Neko v pesek ime njeno sem vpisal, vendar valovi so ga sprali pro: znova sem z roko drugo ga napisal,

vendar moj trud plime je vzela mo. Kako sem puhel, pravi, ko eno minljivo stvar hoem ohraniti! Saj bi rada, da na tak nain gino bi umrla, elim imena se znebiti. Ne (sem rekel), ima naj se zgoditi ni jim taka smrt, ti pa bo ivela v mojih stihih, in iz njih bo pela vrlina tvoja ---EDMUND SPENSER: Amoretti 75 Neko v pesek ime njeno sem vpisal, a valovi so odplavili ga stran: znova sem z roko drugo ga napisal, a moj trud je v plimi bil izpran. Kako sem puhel, pravi, ko zaman ohraniti hoem umrljivo stvar! Sam eli na tak nain onstran, in podobno zbrsati ime si kar. Stvari umro v Vrline in ime naj ni je (reem), ti nikar, prahu, a ti pre vi v slavi; moj verz zapi e za vsekdar, astno v nebesa ti postavi. Ostane, ko smrt svet si podredi, naj ljubezen, in ivljenje obnovi.

EDMUND SPENSER: Amoretti 30 Kot led moja je ljubezen, podoben sam sem ognju: em potlej ne stop ob po elenju se njen hlad mrzloben, ki rotenje ga le e bolj krepi? Kako, da srce hladno ni ne oslabi vroine, ki iz mene gre tako, da du a v vrelem ptu bolj gori . - . - . - . - . in plamene e utim bolj mono? Kaj udnega bolj kot, da ogenj tu in led, ki scer iz sebe preuden e povem lahko, je led stopl: ga trd hladn, ogenj je rodil.

To mo ljubezen v milem umu skriva, da na tek vseh stvari lahko vpliva. To mo ljubezen mil'ga uma skriva, da na tek vseg lahko vpliva.