KONTRACEPCIJA

Kontracepcija nam pomaga se zavarovati pred nezaeleno nosenostjo.Izbira kontracepcijskega sredstva je osebna odloitev, pri kateri nam lahko pomaga tudi ginekolog. Poznamo veliko razlinih vrst zaite pred zanositvijo in vsaka deluje na svoj nain. Nobena pa ne ustreza isto vsaki enski. Kontracepcija ni namenjena zmanjevanju tevila otrok, ampak rojstvu elenega ter zdravega otroka in to takrat, ko smo zanj tudi pripravljeni.

Kontracepcija skozi as: od najbolj nenavadnih zvarkov do kontracepcijskih tablet

Ljudje so se e od nekdaj skuali izogniti neeleni nosenosti in s tem nadzorovati tevilo rojstev. Prve kontracepcijske metode so se razvile, e preden so ljudje poznali potek oploditve. Metode prepreevanja nosenosti in uravnavanja plodnosti so bile zelo raznolike, mnoge tudi zelo nezanesljive in neredko zdravju kodljive. Najstareji zapisi o uporabi kontracepcije so stari okrog 4000 let. Leta 1850 pr. n. t. je nastal zapis o uporabi meanice krokodiljega blata in kislega testa, ki naj bi delovala spermicidno, torej onemogoala spermije. Iz tedanjega asa so znane e meanice iz medu, drevesne smole in lubja akacije ali kislega sadja, orekov, medu in olja. V tako meanico naj bi enske namoile volno in jo vstavile v nonico. Prva oralna kontracepcijska sredstva so bila narejena iz rastlinskih delov. V ta namen je bila najpogosteje uporabljena rastlina Silphium, ki pa so jo zaradi prepogoste uporabe izkoreninili e v 4. stoletju. Tudi grki zdravnik Hipokrat je opisal uporabo divjega kostanja kot kontracepcijskega sredstva in sredstva za splav. Uporabljali pa so tudi druge rastline, med njimi brljan, brinje, glog, vrbo, topol, ebulo, zelje itd. Poleg rastlinskih ekstraktov so v kontraceptivne namene uporabljali in uivali tudi druge substance, ki pa so bile pogosto strupene. V srednjem veku so enske pogosto umirale zaradi zastrupitve s svincem, arzenikom, ivim srebrom in strihninom, saj so verjele, da imajo le-ti kontraceptivni ali aborativni uinek (t. j. sproijo splav). V 19. stoletju so Kanadanke v alkoholu kuhale posuena bobrova moda in iz njih delale napitke za zaito pred nosenostjo. Poleg uivanja raznih napitkov in vstavljanja pregrad v nonico so v antiki uporabljali e druga sredstva za prepreevanje zanositve, ki pa so imela zelo dvomljiv uinek. Tako so se posluevali arobnih besed, raznik urokov in drugih oblik magije. V 6. stoletju so enskam svetovali, naj kot kontracepcijsko sredstvo uporabljajo testise oz. ledvice mak. Le-te naj bi nosile s seboj v stekleniki. Tudi za mulino uesno maslo je veljalo, da ima enak uinek, zato so ga uporabljali kot amulet.

Kondom: ivalska membrana, guma in konno - lateks!

Glede izvora besede kondom so mnenja razlina. Nekateri trdijo, da se tako imenuje po doktorju Condomu, zdravniku kralja Karla II. Drugi trdijo, da ime izvira iz latinske besede condus, ki naj bi pomenila "zbiralie". Obstaja pa tudi tretja razlaga in sicer, da je izvor besede kondom perzijski. Kondu naj bi pomenilo "podolgovata posoda iz ivalskih rev". Zagotovo pa vemo, da so prve kondome uporabljali e Egipani, ki so itnike za penis izdelovali iz ivalskih membran. Prvotni namen uporabe leteh je bila zaita pred spolno prenosljivimi boleznimi. Avtor prvega uradnega zapisa o kodomu je Gabriello Fallopius. Leta 1564 je mokim svetoval, naj si na spolni ud nataknejo tanko laneno prevleko, da se ne bi nalezli sifilisa. Kondome iz ivalskih membran je uporabljal tudi Casanova. V 19. stoletju je kavukovec in iz njega izdelana guma spremenila nain izdelave kondomov. Razvoj lateksa in moderna proizvodnja sta izboljali kakovost kondomov. Njihova uporaba pa se je znatno poveala v 80-ih letih 20. stoletja, ko se je zacel iriti AIDS. Kondom e danes velja za edino kontracepcijsko sredstvo, ki iti pred spolno prenosljivimi boleznimi.

Od limone do diafragme
Kot pregradno metodo, ki po obliki spominja na diafragmo, so enske sprva uporabljale limonine polovice, ki so si jih vstavljale v nonico. Le - te so naredile nonino floro kislo, kar je delovalo spermicidno. Poleg tega pa se je limonina lupina dobro prilegala materninemu vratu in ga tako varovala pred spermo. V 19. stoletju so izumili in patentirali veliko pregradnih metod. Leta 1882 je nemki ginekolog Hasse predstavil podroben opis moderne diafragme in jo poimenoval Mensinga. Od takrat se njene glavne lastnosti niso veliko spremenile. Industrijsko pa so jih zaeli izdelovati ele v 20. stoletju.

Maternini vloek (IUV)

Tudi maternini vloki niso nov izum. Nali so jih e v egipanskih mumijah, uporabljali pa so jih tudi na ivalih. Tako so arabski trgovci kamelam v maternico vstavljali okrogle gladke kamne, ki naj bi prepreili zanositev.

Moderna oblika materninega vloka se je pojavila ele v zaetku 20. stoletja. tevilni nemki zdravniki so izdelovali razline vrste in oblike tega kontracepcijskega sredstva. Za izdelavo so uporabljali razline kovine (baker, zlato, srebro ...). IUV je bil sicer dokaj uspeno kontracepcijsko sredstvo, vendar pa je mnogim enskam povzroal kre, moneje krvavitve, pa tudi hude infekcije, kar mu ni bilo v prid. Raziskave v smeri razvoja materninega vloka so se nadaljevale ele v 30-ih letih 20. stoletja, ko so izumili plastine snovi. Danes vse maternine vloke izdelujejo iz polietilena, ki je mehek, proen in ga telo dobro prenaa. Dolgi so od 2 do 4 cm in veinoma v obliki rke T. Uporabljata se predvsem dve vrsti materninih vlokov. Prvi imajo okoli umetne mase ovito bakreno nitko, kar povea uinkovitost vloka. Nekaterim modelom pa so dodali hormon progesteron, zaradi esar naj bi telo vloek bolje prenaalo. Maternini vloek tako lahko deluje mehanino in kemino ali mehanino in hormonsko.

Kontracepcijska tableta
Odkritje in pojav prve kontracepcijeske tablete velja za enega najbolj revolucionarnih dosekov medicine 20. stoletja. Pomenil je pomemben mejnik v emancipciji ensk, saj so le-te lahko zaele bolj svobodno odloati o rojstvih otrok. Ob pojavu kontracepcijske tabletke nihe ni ostal ravnoduen. Prvi poskusi s hormoni so se zaeli na zaetku 20. stoletja. Poskuse je izvajali na miih, zajcih in drugih ivalih. Ko so zajkljam vstavili jajnike drugih zajkelj, so te postale neplodne. Na podlagi tega so znanstveniki sklepali, da bi izvleki jajnikov (hormoni) lahko delovali kontraceptivno. Avstrijski zdravnik Haberlandt je e leta 1921 dokazal, da izvleki jajnikov zavrejo plodnost, e jih uivamo oralno. Leta 1931 je zato predlagal uporabo hormonov za loveko kontracepcijo. Za izolacijo spolnih hormonov so potrebovali velike koliine urina. Leta 1940 je kemik Marker izdelal hormon progesteron iz diosgenina - rastline, ki vsebuje veliko rastlinskih steroidov. Nadaljnje raziskave so pokazale, da hormon estrogen v sodelovanju s progesteronom prav tako vpliva na plodnost.

Kasneje so znanstveniki izolirali e celo vrsto sintetinih in naravnih hormonov: mestranol, etinilestradiol, norethindron, noretinodrel in progestin, v 90-ih letih pa e norgestimat. Leta 1956 je dr. Gregory Pincus okiral javnost s svojim revolucionarnim odkritjem. Po 4-letnih raziskavah z dr. Johnom Rockom je objavil vest o odkritju kontracepcijske tabletke ter pozitivnih izkunjah pri raziskavah, ki so jih opravili na enskah. Leta 1960 je FDA (Food and Drug Administration) odobrila prvo kontracepcijsko tabletko. e istega leta je prila na ameriki trg prva vrsta kontracepcijskih tablet - Enovid 10. Uporaba je naglo rastla. Leta 1967 jih je uporabljalo e 12,5 milijonov ensk po vsem svetu. Tudi po odkritju prve KT so se raziskave nadaljevale - predvsem v smeri zmanjanja doze hormonov. Poleg tega so eleli zmanjati stranske uinke, vendar ohraniti uinkovitost. Prve tabletke so vsebovale od 100 do 150 mcg estrogena, v poznih 80-ih pa le e 0,035 mcg estrogena in 0,5 mcg progestina (noretindrona).

Danes poznamo dve vrsti KT: mini tabletko in kombinirane tabletke.

Mini tabletka je na voljo od leta 1973. Vsebuje le hormon progesteron, zato jih predpisujejo enskam, ki ne prenaajo estrogena. Jemlje se jih ves as, brez prekinitev. Mini tabletka deluje tako, da spremeni sluz v materninem vratu in maternino sluznico. Sluz postane gosta in lepljiva, kar spermijem preprei vdor v maternico. Kombinirane tabletke se delijo na monofazne in vefazne (trifazne). Oboje vsebujejo kombinacijo dveh hormonov, estrogena in progestagena. Delujejo tako, da prepreijo ovulacijo (sprostitev jajeca iz jajnikov), poleg tega pa prav tako spremenijo sluz v materninem vratu, da postane za spermije teje prehodna. Trifazne tabletke so poslali na trg v zaetku 80-ih let. Za razliko od monofaznih tabletk, ki vsebujejo vedno enako koliino hormonov, le-te vsebujejo razline odmerke estrogena in progestagena. Narejene so tako, da poskuajo im bolj posnemati naravna hormonska nihanja med menstrualnim ciklusom. V Evropi je podjetje Schering AG (SAG) prvo kontracepcijsko tabletko pod imenom Anovlar predstavil e leta 1961. Tri leta kasneje so e zaeli uvajati koledarsko pakiranje, ki ga je kasneje povzela velika veina ostalih proizvajalcev. In kako je z uporabo kontracepcije v Sloveniji? Po raziskavi o rodnostnem vedenju Slovencev (1995) kontracepcijska sredstva uporablja 94% ensk v rodni dobi. Hormonsko kontracepcijo uporablja najveji odstotek ensk (34%), kar pa je e vedno precej manj kot drugod po svetu. Druga najpogosteje uporabljena metoda je maternini vloek (16%), tretje mesto zaseda kondom (12%).

Kako se zavarovati pred nezaeleno nosenostjo?

Zanesljivost kontracepcijske metode ali kontracepcijskega sredstva ocenjujemo s Pearlovim indeksom (P. I.), ki pove tevilo nosenosti pri 100 enskah, ki so eno leto uporabljale doloeno zaito

Kontracepcijska tabletka
HORMONSKA KONTRACEPCIJA (HKC) P.i. manji od 1

Kaj so? Veina hormonskih kontracepcijskih tablet vsebuje kombinacijo dveh sintetinih hormonov progestagena in estrogena. Delujeta podobno kot naravni hormoni jajnika. Ker vemo, da je stranskih uinkov tem manj, im manj hormonov je v tableti, so v rabi predvsem sodobni preparati z najmanjo mogoo koliino, ki e zagotavlja kontracepcijsko delovanje. Kako delujejo?
Pri tistih, ki jemljejo tablete redno vsak dan, ni sprostitve jajeca iz jajnika (ovulacije). e ni jajeca, zanositve ne more biti, zato veljajo hormonska sredstva za najzanesljiveji nain zaite.

Kako jih je treba jemati?

enska jih zane jemati prvi dan menstruacije, potem pa jih jemlje na vsakih 24 ur, najbolje je, e vselej ob isti uri, dokler ne izprazni zavojka, to pa je v 21dneh. Sledi 7 dni premora. V tem asu se pojavi menstruaciji podobna krvavitev, ki nastane, ker se koliina hormona v telesu zmanja. Kontracepcijski uinek pa ostaja tudi v teh dneh. 8 dan zane enska spet jemati tablete, tokrat iz novega zavojka. Pozabili ste vzeti tableto - kaj storiti? e pozabi enska vzeti ENO TABLETO, jo vzame takoj, ko se spomni na to; - e to stori v 36 urah od prejnje, je zaita e popolna, razen e izdelovalec tablet v priloenem navodilu ne priporoi drugae. - e mine ve kot 36 ur od zadnje zauite tablete, ni mogoe ve zanesljivo raunati na zaito. Ta dan je treba vzeti pozabljeno tableto takoj in e drugo, redno, ob ustaljenem asu, t.j., dve v istem dnevu. Prihodnji dan pa je treba vzeti tableto tako kot po navadi. e pa pozabi enska vzeti DVE TABLETI zapored, vzame ob redni tableti e pozabljeno in to 2 dni zapored, tako da zavojek vseeno izprazni v 21 dneh. e pa pozabi vzeti TRI TABLETE ali VE TABLET zapored, vzame poleg redne tablete vsak dan e eno pozabljeno, dokler ne porabi vseh.

e enska pozabi vzeti tableto(-e):

- se lahko pojavita rjav izcedek ali blaja krvavitev, ki ji ni treba predpisovati posebne pozornosti;

- je mogoa tudi moneja krvavitev, podobna menstrualni. To je zaetek novega menstruacijsklega ciklusa. V tem primeru je treba opustiti stari zavojek in zaeti e isti dan jemati tablete iz novega, tega pa je treba porabiti do konca; - je mogoa, eprav je to le malo verjetno, ovulacija - ta monost se vea s tevilom pozabljenih tablet.

Vedno kadarkoli enska pozabi vzeti eno tableto ali ve tablet je treba uporabljati dodatno zaito (kondomi, spermicidi itd.). e po ciklusu, v katerem je enska pozabila vzeti tableto, v 7-dnevnem premoru ne dobi menstruacije, mora uporabljati dodatno zaito e naprej in se posvetovati s svojim ginekologom o tem, ali naj tablete jemlje e naprej ali ne.

Kdaj ob rednem jemanju zaita ni zanesljiva?

e tableta ni dosegla cilja zaradi bruhanja (1-4 ure po zauitju), hude driske, kronine bolezni revesja z motenim vsrkavanjem snovi, hkratnega jemanja zdravil, ki zmanjujejo uinkovitost HKC; mednje sodijo nekateri antibiotiki (penicilini, tetraciklini, sulfonamidi...) - zdravila proti epilepsiji, uspavala in pomirjevala ter zdravila proti tuberkulozi, zdravila proti alergiji (antihistaminiki, analgetiki), je treba ravnati enako kot pri pozabljeni tabletki oiroma se posvetovati s ginekologom.

Stranski uinki - kateri so in kako je treba ravnati?

Prilagoditvene teave; Telo se na zaetku jemanja prilagaja vplivu hormonov, zato se lahko pri nekaterih pojavi nekaj teav. Te praviloma same izzvenijo po prvih 3 mesecih jemanja, zato tablet ni treba nehati jemati. e pa so teave zelo motee ali pa trajajo dalj asa, je priporoljiv obisk ginekologa.Med take teave sodijo:

glavobol; potrtost; akne; nezaelena poraenost ali izpadanje las; sprememba telesne tee za 2-3 kg; napete dojke; elodna slabost; vmesne krvavitve - rjav izcedek ali svea krvavitev.

Izostanek menstruacije. e menstruacija izostane, se je treba pred nadaljevanjem jemanja tablet posvetovati z ginekologom. Opozorilna znamenja resnih zapletov; Noveji preparati tveganje za resne zaplete bistveno zmanjujejo, zato so ti izjemno redki, vendar jih morate vseeno poznati. e se pojavijo spodaj natete teave, je treba takoj nehati jemati tablete in za nasvet povpraati zdravnika.Take teave so:

huda boleina v trebuhu; huda boleina v prsnem kou, teave z dihanjem, izkaljevanje krvi; hud glavobol, vrtoglavica, ogluelost; teave z omi (motnje vida, svetlikanje, slepota) ali z govorjenjem; hude boleine v meih ali stegnih.

Kdaj je treba nehati jemati HKC?

Pred prvo zaeleno zanositvijo naj bi as jemanja ne presegal 8 let, po prvem porodu pa dovoljujemo jemanje brez asovne omejitve vse plodno obdobje (do 50 leta straosti oziroma do menopavze). Tablete je mogoe jemati neprekinjeno, seveda, e enska izpolnjuje vse potrebne pogoje in redno hodi na ginekoloke preglede. Tablete je treba nehati jemati:

ob hujih zapletih - (gl. nazaj); ob nenadnem, hitrem poveanju telesne tee za ve kot 5 kg; ob dvigu krvnega tlaka; e se pojavi srbe koe ali zlatenica koe; 3 mesece pred nartovano zanositvijo; 4 tedne pred predvideno operacijo ali dolgotrajnejo imobilizacijo (po 2 tednih normalnega gibanja je mogoe spet zaeti); seveda pa tudi na svojo lastno eljo.

V prvih tirih primerih je treba nehati takoj, v preostalih pa ob koncu ciklusa, ko je zavojek prazen.

Prednosti HKC

Je najbolj zanesljivo kontracepcijsko sredstvo (P.i. pod 1). Varuje pred zanositvijo v maternici in zunaj nje (zunajmaternina nosenost). Menstruacije so blage, redne, manj bolee. Varuje posredno pred okubami in vnetji rodil, pred nekaterimi spolno prenosljivimi boleznimi (sluz v materninem vratu se zgosti v epek). Varuje pred nekaterimi vrstami raka rodil (rak jajnikov, zgornjega dela maternice). Zavira nastajanje cist v jajnikih in nastajanje nerakavih sprememb na dojkah. Zavira nastajanje endometrioze in osteoporoze te aken (nekateri preparati).

Pomankljivosti HKC

Potrebna sta rednost in skrbno jemanje vsak dan. Med prilagajanjem so prehodno mogoe nekatere teave. Vasih se povea krvni pritisk. o Zelo redki so ilni zapleti - strdki v venah (venska tromboza), izjemoma moganska ali srna kap ali pljuna embolija. Tu je treba poudariti, da je tveganje za tovrstne zaplete tirikrat manje kot v normalni nosenosti. o Po koncu jemanja lahko izostane menstruacija vasih tudi za dlje asa, zlasti pri zelo suhih enskah in pri tistih, ki so imele neredne menstruacije pred jemanjem.

Za koga je primerna zaita?

HKC je najprimerneja za enske, ki

so mlade, zdrave in elijo res zanesljivo zaito; imajo redne spolne odnose; imajo mone in bolee menstruacije; so slabokrvne.

Za koga ni primerna zaita?

Ni priporoljiva, e ima enska:

visok krvni pritisk; sladkorno bolezen; zviane maobe v krvi (holesterol); preveliko telesno teo; je kadilka, e posebej, e je e stara 35 let.

Pri vseh teh enskah je tveganje za nastanek zapletov z ilami e tako ali tako poveano. Prav tako ni primerna, e ima:

bolezni olnika; bolezni jeter v preteklosti; migrene; e doji; e je imela v nosenosti srbeico ali gestozo; e ima bolezni presnove (porfirijo).

Nikakor pa ni primerna za enske, ki:

imajo ali so e imele krvne strdke (trombozo); okvare il v srcu in/ali moganih, predvsem e so e doivele kap ali infarkt; imajo rakasto obolenje dojk ali materninega vratu; imajo okvaro ali tumor jeter; imajo nerazjasnene krvavitve iz nonice.

Za mlado dekle je HKC primerna, e:

e ima menstruacijo; je razvoj telesa konan, (dojke, poraenost, telesna tea, viina); tovrstno zaito res potrebuje - glede na pogostnost spolnih odnosov.

Po 40. letu je dovoljeno jemati HKC le, e enska

nima prav nobenih dejavnikov tveganja za ilne bolezni; ima zdrave dojke; kadilkam pa HKC e po 35. letu ne predpisujemo ve.

Med 30. in 5o.letom se namre tveganje za nastanek srnega infarkta in moganske kapi zelo povea.

Druge vrste HKC

Poleg kombiniranih (estrogen + progestagen) tablet so v rabi e preparati, v katerih so le progestageni. Ostajajo v ve oblikah:

injekcije (te je treba dajati na vsake 3 mesece - vbrizgajo v miico). podkoni vsadki, iz katerih se iz silikonske kapsule postopno 5 let sproa hormon. Kontracepcijski obli (novost)

Slabe strani tovrstne KC so pogoste nerednosti v krvavitvah in pa to, da morebitnih stranskih uinkov ne moremo odpraviti, dokler preparat deluje. Ali ne bo jemanje tablet kodovalo mojemu zdravju? Zaeleno bi bilo, da bi HKC vplivala zares samo na zaito, vemo pa, da vpliva tudi na druga podroja in presnovne procese. Sodobna prizadevanja gredo prav v to smer - najti tako vrsto, koliino in kombinacijo hormonov, ki bodo e zagotavljali zaito, ob tem pa im manj vplivali na druge organe. Najnoveja, tako imenovana tretja generacija HKC, je telesu neprimerno prijazneja v primerjavi s preparati iz preteklosti. V zdajnjem svetu je lovek izpostavljen tevilnim kodljivim vpljivom okolja, vendar vpliv sam e ne pomeni e tudi kode ali bolezni. Natanek zapletov lahko sproijo ali pospeijo poprejnja obolenja ali nagnjenost k obolenju omenjenih organov. Zato velja: pregled pri ginekologu, posvet, nato ele odloitev za vrsto KC. e so vse zahteve izpolnjene, telo ni okodovano, vsekakor pa morebitno tveganje odtehta popolna zaita pred nezaeleno nosenostjo z vsem, kar iz tega izvira. Ali morda po jemanju tablet ne bom mogla imeti otrok ali pa bo z otrokom kaj narobe? e je enska zdrava in ima pred zaetkom jemanja redne mensturacije (in ovulacije) ni nobenega razloga za bojazen, da ne bi mogla zanositi, ko opusti HKC. Uinek hormona izzveni e v nekaj dneh, vseeno pa je priporoljivo z zanositvijo poakati 3 cikluse. Maternina sluznica si v tem asu pod vplivom naravnih hormonov iz jajnika primerno opomore in pripravi na prihodnjo vlogo. V zadnjem asu enskam priporoamo preparat folijske kisline takoj po prenehanju jemanja HKC. Ta preparat naj bi jemale tri mesece in e prvih osem tednov nosenosti. S tem se zmanja tveganje za nastanek prirojenih okvar ivevja pri plodu. e dolga leta z raziskavami preverjajo, kako HKC vpliva na zarodek. Nobenih dokazov o kvarnem delovanju ni. Celo e morebiti enska zanosi med jemanjem tablet, naj to ne bi bil razlog za prekinitev nosenosti. Ali je zaradi jemanja ve monosti, da zbolim za rakom? Rak jajnikov in rak zgornjega dela maternice se pri tistih, ki jemljejo HKC dokazano pojavlja manj pogosto kot pri drugih. Varovalno delovanje je zaznavno e 10 let po konanem jemanju. enskam. Katerih sorodnice imajo raka jajnikov, priproamo jemanje HKC vsaj 5 do 8 let, kot zaito pred to boleznijo. Rak dojke enske, ki so zaele jemati HKC po 25. letu, zbolijo za rakom dojk enako pogosto kot tiste, ki tablet ne jemljejo, in to ne glede na to, kako dolgo so jih jemale. Za tiste, ki so jih zaele jemati bolj zgodaj, pa so potrebne e nadaljne raziskave. Dokler vpliv ni razjasnjen, jih tistim, ki e niso rodile, iz previdnosti predpisujemo

za najve 8 let. V preteklih obdobjih smo HKC odsvetovali, e je bil rak dojke v ojem sorodstvu, (predvsem, e je lo za mlaje bolnice pred menopavzo ali e se je bolezen pojavljala v ve zaporednih generacijah). Noveja spoznanja pa dopuajo uporabo HKC tudi v the primerih. Ne predpisujemo je, e gre e za zaetno bolezen. Rak materninega vratu Verjetnost, da se bo razvila ta bolezen, je za tiste, ki uporabljajo HKC, enaka kot za tiste, ki je ne. Pomembno: Raziskave so pokazale, da je bolj verjetno, da se bo rak maternienaga vratu pojavil takrat, ko gre za pogosto menjavo partnerjev ali e ima partner ve partnerk in/ali e se zanejo redni spolni odnosi zgodaj, e v obdobju doraanja. V prvem primeru zato, ker je veja monost okube z doloenimi virusi in drugimi klicami, ki se prenaajo s spolnimi odnosi.V drugem primeru, ker je sluznica materninega vratu, ki e dozoreva, neneja in manj odporna in ni kos vsem kodljivostim. e uporabimo mehansko zaito, to tveganje zmanjamo. Rak jeter Rak jeter je tako kot tudi nerakavi tumorji jeter zelo redka bolezen. Vpliv HKC e ni do konca raziskan. Ali se ne bom ob jemanju tablet zredila? Telesna tea se lahko ob jemanju HKC povea iz dveh razlogov. V asu prilagajanja je mogoe prehodno poveanje apetita.Upotevanje tega dejstva in prilagojena hrana pomagata ohraniti telesno teo nespremenjeno. e se zaradi jemanja tablet zane zadrevati voda v telesu, se tea hitro in obutno povea (ve kot 5 kg), lahko pa se pojavijo tudi opazne otekline. Kadar je tako, je za nasvet najbolje povpraati zdravnika. Vendar pa so zapleti te vrste redki.

MATERNINI VLOEK (MV)

P.i. 1,5 - 4

Kaj je?
Maternini vloek je 3-4 cm velik polietilenski predmet v obliki rke T, prevleen z bakrom ali prepojen s progestagenom, ki poveata njegovo uinkovitost. Na spodnjem koncu ima najlonsko nitko. Obstajajo pa tudi druge oblike, vendar veinoma niso ve v uporabi.

Kako se ga vstavlja in kdaj?

MV zdravnik vstavi v aseptinih razmerah v maternino votlino. V nonico visita dve najlonski nitki,ki

enski omogoata, da po vsaki menstruaciji preveri, ali ni MV morebiti izpadel iz maternice. MV zdravnik vstavi:

zadnji dan menstruacije; po splavu (umetni prekinitvi nosenosti); po porodu ( po preteku 6 tednov ali ob prvi menstruaciji; e menstruacij e ni, vstavimo lahko MV med dojenjem; e se je otrok rodil s carskim rezom, je treba poakati 6 mesecev).

Kako deluje?
MV zavre pomikanje semenic v zgornji del rodil, spremeni potovanje jajeca, zavira oploditev, spremeni sluznico maternice.

Prednosti MV:

Je precej zanesljiv in enostaven nain zaite. ko je MV enkrat vstavljen, je vse delo opravljeno, dokler ga ne odstranimo. Je poceni. Veina ensk ga prenaa brez vejih teav.

Pomankljivosti:

Vstavljanje in odstranjevanje je lahko bolee. Lahko se pojavijo stranski uinki - vmesne krvavitve in kri ter bolee in mone menstruacije. Lahko se iztisne iz maternice v nonico. Pogosteje so okube in vnetja rodil, predvsem e gre za pogosto menjavo partnerjev. Izjemoma se lahko zgodi, da pri vstavljanju z MV zdravnik predre steno maternice, v tem primeu je potreben kirurki poseg. Zanositev ob MV je lahko nevarna - mogo je spontani splav; ne varuje pred zanositvijo zunaj maternice.

e je nosenost zaelena, skua zdravnik odstraniti MV im bolj zgodaj. e to ni mogoe, svetujemo umetno prekinitev nosenosti, ker o (ne)kodljivih uinkih bakra na plod e ni dovolj podatkov. Noveji MV s progestagenom imajo v primerjavi z dosedanjimi MV ve prednosti: manj je zanositev, monih menstruacij in manj vnetij rodil.

Za koga je MV primeren?

Za Za Za Za Za enske, enske, enske, enske, enske, ki ki ki ki ki imajo samo enega partnerja, ki ima samo eno partnerko. so e rodile in ne nartujejo ve zanositve ali vsaj ne dalji as. dojijo. niso motivirane ali sposobne ali ne smejo uporabljati HKC oz. drugih metod. so MV v preteklosti e uspeno uporabljale.

MV nikakor ni primeren, e:

gre za rakasto obolenje rodil; gre za prirojene napake na rodilih ali nerakaste tumorje, ki ovirajo vstavljanje; je enska imela vnetje rodil (zaradi MV ali ponavljajoa se vnetja na sploh,posebno hkrati s spolno prenosljivimi boleznimi);

- ima enska endometriozo; obstaja sum, da gre za nosenost, dokler le-ta ni izkljuen; gre za vnetje v nonici, dokler to ni pozdravljeno; enska krvavi iz maternice, dokler vzrok ni pojasnjen; enska e ni bila nikoli nosea in plodnost e ni dokazana. ima bolezen srnih zaklopk je alergina na kovine

Kdaj je treba vloek odstraniti?

Odstrani ga zdravnik:

pred nartovano zanositvijo; ob ponavljajoih se vnetjih rodil, ko se vnetje umiri; pri zanositvi ob MV, e je nosenost zaelena, in to im bolj zgodaj v nosenosti; po doloenem asu, ko izveni uinek dodatkov bakra ali progestagena.

Pred vnovinim vstavljenjem naj minejo 3 meseci, v tem asu pa je treba uporabljati nadomestno zaito (kondom, spermicidi). e gre za as, ko plodnost e pojenjuje in se pogostnost spolnih odnosov zmanjuje, lahko vloek enska obdri tudi dlje, seveda e ji ne povzroa teav in ni tveganja za vnetje medeninih organov.

Kdaj je potrebna kontrola pri ginekologu?

Kadar izostane menstruacija. e se pojavi nenormalna krvavitev ali rjav izcedek in/ali boleina v trebuhu oziroma obilneji, spremenjen izcedek iz nonice. Ob splonem slabem poutju s poviano temperaturo in mrzlico. e pri kontroli ni mogoe otipati nitke. Tri mesece po vstavitvi MV.

Pomembno!
e obstaja monost okube s spolno prenosljivimi boleznimi, priporoamo dodatno mehansko zaito (kondom).

DIAFRAGMA
P.i. 2-15

Kaj je?
Diafragma je gumijasta opna, ki je kot kupola napeta prek elastinega obroka. Deluje kot zapora, ki semenski tekoini preprei vstop v maternico. Spermicidi semenice ohromijo in uniijo. Izdelujejo jo v velikostih od 60 - 105 mm premera. Primerno velikost doloi ginekolog ob pregledu. Po porodu, po ginekolokih operacijah in pri spremembi tee za ve kot 5 kg je treba ustreznost vnovi preveriti.

Kako varuje?
Diafragmo si enska vstavi globoko v nonico, s tem mehansko zapre pot semenicam. Uporabljati jo je treba hkrati s spermicidno kremo, ki semenice ohromi in unii.

Kako jo je treba uporabljati?

Diafragmo enska z obeh strani namae s spermicidno kremo ali z elejem. Vzmet stisne in vstavi v nonini vhod ter potiska po zadnji steni nonice navzgor. Ko diafragma izgine v nonici, potisne sprednji rob za sramno kost ter otipa, ali je maternini vrat pokrit. Tako se po vsakem vstavljanju oz. pred vsakim odnosom prepria, ali je diafragma na pravem mestu, to pomeni im vie v nonici, kjer prekriva maternini vrat in hkrati ne moti med odnosom. Vstaviti jo je mogoe tudi 2-3 ure pred odnosom. e mine ve asa, je treba spermicid nanesti e enkrat. Po odnosu mora diafragma v nonici ostati 6-8 ur, zato da kemina snov unii semenice. e pa si enska eli odnos vnovi e prej, pusti diafragmo v nonici in doda v nonico spermicid (sveka, film); ne premika je nadaljnih 6-8 ur. V nonici naj ne bi ostala dlje kot 24 ur, ker lahko drai sluznico, s tem pa se povea monost morebitnega vnetja, predvsem pri obutljivejih enskah. Po tem asu je treba diafragmo odstraniti, jo oprati s toplo vodo in z milom, osuiti in spraviti v katlico, da je varna pred mehansko pokodbo. e jo elimo spraviti za dalj asa, jo je treba e popraiti z otrokim pudrom, da se ne izsui. Ob pravilnem ravnanju in varovanju pred mehanskimi, toplotnimi in keminimi vplivi je diafragma uporabna ve let ( do 5 let). Sem in tja je treba preizkusiti, ali je obroek vrsto elastien, guma pa gladka in nepokodovana. V ta namen je treba s prsti raztegniti membrano in jo obrniti proti moni svetlobi.

Prednosti diafragme

Nima stranskih uinkov. Varuje tudi pred okubo s spolno prenosljivimi boleznimi. Zmanjuje tveganje za nastanek raka na materninem vratu.

Pomankljivosti

Zahteva izrazito motivacijo. Uporabljati jo je treba ob vsakem odnosu. Skrbeti je treba, da je vedno pri roki, enako velja za spermicid. Pri pogostih odnosih je dolgo asa v nonici, to pa lahko drai sluznico. Nekatere enske utijo odpor do vstavljanja.

Za koga je primerna?
Ker je nekodljiva, je primerna skoraj za vse enske, predvsem pa:

za mlada dekleta z obutljivo, nedozorelo sluznico materninega vratu in enske pred menopavzo, ko je monost zanositve manja; e so spolni odnosi le obasni; za enske, ki jih skrbijo stranski uinki drugih sredstev; e ima enska pogosta vnetja materninega vratu ali/in se eli obvarovati pred spolno prenosljivimi boleznimi;

e enska ne ve, ali ni morebiti e nosea.

Neprimerna pa je za enske, ki imajo:

razvojne nepravilnosti rodil; poveeno maternico ali/in nonico; pogosto vnetja seil.

Pomembno je, da:

je je jo je jo

diafragma primerno velika; nepokodovana; enska uporablja skupaj s spermicidom; pravilno vstavljena; enska uporablja vedno in skrbno ob vsakem odnosu.

KONDOM
P.i. 4-10

Kaj je?
Kondom je tanek tulec iz latexa, ki ima (lahko) na vrhu meiek - rezervoar za semensko tekoino. Veina kondomov je prevleena s snovjo, ki olaja drsenje (lubrikanti), ali s spermicidom. Na prodaj je v zaitni embalaI, zvit v tulec. Kupovati je treba kondome, ki imajo na embalai odtisnjen rok uporabnosti in oznako, da so elektronsko preizkueni (nepropustni). Embalaa ne sme biti pokodovana. Kupiti jih je mogoe v lekarnah, drogerijah in blagovnicah, iz kondomatov, pomembno je, da so shranjeni na primeren nain.

Kako varuje?
Mehansko: preprei, da bi se seme po ejakulaciji izlilo v nonico, preprei pa tudi prenos bolezenskih klic. Kemino: spermicidna prevleka ohromi in unii semenice, ki bi se morebiti izmuznile prek ovire.

Kako ga je treba uporabljati?

Kondom uporablja moki.

Z dvema prstoma izstisne zrak iz vrha svitka (1cm) ali rezervoarja, sicer lahko kondom po izlivu semena poi, Pred odnosom ga navlee na nabrekel penis. To napravi tako, da odvija kondom po vsej dolini do korena uda. Po izlivu pritisne kondom krono z dvema prstoma ob koren, da se semenska tekoina ne bi razlila, in izvlee ud s kondomom, e preden nabreklost popusti.

Kondom je namenjen za enkratno uporabo. Ob njem je mogoe uporabiti eleje ali spermicidne kreme - vazelin in navadne kreme pokodujejo latex! e naj bi bila zaita res uinkovita, je treba kondom uporabiti ob vsakem odnosu. Varovanje je mogoe dopolniti tako, da enska hkrati uporabi e spermicidno sredstvo (nonini vloek, film), to je priporoljivo predvsem v plodnih dneh.

Prednosti

Uporablja ga lahko vsak. Dostopen je vsem, saj je v prosti prodaji. Pred uporabo ni potreben obisk pri zdravniku. Varuje tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi, tudi pred AIDSOM, in to najuspeneje od vseh nainov. Posredno zmanja tveganje za nastanek raka na materninem vratu, zato je priporoljiv predvsem za mlada dekleta.

Za koga je primeren?

Za ensko ali mokega z ve spolnimi partnerji ali s partnerjem, ki ima ve partnerjev. Za mokega ali ensko, ki misli, da bi (se) lahko okuil(a) z virusom papiloma, herpesa ali z virusom HIV in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Za ensko, ki ne ve, ali ni morda e nosea, Za pare, ki jih skrbijo stranski uinki drugih KC sredstev, Za pare, ki elijo zaasno odloiti zanositev, e pa bi se to vendarle zgodilo, bi otroka obdrali. e so spolni odnosi le obasni. Pri prezgodnjem izlivu semena. e je enska alergina na semensko tekoino, Po sterilizaciji mokega vsaj e 6 tednov.

Neprimeren pa je

za pare, ki nikakor ne elijo imeti otrok; za moke, ki kondoma ne uporabljajo vedno in vestno.

Kaj narediti, e kondom poi?

e kondom poi, obstaja velika monost, da bo dekle zanosilo. V takem primeru mora najkasneje v 72 urah od tega dogodka vzeti dve tabletki Stediril-d in ez 12 ur e dve tabletki Stediril-d. Verjetnost, da ne bo prilo do zanositve, je 98-odstotna. Tabletke se dobijo le na recept in jih lahko predpie ginekolog, olski zdravnik, sploni zdravnik ali pediater.

SPERMICIDI
P.i. 3 - 31

Kaj so?
To so kemine spojine, ki semeice onesposobijo in uniijo. Izdelujejo jih v obliki pene, peneih se noninih vlokov (vaginalet), elejev, kreme, topnih vaginalet, filma, premaza za kondome.

Kako delujejo?

Spermicidi so sestavljeni iz nevtralne podlage, ki mehansko zapre semenicam pot v maternini vrat, in kemino aktivne snovi, ki semenice ohromi in onesposobi.

Kako jih je treba uporabljati?

Kot samostojno zaitno sredstvo: treba jih je vnesti globoko v nonico, im blie materninemu vratu:

kremo in ele ob pomoi priloenega aplikatorja; penee se ali topne vaginalete in film pa enska 10 minut pred odnosom potisne v nonico, da se tam raztopijo.

Kot dopolnilo drugim metodam, zato da je prepreevanje zanositve im bolj uinkovito: treba je kremo ali ele nanesti na diafragmo ali kondom, penee se in topne vaginalete ter film pa vstaviti v nonico in obenem uporabiti diafragmo ali kondom. Ta nain je uporaben tudi takrat, kadar hormonska kontracepcija iz doloenih razlogov ni dovolj uinkovita. (Glejte v poglavju o njej.)

Prednosti

Spermicidi so dostopni vsem, saj so v prosti prodaji v lekarnah. Pred uporabo ni potreben obisk pri zdravniku. Delno varujejo tudi pred okubo s spolno prenosljivimi boleznimi, tudi pred AIDSOM.

Pomankljivosti

Stopnja zanesljivosti je dokaj nizka. Pri obutljivih lahko zaradi keminega draenja povzroijo peko ali srbe obutek. Na delovanje je treba akati 10 minut. Nekatere enske utijo odpor do vstavljanja. So razmeroma dragi.

Za koga so primerni?

Za enske, Za pare, ki Za enske, Za enske, HIV. ki imajo odnose le obasno. elijo zaasno odloiti zanositev, e pa bi se vendarle zgodilo, bi otroka obdrali. ki se ele izogniti ginekolokemu pregledu. ki mislijo, da bi (se) lahko okuile s spolno prenosljivimi boleznimi, tudi z virusom

Niso primerni Kadar povzroajo draenje sluznice splovila. To se ne zgodi pogosto, je neprijetno, ni pa nevarno in po navadi mine samo po sebi, brez zdravljenja.

NARAVNE METODE
Kaj so?

Predpostavljamo, da v vsakem menstruacijskem ciklusu pride do ovulacije le enkrat in da je oploditev mogoa le v tem asu. Lahko reemo, da jajece 24 ur po ovulaciji ni ve sposobno za oploditev, za semenico pa je ta as 48-72 ur, lahko tudi ve. Torej so v vsakem ciklusu najmanj 4 plodni dnevi: 3 pred ovulacijo in en dan po njej.

Kako deluje?
e v tem asu par spolnih odnosov nima (metoda obasne vzdrnosti), bi se s tem teoretino lahko z veliko verjetnostjo izognil zanositvi. V resnici pa doloanje plodnih in neplodnih dni ni tako preprosto in prav zato je ta metoda pomanjkljiva. e so menstruacije (in ovulacije) neredne ali pa take pod vlivom stresnih stanj obasno postanejo, je ta metoda skorajda neuporabna. Obstajajo tirje naini ugotavljanja plodnih dni. Pri vsaki je treba predvideti, kdaj bo enska imela ovulacijo.

Knaus-Oginova, koledarska metoda

P.i. 14-38 e ima enska redne menstruacije in stabilen ciklus, ima ovulacijo 14 (12-16) dni pred prihodnjo menstruacijo. Ugotavljanje za nazaj nima praktinega pomena. e bi radi predvideli ovulacijo in plodne dni vnaprej, je treba upotevati podatke o dolini ciklusa za 6-12 zaporednih minulih mesecev. Izkae se npr., da je bil najkraji ciklus (NKC) 25 dni, najdalji (NDC) pa 31 dni. Po tej metodi izraunamo:

prvi plodni dan = NKC minus 18 dni zadnji plodni dan = NDC minus 10 dni

Torej so plodni dnevi v tem primeru od 7.- 21. dne ciklusa (kot prvi dan ciklusa je treba vedno teti prvi dan menstruacije). e bi bil ciklus - v idealnem primeru - vedno 28 dni, bi bili plodni dnevi od 10.-18. dne ciklusa. Bolj ko se dolina ciklusa spreminja, tem ve je plodnih dni in tem manj je metoda v resnici uporabna.

Merjenje bazalne telesne temperature, temperaturna metoda

P.i. 14-38 Po ovulaciji se zaradi hormonskih sprememb v 1-3 dneh bazalna telesna temperatura zvia za tri ali ve desetink stopinj C. Najprej je treba seveda izkljuiti vse druge morebitne vzroke za ta pojav (bolezen, stres, neprespanost ...).

enska naj si ve mesecev meri temperaturo zjutraj pred vstajanjem in vsakrno dejavnostjo najbolje v ustih. Vsak dan si mora zapisati izmerjeno in ugotoviti, kdaj v ciklusu se je temperatura zviala. Po vemesenem merjenju je mogoe z doloeno verjetnostjo predvideti, kdaj se bo temperatura vnovi poviala, oziroma kdaj bo ovulacija. Plodni dnevi: od zaetka menstruacije in e 3 dni po povianju temperature. V doloenih okoliinah se dolina sicer rednih ciklusov spremeni. Zato ta metoda ni priporoljiva v asu telesnih ali/in psihinih stresov, ob spremembi naina ivljenja, kmalu po porodu ali splavu, ob hudih boleznih, ob koncu plodne dobe.

Opazovanje sluzi materninega vratu

Billingsova metoda P.i. 20-40 Takoj po koncu menstruacije je sluzi razmeroma malo. Koliina se postopoma poveuje, najveja pa je tik pred ovulacijo. Takrat postane tudi redkeja, prozorna, steklasta, raztegljiva, potegne se kot nitka. Ovulacijska sluz je naravna prilagoditev, da bi semenice v asu, ko je oploditev mogoa, im lae prodrle do jajeca. Po ovulaciji se koliina hitro zmanja, sluz postane gosta in motna. Plodni dnevi: od dne, ko enska sluz opazi v nonici in e tri dni po vrhuncu. Zanesljivost te metode zmanjuje predvsem to, da je ocenjevanje subjektivno, koliina sluzi pa je lahko poveana tudi zaradi vnetja nonice, neprijetnosti, ki je zelo pogost pojav.

Komercialni ovulacijski testi

Zadnja leta je mogoe na triu dobiti komercialni pripomoek za ugotavljanje plodnih dni. Sestavljata ga stekelce in povealo (PG, F test). Metoda temelji na dejstvu, da se v asu ovulacije v sluzi materninega vratu dogodijo znailne biokemiene spremembe. Tanka plast sluzi, naneena na objektno stekelce in popolnoma osuena (10-20 min), lahko pod mikroskopom e pri mali poveavi pokae kristalizacijo v znailni obliki praproti. Vzorca sluzi maternienega vratu si enska sama ne more vzeti, zato izdelovalec te priprave priporoa ugotavljanje sprememb v slini, saj je tudi v njej mogoe - vsaj v doloeni meri - opazovati podobne spremembe. O tem, kolikna je zanesljivost te metode, izdelovalec naprave ne govori. e se praprot pojavi, ovulacija zagotovo je, e praproti ni, pa ostaja negotovost. Zato to metodo priporoamo le tistim parom, ki bi ob morebitni zanositvi otroka obdrali ali pa so pripravljeni uporabljati e mehansko in /ali kemino zaito. Druga, bolj zanesljiva metoda temelji na posrednem doloanju hormonov v obdobju ovulacije (Ovucare). Ta pripomoek je razmeroma drag, dobrodoel je predvsem za enske, ki ne morejo zanositi in elijo ugotoviti, e imajo ovulacijo ali ne.

Simptotermalna metoda
To je kombinacija opazovanja sluzi in merjenja bazalne telesne temperature, to pa v doloeni meri povea zanesljivost pri ocenjevanju plodnih dni.

Prednosti naravnih metod

Ni treba imeti nobenega sredstva ali pripomoka. Nimajo stranskih uinkov.

Pomankljivosti

Nekatare enske teko doloijo plodne dni. Vzdrnost je potrebna od 7-14 dni v vsakem ciklusu, poleg dni, ko odnose ovira menstruacija. Monost zanositve je precejnja. Spremembe je treba spremljati in si jih zapisovati kar nekaj mesecev zapored. Za te metode so po navadi potrebni natanen pouk in vaja, nenehno opazovanje in pogosto posvetovanje. Pri nerednih menstruacijah niso uporabne.

So primeren nain varovanja za pare:

pri katerih sta oba partnerja motivirana zanje; ki elijo odloiti prihodnjo nosenost; ki zaradi verskih ali moralnih zadrkov ne elijo uporabljati druge zaite; ki bi ob morebitni zanositvi otroka obdrali.

Niso pa priporoljive:

e e e e ima enska ve spolnih partnerjev; je ugotavljanje plodnih dni nezanesljivo; zanositev nikakor ni zaelena; enska iz zdravstvenih razlogov ne sme zanositi.

PREKINJEN ODNOS, COITUS INTERRUPTUS

"FANT PAZI" P.i.17 Pri tem nainu zaite prekine moki spolni odnos e pred izlivom semena, tako da se to zgodi zunaj nonice. Uspenost te metode zmanjuje dejstvo, da je doloeno tevilo semenic tudi v tekoini, ki se izloi pred ejakulacijo, za oploditev pa zadoa e ena sama.

Ugotavljajo tudi, da lahko dolgotrajna uporaba tega naina pri mokem povzroi ustvene motnje ali ivno napetost. Kljub temu, da dandanes poznamo e tevilne uspene metode kontracepcije, je ta nain e vedno zelo razirjen.

PKK
Kaj je to?
Je izhod v sili, uporabite jo le izjemoma, po odnosu brez zaite, takrat, kadar je verjetnost za zanositev velika in enska nikakor ne more in /ali ne eli tvegati. Vzeti je treba tiri hormonske tablete (Stediril D).

Kako deluje?
Zaradi vpliva hormonov se jajece preobrazi tako, da se ne more vgnezditi v sluznico maternice. Morebiti oplojeno jajece se ne more vgnezditi:

e se je vgnezdenje e dogodilo (5.-6. dan po oploditvi), ta metoda nima ve vpliva. Ne povzroi prekinitve nosenosti, zarodek se razvija naprej. Rezultati raziskav niso pokazali kodljivih uinkov PKK na plod, zato danes velja, da se ni treba bati, da bi bil otrok, ko bi se rodil, zaradi tega okvarjen.

Kako jo je treba uporabiti?

im prej po odnosu, najpozneje pa v 72 urah vzamete 4 tablete Stedirila D: 2 takoj, 2 pa ez 12 ur po prvih dveh. Tablete in vsa dodatna pojasnila vam bo dal va ginekolog.

Stranski vplivi
Pojavijo se lahko:

elodna slabost; bruhanje; napetost dojk; menstruacija se pojavi lahko do 5 dni prej ali pozneje kot po navadi; krvavitev kmalu po zauitih tabletah, e pred priakovano menstruacijo.

e enska bruha v prvih 4 urah po zauitih tabletah, ju mora vzeti ponovno. Bruhanje je mogoe zaustaviti ob pomoi zdravil (npr. tablete proti potovalni slabosti), ez 30 minut pa je treba vnovi vzeti dve tableti Stedirila D.

Kdaj se uporablja?

PKK naj bo le izhod v sili. e odpove sicer uveljavljena kontracepcijska metoda, (pokodovan kondom, premaknjena diafragma). e gre za nepredviden, nezaiten odnos. e gre za posilstvo.

e se prihodnja menstruacija ne pojavi v priakovanem asu, je potrebno napraviti nosenostni test in se posvetovati z ginekologom.

UGOTAVLJANJE ZGODNJE NOSENOSTI

Kadarkoli enska, ki ima spolne odnose, ne dobi menstruacije, pomislimo na nosenost. e posebej, e ima drugae redno menstruacijo in e ne uporablja kontracepcije ali pa je le-ta neustrezna. UGOTAVLJANJE ZGODNJE NOSENOSTI

Narediti je treba nosenostni test - le-ta odkriva hormon, ki se po doloenem asu po oploditvi pojavi v telesu nosenice. Za test je uporaben prvi jutranji koncentrirani urin. Preizkus je mogoe opraviti pri svojem ginekologu, v laboratoriju ali pa ob pomoi komercialnih testov; ti so na prodaj v lekarnah in so zelo zanesljivi.

Kdaj je as za test?

Nekaj (3-7) dni po izostanku menstruacije. 17-21 dni po odnosu, ki bi bil lahko vzrok za zanositev.

e je test negativen, ga je ez en teden treba ponoviti. Pri nekaterih enskah je hormona na zaetku e premalo ali pa so zanosile ob ovulaciji, ki je zamujala.

ZNAMENJA ZGODNJE NOSENOSTI

napete dojke in obutljive bradavice; elodna slabost; pogosteje siljenje na vodo, tudi ponoi; bruhanje.

Ta znamenja niso nujna, e pa se pojavijo, je to dodatno opozorilo, da gre za nosenost.O nadaljnem ukrepanju se je najbolje posvetovati z ginekologom.

KONTRACEPCIJA PO PORODU
est tednov po porodu odnosi niso priporoljivi, ko ti tedni minejo, pa naj enska ob ginekolokem pregledu skupaj z zdravnikom izbere primerno zaito. Zaita ob dojenju - metoda laktacijske amenoreje Dojenje ensko varuje pred zanositvijo 98 % zanesljivo, e

enska polno ali skoraj polno doji; e po koncu ie nima nikakrne krvavitve - menstruacije in e otrok ni stareji od 6 mesecev.

e katerakoli izmed teh zahtev ni ve izpolnjena, pa mora zaeti uporabljati zanesljivo kontracepcijsko metodo.

Katere metode so priporoljive?

kondom; diafragma; spermicidi; maternini vloek (6 tednov po porodu ali ob prvi menstruaciji; po pol leta, e je lo za carski rez); sterilizacija mokega; sterilizacija enske est tednov po porodu ali ob carskem rezu, e sta oba zakonca stara ve kot 35 let in e si ne elita ve otrok.

Ni priporoljivo! Kombinirana hormonska KC - zmanjuje nastajanje mleka (laktacijo). Naravne metode, ker so po porodu nezanesljive (ovulacije so neredne, bazalna temperatura in sluz sta spremenljivi). Hormonska KC je primerna po konanem dojenju. e enska ne doji ve! Zanesljivo kontracepcijsko metodo naj uporabi 6 tednov po porodu, oziroma takoj po prvi menstruaciji, preden spet zane z rednim spolnim ivljenjem.

STERILIZACIJA
P.i.1 Sterilizacija je dokonna in nepovratna metoda, zato jo opravljajo pri osebah, starih ve kot 35 let, pa e to le na posebno pisno zahtevo posameznikov in po pol leta akanja, ki naj bi prepreilo prenagljene odloitve; e gre za zdravstvene razloge, teh omejitev ni. Sterilizacija enske

Kaj je?
To je operacija na rodilih, pri kateri oba jajcevoda prekinejo in loena konca tesno stisnejo, da se zapreta. Poseg opravijo v bolninici v sploni anesteziji skozi razmeroma majhen rez v spodnjem delu trebuha ali pa kar laparoskopsko ob pomoi optinega instrumenta pod nadzorom oesa skozi majhen rez v trebuni steni. Postopek je kratek, varen in preprost.

Kako varuje?

Oploditev ni mogoa, ker jajece ne more potovati skozi prekinjen jajcevod in semenica ne more do jajeca. enska, ki je bila sterilizirana, ima menstruacije kot prej, saj jajnik ohrani svojo hormonsko vlogo, le zanositi ne more ve. Spolno ivljenje je mogoe kot pred posegom.

Za koga je primerna?

Za tiste, ki bi jim nosenost ogrozila zdravje (tudi pred 35. letom). Za pare, ki so zatrdno odloeni, da ne bodo imeli ve otrok. Za pare, ki elijo zaito do konca plodnega obdobja brez dodatnih ukrepov.

Pri nas je ta metoda manj v rabi - zanjo se odloajo enske predvsem iz zdravstvenih razlogov - v tujini pa je ta poseg pogosteji.

Sterilizacija mokega - vazektomija

Kaj je?
To je preprosta operacija, s katero prekinejo oba semenovoda, prekinjena konca pa tesno stisnejo. Poseg opravljajo ambulantno v lokalni anesteziji. Je preprost, kratek in varen.

Kako varuje?
Semenice nastajajo pri mokih v modih (testisih). Od tam potujejo po semenovodu in nato skupaj s semensko tekoino - ta se jim pridrui pozneje - v spolni ud, iz katerega se po senici navzven izlije seme.

e je semenovod prekinjen, semenice ne morejo potovati in oploditve ni. Moki semensko tekoino e vedno proizvaja, le da v njej ni semenic. Spolne odnose ima kot prej, ne spremenijo se niti njegovi obutki niti videz, ker moda ohranijo svojo hormonsko vlogo. est tednov po sterilizaciji, toliko asa, dokler vse semenice ne izginejo, je treba uporabljati kondom. Uinek sterilizacije je dokonen, nepovraten. Metoda je zelo zanesljiva.

Na eljo posameznika je pred posegom mogoe seme shraniti v t.i. spermalni banki.

Za koga je primerna?

Za pare, ki so popolnoma odloeni, da ne elijo ve otrok. Za pare, ki si elijo trajno, popolno zaito do konca plodne dobe brez kakrnekoli skrbi za kontracepcijo.Pri nas se moki za to metodo odloajo le izjemoma, v tujini pa je vedno bolj priljubljena.

KAKO NAJ ENSKA SKRBI ZA SVOJE ZDRAVJE?

Pregledi pri ginekologu
Priblino enkrat na leto naj bi vsaka enska la na ginekoloki pregled, e posebej, e ima redne spolne odnose. Ob tem pregledu zdravnik obiajno vzame bris materninega vratu ( PAP test, po avtorju Papanicolau) v zaetku enkrat letno, kasneje lahko tudi bolj poredko, n. pr. na 2 do 3 leta. Le-ta pokae, ali so v teh celicah kakrnekoli spremembe. Rutina je postal zato, da bi bilo mogoe pravoasno odkriti predvsem predrakasta stanja in jih uspeno zdraviti. e eli zdravnik, ko dobi izvide brisa, karkoli preveriti, pacientko pisno obvesti o tem.

Pregledovanje dojk
Tiste enske, ki to e delajo, natanno poznajo svoje telo in zaznajo e najmanje spremembe. Navodila dobite pri svojem ginekologu ali izbranem splonem zdravniku.

Uporabljajte kontracepcijo
Zaita je potrebna ob spolnih odnosih, ki jih ne spremlja elja po zanositvi! KC naj bo vedno primerna asu in okoliinam. S tem se enska izogne:

nezaeleni nosenosti z vsemi njenimi kratkoronimi in dolgoronimi posledicami; monosti okube s spolno prenosljivimi boleznimi, tudi okube s smrtonosnim HIV-om; tveganju za nastanek raka na materninem vratu; monosti, da bi pozneje zaradi vnetja medeninih organov imela teave, povezane z zaeleno zanositvijo.