, kdaj in kje natovoriti blago na koga in kam ga nasloviti ipd.. 30. Kaj ve o izstavljanju prevoznih listin? Prevozne listine so dokumenti, ki se izdajo pri sklepanju pogodbe o prevozu. Izvozni oddelek po pozicioniranju odstopi pozicijsko mapo tarifnemu oddelku, ki dolo i najugodnej o prevozno pot, tarifo, pravilno ozna itev vrste blaga in potrebne klavzule. Potem vrne mapo izvoznemu oddelku. 31. Opi i osnovne zna ilnosti prevoznih listin in izpolnjevanje le-te po posameznih vejah prometa: y elezni ki: prevozna listina je tovorni list, s katerim eleznica potrjuje, da je prevzela blago za prevoz. Dokazuje se, da obstaja pogodba o prevozu blaga z eleznico. Izstavlja in izpolnjuje ga pediter. Potrebno je to no in popolno poimenovanje blaga v tovornem listu.Rubrike v debelej em okvirju izpolni po iljatelj, v tanj em pa eleznica. y Cestni: Prevozna listina je tovorni list, obliko in vsebino tovornega lista predpisuje konvencija CMR y Letalski: prevozna listina je tovorni list AWB.. sestavlja in izpolnjuje ga po iljatelj, prevzame in overi ga prevoznik. y Pomorski: Prevozna listina je nakladnica oz. konosament. Ladjar jo je dol an izdati po kon anem natovarjanju, je dokument, s katero ladjar potrjuje, da je prevzel za prevoz dolo eno po iljko v ustreznem stanju in da v asu prevoza blago iti pred po kodbami ali izgubo in ga preda v stanju, kot ga je prevzel. Nakladnica brez pripombista nakladnica, s pripombami-ne ista nakladnica. y Re ni: prevozna listina je tovorni list, in slu i kot potrdilo, da je tovor nalo en na ladjo re nega ladjarja. 32. Opi i delo izvoznega oddelka? Organiziranje neovirane in varne odprave izvoznega blaga do dolo enega mesta prejemnika. 33. Kaj zajemata uvozna dispozicija in odpoklic blaga? Zajemata vsa navodila v zvezi s transportom tujemu dobavitelju. 34. Opi i postopke odprave blaga : y Cestni:blago se odpremi s cestnim transportom, pri emer pediter izbira cestnega prevoznika , razen v primeru prodaje blaga pod pogojem EXW. e prevoz izbira pediter, lahko blago prepelje s svojimi transportnimi sredstvi ali pa ga preda drugi pediciji. y elezni ki: kot vagonska po iljka v tujino: izvozni oddelek pravo asno naro i ustrezne vagone. Previden mora biti pri vrsti in tipu vagona. pediter mora naro iti ustrezen vagon za dolo en dan in za blago, ki ga sam natovarja. e eleznica ne dostavi vagona, mora pediter sporo iti, e naro ilo e velja. Naro ilo velja samo za en dan. Kosovne po iljke se predajo brez posebnega naro ila vagona. y Pomorski: za ladijski prostor se sklene ladjarska pogodba v prosti plovbi ali pomorsko prevozni ka pogodba v linijski plovbi. 35. Na tej vrste zavarovanj? y Glede na na in zbiranja sredstev za zavarovance : premijsko, vzajemno y Glede na mesto zavarovanja : pomorsko, kopensko y Glede na predmet zavarovanja: premo enjsko, osebno . 36. Kdaj govorimo o riziku? O riziku govorimo, ko preu ujemo mo nost nastanka dolo enega dogodka, ki lahko povzro i kodo. 37. Na tej in opi i razlike? y osnovni rizik: tvorijo osnovno kritje v zavarovanju, ni jih potrebno posebej omeniti( prometne, naravne, po ari, vi ja sila) y dopolnilni rizik:potrebno posebno zavarovanje, posebej navesti zavarovalnici. Pla ati posebno dopolnilno premijo. (tatvina in nedostava, samo pri pomorskem kargu, manipulativni riziki, lom, trganje, razsipavanje blaga) rizik, ki ni posledica izrednih zunanjih dogodkov: obi ajne izgube blaga med transportom (kalo, osip, molji ipd..)Ne predstavljajo izrednega zunanjega dogodka, praviloma se ne zavarujejo, lahko pa so predmet zavarovanja pod posebnimi pogoji in kriteriji.

vojni in politi ni rizik: potrebno posebno zavarovanje in pla ilo posebne premije. V o jem smislu: delovanje min, torpedov, vojnega oro ja. Politi ne rizike, e koda nastane zaradi odlo itev politi nih oblasti, zaplemb blaga. Riziki stavke, e blago po kodujejo stavkajo i delavci. Ne gre za komercialno koda, ampak za neposredno kodo, ki jo povzro ijo omenjene osebe.

38. Pojasni pojem in pomen transportnega zavarovanja? Zavarovanje blaga v transportu je gospodarska dejavnost, katere namen je, da za iti blago posameznikov pred kodo, ki mu preti med transportom, kjer je blago izpostavljeno razli nim nevarnostim. kodo lahko povrnemo le, e se ve posameznikov zdru i v skupnost, ki bo s premijami ustanovila sklad za izpla ilo nastalih kod. 39. Pojasni pojme: y Zavarovalna vsota: je tista, za katero se zavaruje po iljka blaga med prevozom. y Zavarovalna vrednost: dejanska vrednost, ki jo ima blago v trenutku, ko nastopi zavarovalni primer. y Podzavarovanje: zavarovalna vsota je ni ja od zavarovalne vrednosti. y Polno zavarovanje: optimalno razmerje med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo. (1:1) y Nadzavarovanje: zavarovalna vsota presega zavarovalno vrednot. Ni smiselno, ker izpla ilo kode ne sme presegati zavarovalne vrednosti. y Zavarovalna premija: je cena zavarovanja. Dolo i se v odstotku ali promilih od zavarovalne vsote. y Fran iza: omejujejo izpla ilo kode v premo enjskih zavarovanjih. Fran iza predstavlja dogovorjeno soudele bo zavarovanca v kodi. y Subrogacija: za kodo je lahko odgovorna oseba, ki ni zavarovanec. V tem primeru se z izpla ilom od kodnine do njene vi ine preidejo vse zavarovan eve pravicei proti tistemu, ki je odgovoren za kodo. y Ve kratno zavarovanje: blago zavaruje lastnik blaga, poleg njega pa e ostali, ki sodelujejo pri transportu, za ra un lastnika blaga. Lahko se zavaruje isto blago, za iste rizike, za isti as pri razli nih zavarovalnicah. Zahtevek gre lahko samo na eno zavarovalnico, ta pa potem terja regres od ostalih. y Zavarovano potovanje: sklenitelj zavarovanja mora zavarovalnici sporo iti, na kateri relaciji se bo opravil transport. Razli ne dr ave, razli ni riziki, razli ne premije. e je bil transport izveden po drugi poti, kot je bila dolo ena, zavarovalnica lahko odkloni izpla ilo od kodnine. y Prevozno sredstvo: element zavarovalne pogodbe, s katerim se blago preva a. Potrebno je poleg vrste prevoznega sredstva navesti tudi natan no oznako posameznega prevoznega sredstva. Individualizacija po iljke. 40. Kaj vpliva na vi ino zavarovalne premije? Na vi ino zavarovalne premije vpliva : y Vrsta transporta y Vrsta blaga y irine rizikov, ki jih pokriva transportno zavarovanje y Transportna relacija y Vrsta pakiranja y Starost prevoznega sredstva y Vrsta zavarovanja ipd. im ve ja je nevarnost da nastane koda, tem ve ja je zavarovalna premija.

41. Na tej in opi i fran ize? Odbitna fran iza: 1-10%. Dolo en odstotek od vi ine zavarovalne vsote, odbijejo se od zneska od kodnine. Lahko tudi brez fran ize, potem do 30% od predvidene fran ize., dodatna premija. Integralna fran iza: zavarovatelj ne jam i do vi ine fran ize, e je koda vi ja, povrne vse brez odbitka. Pomorski promet. 42. Kak en je namen fran iz v zavarovanju? Namen fran ize v zavarovanju je, da se da se izlo ijo majhni zahtevki po od kodninah, saj do vi ine fran ize zavarovanec kodo nosi sam. 43. Kaj ve o sklenitvi zavarovanje; za etek, trajanje, konec e elimo skleniti zavarovanje, moramo referentu na zavarovalnici predlo iti pisno izjavo, v kateri je naveden zavarovanec, vrsta,koli ina in kakovost blaga, pakiranje, transportna sredstva, relacija, riziki, zavarovalna vsota ipd. Ko zavarovalnic to prijavo podpi e, je sklenjena zavarovalna pogodba.(formalni za etek zavarovanja). Materialni za etek zavarovanja od natovarjanja na prevozno sredstvo do raztovora v kraju, ki je naveden. 44. Kdo je zavarovatelj,zavarovanec in kdo sklenitelj zavarovanja? NARO NIK (zavarovanec)--------- PEDITER (sklenitelj)-------------ZAVAROVALNICA(zavarovatelj) NARO NIK (sklenitelj in zavarovanec)--------ZAVAROVALNICA (zavarovatelj) 45. Kaj ve o zavarovalni pogodbi in polici? Zavarovalna polica je listina o sklenjeni pogodbi o zavarovanju. Je dokaz, da je bila sklenjena zavarovalna pogodba. Lo imo posamezne in generalne police. 46. Pojasni dol nost zavarovanca pri uveljavljanju pravic iz zavarovalne pogodbe? pri sklenitvi to ne podatke med prevozom obve anje o spremembah, dodatno pla ilo pri kodi ukreniti vse potrebno za re evanje blaga, takoj obvestiti zavarovalnico. Dol an ohraniti regresno pravico proti osebam, ki so povzro ile kodo. Predlo iti mora: zavarovalno polico, prevozno listino, ra un, zapisnik o ugotovitvi kode, obra un kode. 47. Pojasni bonus malus? Vzpodbuda zavarovancem, da imajo im manj kode, gleda se ob koncu leta za prihodnje leto. e ni kode, se zni a bruto premija (bonus), e pa je, pa zvi a (malus). 48. Primerjaj posami no zavarovanje in generalno zavarovanje? GENERALNO ZAVAROVANJE POSAMI NO ZAVAROVANJE y Praviloma enkrat mese no za vse po iljke y Vsaka po iljka posebej y Avtomati no zavarovanje vseh po iljk y Zavarovanje za osnovne rizike y Manj administrativnega dela y Ni zavarovano za primer vojn in politi nih rizikov y Ni je premijske stopnje y Za etek z datumom na polici y Na izbiro ve na inov obra unavanja premije y Zavarovanje proti vsem rizikom

49. Kaj pokriva zavarovanje odgovornosti? Zavarovanje odgovornosti pokriva jamstvo za kodo, ki je nastala z zavarovalnim primerom tretji osebi. 50. Na tej in pojasni pravna razmerja pri zavarovanju odgovornosti? Zavarovalno razmerje: sklenitev pogodbe med zavarovalnico in zavarovancem. Pla ati premijo in obve ati o nastanku zavarovalnega primera. Od kodninsko razmerje: povzro itev kode zavarovanca o kodovancu. Urejeno z od kodninskim pravom. Zavarovalnica ni stranka v razmerju, saj ni povzro ila kode. Pravno razmerje med zavarovateljem in o kodovancem: o kodovanec je hkrati zavarovanec, po obligacijskem razmerju lahko uveljavlja od kodnino direktno od zavarovalnice. 51. Na podlagi katerih aktov se ugotavlja odgovornost cestnega prevoznika? y CMR konvencija y Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu y Obligacijski zakonik RS 52. Pojasni razlike med zavarovanjem blaga in zavarovanjem odgovornosti prevoznika? Prevoznik zavaruje svojo odgovornost zato, da se izogne visokim od kodninskim zahtevkom v primeru kode. Zavarovanje ni obvezno, je pa smiselno pri prevozu vrednej ih stvari. Pri zavarovanju blaga terja upravi enec povra ilo za kodo direktno od zavarovalnice, le ta pa potem od prevoznika. e ima prevoznik zavarovano odgovornost, potem zavarovalnica pokrije nastalo kodo.

53. Opi i potek re evanja kode iz naslova zavarovanja prevozni ke odgovornosti in iz naslova zavarovanja blaga? ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI: Po iljatelj zavaruje blago----preda za prevoz prevozniku---- e ima zavarovano odgovornost, zavarovalnica povrne kodo zavarovatelju blaga. ZAVAROANJE BLAGA: Po iljatelj zavaruje blago--- e pride do po kodbe, zavarovatelj izpla a zavarovalnino, e je koda med prevozom blaga, pri ne zavarovalnica regres do prevoznika--- e ni odgovoren za kodo, je primer zaklju en, e je , potem povrne kodo, e nima zavarovane odgovornosti. 54. Na tej in pojasni carinske pojme? y Carinsko obmo je: obmo je ene ali unije dr av. Enako kot mejna rta. y Carinska meja: meja dr ave z drugo dr avo oz. dr av unije s tretjimi dr avami y Notranja meja: meja RS z drugimi lanicami EU y Carinski urad: vsak carinski urad, kjer je v skladu s carinskimi predpisi opraviti carinske formalnosti y Odlo ba: upravni akt carinskih organov, odlo itev o dolo eni zadevi, to dejanje ima pravni u inek. y Carinski dolg: obveznost carinskega dol nika, da pla a znesek uvoznih ali izvoznih dajatev y Carinski dol nik: odgovorna oseba za pla ilo carinskega dolga y Carinski nadzor: ukrepi carinskih organov, ki prepre ujejo nepravilno ravnanje z carinskim blagom. y Carinska kontrola: izvajanje specifi nih ukrepov ( pregled blaga, prevoznih sredstev, verodostojnosti, to nosti. z namenom pravilne uporabe carinskih predpisov. y Carinsko dovoljena uporaba blaga: predlo itev blaga v carinski postopek,vnos blaga v prostocarinsko cono, ponoven izvoz blaga iz carinskega obmo ja, uni enje blaga pod nadzorom, prepustitev blaga v prosto razpolaganje. y Carinski postopek: celota pozitivnih predpisov, s katerimi se dolo a telovanje strank v carinskem postopku. Dolo a, kateri posli, v kak nem vrstnem redu , kak nem asu in obliki se morajo opraviti. Rok za izdajo aktov in obliko. y Odlo ni postopek: tranzitni, carinsko skladi enje, za asni uvoz, uvoz za proizvodnjo za izvoz, predelava pod carinskim nadzorom. y Deklarant: oseba, ki vlo i carinsko deklaracijo, na podlagi katere se izvede carinski postopek y Carinska deklaracija:vloga, s katero se zahteva izvedba dolo enega carinskega postopka. y Predlo itev blaga: obvestilo carinskemu organu, ko je blago prispelo k carinskemu organu ali v kraj, ki ga dolo i. y Prepustitev blaga: dejanje, s katerim carinski organ dovoli uporabo blaga v zahtevanem carinskem postopku. y Carinski zavezanec: oseba, v imenu katere je bila carinska deklaracija vlo ena, ali na katero se prenesejo pravice in obveznosti prve osebe v zvezi z dolo enim carinskim postopkom. y Carinsko blago: vse stvari, ki se uva ajo v carinsko obmo je in niso spro ene v prost promet. Vse stvari za izvoz, za katere se vlo i carinska deklaracija. y Carine: dajatve, ki jih predpi e dr ava , vezane na prehod meje. Uvoz, izvoz, tranzit. y Dajatve z enakim u inkom: dajatve, predpi e dr ava, za uvoz in izvoz, z namenom da podra ijo uvoz in izvoz. Temu ne podle e doma e blago. y Kmetijske dajatve: dajatve, ki se pobirajo v okviru skupne kmetijske politike, na osnovi za dolo ene predelane proizvode. y Ukrepi trgovinske politike: netarifni ukrepi skupne trgovinske politike. Sprejmejo se v okviru skupnostnih predpisov za uvoz in izvoz blaga, nadzorni ukrepi, koli inske omejitve. y Cerinski preferenciali: sporazum, zni anje carinske stopnje za uvo eno blago, isto blagu cenej e iz druge dr ave. y Carinska tarifa: pri uvozu blaga v skupnost, sestavljajo kombinirana nomenklatura skupaj s stopnjami dajatev in drugimi dajatvami ter ukrepi, ki so vklju eni v TARIC y Transakcijska vrednost: cena, ki je bila za blago dejansko pla ana ob prodaji za izvoz na carinsko obmo je Skupnosti. Uporaba transakcijske vrednosti je glavna metoda za dolo itev carinske vrednosti, od katere se pla ujejo uvozne dajatve. 55. Pojasni pojem ''carina''? Carina je obvezna denarna dajatev, na osnovi katere carinski zavezanci nimajo pravice zahtevati ustrezne dr avne protistoritve. 56. Kaj je TARIC? Kaj vsebuje? TARIC je elektronska zbirka podatkov, ki jo a urira evropska komisija. Vsebuje ukrepe ( asovno omejeno izvajanje naloge). Je v dveh oblikah, elektronski, in 1x letno v pisni obliki (nea uren).Vsebuje ukrepe o ki jih je potrebno ob uvozu blaga z dolo enim poreklom ali ob izvozu blaga v dolo eno namenbno dr avo izvesti zato, da

57.

58.

59.

60.

61.

62. 63.

64. 65. 66. 67. 68.

69.

bi se izvajala carinska in zunanje trgovinska zakonodaja EU. Carinske stopnje za uvoz iz tretjih dr av, opustitev carinskih stopenj, preferencialne carinske stopnje, Pojasni poreklo blaga? Poreklo blaga je orodje za izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske politike. Uporablja se za uporabo carinske tarife, uporabo drugih ukrepov, izdajanje dokazil o poreklu,.Kadar je pla ilo dajatev ali dolo itev carinske stopnje odvisno od porekla blaga, ki je zavezano pla ilu uvoznih dajatev, se poreklo blaga ugotavlja v skladu z ustreznimi predpisi. Zadnja dr ava porekla: e je blago zadosti predelano, e je bila opravljena zadnja bistvena enonomsko upravi ena sprememba, pri emur predelava ali obdelava pomeni pridobitev novega blaga oz. njegovega bistvenega elementa. Pojasni carinsko vrednost blaga? Carinska vrednost blaga predstavlja osnovo za uporabo carinske tarife in za izvajanje morebitnih drugih ukrepov trgovinske politike. Je cena, ki je bila dogovorjena ali dejansko pla ana zaradi uvoza v EU. Pri tejejo se e naslednji stro ki: provizije posrednikov, stro ki embala e, naslednji stro ki dostave. Carinska vrednost izvoznega blaga je vrednost blaga, dobljenega na carinskem obmo ju. Katere carinske postopke pozna ? y Carinsko skladi enje y Aktivno oplemenitenje y Pasivno oplemenitenje y Izvoz blaga y Sprostitev blaga v prost promet y Tranzitni postopki Opi i redni izvozni postopek? Izvozni carinski postopek pomeni izpolnitev formalnosti , vklju no z ukrepi trgovinske politike in pla ilom izvoznih dajatev, ki so predvidene, da lahko doma e blago zapusti carinsko obmo je. Blago Supnosti, pripravljeno za izvoz je pod carinskim nadzorom od sprejema carinske deklaracije, pa do iznosa blaga c carinskega obmo ja Skupnosti. Uporablja se za blago v tretje dr ave. Kdaj se uporablja tro arinski dokument? Uporablja se v primeru prevoza tro arinskih izdelkov . y Znotraj Slovenije y Med dr avami Eu in Slovenijo y Izvoz iz EU y Uvoz v EU, sprostitev v carinski promet v Sloveniji. Kdaj se uporablja dokument T5? Uporablja se pri zahtevku za izpla ilo vzpodbud za izvoz nekaterih kmetijskih in ivilski proizvodi. Pojasni zna ilnost postopka aktivnega oplemenitenja? Postopek aktivnega oplemenitenja omogo a, da se blago uporablja na carinskem obmo ju Skupnosti v eni ali ve operacijah oplemenitenja: y Neskupnostno blago, namenjeno za izvoz v obliki pridobljenih proizvodov y Blago dano v prost promet, za katerega se uvozne dajatve vrnejo ali opustijo. Med operacijo oplemenitenja nastajajo pridobljeni proizvodi.(obdelava, monta a, sestavljanjem)Povra ilo ali opustitev uvozne dajatve. Kdaj je zaklju en postopek aktivnega oplemenitenja? Postopek je zaklju en, ko bili pridobljeni proizvodi izvo eni, ali pa so bili dani v postopek tranzita,carinskega skladi enja, za asnega uvoza, sistema odloga ali v prosto cono ali prosto skladi e, Pojasni zna ilnost postopka pasivnega oplemenitenja? Doma e blago se za asno izvozi iz carinskega obmo ja, nato se proizvode, ki so rezultat oplemenitenja vrne na carinsko obmo je in sprosti v prost promet s popolno ali delno oprostitvijo pla ila carine. Kdaj je zaklju en postopek pasivnega oplemenitenja? Ko so proizvodi spro eni v prost promet z delno ali popolno oprostitvijo pla ila carine. Kdaj je zaklju en redni izvozni carinski postopek? Ko doma e blago zapusti carinsko obmo je. Pojasni sprostitev blaga v prost promet? Blago, ki je bilo uvo eno, spremeni status in postane doma e blago. Carinski deklarant mora izvesti formalnosti v zvezi z uvozom blaga, , carinski zavezanec pa pla ati uvozne dajatve in izpolniti druge ukrepe trgovinske politike. Kdaj govorimo o tranzitnem postopku? O tranzitnem postopku govorimo pr i vsem gibanju carinskega blaga med odpremnim in namembnim carinskim organom.

70. Na kak ne na ine se lahko izpelje tranzitni postopek? y Z NCTS tranzitnim postopkom y Z uporabo TIR zvezka y Z uporabo ATA zvezka y Po po ti 71. Kdaj je zaklju en NCTS tranzitni postopek? ko so opravljene kontrole, namembni urad sporo i uradu odhoda rezultate, kjer so navedene kakr ne koli nepravilnosti. Obvestilo o rezultatih je potrebno, da se na uradu odhoda zaklju i tranzitna operacija in sprostijo zavarovanja. 72. Kaj ureja TIR konvencija? TIR konvencija ureja: y Izvajanje zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka, e se tako giblje: o Za ne ali se bo kon alo v Skupnosti o Po iljke blaga, ki morajo biti razlo ene na carinskem obmo ju skupnosti, in so prepeljane skupaj z blagom, ki bo razlo eno v tretji dr avi o Med dvema krajema v skupnosti preko ozemlja tretje dr ave y Za izvajanje notranjega skupnostnega tranzitnega postopka, od enega do drugega kraja, ne da bi pri pre kanju tretje dr ave blago spremenilo svoj carinski status. 73. Zna ilnosti tranzitnega postopka z uporabo TIR zvezka? o blago spremlja mednarodno priznan dokument, ki se uporablja kot listina za carinsko kontrolo o v asu prevoza TIR so carine in davki za asno opu eni in zavarovani z verigo mednarodno veljavnih zavarovanj o carinsko sprejete ukrepe v dr avi odhoda sprejmejo tudi dr ave tranzita in namembne dr ave. 74. Kdaj je zaklju en tranzitni postopek z TIR zvezkom? Tranzitni postopek je zaklju en, ko centralna tranzitna postaja : y Od tujih carinskih organov prejme odrezke kuponov t.2 za tranzitne postopke za ete v Sloveniji y V vlogi namembne dr ave vrne ustrezen del kupona t.2, carinskim organom dr ave lanice vstopa ali odhoda takoj, ali najpozneje v 1 mesecu od dneva, ko je bila operacija TIR kon ana 75. Za katero vrsto blaga ne moremo uporabiti TIR postopka Alkoholne pija e in toba ni izdelki, goveje meso, mleko in smetana, sve e banane, sladkor iz trsja ali pese. 76. V kak nih primerih se uporablja ATA zvezek? Pri za asnem uvozu in tranzitu blaga, ki bo v roku enega leta ponovno izvo eno v nespremenjeni obliki 77. Na primeru obrazlo i uporabo ATA zvezka? Za potrebe razstave v narodni galeriji, ki bo odprta 6 mesecev, iz Egipta uvozimo mumije, slike ipd.. 78. Kaj pomeni ''predlo itev blaga'' in ''carinski nadzor''? PREDLO ITEV BLAGA: kdor je blago vnesel v carinsko obmo je, ga mora imprej predlo iti carinskemu organu na uradnem prostoru in v asu uradnih ur, razen e le ta ne dovoli druga e. CARINSKI NADZOR: pregled in preiskava vseh prevoznih in prenosnih sredstev, tudi konstrukcijske odprtine. Fizi ni nadzor, carinsko spremljanje, skladi enje blaga pri carinskem organu, uporaba carinskih oznak, vodenje evidence o carinskem blagu 79. Opi i izvajanje carinskega nadzora v cestnem prometu? Vsa vozila, ki opravljajo promet v tujino, z blagom ali brez, se morajo ustaviti pri mejni zapornici. Pri uvozu in tranzitu je treba blago prijaviti carinskemu organu, ki na podlagi predlo enih dokumentov opravi carinski postopek. e je blago v tranzitu, se pri odhodnem carinskem organu vlo i tranzitna deklaracija, ta pa namesti oznake, plombe, dolo i rok, kdaj mora biti blago predlo eno namembnemu organu. Namembni organ preveri istovetnost blaga, zalivke, zapi e ustrezne zaznamke v deklaracijo in en izvod po lje odhodnemu organu zaradi razdol itve tranzita. 80. Kaj je INTRASTAT? Intrastat je sistem za zbiranje podatkov o blagovni menjavi med dr avami lanicami EU. Uveden 1.1.1993, ko so bile odpravljene medsebojne carinske meje med dr avami EU.