Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: OSNOVE STATISTIKE NA PROSOJNICAH

1.1 KAJ JE STATISTIKA?

Statistika = Sadistika. Statistika je la. Statistika status = drava, politina enota. Statistika je veda, ki prouuje mnoine pojave. Statistika se ukvarja z zbiranjem, organizacijo, povzemanjem, predstavitvijo, analizo in interpretacijo podatkov. Na tej osnovi omogoa oblikovanje veljavnih zakljukov in sprejemanje informiranih odloitev.

tudijsko gradivo pri predmetu Statistika. Fakulteta za drubene vede, Univerza v Ljubljani Ljubljana, 2009

1 UVOD V STATISTIKO

4 pomeni besede statistika: 1) Podatki.

1.1 KAJ JE STATISTIKA?.......................................................................................... 2 1.2 OSNOVNI POJMI ................................................................................................. 3 1.3 VRSTE SPREMENLJIVK..................................................................................... 4 1.3.1 Vrste spremenljivk glede na tip izraanja vrednosti ............................................. 4 1.3.2 Vrste spremenljivk glede na tip merjenja.............................................................. 5 1.4 TIPI STATISTINIH ANALIZ............................................................................ 7 1.5 NEKAJ IZ ZGODOVINE STATISTIKE ............................................................. 7 1.6 VAJE ..................................................................................................................... 8

2) Znailnosti podatkov, npr. povpreje. 3) Tehnike za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov za podporo odloanju. 4) Znanost, ki razvija in uporablja takne tehnike.

Zakaj tudirati statistiko? Ker je obvezen predmet. Ker je nepogreljivo orodje za raziskovanje na vseh znanstvenih podrojih.

Obstajajo tiri skupine uporabnikov statistike: Uporabniki, ki morajo razumeti statistine predstavitve ugotovitev na svojem podroju. Uporabniki, ki izbirajo, uporabljajo in interpretirajo statistine postopke pri svojem delu. Uporabni statistiki (angl. applied statisticians). Matematini statistiki.

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

1.2 OSNOVNI POJMI

Enota posamezni prouevani element.

1.3 VRSTE SPREMENLJIVK

Matematino: Spremenljivka je koliina, ki ima razline vrednosti. Nasprotno od konstante,

redni tudent na Univerzi v Ljubljani v tudijskem letu 2009/10,

ki ima eno samo vrednost.

veliko podjetje (z ve kot 250 zaposlenimi), registrirano v Sloveniji in aktivno v letu 2008, nogometna tekma v Ligi prvakov v sezoni 2009/10, izdelek v proizvodnji nekega podjetja v septembru 2009.

Statistino: Spremenljivka je znailnost enote.

1.3.1 Vrste spremenljivk glede na tip izraanja vrednosti

Spremenljivka lastnost enot; oznaujemo jih npr. z X, Y, X1. Vrednost spremenljivke X na i-ti enoti oznaimo z xi.
za tudenta: spol, ocena na maturi, izobrazba matere, viina mesenega dohodka starev, za podjetje: tevilo zaposlenih, povpreni meseni dohodek zaposlenih, promet v letu 2008, za tekmo: kraj igranja, rezultat, tevilo rdeih kartonov, ime domae ekipe, ime gostujoe ekipe, za izdelek: vrsta izdelka, prisotnost napake, datum izdelave.

1. Opisne (atributivne) spremenljivke - vrednosti lahko opiemo le z besedami (npr. poklic, uspeh).

2. tevilske (numerine) spremenljivke - vrednosti lahko izrazimo s tevili (npr. starost, telefonska tevilka). Med njimi loimo:

zvezne (angl. continous variable): teoretino lahko zavzame katerokoli vrednost na nekem intervalu (neskono tevilo vrednosti). Npr. viina z vrednostmi npr. 172, 172.5, 172.512 (odvisno od natannosti merjenja).

Populacija mnoica vseh prouevanih elementov; pomembna je natanna opredelitev populacije (npr. asovno in prostorsko).
vsi redni tudenti na Univerzi v Ljubljani v tudijskem letu 2009/10,

diskretne (angl. discrete variable): na nekem intervalu lahko zavzame le doloeno tevilo vrednosti (konno tevilo vrednosti). Npr. tevilo otrok v druini z vrednostmi

vsa velika podjetja (z ve kot 250 zaposlenimi), registrirana v Sloveniji in aktivna v letu 2008, vse nogometne tekme v Ligi prvakov v sezoni 2009/10,

0, 1, 2, 3, ... (ne more biti npr. 2.5, 3.842).

vsi izdelki v proizvodnji nekega podjetja v septembru 2009.

Vzorec podmnoica populacije, na osnovi katere ponavadi sklepamo o lastnostih cele populacije.
sluajni vzorec 300 tudentov, sluajni vzorec 200 velikih podjetij, sluajni vzorec 10 nogometnih tekem, sluajni vzorec 1000 izdelkov.

Mone so kombinacije, npr. hine tevilke (73A), registerske tablice (LJ D3 274)

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009 Razline vrste spremenljivk nosijo razlino koliino informacij. Reemo, da imajo razline

1.3.2 Vrste spremenljivk glede na tip merjenja

merske lastnosti. Merjenje: proces pripisovanja vrednosti nekim konceptom. Vrste spremenljivk od nominalne do razmernostne so urejene od tiste z najslabimi do tiste z 1. Nominalne spremenljivke oz. nominalna merska lestvica (angl. nominal scale) vrednosti lahko le razlikujemo med seboj: dve vrednosti sta enaki ali razlini (npr. spol). najboljimi merskimi lastnostmi. Ordinalne spremenljivke zadoajo lastnostim, ki jih imajo nominalne spremenljivke, in podobno razmernostne spremenljivke zadoajo lastnostim, ki jih imajo intervalne, ordinalne in nominalne spremenljivke. 2. Ordinalne spremenljivke oz. ordinalna merska lestvica (angl. ordinal scale) vrednosti lahko uredimo od najmanje do najveje (npr. uspeh, strinjanje z vrednostmi sploh se ne strinjam, ne strinjam se, niti niti, strinjam se, zelo se strinjam). Intervalne in razmernostne spremenljivke imajo najbolje merske lastnosti, ker merjenje temelji na lestvici enakih enot (npr. as 1 leto, temperatura 1 C, dohodek 1 EUR, viina 1 cm itd.). Razmernostno spremenljivko spoznamo (za razliko od intervalne), e lahko reemo: 3. Intervalne spremenljivke oz. intervalna merska lestvica (angl. interval scale) lahko primerjamo razlike med vrednostima dvojic enot; lahko povemo, za koliko vrednosti spremenljivke se neka enota loi od druge (npr. temperatura v C, koledarsko leto). da ima neka enota vrednost, ki je k-krat veja od vrednosti neke druge enote (npr. oseba, stara 40 let, ima 2-krat toliko let kot oseba, stara 20 let); da je vrednost 0 ena od pomenljivih vrednosti (npr. 0 cm je ni doline, 0 sek je ni asa) in ne arbitrarno doloena (npr. 0 C ne pomeni ni temperature, leto 0 ne 4. Razmernostne spremenljivke oz. razmernostna merska lestvica (angl. ratio scale) lahko primerjamo razmerja med vrednostima dvojic enot; lahko povemo, kolikokrat veja/manja je vrednost neke enote od druge enote (npr. starost, as). Posamezne statistine metode predpostavljajo doloeno mersko lestvico spremenljivk. Najve uinkovitih statistinih metod je razvitih za intervalne in razmernostne spremenljivke. pomeni ni asa)).

Npr. povpreja ni smiselno raunati za spol, pa pa za dohodek.

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009

1.4 TIPI STATISTINIH ANALIZ

1.6 VAJE
1) Ferligoj (1994): Naloge iz statistike. Pogl. 2: Osnovni pojmi.

Glede na namen statistine analize: opisna statistika (angl. descriptive, deductive statistics) - statistina analiza in opisovanje zbranih podatkov brez tenje, da bi iz teh podatkov posploevali ez njihov obseg; inferenna statistika (angl. inductive statistics, statistical inference) - statistino sklepanje iz vzorca (dela populacije) na populacijo: ocenjevanje znailnosti populacije (intervali zaupanja), preverjanje domnev (testiranje hipotez).

2) Za naslednje spremenljivke navedite nekaj monih vrednosti in povejte, ali so te vrednosti zvezne ali diskretne ter za katero mersko lestvico gre:
tevilo delnic, dnevno prodanih na ljubljanski borzi, temperatura, ki jo Agencija RS za okolje izmeri za slovenske kraje vsake pol ure, ivljenjska doba osebnih raunalnikov, tevilo pripadajoih dni dopusta zaposlenih, doline skokov v daljavo na neki atletski tekmi, letni dohodek univerzitetnih profesorjev, velikost bobna pralnega stroja (v kg), tevilo polic knjinega regala, strinjanje z neko trdivijo na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma se strinjam.

3) Doloite, kaj so POPULACIJA, ENOTA, OPREDELJUJOI POGOJI POPULACIJE, SPREMENLJIVKA in doloite VRSTE SPREMENLJIVK (glede na nain izraanja vrednosti in glede na mersko lestvico), e elimo prouevati:
Starost, spol, strankarska pripadnost, zdravstveno stanje kandidatov za Dravni zbor republike Slovenije na zadnjih volitvah. tevilo knjig po fakultetnih knjinicah na Univerzi v Ljubljani, 1. oktobra 2004. Uporaba interneta (uporablja/ne uporablja), pogostost uporabe, nain dostopa (dial-up, ISDN, ADSL, kabel...) in kraj dostopa med rednimi tudenti v Sloveniji v letu 2003. Stalie (za/proti; 1 - sploh se ne strinjam do 5 - zelo se strinjam) do prikljuitve zvezi Nato med Slovenci, oktobra 2002. tevilo na novo diagnosticiranih oseb z aidsom v letu 2001, bruto drubeni proizvod na prebivalca za leto 2001, pripadnost starim ali novim lanicam za drave EU.

Glede na tevilo hkrati analiziranih spremenljivk: univariatna analiza ene spremenljivke; bivariatna analiza dveh spremenljivk; multivariatna analiza ve spremenljivk.

1.5 NEKAJ IZ ZGODOVINE STATISTIKE

4) Sociolog eli preuiti stalia odraslih zaposlenih ensk do subvencioniranja vrtcev. Iz Statistinega registra pridobi naslove sluajnega vzorca 520-ih odraslih zaposlenih ensk, ki jim bo poslal anketni vpraalnik po poti. Kaj je v tej raziskavi populacija? Kaj je v tej raziskavi vzorec in kako velik je vzorec? Zamislite si vsaj tiri anketna vpraanja, na osnovi katerih bi lahko definirali eno nominalno, eno ordinalno, eno intervalno in eno razmernostno spremenljivko. 5) Eden od nainov preuevanja stilov leposlovnega pisanja je preuevanje doline uporabljenih besed. tudent, ki ga zanima stil pisanja Ivana Cankarja, sluajno izbere eno leposlovno delo tega avtorja ter si zapie dolino prvih 250-ih besed v tem delu. Kaj je v tej raziskavi enota analize in kaj je spremenljivka? Kakna je merska lestvica merjene spremenljivke? Kaj je vzorec in kako velik je? Kaj je populacija? 6) Primeri izpitni vpraanj

Tri smeri razvoja statistike: 1. Dravna statistika 2. Verjetnostna teorija 3. Eksperimentalna statistika

Razvoj statistike v Sloveniji.

a) b) c) d)

Ve na statistika.fdvinfo.net, povezava tudijsko gradivo.

Zbrali smo podatke o tevilu na novo kupljenih knjig leta 2005 v slovenskih knjinicah in izraunali povpreno tevilo na novo kupljenih knjig. Pri tem je enota opazovanja ena na novo kupljena knjiga ena knjinica tevilo na novo kupljenih knjig ena knjiga

Anuka Ferligoj, Katja Lozar Manfreda: Osnove statistike na prosojnicah Ljubljana, FDV, 2009
Zbrali smo podatke o tevilu na novo kupljenih knjig leta 2005 v slovenskih knjinicah in izraunali povpreno tevilo na novo kupljenih knjig. Pri tem je spremenljivka ali je bila knjiga kupljena v letu 2005 ali ne ena knjinica tevilo na novo kupljenih knjig ena knjiga

a) b) c) d)