Professional Documents
Culture Documents
Cenovna Stabilnost (ECB Prirocnik Za Ucence)
Cenovna Stabilnost (ECB Prirocnik Za Ucence)
Cenovna Stabilnost (ECB Prirocnik Za Ucence)
Prironik za uence
Kaj lahko kupim za 10 ? CD, mobikartico, morda knjigo Ampak kako je to pravzaprav mogoe? Zakaj lahko kos papirja zamenjam za blago ali storitev? Navsezadnje tiskanje bankovca stane le nekaj centov.
Stvar zaupanja
Zakaj je torej ta kos papirja vreden toliko, kot je? Preprosto zato, ker mu zaupamo. e prijatelju posodim 10 , vem, da mi jih bo prej ali slej vrnil. S stabilno valuto, kot je euro, prav tako vem, da z bankovcem lahko kupim blago ali storitve v vrednosti, ki je na njem natisnjena. In seveda velja tudi obratno e bi vrednost nenadoma izgubil, mu ne bi ve zaupal. Denar ima vrednost torej zato, ker mu ljudje zaupamo.
V obeh primerih je moj bankovec za 10 svojo vrednost ali kupno mo izgubil zato, ker z njim ne morem ve kupiti CD-ja. Vseeno bi o inaciji lahko govorili le takrat, ko bi se poveala skupna cena vseh dobrin v nakupovalni koarici in ne le cena enega izdelka. Deacijo je mogoe opredeliti kot nasprotje inacije ali kot stanje, kjer splona raven cen v doloenem obdobju pada. Najpogosteji razlog zanjo je nizko povpraevanje po blagu in storitvah, ki podjetja prisili, da zniajo cene svojih izdelkov. Cene so stabilne, e v povpreju niti ne rastejo (kot v inacijskih asih) niti ne padajo (kot v obdobjih deacije), ampak ostajajo razmeroma nespremenjene. e lahko za 50 kupim priblino enako nakupovalno koarico dobrin kot pred dvema letoma, je mogoe rei, da je splona raven cen stabilna.
Pri inaciji (ali deaciji) se cene vseh dobrin spreminjajo skokovito, pogosto in nepredvidljivo. Zato je teko presoditi, ali se je s spremembo cene doloen izdelek v primerjavi z drugimi podrail ali pocenil. Podjetja in potroniki lahko spremembo cene razumejo narobe in se napano odloijo glede nakupov. Posledica je neuinkovita uporaba sredstev.
Za oboje so nije obrestne mere torej ugodne. Pomenijo nijo ceno posojil tako za podjetja, ki elijo kupiti sodobnejo opremo, kot za posameznike, ki bi radi npr. kupili nov avto ali hio. Tovrstne spodbude k nalobam izboljujejo konkurennost podjetij in ustvarjajo nova delovna mesta. To je dodaten razlog, zaradi katerega stabilne cene pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlovanju.
10
Euroobmoje
Euroobmoje Leta 2005 so euroobmoje sestavljale Belgija, Nemija, Grija, panija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska
vedska
Finska
Helsinki Talin
Drave lanice EU s posebnim statusom Drave lanice EU, ki e niso sprejele eura
Dublin
Stockholm
Estonija Latvija
Riga
Danska
Kobenhaven
Litva
Vilna
Irska
Velika Britanija
London
Nizozemska
Amsterdam Bruselj Berln
Varava
Poljska
Praga
Nemija eka
Dunaj
Belgija
Pariz
Luksemburg
Luxembourg
Slovaka
Bratislava Budimpeta
Madarska
Italija Portugalska
Lizbona Madrid Rim
panija
Grija
Atene
Malta
Azori (PT) Francoska Guadeloupe Martinique Runion (FR) Gvajana (FR) (FR) (FR)
Ciper
Nikozija
Slovarek
Blagovna menjava: izmenjava blaga in storitev brez uporabe denarja kot menjalnega sredstva. Mogoa je le tam, kjer obstaja skupna potreba po dobrinah, s katerimi se trguje. Cenovna stabilnost: vzdrevanje cenovne stabilnosti je osnovna naloga Eurosistema. Svet ECB, najviji organ odloanja v ECB, cenovno stabilnost opredeljuje kot medletno poveanje harmoniziranega indeksa cen ivljenjskih potrebin v euroobmoju, ki je manje kot 2 %. Cilj ECB je, da v srednjeronem obdobju ohranja stopnjo inacije pod 2 %, a blizu te meje. Deacija: padec splone ravni cen, npr. v indeksu cen ivljenjskih potrebin. Euroobmoje: obmoje, ki vkljuuje tiste drave lanice Evropske unije, ki so sprejele euro kot skupno valuto. Eurosistem: ECB in nacionalne centralne banke tistih drav lanic EU, ki so e sprejele euro.
12
Evropska centralna banka (ECB): ustanovljena je bila 1. junija 1998 in ima sede v Frankfurtu na Majni v Nemiji. ECB je srce Eurosistema. Evropski sistem centralnih bank (ESCB): sestavljajo ga ECB in nacionalne centralne banke vseh drav lanic EU, ne glede na to, ali so e sprejele euro ali ne. Indeks cen ivljenjskih potrebin: indeks, ki se izraunava vsak mesec na osnovi t.i. nakupovalne koarice. Za euroobmoje se uporablja harmonizirani indeks cen ivljenjskih potrebin (HICP). Statistino metodologijo zanj so medsebojno uskladile vse udeleene drave. Inacija: poveanje splone ravni cen, npr. v indeksu cen ivljenjskih potrebin. Obrestna mera: dodatni odstotek denarja, ki ga prejmem, e denar posodim nekomu drugemu (ali hranim v banki), ali dodatni odstotek denarja, ki ga plaam, e si denar sposodim.
13
Inacijska tabela
1. Uinek inacije na ceno CD-ja, ki stane 10
(po n letih)
1%
2%
5%
10%
30 %
Stabilne cene 1 leto kasneje 10,10 2 leti kasneje 10,20 3 leta kasneje 10,30 4 leta kasneje 10,41 5 let kasneje 10,51 6 let kasneje 10,62 7 let kasneje 10,72 8 let kasneje 10,83 9 let kasneje 10,94 10 let kasneje 11,05 10,20 10,40 10,61 10,82 11,04 11,26 11,49 11,72 11,95 12,19
Inacijsko okolje 10,50 11,03 11,58 12,16 12,76 13,40 14,07 14,77 15,51 16,29 11,00 12,10 13,31 14,64 16,11 17,72 19,49 21,44 23,58 25,94 13,00 16,90 21,97 28,56 37,13 48,27 62,75 81,57 106,04 137,86
14
1%
2%
5%
10%
30 %
Stabilne cene 1 leto kasneje 2 leti kasneje 3 leta kasneje 4 leta kasneje 5 let kasneje 6 let kasneje 7 let kasneje 8 let kasneje 9 let kasneje 10 let kasneje 99,0 98,0 97,1 96,1 95,1 94,2 93,3 92,3 91,4 90,5 98,0 96,1 94,2 92,4 90,6 88,8 87,1 85,3 83,7 82,0
Inacijsko okolje 95,2 90,7 86,4 82,3 78,4 74,6 71,1 67,7 64,5 61,4 90,9 82,6 75.1 68,3 62,1 56,4 51,3 46,7 42,4 38,6 76,9 59,2 45,5 35,0 26,9 20,7 15,9 12,3 9,4 7,3
15
UROSISTEM
EUROSISTEMA